1990 by Festival Borštnikovo srečanje

Glavni s p o n z o r:

Mednarodno podjetje

Z a petindvajsetletnico skupnega življenja se pri „srebrnih“ starših zberejo vsi otroci, kar se jih je ta čas nabralo in ki so m edtem tudi že dozoreli. Prinesejo rože in voščila, skupaj se p otem poveselijo vsega dobrega in lepega, kar jih je v četrt stoletja zvezalo in jim natkalo trdno m ed seb o jn o pripadnost — ne sam o po krvi in jeziku, tem več tudi po brezštevilnih drobnih rečeh, skupnih deja njih in uspehih. B orštn ik ovo srečevanje slovenskih gleda lišč praznuje letos nekaj takega — in ni lep šega od tega, da so se ob tej priložnosti spet združili „pod streho hiše en e“ vsi njegovi le pi in uspešni otroci, do zadnjega: Tu je pojem slovenske gledališke u sp ešn o sti, S lov en sk o m ladinsko gledališče. P o z d r a vljeno! Tu je hiša n ovega, velikega, bleščečega vzp on a, mariborski teater! Pozdravljen! Tu je osrednja dam a slovenske Talije — dram a S N G iz Ljubljane, pozdravljena! Tu so sijajni tržaški kom edijanti! P o z d r a vljeni! In tudi živ ljenjap oln o, radoživo P rim or sko dram sko gledališče iz N o v e G orice, p o zdravljeno! Tu je zmeraj zan im ivo celjsko gledališče, pozdravljeno! In najm lajše — P rešernovo gledališče iz Kranja! Pozdravljeno! Tu je staro, zvesto in vztrajno M estno gledališče ljubljansko, pozdravljeno! Tu so strasti iskalci vsega novega — gle dališče Glej, gledališče H elios, A G R F T — vsi pozdravljeni! In tu je — zadnje pa ne p o slednje — zdaj že svetovn o zn an o S lo v en sko lu tk o vn o gledališče, čeprav še zunaj oficialnega program a, vendar se oglasi na sla vnostni, zadnji večer! Tu se b o d o spet zbrali, ali pa jim b o m o vsaj še enkrat hvaležni, vsi veliki in m ajhni m eceni, generalni in vsi drugi pokrovitelji, vsi prijatelji, tu b o sijajno m ariborsko in drugo gledališko ob čin stvo, naši prijatelji novinarji in publicisti in vsi drugi p om em b n i spremljevalci slovenskega gledališča in nje gov ega vzpona! Vsi pozdravljeni! M ed nami pa bo tiho krožil tudi spom in na vse, ki so teh 25 let bili, pa jih ni več. B orštn ik ovo srečanje je u čakalo svoj j u bilej, kot se za petindvajsetletnika spodobi: še zmeraj m la d o stn o p od jetn o , vznem irje no in vznem irljivo, toda tudi urejeno, z za upanjem vase, trdno in jasn o v svojih n a menih! Vse najboljše! (N o v o četrtstoletje pa bo že lahko začelo v novem d om u , novi, veliki dvorani mari borskega gledališkega središča. Tudi pri BS sm o si skupaj z drugimi in p o svojih m očeh prizadevali, da bi bila ta tako zelo M a rib o ru potrebna gradnja čimprej p od streho.) M atjaž Kmecl, predsednik sveta BS L ▲

NIKOGAR ne želim strašiti z jubilejnimi nagovori, kajti naše srečanje mora biti delovno. Spomniti pa seje le treba, daje naše letošnje Borštnikovo srečanje že 25. po vrsti. V kulturni zgodovini to ni osupljivo visoka številka, zlasti če se primerjamo z 200-letnico slovenskega teatra, ki smo jo proslavljali lani. Zadnjih 25 let slovenskega gledališkega življenja, ki ga vsako leto znova pregleduje in sintetizira naše srečanje, je videti v primerjavi s to obletnico prava epizoda, oziroma člen v neki verigi. Gledališče, to je predstava, zmeraj enkratna in neponovljiva, v kar so potegnjeni njeni ustvarjalci in njeni gledalci. Za pravo gledališče niso merilo leta, desetletja ali celo stoletja, ampak trenutki ustvarjalnosti. Tega se tisti, ki umetnosti služimo, natan čno zavedamo. Toda hkrati moramo priznati, da je naš festival praznik, slavnost. Borštnikovo srečanje je tako postalo del naše kulturne zavesti z dvema elementoma: — prvim delovnim in drugim slavnostno prazničnim. Umetniške energije, ki se pretakajo skozi teh 25 let, pomenijo neskončno več kot zgolj preštevanje in seštevanje uprizoritev, nagrad in nagrajencev. Na vsak način ne smemo pozabiti na pobudnike Borštnikovega srečanja, ki se je najprej začel kot TEDEN SLOVENSKIH GLE DALIŠČ s Franom Žižkom na čelu in nato nadaljevalo kot BORŠTNIKOVO SREČANJE s priznanimi gledališkimi imeni, kot so: Josip Vidmar, dr. Bratko Kreft, Branko Gombač. Poleg teh imen ne smemo pozabiti številne organizatorje, podpor nike in mecene. Tudi zanje je ta dejavnost postala del življenjskega smisla. Uvod je bil kljub vsemu jubilejen. Toda pred nami je novo srečanje, z jubilejem ali brez njega, zanesljivo pa s svojo konkretno programsko in organizacijsko osnovo. Olga Jančar

L ▲

/ »

V prvem , ne pretirano reflektiranem premisle ku, se m i je zdelo, da je mogoče z odbiranjem predstav oblikovati nekakšno podobo oziroma program sko fiziognom ijo festivala. Sprva m i je celo ugajala misel, da bi bilo lahko letošnje Boršt nikovo srečanje žanrsko obarvano z že priprav ljenim argumentom, da bi bila to stopinja v boju proti slovenski žanrski sramežljivosti. Pa se je navsezadnje obrnilo drugače. V letošnji gledališ ki ponudbi je bilo res nekaj kvalitetnih žanrskih predstav (poleg kom edij celo m uzikal in krim i nalka), vendar žanrska ponudba še zdaleč ni bila tako bogata, da bi dovoljevala načelno naklonje nost tej kategoriji gledališča. Če naj bo edino me rilo kvaliteta, so vsakršna vsebinska, zvrstna ali programska opredeljevanja festivala tako ali tako odvečen ali celo kontraproduktiven apriorizem. Navsezadnje je Borštnikovo srečanje lahko le bolj ali m anj posrečen presek skozi gledališko pro d u k cijo minule sezone in potem takem ne more evi dentirati drugega k o t pestrost in razlike. Izbral sem tele predstave.

1. Tennessee Williams: TETOVIRANA ROŽA (Slovensko stalno gledali šče — Trst) režija Mario Uršič. Rahločutna igra med psihoanalizo in ko medijo; temeljito, premišljeno in upravičeno prenovljen Tennessee Williams. (Druga prijavljena predstava: Ivan Cankar: Jakob Ruda / reži ja: Dušan Mlakar.)

. s a m o m o r il e c

«■*» v orane / rezli“

Koran)

r e S ^ P e P,F <Sl ° r Sk° n a r ° d n ° g , e d a l i š { e ' L M šala o Hillelju z ^obrim^ igra|ci fn 'j^glj ?a.Vei?dar « k° ' "a‘™ ° javljena predstava: Odon von Horvath- v." .mor-jem- (Druga priMartin Kušej) " ra’ u*>anJe’ ljubezen / režija:

4. John Milfington Synge: JUNAK Z ZAHODA (Mesmo gledališže Ljubh„mn • Va N' bl"'ka5kl’ razs'Pen, vendar samosvoj humor v precizni in pretehtani Milerjevi meri. (Prijavljeni Indi predstaviLi“„Sh»", T an° V'r J ik(° r aH Da" mlad0Sti 7 režija: •,ane2 P |Pa" in A- T. Linhart. Ta veseli dan ah Matiček se ženi / režija: Zvone Šedlbauer)

5. Milan Jesih: EN SAM DOTIK Zvone Šedlbauer. Cehovljans * P* VSaKUgai ut v fa iiaMatjaž ? Z unančič) _ // __ Tartuffe režija: Zupančič)

erbalizmi za sladokusce, smeh za predstava: J. B. P. MoUere: --

sko 'j S o ™ i e “ « e C e ? K)VARrEiVEC »« LEPOTA IN

av,d Mame,: Ed- «

7- Veno Taufer- O D K ft

^ o r Z l l Z T J (S,OT“ *° — h. -= <»SS5 r w s parafra— - J . sP: t e s s š f & s z s s

kom unikaciji

b o Z - D

^ 83" 8 0 0 '« - « F A U S T « , ' reŽiJa: T —

^ ^ S Z

da0 * W

* *

M a ri.

Niko Graf* rež‘ja: jan tenauer: SKRIVNO*^

Naštete predstave bi lahko neuradno predlagal za spremljevalni program, vendar bi pri tem čutil zadrego, saj bi tako sestavljal nekakšno tolažilno selekcijo, nekakšno „ malo Borštnikovo sreča n j e V resnici pa ne gre za nikakršen ostanek, ki bi se bil zataknil na rešetu selekcije, ampak predvsem za gledališke izdelke, ki so p o svoji um etniški biti tako zelo drugačni, da jih ne moremo posilje vati z enakimi selektorskimi in ocenjevalnimi kriteriji, pa ne, ker bi bili ti kriteriji prezahtevni, sploh ne, gre zgolj za načelno oziro ma izhodiščno neprimerljivost ali pa za kvaliteto, za odličnost v omejenem obsegu. Nam esto naključnega in neobveznega spremlje valnega programa bi bila morda veliko bolj dobrodošla posebna selekcija, ki bi bila netekmovalna ali delno tekmovalna, pa vendar precizno določena in selektivna. Tako bi tudi „ drugače misleča“ gledališka produkcija našla svoj prostor, uradno verifikacijo in ustrezen m edijski odziv. Z razmišljanjem o potrebnem denarju se pri tem predlogu seveda nisem obremenjeval. Izrazil sem zgolj svoje zadrege pri izbiri predstav in deloma tudi razpoloženje te tako imenovane „ neformalne produkcije

0 maio besed v

n . Edvard Aibee: Kdlo s e .boji V ^ i n » i < « radio, film m TV akademijska predstava. Igrata

S ttZ Z S S Z Z ^ ^

p L e n Zabava za rojstni dan / režija: Ma.eja Koie*n.k)

. c _ Cankarjev ooTV (Gledališče H ell?s produCira n u \G A T > E ^

S 7 S &

J &

sr~

se s u p r a m o d e n i i

Tudi, če Borštnikovo srečanje ne bi kombiniralo spornega revij skega koncepta, letošnji program ne bi bil bistveno drugačen (dru gačen pa vendarle), prav tako bi bržkone sodelovala večina slo venskih gledališč, kajti svoje k Borštnikovem u srečanju prispeva tudi izvedbena specifičnost, ki jo prinašajo različni ansambli. Po izredno uspešni sezoni, če uspešnost merimo p o kvaliteti naj boljših in ne p o povprečni glavnini, so se pri izbiri predstav za le tošnje Borštnikovo srečanje določila poslovnika izkazala kot omejitev in ker ne bi rad delal usklajevalsko selektorskih kom pro misov, predlagam svetu Borštnikovega srečanja, naj potrdi vseh trinajst predlaganih predstav, torej eno več ko t predvideva poslov nik. Organizacijsko to ne bi smelo biti večja ovira, saj veliki oder potrebuje samo osem ali največ devet predstav. Prav tako ne kaže spregledati, da je produkcija „ neformalnih gledaliških sku p in “ (poslovnik BS), čedalje močnejša in kvalitet nejša. Ta avtorska jedra so resda brez form alno profesionalne identitete, ki bi neposredno vodila v konkurenco BS, ustvarjajo pa zanimiv korpus predstav, s katerimi suvereno zapolnjujejo prav tisti prostor, ki se mu poklicna gledališča izogibajo. Z di se mi pri merno opozoriti, da bo posebno zdaj, ko je svojo ponudbo p o n o v no dodalo tudi Slovensko mladinsko gledališče, selektorjev „ bonus“ dveh predstav verjetno tudi v prihodnje pretesen pribitek na repertoarno ponudbo. Da bi podprl svojo trditev in ilustriral dren j oziroma konkurenco v kategoriji „ neformalnih gledaliških sku p in ", bom navedel samo nekaj predstav. Tri m ed njim i so že uspešno sodelovale na uglednih jugoslovanskih festivalih, poslov nik p a za ves sklop te produkcije predvideva en sam termin. — Koreodrama: Filozofija v budoarju (Festival jugoslovanskih gledališč Sarajevo) — L utkovno gledališče Ljubljana: Zgodba južnega gozda ali kdo je ubil sonce (Festival jugoslovanskih gledališč Sarajevo) — Klub B-51 (Emil Hrvatin): Kanon (Festival alternativnih gleda lišč Titograd) — Gledališče A n a M onro: San Rem o — Betontanc teater in Eksperimentalno gledališče Glej: Pesniki brez žepov (presenečenje sezone)

a v z d r x lj l ‘

‘~ ‘

M etod Pevec

L A A i

PROGRAM 25. BORŠTNIKOVEGA SREČANJA

Petek, 19. oktober

ob 14. uri

Fiona Templeton: NA TVOJEM MESTU — Eksperimentalno gledališče GLEJ v Ljubljani, reži serka: Fiona Templeton

ob 20. uri

Vlado Repnik: BRIGADE LEPOTE — Gledališče Helios in Cankarjev dom v Cankarjevem domu v Ljubljani, režiser: Vlado Repnik Spremljevalni program

ob 19.30

ob 18. uri

N astop Jerce Mrzel na B orštnikovi do m a čiji v Cerkljah. Pred predstavo bo govoril dr. Matjaž Kmecl, predsednik Sveta B orštnikovega srečanja Likovna razstava BS: DESET AVTORJEV — v Galeriji LM

Sobota, 20. oktober

MARIBOR BS na ulici

GLEDALIŠČE

ob 09. uri ob 10. uri ob 10. uri

S puščanje B orštnikovega balona na Trgu svobode C onfortes: M araton — Festival Lju bljana na Trgu svobode S w ift: Guliver — Drama SNG M aribor v TH Merkur

ob 12. uri

S lavnostna seja Sveta B orštnikovega srečanja v Kazinski dvorani. Pred sejo bo otvoritev raz stave fo to g ra fij A ngela Božca iz predstave Faust in Lulu

ob 19. uri

Slavnostna otvoritev jubilejnega 25. Borštnikovega srečanja pred SNG Maribor — o g njem et z balkona gle dališke hiše — otvoritveni govor dr. A ndreja Capudra, slovenskega m in istra za kulturo — Joka sta (koreografija Maja Milenovič-VVorkman), odlom ki plesne predstave SNG M aribor v parku.

ob 20. uri

Johan Wolfgang Goethe: FAUST — Drama SNG Maribor na Velikem odru, režiser: Tomaž Pandur BS gostuje

ob 19.30

G. Tabori: MEIN KAMPF — Drama SNG Ljubljana gostuje v SLG Celje

Nedelja, 21. oktober

ob 19. uri

George Tabori: MEIN KAMPF — Drama SNG Ljubljana na Velikem odru, režiser: Žarko Petan

ob 22. uri

D. Z. Frey: KRI IN KOŠUTE — Drama SNG M aribor na Malem odru M alo Borštnikovo srečanje v Slovenski Bistrici

ob 11. uri

P rijate ljsko srečanje v Studenicah

ob 19. uri

C. C onfortes: M araton — Festival Ljubljana gostuje v Slovenski B istrici. Pred predstavo bo govoril dr. M atjaž Kmecl, predsed nik Borštnikovega srečanja

Ponedeljek, 22. oktober

ob 19. uri

Edvvard Albee: KDO SE BOJI VIRGINIJE WOOLF? — AGRFT Ljubljana na Velikem odru, režiser: Zdravko Zupančič

ob 18. uri

D. Z. Frey: KRI IN KOŠUTE — Drama SNG M aribor na Malem odru

ob 23. uri

Jazz na BS DEWEY REDMAN GROUP — New York Jazz na velikem odru SNG Sprem ljevalni program

ob 11. uri

Kiar Meško — otvoritev razstave v G aleriji Hest. Nastopa Branko Šturbej

ob 12. uri

Seja Skupnosti slovenskih g le da lišč v Svečini

▲

Torek, 23. oktober

ob 19. uri

Niko Grafenauer: SKRIVNOSTI — Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana na Velikem odru SNG, režiser: Janez Pipan

ob 22. uri

N. Grafenauer: SKRIVNOSTI — Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana na Velikem odru SNG

ob 19. in 22. uri ob 20. uri

M. M atišič: BOŽIČNA BAJKA — G ledališče Marin Držič iz Dubrovnika na Malem odru SNG V. Repnik: Brigade lepote — Gledališče H elios in Cankarjev dom v Cankarjevem domu v Ljubljani

Sprem ljevalni program

Predstavitev prve številke revije EUROMASKE, v Kazinski dvorani SNG

ob 19. uri

Line Art — M ultim edial — Jure Cekuta — Cafe Arte, Lent

Sreda, 24. oktober

ob 19. uri

Tennessee W illiams: TETOVIRANA ROŽA — Slovensko stalno gledališče Trst na Velikem odru, režiser: Mario Uršič

ob 19. in 22. uri

M. Duras: S AVAN N AH BAY — Oder Ravenala M aribor v Domu ustvarjalnosti m ladih, Razlago va ul.

ob 23. uri

Film na BS Karpo Godina — UMETNI RAJ — predstavitev film a v kinu Partizan

ob 9. uri 10. uri in 11.30 uri

Sprem ljevalni program

Berta Golob: BESEDNE ČENČARIJE IGRARIJE — Lutke čez cesto Kranj na Malem odru SNG. Izbrana predstava ZKO Slovenije.

ob 11. uri

Predstavitev knjige o Marku Slodnjaku v Sejni sobi SNG

ob 16. uri

B. Golob: Besedne čenčarije igrarije — Lutke čez cesto Kranj za M ariborsko knjižnico v Kulturnem domu Pekre

BS gostuje

ob 19. uri

Erdman: Sam om orilec — PDG Nova Gorica gostuje v Ravnah na Koroškem

Četrtek, 25. oktober

ob 15. uri

V. Taufer: ODISEJ & SIN ali SVET IN DOM — Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana, v Slo venskem mladinskem gledališču v Ljubljani, režiser: Vito Taufer

ob 19.30

Veno Taufer: ODISEJ & SIN ali SVET IN DOM — Slovensko m la d in s ko g le dališče Ljubljana, v Slovenskem m ladinskem gle dališču v Ljubljani

ob 19.30

Nikolaj Robertovič Erdman: SAMOMORILEC — Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica na Velikem odru SNG, režiserka: Vida Ognjenovič

ob 18. in 21. uri

M. Grgič: SARMICA — Teater u g o stim a iz Zagreba v Domu JLA

Sprem ljevalni program

ob 16. uri

B. Golob: Besedne igrarije čenčarije — Lutke čez cesto Kranj v trgovski hiši Merkur

ob 22. uri

Razstava zlatarskih izdelkov Renalda de M onteja v Kazinski dvorani SNG

M alo Borštnikovo srečanje v Slovenski Bistrici

ob 9. uri ob 10. uri in ob 11.30

B. Golob: Besedne čenčarije igrarije — Lutke čez cesto Kranj na Malem BS v Slovenski Bistrici

BS gostuje

ob 19.30

T. W i 11i a m s : Tetovirana roža — SSG Trst v Ptuju

IB0R, 19. DO 29. OKTOBER 1990

ob 11. uri

PROGRAM 25. BORŠTNIKOVEGA SREČANJA

Petek, 26. oktober

BS na ulici ob 17.30

BEETLES — g le dališče Ane M onro na kram arski tržnici v V e ltrin jski ulici (Borštnikovo sre čanje in Kram arski kulturni program)

ob 19. uri

Alexandre Dumas: POKVARJENEC ali LEPOTA IN MOČ — Slovensko ljudsko gledališče Celje na Velikem odru, režiser: Vito Taufer

ob 19. uri

F. M. D ostojevski: NASTASJA FILIPOVNA — M lad insko g le dališče Rusli M aribor na I. g im n a ziji. Izbrana predstava ZKO Slovenije Jazz na BS

ob 22. uri

Trio Kramer — jazz koncert v G ledališki kavarni Sprem ljevalni program

ob 11. uri

Predstavitev knjižne zbirke Sodobniki pri založbi Partizanska knjiga v Novinarskem klubu

M alo Borštnikovo srečanje v Slovenski Bistrici

ob 9. in ob 10. uri

B. Golob: Besedne čenčarije igrarije — Lutke čez cesto Kranj na Malem BS v Slovenski B istrici

BS gostuje

ob 12.

uri

B. Golob: Besedne čenčarije igrarije — Lutke čez cesto Kranj v Kulturnem domu v Jarenini

ob 15.

uri

B. Golob: Besedne čenčarije igrarije — Lutke čez cesto Kranj v Prosvetnem domu v Šentilju

ob 19.

uri

Erdman: Sam om orilec — PDG Nova G orica gostuje v Gornji Radgoni

Sobota, 27. oktober

ob 19. uri

Milan Jesih: EN SAM DOTIK — Prešernovo gledališče Kranj na Velikem odru, režiser: Zvone Šedlbauer

ob 19. uri

F. M. D ostojevski: N asta sja Filipovna — M lad insko g le dališče Rusli M aribor na I. gim naziji

ob 23. uri

Brazil na BS OUINTETO VIOLADO — M u siča Popular Brasilieira, na V elikem odru SNG Sprem ljevalni program

ob 11. uri

Predstavitev knjige T. P artljiča: Kom edije v knjigarni M ladinske knjige, Gosposka ulica BS gostuje

ob 9.30 ob 11. uri

B. Golob: Besedne čenčarije igrarije — Lutke čez cesto Kranj v Domu krajanov v Zgornji Kungoti B. Golob: Besedne čenčarije igrarije — Lutke čez cesto Kranj v Domu kulture na Sladkem Vrhu

Nedelja, 28. oktober

ob 19. uri

ob 22. uri ob 19.30

John Millington Synge: JUNAK Z ZAHODA — Mestno gledališče ljubljansko na Velikem odru SNG, režiser: Edvard Miler Frank Wedekind: LULU — Drama SNG Maribor v Minoritski cerkvi, režiser: Edvard Miler Slovenski oktet — koncertni večer ob 40-letnici delovanja Slovenskega okte ta (Kramarski kultu rni večer) v Kazinski dvorani Sprem ljevalni program

ob 11. uri

Predstavitev knjige Emila Freliha: Po gledališkem svetu, v Novinarskem klubu BS gostuje

ob 11. uri

B. Golob: Besedne čenčarije igrarije — Lutke čez cesto Kranj v Kulturnem domu v Svečini

Ponedeljek, 29. oktober

DAN SLOVENSKEGA IGRALCA ob 9.30

Tiskovna konferenca o nagradah 25. B orštnikovega srečanja

ob 10. uri

Strokovni posvet ZDUS v Kazinski dvorani

ob 11. uri

Zbor Društva gle d a liško te h n ič n ih delavcev Slovenije

ob 13. uri

P rijateljsko srečanje slovenskih igralcev v Svečini

ob 20. uri

Slavnostna podelitev Borštnikovih odličij Ivo Svetina: ZGODBA JUŽNEGA GOZDA ali KDO JE UBIL SONCE — Lutkovno gle dališče Lju bljana na Velikem odru, režiser: Janez Pipan

Vse tekm ovalne predstave so poudarjene.

M orebitne spremembe in dopolnila programa bom o objavili v biltenu B S in dnevnem časopisju.

USKLAJEVALEC TEKM O VALNEG A PRO G RA M A BS 90: Metod Pevec STROKOVNA ŽIRIJA BS 90: Dalibor Foretič, Vasja Predan, Vilma Štritof, Aleš Berger, Jože Babič ŽIRIJA O BČINSTVA BS 90: Milojka Kline, Breda Varl, Dragica Petrovič IZVRŠILNI ODBOR BS: Olga Jančar — predsednica, Tone Partljič, France Vurnik, Vladimir Bračič, Tone Brumen, Matija Malešič, Peter Jovič, Tomaž Pandur, Blaž Železnik ORGANIZACIJSKI ODBOR BS: Branka Nikl-Klampfer — predsednica, Erika Čikutovič, Marko Vezovišek, Lidija Klenov šek, Mirko Lorenci, Darko Štandekar, Danilo Galun, Sabina Hobacher STROKOVNA ŽIRIJA ZA PODELITEV BORŠTNIKOVEGA PR ST A N A IN BORŠTNIKOVIH ZLATIH ZNAČK: dr. Matjaž Kmecl, France Vurnik, Polde Bibič SVET BORŠTNIKOVEGA SREČANJA: dr. Matjaž Kmecl — predsednik, Tone Partljič, Olga Jančar, Matija Malešič, dr. Vladimir Bračič, Blaž Železnik, Polde Bibič, Borut Alujevič, Miroslav Košuta, Peter Jovič, Emil Aberšek, Nevenka Koprivšek, dr. Bruno Hartman, Aleš Jan, Janez Karlin, Tine Varl, Jernej Novak, Franček Drofenik, Mile Korun, Rudi Šeli go, Bojan Kavčič, Stane Gradišnik, Tomaž Pandur, Vlado Senica, Toni Tršar, Matija Logar

S to C o 'o

GLEDALIŠČE NA PRELOMU STOLETJA

Če je res, da na Slovenskem tudi gledališka p ro dukcija že nekaj let živi v postm oderni dobi in vsaj v najizrazitejših kreacijah izjem no plodno in silo vito so-ustvarja p ostm o d ern o um etnost, potem te ga sp oznanja seveda nik ako r ne kaže opazovati sam o o m a m n o , nem ara celo narcisoidno. P o d o b a n a mreč n ikak or ni tako ja sn a in čista, d a bi nas — navzlic nespornim m ojstrovinam , kakršni sta npr. „Šeherezada“ v Slovenskem m ladinskem gledališču ali „F a u s t“ v m ariborski D ram i — smela zazibati v sam ozado stne sanje. Ali če op azovalno optiko zo žimo na segment sam o enega, denim o, lanskega igralnega o b d o b ja v slovenskih gledališčih od M ari b o ra do Trsta: sfera kot celota živi še zmeraj in neutajljivo svoje utečeno, a zato nič manj ali prav za to an a h ro n o in p arad o k saln o življenje. — Organizacijsko statično do robov fevdnosti (ansam belska nefleksibilnost, u p ra v n a togost, vse splošna letargičnost itn.). — P rod uk cijsko neracionalno in izčrpavajoče (desetine premier, ki, če odm islim o izjeme ali neab on m ajsk i sistem, kakršnega je uveljavilo SM G, vzniknejo in kmalu poniknejo, usahnejo v pozabo, um ro, četudi so um etniško še pri polnem življenju). — U m etniško nepredvidljivo, nem alokrat pre puščeno bolj naključju kot načrtnem u h otenju in sistemu, kar je sicer v naravi inspirativne in še pose bej skupne kreativnosti, kakršna je gledališka po definiciji, a ne po vokaciji. Tenzije znotraj tega (zavestno poenostavljenega) trik otn ika so seveda različne, različno kritično in tenzivne in glede na posam ezne institucije specifi čne. Stalna re p erto arn a gledališča skušajo organi zacijsko, produkcijsko in p ogo sto m a tudi u m etni ško statiko transcendirati drugače kot alternativa, interakcija med njimi je sicer ostreje diferencirana kot pred še nedavnim , toda barva statike je zmeraj in skoraj po pravilu siva. Ko kdo izmed gledaliških subjektov to sivo obzorje prebije — na srečo se to zadn ja leta sorazm erno pogosto m a dog aja — ta krat zasije slovensko poklicno gledališče z vso m o čjo. In po stm o d ern a spektakelska vizija v teh zve zdnih trenutkih ni u m etnostno gibanje, ki svet p o snema, simulira, citira na način com m e backa ali flash backa ali celo o b nav ljanja nekdanjega in vra č an ja k staremu, kar vse je sicer videz, ne pa tudi bistvenost po stm odernega teatra, marveč „proces analize, anam neze, anagogije in an am o rfo ze, ki razčlenjuje in obdeluje p rv o b itn o p o z a b o k ako r bi dejal Lyotard. V takih zvezdnih trenutkih, ki bi jim morali v globalni slovenski gledališki kontekst prišteti tudi nekatere izbrane alternativne produkcije, se p ro m ovirata tista teatralična estetičnost in čutna gra dacija, ki izrekata in pom enita tako ustvarjalcem k ak o r gledalcem tisto čutno in ču dn o o m a m n o in hkrati tragično razpo ko ali „diabolično zarezo1* (T. H ribar), ki teče po sredi tukajšnjega in zdajšnjega sveta in našega bivanja, označenega z „vseodrešujo č o “ p re dp ono — p o st. K dor od ustvarjalcev tega procesa, ki (še) ni smer, ne bo doum el, kreativno apliciral in n enehom a vitaliziral, bo ostal sam, na o b ro b ju , v nepreseženih in nepresegljivih sponah ne sam o prvobitne, marveč tudi recentne pozabe. V A S JA P R E D A N

Zakaj za ljudi, ki o stajam o privrženi gledališču, velja, da magičnost le-tega vedno privlači njegove „zasvojence“ ? In kaj p rep ozn avam o v njem, da nam pom eni toliko kot bog? Ali to privlačnost ustvarja sam o poistovetenje in prep ozn anje nečesa na o d ru ustvarjenega? Ali le posebna pot, ki jo ra vno „gledališčenje“ od pira v naše lastne svetove in tak o razbija našo skrito svetost nedotakljivega? Ali jo ustvarja zgolj fantastična in neobrem enjena igra z rečmi sveta, ki so v vsakem od nas drugače razpo rejene? Ali to magijo ustvarja prisostvovanje neče mu, kar se na odru do gaja drugače kot v vsakda njosti, pa vendarle v tistem tren u tk u in pred temi, tostranskim i očmi? O der ostaja prostor, kjer človek lebdi med ne bom in zemljo, kjer ga magnetizem obeh polov ne nehno postavlja na vse mogoče točke med njim a po nedoum ljivih, vendar neizpodbitnih zakonitostih

telesa in duše — torej vsega, kar je na razpolago. T o n oro p o to van je in delo telesa, srca in u m a p o meni nenehno rojevanje in um iranje. Vse, kar se do gaja na eni takšnih daljic, se odvija kot človeko va zgodba. Paul Ricoeur je zapisal: „Če bi se um et nost ne u kvarjala z rečmi človeka, bi za vekom aj ostala n e z n a n k a .“ Genialni absurd. Kajti čemu, ozi ro m a — ali bi jo sploh kdo ustvarjal? In tak o je v gledališču pro sto r za tiste, ki so šele tu našli pogoje za igro z rečmi sveta, sicer trd n o vraslimi v splošno zavest po določeni hierarhiji, za tiste, ki v realiteti sveta niso mogli opraviti svojega poslanstva in za tiste, ki mu skušajo odstreti p ro sojno k opreno videza ter ga prepoznati. Torej je gledališče posebna delavnica, kjer so zbrani vsi odtenki barv, svetlobe, zvokov, vsako vrstnih oblik, dimenzij, vsega predstavljivega. In ko pride ta človek, ta gledališčnik, ta stvarnik, v de lavnico — ko opazujem o njegovo delo, se le-to pre obrazi v čisto novo stvaritev z lastno eksistenco, z lastno zgodbo. In tisti, ki pridem o tja, vsak s svojo zgodbo, se srečam o z njegovo ravno tam , kjer jo prepo znav am o kot svojo. Kajti — ali bi sicer sploh obstajala? Saj vendar o b staja le tako, da vemo za njo. Ali potem sploh še razpolagam o z argum enti za ocenjevanje gledaliških predstav in kakšni so krite riji? N ajbrž takšni, ki om ogo čajo vsem skupaj, ta ko ustvarjalcem kot gledalcem, preobraziti skupen dogodek v nov, za vsakogar drugačen, to da čim bolj živ organizem; če pod po jm o m živega razum e m o kom pleksno enotnost telesa in duha. In kakšen naj bi bil ta gledališki dogodek? Vsa kršen pravzaprav. In prav zato sem vedno znova ra dovedna. V IL M A Š T R IT O F

P o p o ln o st krogle (Pogled na slovensko gledališko ustvarjalnost v pretekli sezoni.) V pretekli sezoni sem v slovenskih gledališčih vi del deset predstav, zato nim am pravice sintetično ocenjevati gledališkega ustvarjanja; zapišem lahko le nekaj bolj ali m anj verificiranih vtisov. Prvi je, da intenzivnost dram skega pisanja in nje govo preizkušanje n a sceni ne u pad a. N ova sloven ska d ra m a tik a im a že od nekdaj v jugoslovanskih merilih najširše o d p rta v rata v gledališču. Čeprav se mi zdi, da je novih dram skih imen m alo ali sko raj nič, p a mnogi avtorji srednje ali (zdaj že) starej še generacije izpričujejo izjem no živo dramatičnost. Zdi se, da se mladi ustvarjalci bolj kot s pisanjem za gledališče u k v arja jo s sam im gledališčem kot fe nom en om . In, kar se mi zdi najizrazitejša oznak a slovenskega gledališča v tem trenu tku , je do po p o l nosti natančen, poetično izniansiran in do konca osmišljen dizajn predstave. V tem se slovenski tea ter o dm ika od ustaljenih jugoslovanskih meril, in kolikor p o znam — tudi od m nogih drugih gledali ških sredin v Evropi. In prav mladi ustvarjalci so v tem najizrazitejši. Ali so se izvili iz zm ajevega seme na Gledališča Sester Scipion Nasice ali so šli skozi ustvarjalni laboratorij M ladinskega — pojavljajo se z osebnimi poetikam i, katerih skupni imenovalec je dizajn visokega sijaja. Term in „dizajn“ je seveda p otrebn o razum eti p o p o ln o m a pogojno. N im a prav nobene zveze z in d u strijskim oblikovanjem . Z am e je to tudi več od te ga, kar n av ad no im enujem o „dizajn predstave", bodisi d a govorim o o scensko vizualnem obliko vanju (scenografija, kostum i), ali o domišljenem pro m o v iran ju v javnosti. S tem p o jm o m bi označil do perfekcije privedeno interakcijo vseh ustvarjal cev predstave — tistih, ki neposredno sodelujejo v njej ali tistih, ki jo sprem ljajo na njeni poti skozi življenje. Torej, od režiserja, igralcev, scenografa, kostum ografa, koreografa, skladatelja, m ojstra to na, osvetljevalca in inspicienta do d ra m a tu rg a (ki v sebi združuje interno in eksterno nalogo dela na predstavi), oblikovalca in pro d u c en ta p ro p a g a n dnega m ateriala, foto g ra fa in snemalca, p a tudi ti stih, ki se pri nas u k v arja jo s še vedno sramežljivim m arketingom .

lč med občinstvom. Pred kritiko. D om a in drugod! V Evropi in širokem svetu! In prav dosežki gledališke ustvarjalnosti v za dnjem o b dob ju, posebno v tem letu, dokazujejo, da z zavestnim preseganjem institucionaliziranih norm , z mobilizacijo vseh ustvarjalnih sil za reali zacijo izbranega projekta, zm orem o z umetniškim rezultatom uspešno prestopiti naš domači prag. S sproščenim korakom . Čeprav nas neurejena zako n o d a ja in ekon om ska brezbrižnost poskušata za držati pred pragom vsaj toliko časa, da preko kri žišča prisopiha drugi Oklopni vlak — tokrat že ve m o — ne iz Vzhoda.

Bilo bi n apačno reči, da je to le visoki profesio nalizem in do konca strokovno po jm o v an prav vsak segment gledališkega dejanja. (Slovensko gledali šče je v tem pogledu tudi do sedaj bilo na samem vrhu našega gledališkega ustvarjanja.) Predvsem gre za p opo lno uglašenost in skoraj intuitivno za vezništvo vseh ustvarjalcev, tudi tistih, ki njihovo prizadevnost sprem ljajo do končnega oblikovanja gledališkega dejanja. Rezultate tega bi, vulgarno rečeno, lahko imenovali popoln gledališki izdelek. Bolj od tega me fascinira idejna in estetska celovi tost predstave. Bodisi da je to avantgardni Kanon E m ila H rv a tin a (žal mi je, da ga v M aribo ru ne b o m o videli), že od krita pot P ipanovih Skrivnosti ali Tauferjevega Odiseja in sina, grandiozni podvig P an durjevega Fausta in Milerjeve Lulu — scenski rezultat in njegova p ro m o cija v javnosti kažejo enako, k vrhu usm erjeno tendenco po popolnosti in dokončnosti v sebi raziskanega, zaprtega siste m a, ki navzven kaže temni odblesk krogle, v sebi pa p ro to n sk o zgoščuje kroglo sveta. N am ern o sem obe m ariborski predstavi omenil na koncu. T am se je v pretekli sezoni začelo doga jati nekaj, kar je za naše razm ere izvenserijsko. Zgodil se je spoj želje neke sredine, da ima gledali šče visokega um etniškega sijaja, katere rezultat je bilo zaupanje v m ladega gledališkega ustvarjalca T om až a P a n d u rja in afirm acija njegove ustvarjal ne avtoritete skozi funkcijo um etniškega d irek tor ja gledališča. Kot povračilo je v M arib o ru čudežno vzplam enela teatralnost. P rav redek je pri nas spoj želje po gledališču visoke kakovosti in enako um et niško povračilo te želje, pa bi m ariborski prim er lahko imenovali „čudo “ . Vendar, ko gledam o d a nes, v kaj se je sprevrglo Rističevo „subotičko čud o “ , ki se je prav tako pričelo z zanosom in ideali zm om , m o ra m reči, da v gledališka čud a ne verja mem več. Prej bi to z upan jem imenoval u stvarja nje nove prakse v odnosu vsake sredine do svojega gledališča, novo družbeno samozavest v o dnosu do gledališča.

JO Ž E BABIČ

D A L IB O R F O R E T IČ

Korak čez prag

A LEŠ B ER G ER L jubljana, 7. 10. 1990

▲M . A

BS 90

Smo ga zares prestopili, ali je to bil le prvi korak z eno sam o nogo in nas za gleženj druge še zmeraj nekaj priklepa na našo gledališko sivino v predso bi? V mislih im am k a jp a d a predsobo Evrope in ostalih kontinentov. Čeprav naj bi beseda govori la zgolj o tem letu in bi se rad izognil konkretnim im enom — m im ogrede naj om enim , da kot član ži rije BS ne bi želel prehitevati z ocenami, sem ven darle tudi sam zapreden v mreže zapeljive om am e p o jm a E V R O P E IZ A C IJ E . Doslej je E v ro p a prih ajala k nam! P rag je bil kar visok in prvi obiskovalec, gospod Figaro — vulgo Matiček — se je skoraj spodtaknil obenj. T o d a pre stopil ga je in ostal lep čas med nami. Še več: oberoč smo ga objeli in celo posinovili... Z a njim so prihajali še drugi pom em bni gospodje. Iz Ev rop e in drugih kontinentov. Lepo jih je opisal in zbral Filip Kalan-Kum batovič v eseju o Evropeizaciji sloven skega gledališča. Dokler ni pripeljal O klopni vlak iz Vzhoda, naj bi evropeizacija bila lepo in varno institucionirani psihološki realizem. P o obisku Oklopnika je za dalj časa ostal le realizem institucije. Z am a n so bili vsi napori pred 10— 15 leti, da bi z novim Gledališkim zak ono m prevetrili zatohle kam re institucij. N asprotno! Zagovorniki institu cionalno ograjenih gledaliških hiš so ljubosum no čuvali m irno in varno oazo um etniškega zorenja in m edenja žlahtnih sadežev. E v ro pa je še prihajala k nam, vendar s prek ratk o vstopno vizo. Prišla je — in z rahlim razočaranjem spet odhajala. Ti obiski pa vendarle niso bili zam an. Opravili so nalogo, ki jo naj bi sprožil Gledališki zakon. Z vztrajnim odpiranjem vrat je nastal prepih v naših gledaliških krošnjah. Veliko preležanih in od črvov načetih plodov je obležalo med debli. Proces us tvarjalnega tveganja je zamenjal varno »delova nje". Uspešnosti ne m erimo več s seznami — kdo je v tem ali drugem delu toliko in tolikokrat nastopil, marveč kako je realizirano gledališko delo odmeva-

ŽIRIJA

S poštovana kolegica, vem: čez m ero nevljudno je bilo od mene, da sem se pustil tolikokrat priganjati za teh nekaj be sed, ki naj bi jih kot letošnji sožirant prispeval v va šo publikacijo, a — verjemite — tega nisem počel ne iz lenobe ne iz pišm evuhovstva, tudi zaradi „preobloženosti z drugim d elo m “ , kot se rado zapiše, ne. Posredi sta bili dve stvari, ena praktične in d ru ga recimo, globlje narave, in obe mi še zdaj branita, da bi napisal kaj več kot nekaj pojasnil. O prvi na kratko: želeli ste kritiški pogled na lan sko gledališko sezono, jaz pa sem videl dosti pre malo predstav, da bi si drznil o tem pisati. V gla vnem le v Ljubljani, pa še tu ne vseh, nobene v M a riboru, nobene v Novi Gorici, eno sam o v Celju, nekaj več v Trstu. Da teh maloštevilnih ogledov ne m orem strniti v količkaj veljaven pogled, je torej razumljivo. Res pa je, da se m oram ob tem vprašati, zakaj je tako; zakaj, vraga, če se že grem n ekakšno kritiško pisanje o nekaterih slovenskih (ljubljanskih) gleda liščih, ne zberem toliko energije, zdrave rad o v ed n o sti in, konec koncev, tudi profesionalne k o re k tn o sti, da bi se napotil ogledat še predstave, o katerih mi ni treba pisati, še posebej, če slišim ali berem o njih izjemno pohvalne reči? Spet ne gre za lenobo, tudi za težave pri tran sp o rtu ne: mislim, da sem pre m alo goreč teatrski vernik, da bi me vsakič znova zvleklo v dvorano, in prem alo trden v prepričanju, da naj bo gledališka kritika takšno vsevedno, im pe rialistično pogoltno opravilo, ki m o ra videti in pre gnesti vse, kar se dogaja. N ikakršne vzvišenosti ni vmes, nobene m alobrižnosti ali celo om alovaževa nja (dostikrat mi je žal, da tega ne počnem; koliko doživetij nem ara zam ujam , koliko m ožnosti za pri m erjave ali celo sinteze!) — n ajbrž je kriv am biv a lenten odnos do gledališča, ki ga ne zm orem čustve no preseči ali vsaj „poklicno“ uravnati. Kot se vese lim teatrske čarovnije, tak o mi je vnaprej nelagod no ob misli, da bo spodletela; kot me velikokrat prevzema igra nastopajočih, tak o drugič raje str mim v tla in mi je h u d o zaradi izjalovljenega truda; kot se rade volje puščam vsrkavati odrskim utv a ram , tako vse prevečkrat (kritiško d eform iran? pre tirano racionalističen?) gledam skoznje in so mi odveč in se mi zdijo prenarejanje. P a še tista d ru žabnost po foyerjih, v kateri med odm ori v prijazni čvekariji razvodeni še tak o gosto in prevzemajoče ozračje predstave, da je videti, kot bi bilo čisto ne obvezno!... Ste brali M on coeur mis k nu Charlesa Baudelaira? V njem je kratek razdelek o gledališču, a je preveč h ud oben, da bi ga ob tej priložnosti n a vajal. Včasih se strinjam z njim, drugič se mi zdi poza, izvirajoča iz presite naveličanosti, kakršne seveda ne m ara m in se je bojim. Toliko, spoštovana urednica, v opravičilo, da vam pri najboljši volji ne m orem orisati svojega p o gleda, ko pa je ne le pom ankljiv, am pak predvsem negotov in dostikrat zmeden. N em ara bi bil ustre znejši čas zanj po Borštnikovem srečanju, ki je ne le zbir najizrazitejših slovenskih predstav iz minule sezone, temveč tudi priložnost, da se te predstave zbrano in drugo ob drugi premeri, ki je prostor so očanja različnih gledaliških poetik in razmisleka o njih. Lepo vas pozdravljam in želim vse dob ro

GOETHE

fdU$t

DRAMA SNG MARIBOR SEZONA 1989/90

Prevod Režija in priredba Dramaturgija, adaptacija, asistenca režije Dramaturgija Scenografija K ostum ografija Koreografija Skladatelj Lektorstvo L ektorstvo za nem ški je z ik Sabljanje Poslikava fre sk Instrukcije za violončelo Kiparska dela Posebni efekti O blikovanje luči Šepetalka Inspicient F otograf

Premiera

Faust M efisto Margareta Wagner M arta Valentin / Euforion H om unculus / Zem eljski duh / Zli duh Margaretina m ati / M ater Dolorosa Helena Vešča / Krivda / M ulier Samaritana Skrb / Magna Peccatrix Sfinga / Beda / Maria Aegyptica Stiska Forkiada M ater Gloriosa L inkeus Bog pes

BOŽO VODUŠEK (I. del, 1. Teil) ERIKA VOUK (IE del, II. Teil) TOMAŽ PANDUR LIVIA PANDUR VILI RAVNJAK MARKO JAPELJ SVETLANA VISINTIN LEO KULAŠ MAJA MILENOVIČ-WORKMAN LJUPČE KONSTANTINOV EMICA ANTONČIČ URŠA VA LENČIČ A N D REJ ZA JC JA N E Z ROTM AN PETRA NEUV IRT VOJKO ŠTUH EC JU R E MARINŠEK F R A N C IS A F R A N

DRAMA DES SLOVENISCHEN NATIONALTHEATERS MARIBOR DIE SAISON 1989/90

Ubersetzung Regie und Biihnenbearbeitung Dramaturgie, Bearbeitung, Regieassistent Dramaturgie Buhnenbild K ostum e Choreographie K om ponist Lektorin Lektorin f u r die deutsche Sprache Fechten Freskenbilder N achhilfeunterricht f u r Violoncello Bildhauervverke Spezialeffekte Lichtgestalltung

ALENKA CILENŠEK FRA NCI R A JH A N G ELO BOŽAC

Souffleusse Inspizient Photograph

24. I. 1990.

Premiere

JANEZ ŠKOF BRANE ŠTURBEJ KSENIJA MIŠIČ PETER TERNOVŠEK SONJA BLAŽ ALJOŠA REBOLJ IVAN RUPNIK MILENA MUHIČ MAJA SRBLJENOVIČ-TURCU IRENA VARGA MINU KJUDER ANA VEBLE ANICA SIVEC M A JDA HERMAN ALENKA CILENŠEK RENATO JENČEK FRANCI GABROVŠEK IKS

Faust M eph istopheles Margarete Wagner M arthe Valentin / Euphorion H om unculus / Erdgeist / Boser Geist Margaretes M utter / M ater Dolorosa Helena Die H exe / Schuld / M ulier Samaritana Sorge / Magna Peccatrix Sphinx / M angel / Maria Aegvptica N ot Phorkyas M a te r Gloriosa L ynkeus Der H err D er H un d

pram atere / Uhrmiitter, sive žene / graue Weiber, sirene / Sirenen, nimfe / N vm phen, vešče / Hexen, žanjice / M dherinnen: Sonja Blaž, Milena Muhič, Irena Varga, Minu Kjuder, A na Veble, Anica Sivec, M ajda H erm an, Alenka Cilenšek, Valentina Turcu, Helena Kriger, Petra T ovornik, A nusa Sliško, M ajda G rah-Fridl, Ja n a Poharič, Vesna Žegarac.

wagnerijanski zbor / wagnerianischer Chor, kiparji / Bildhauer, lemuri / Lem uren, Angeli / Engel: A ljo ša Rebolj, R enato Jenček, Franci Gabrovšek, Z latko Kranjčič, A le š Gabrič, Robert Viraj, Vinko Nedelko, M itja Kovačič, Slavko Škvorc, Ivica Knez.

ti tani / Tilanen, angeli_/ Engel, gracije / Grazien, sirene / Sirenen: Valentina Turcu, Helena Kriger, Petra Tovornik, A nuša Sliško, M ajda Grah-Fridl, Jana Poharič, Vesna Žegarac, Z latko Kranjčič, A le š Gabrič, R obert Viraj, V inko N edelko, M itja Kovačič M o šk i del Faust baleta se predstavlja v sodelovanju s Karate klubom „Boris K idrič“, Maribor. Gledališka tehnika SNG Maribor: ravnatelj teh n ike — V anja Remic, vodja o d ro v — D anilo Rošker, vodja razsvetljave — Franci S afran, osvetljevalca — Franci R am pre in Rom an Ja rh , o drski m ojster — D arko Štan d ek ar, vodja rekviziterjev — Ivo Č endak, to n sk i vodja — Vlado Lipovec, vodja frize rsk e delavnice — M irjana D ordevič, vodja scenske delavnice — Ja n ez R otm an, v odji šiviljskokro ja ške delavnice R adom ira Plo h l in Ivo M alus, vodja čevljarske delavnice — Franci Breg.

L ▲M . A

12 «

■

MEIN KAMPF FARSA

prevajalec LADO KRALJ režiser ŽARKO PETAN dramaturginja DARJA DOMINKUŠ lektorica NADA ŠUMI scenografka KARIN KOŠAK kostumografka ALENKA BARTL skladatelj URBAN KODER koreografka LOJZKA ŽERDIN slikar ŠTEFAN MARFLAK

IGRAJO

Herzl IVO BAN Lobkowitz BORIS JUH Hitler ALEŠ VALIČ Gretchen SAŠA PAVČEK Gospa Smrt IVA ZUPANČIČ Himmlischst BRANE GRUBAR Leopold MATIJA ROZMAN Orožnik DARE BOSANČIČ Klateži TONE HOMAR k.g. DUŠAN ŠKEDL k.g. RASTKO KROŠL k.g. TOMAŽ GUBENŠEK k.g. ALOJZ SVETE k.g.

George Tabori: Sleherno življenje je „theatrum

George Tabori

mundi

SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V U U B U A N I

C 03 03

O >

c >o

cCS D. Z3

AGRFT Edtvard Albee

KD O

BOJI

(Who3s afraid o f Virginia Woolf?) Prevajalka: Metka Zobec M entor za dram aturgijo: izr. prof. dr. A n d re j Inkret M entor za dramsko igro: doc. Boris C avazza M entor za režijo: doc. D ušan Jovanovič M entor za scenografijo: red. prof. M eta Hočevar M entor za kostumografijo: red. prof. A lenka B artl Lektor: p ro f Jože Faganel

R ežija: Zdravko Zupančič D ra m a tu rg ija : M artina Bremec Scenografija in kostum ografija: Pika Kompan Glasba: Gregor Strniša Koreografija: Ksenija H ribar Igrajo: M artha: Ksenija Mišič George: Valter Dragan Honey: Nataša Barbara Gračner (štud. 7. sem.) N ick: Robert W altl pevka songa: D am jana Penič

Tehnično vodstvo: Janez Robar, Tone P a n ič Vodja predstave: Janez Pavlovčič Tonski mojster: Bojan Jurjevčič Frizerka in maskerka: Barbara Pavlin R ekviziter: D are K ragelj M izarska dela: R u d o lf Skopec Odrski mojster: Stjepan Marčec Izdelava kostumov: A n to n ija Eterovič Izdelava želve: Bojan M auser

VIRGI

ROBERT

KSENIJA GRAČNER

VALTER

DRAGAN

MIŠIČ

VHVHHV8 -VSV1 VN

TI/IVM

Martha: Kdo pa ve, kaj je in kaj ni? George: Resnica in sanje. Kdo pa ve, kje se neha eno in začne drugo? Honey: Jaz plešem kot dih. Nick: Res, kot da sem prišel v norišnico: vse rtoro.

✓

SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE

isis • v : ': -

Niko Grafenauer:

SKRIVNOSTI Igrajo: DAMJANA ČERNE MAJA SEVER GOJMIR LEŠNJAK UROŠ MAČEK IVAN RUPNIK Dramaturgija in režija: JANEZ PIPAN Glasba: GOJMIR LEŠNJAK Koreografija: KSENIJA HRIBAR Scenografija: MATJAŽ VIPOTNIK Kostumografija: DORIS KRISTIČ Lektorica: MATEJA DERMELJ-ROPOŠA Luč: IGOR BERGINC Soustvarjalec glasbe, aranžer in producent: BOJAN JURJEVČIČ Asistentka kostumografke: Goranka Močnik Skulpture: Stjepan Gračan, ak. kip. Slikarja: Dore Južina, Branko Drekonja Izdelava mask: Jaroslav Hoško Lalovič Korepetitor: Gojmir Lešnjak Izvajalca glasbe: Bojan Jurjevčič, Blaž Jurjevčič Glasba posneta v studiu Metro Snemalca: Iztok Černe, Andrej Nanut V odja predstave in tonski tehnik: M itja Tram puš Izdelava scene: R udolf Skopec, A nton Smuk Izdelava kostum ov: Štefica Cesarec, Stjepan D urkan Frizerka in m askerka: B arbara Pavlin G arderoberja: Jožica Plut, Miroslav Sokolovski Rekviziter: Dare Kragelj Mizar: R udolf Skopec Električarja: Albert Bolha, Siniša Milič O drska dela: Bojan Bartol, Boris Prevec, Ivan Šikora, Igor Podržaj, Jožo Ikič O drski m ojster: Stjepan Marčec Tehnični vodja: Tone Panič

teonvidS S D eilo v ru Je D m i t a o n v i d S

.itDD9q imimb92 dx 9D8inqot2 oih^la ibov 9 jn oQ .itoiv iminvroU imit9V9 D s Dvijlg92ob 9 n ont2onvii)l2 9 j t2onvi-dS .Di9V2 DQ92v bo Dtil^U ni Dvid9iq 9 jDljDH OtDX .DD12 ua5ito>l m9 fivil>l2 v xDjnhgDs 92 >llom irteonvmU V •in 9 j Db to>l xDrlit D2V \Djnim oq 2 92Dn zon iDbn 9v A .iŠ9t m9 rlit dh 2dh 19>I Jtobsi 9iom 9n 92 t2onvii>l3 .jDXDfl itid 2 t9q2 92 oq xitDji2 on59v jgltocj Diom 19>l .iDjlrtarru nib noooiO v dI9N ds

•|dzdu |iu>|s jods as Dd 'jp p z j 8JOULI 0 U 0 S |SOUAp|$

‘IZ0J UU0 L|!1 DU SDU J8>| 'Dlujujodš 0SDU SDU JDpU0A ‘|U 0 j Dp JO>j 'Dl]IJ DSA 'd|uu 6 dZ 0 S >]|OW lUJSOUAU^S h ‘DDJS n^D||0 >j U10UAJJ)JS A DA!q0Jd 0 jDjbu OJDZ *D|0AS d 60SA po D4JJ5JS Ul DAjj|6 aSOp0 U OUJSOUAU^S 0 l |SOUA|J>|2 ‘ JJDJA ILU|UAIJ>]S jU i|4 0 A 0 p Z 8 D S |u d o |Š 04JJ>|S ip O A 0JU O Q '!|D D 0 d jU ljU J p 0 S D Z 0OS!|OAjJ>|S D ULIJ 4SOUA{J>|$

|SOUAU>|$

SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE

TENNESSEE WILLIAMS

TETOVIRANA ROŽA Prevod Mira Mihelič Scena Marjan Kravos Kostumi Marija Vidau Glasba Urban Koder Lektor Jože Faganel Režija MARIO URŠIČ

Mira Sardoč

Assunta

Lučka Počkaj Miranda Caharija Bogdana Bratuž

Rosa delle Rose Serafina delle Rose Estelle Hohengarten

Tone Gogala Alojz Milič Irena Zubalič Maja Blagovič

Oče De Leo Zdravnik Gospodična York Flora

Alda Sosič Primož Ekart Stojan Colja

Bessie Jack Hunter Trgovski potnik Alvaro Mangiacavallo Otrok

Boris Cavazza Vesna Hrovatin

Sodelujeta Dante Pribac in Franko Korošec V odja predstave Dušan Jazbec, razsvetljava Rafael Cavarra, šepetalka Silva Raztresen, garderoberka Evi Sedmak, rekviziterka Sonja Kerstein, odrski m ojster Zvonimir Kalc

— fmM ; ..

'SvM-

a a p

P R IM O R S K O D R A M S K O G L E D A L IŠ Č E N O V A G O R IC A

J?*;

WM$).

-v .

Avtor: Nikolaj Robertovič Erdman: Prevajalec: MILE KLOPČIČ Režiserka: VIDA OGNJENOVIČ Scenograf: BORIS MAKSIMOVIČ Kostumografka: LJILJANA DRAGOVIČ Dramaturg: IGOR LAMPRET Skladatelj: MIRKO VUKSANOVIČ Koreografka: DRAGANA IVANJI Lektor: SREČKO FIŠER Oblikovalec luči: SAMO OBLOKAR

Igrajo: SEMJON SEMJONOVIČ PODSEKALNIKOV, brezposelnež, samo morilec JANEZ STARINA M ARIJA LUKJANOVNA PODSEKALNIKOVA, njegova žena TEJA GLAŽAR SERAFI MA ILJINIČNA, njegova tašča MARJANCA KROŠL ALEKSANDER PETROVIČ KALABUŠKIN, njihov sosed, pred krat kim ovdovel, lastnik streljarne, organizator SANDI KROŠL M ARGARITA IVANOVNA PERES VETO VA, njegova ljubica MIRA LAMPE-VUJIČIČ ARISTARH DOMINIKOVIČ GOLOŠČAPOV, predstavnik inteligence JOŽE HROVAT KLEOPATRA MAKSIMOVNA DUŠANKA RISTIČ

CsifcV. -

1»,

M P I Mšia,

: •\

' -i

RILEC RAISA FILIPOVNA, njena tekmica METKA FRANKO JEGOR TIMOFEJEVIČ IZTOK MLAKAR VALDEMAR ARSENJEVIČ PUGAČOV, mesar TONE ŠOLAR OČE JELPID IJ, duhovnik STANE LEBAN VIKTOR VIKTOROVIČ, pisatelj MILAN VODOPIVEC DIAKON LOJZE KRUMBERGER k.g. ZINKA PADESPANJ (Pas d ’Espagne) MADEMOISELLE FIENRIETTE, modistka DRUGO DEKLE Z VENCI DRAGICA KOKOT GRUNJA PRVO DEKLE Z VENCI MADAME SOPHIE, krojačica CIGANKA NEVENKA SEDLAR PRVA STARKA BREDA URBIČ DRUGA STARKA BERTA UKMAR k.g. KOSTJA NATAKAR JANKO ČESNIK POGREBNIKI JANKO ČESNIK, AFTERO KOBAL, STAŠKO MERINIČ IVO ZEGA CIGANI (zbor in orkester) CERKVENI ZBOR SILVIJ BROSCHE k.g. JURE KRIŽNIČ k.g., JOŽE NANUT k.g., SILVAN ŠULIGOJ k.g. Tehnični vodja Savo Vrabec, vodja predstave Boro Vujičič, šepetalka Srečka Birsa, rekviziter Aftero Kobal, odrski mojster Janko Česnik, razsvetljevalec Renato Stergulc, frizerki Maura Delpin in Anka Kos, garderoberki Marija Berdon in Marija Uršič, kostumi za uprizoritev so izdelani v šivalnici PDG pod vodstvom Nevenke Tomaševič, scena v mizarski delavnici pod vodstvom Borisa Marca.

Nikolaj Robertovič Erdman

SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE

Veno Taufer

ODISEJ&SIN SVET / DOM »tragical - comical - historical - pastoral« W. S., H am let, II, 2

ODISEJ enkrat še videl bi rad vsaj dim nad Itako rodno H om er

Režija:

Nastopijo:

VITO TAUFER Scenografija:

DALIBOR LAGINJA Kostumografija:

BARBARA STUPICA Dramaturgija:

TOMAŽ TOPORIŠIČ MATJAŽ N. BERGER

TELEM AH, dedič Itake UROŠ MAČEK ODISEJ, kralj Itake NIKO GORŠIČ PRVI SNUBEC, PRVI M ORNAR ŽELJKO HRS DRUGI SNUBEC, DRUGI MORNAR DARIO VARGA TRETJI SNUBEC, TRETJI M ORNAR SANDI PAVLIN ČETRTI SNUBEC, ČETRTI M ORNAR JOŽEF ROPOŠA EUMAJ, pastir na Itaki DUH VIDCA TEJR EZIJA PAVLE RAVNOHRIB NESTOR, kralj Pilosa

Avtorja glasbe:

GOJMIR LEŠNJAK VITO TAUFER Korepeticija:

GOJMIR LEŠNJAK Gib:

IZTOK KOVAČ Lektorica:

MATEJA DERMELJ-ROPOŠA Luč:

PASCAL MERAT Posebni efekti:

DUŠAN MIHAJLOVIČ Asistentki dramaturgije:

IRENA ŠTAUDOHAR, MAJA BREZNIK

V odja predstave: Janez Pavlovčič Tonski m ojster: Bojan Jurjevčič Frizerka in m askerka: Barbara Pavlin G arderoberja: Jožica Plut. Miroslav Sokolovski Rekviziter: Dare Kragelj M izarja: Rudolf Skopec, Ivan Šikora Luč: Albert Bolha, Siniša Milič Izdelava scene: Anton Smuk O drska dela: Bojan Bartol, Boris Prevec, Ivan Šikora, Igor Podržaj, Jožo Ikič Odrski m ojster: Stjepan Marčec Tehnični vodja: Tone Panič

M ENELAJ, kralj Šparte DUH KRALJA AGAMEM NONA JOŽEF ROPOŠA TEOKLIMEN, begunec POL1FEM, kiklop MILOŠ BATTELINO DEMODOKOS, pevec, IRO, berač GOJMIR LEŠNJAK ALKINOOS, kralj Faiakov SANDI PAVLIN PEN ELO PA , kraljica Itake MARINKA ŠTERN HELENA, kraljica Šparte MILENA GRM ARETA, kraljica Faiakov JADRANKA TOMAŽIČ KIRKA, čarovnica DAMJANA ČERNE NAUSIKAA, faiaška knežna OLGA KACJAN EURIKLEJA DUH ODISEJEVE MATERE MINA JERAJ FAIAŠKE DEKLICE, DEKLE DRAGA POTOČNJAK, JADRANKA TOMAŽIČ, MILENA GRM, OLGA KACJAN, DAMJANA ČERNE, NATAŠA BARBARA GRAČNER, TANJA DIMITRIEVSKA SNUBCI, M ORNARJI RASTKO KROŠL, ROBERT PREBIL, IVAN GODNIČ, PETER MUSEVSKI, LJUBOMIR KRALJ meščani Itake, Šparte, Pilosa, Faiaki

Rekviziti: Gledališki atelje SNG Ljubljana Lutkovno gledališče Ljubljana Plastika: Eva Tršar Matjaž Košir Poslikava scene: Dalibor Laginja Mirko Zrinščak Izdelava kostum ov: Tanja Pavšič Marica Hibšer Lojzka Kolenc Fani Germek Gledališki atelje SNG Ljubljana Izdelava čevljev: Ivan Zibelnik Izdelava loka: Franc Oblak Nakit: Zlatka Srebrnič G lasba posneta v studiu M etro, snemalec Iztok Černe, izvajalec glasbe Vito Taufer

Veno Taufer

ATENINA PESEM Luč odkriva, nič tem a ne skriva. P ot se vije, kaže, ko se skrije. Nit, ki iz teme se para, se vozla svetlobi sredi kolobarja. Vsemu, čem ur biti je mogoče, tega ni zanikati ne izpričati mogoče. M ogoče je usodi v roko seči. Ni m ogoče ne dokazati ne ovreči. Ni mogoče ne dokazati ne ovreči. Mogoče je usodi v roko seči. (zaključna A tenina pesem iz dram e Odisje & sin ali Svet in dom)

Ljudska P o m orji se vozjo barke tri, po m orji se vozjo barke tri. V eni barki se vozi Jezus gospod, v drugi se vozi Gospodbog, v tretji se vozi Deveti kralj, Deveti kralj, ta žalostni. T ako je rekel Gospodbog: „Kaj je tebi, Deveti kralj da si tako m očno žalosten?" „Zakaj bi jez žalosten ne bil, sim imel dosti žlahtne stariše, povsod sem jih iskal, niker jih ni, v svetih nebesih sem tudi bil." (fragm ent iz dram e Odisej & sin ali Svet in dom)

Slovensko Ljudsko Gledališče Celje

o Au

a l i l e p o t a i a moč G

PREVAJALEC

ALEŠ BERGER REŽISER

VITO TAUFER LEKTOR IN DRAMATURŠKI SODELAVEC

TOMAŽ TOPORIŠIČ KOSTUMOGRAFINJA

BARBARA STUPICA SCENOGRAF

ROBERTO STELL AVTOR GLASBE*

VITO TAUFER

OSEBE

VOJVODA DE RICHELIEU VITEZ D’AUBIGNY, plemič, poročnik v kraljevi gardi VOJVODA D’AUMONT, kapetan kraljeve garde VITEZ D ’AUVRAY, pomočnik francoskih maršalov, prisednik častnega razsodišča CHAM ILLAC LAKAJ MARKIZA D E P R IE GOSPODIČNA GABRIELLE DE BELLE-ISLE MARIETTE, sobarica markize de Prie GERMAIN

JANEZ BERMEZ DARIO VARGA k.g. MIRO PODJED DRAGO KASTELIC ZVONE AGREŽ MARJAN BAČKO ANICA KUMER DARJA REICHMAN k.g. MIJA MENCEJ BORUT ALUJEVIČ

*na Hiindlovo temo

Dogaja se v Chantillyju, 25. in 25. junija 1726

k .▲ M. A

Miro Podjed, Janez Bermež, Anica Kumer

PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ

MILAN JESIH:

Melodramatični pastiš (krstna uprizoritev)

r e ž ija ............................................. ZVONE ŠEDLBAUER d ra m a tu rg ija ....................................... IGOR LAMPRET scenografija................................................ JOŽE LOGAR kostum ografija................................. ZVONKA MAKUC tonski e fe k ti...........................................BORUT LESJAK JOŽE JELENC igrajo trije bratje

Oton, blizu 45 l e t ........................TINE OMAN Vojko, kakšnih 34 l e t IVAN GODNIČ Gregor, kakšnih 30 l e t ... M ATJAŽ VIŠNAR sestra Cveta, kakšnih 37 l e t .. BERNARDA OMAN njen mož Rado, kakšnih 37 let .... PAVEL RAKOVEC Vojkova žena Tatjana, kakšnih 26 l e t JUDITA ZIDAR inspicient Marko Koren /tehnika Bruno Grašič, Simon Markelj /šepetalka Milada Varacha / luč Drago Cer kovnik /rekviziter Janez Plevnik /garderoba Nataša Sajovic, Nina Martelj/

GORJE MU, KDOR NIKOGAR NIMA

Igra, ki se začne s fino dialektiko med zunaj in znotraj, kjer čas za hip zastane v iskanju obnovljene dediščine, da bi iz davnine priklical izročilo in se iz vsakdanje raz pršenosti zgostil v pravi smisel in praznik — se konča v prostoru, ki se je na začetku sicer razprostrl v prijazno ugodje obeda na planem, a je na koncu neusmiljeno vdrl v izpraznjeno in izvotleno notranjost, z mrazom, prešuštvi, tisočerimi vprašanji in razprtim nebom:

[Oton vstane, stopi naglo proti njej, Tatjana pričakuje objem in klasiko, on obstane tik pred njo). Oton: To ni nič. Tatjana: (ne pobesi pogleda) Mogoče ... (Oton ji strmo zre v oči) Tatjana: Mogoče bi me ti lahko držal... da ne padem... kako se reče — „v brezdanjo globino neba" da ne pa dem ... (Se napeto gledata.)

Ivan Godnič, Bernarda Om an, Judita Zidar

MGL M E ST N O G L E D A L IŠČ E LJU BLJA NSK O

k A

S-H

X) d> > 0

^ -

• ’- - )

£ • ”H

•* JO

§C

- 2

> d>

^ Ctf

C C

£ > 3

<L>

*S7 ctf oČ

?P d) C /D c

s ^ O

ctf

Q ,

c« a

H n o j c

>S '5 7 £

> o

O c? C

5 -

C/D

CD • '— »

O O

ctf

C o3

•<— ) c tf U

•

•H

C /D S-H

(D >itd

S O c tf bD

▲

S ^ c /)

g a>

"§

• ’— i

7 3 3

C/D

03 •C » -H

03 4 -* c /D

> o > c/ d

s : 3

ctf

Uh a> + -> c tf

"O >

a> C/D

M"** »

C/D

H—>

73 O D,

73 ^3

X N o j ■ '— >

3 &D

o o

N • -H

c tf

bJ)

+ ->

C/D

u J O

3 c a> > o

d) d)

C/D

‘C

.2. o

e\ Vh

C/D

•’— > o > c/

X> ?P

ctf

. ,-H

o3 + -> C /D

i, i

>i—“

^ >CJ

d) C/D

d) > o

•* — >

S oj

O U

» V-H • *-H ^

c S rt JH

£u*j

Ž >

*Z3

S 3

O cx

b ij

- s

■ 2 , rt

+ -> C /D

S 6 o

o :=,

c /D

> c/

c a>

C iS 3 X)

‘c ? ^

ctf O

ctf

* > • f-H

• '— >

: t -

13 >N

cd 3

a rt

(D 7 3 M

C/D

C/D u-

D« (D 7 3 03 bD (U

> 0

d) >

3 #5

<l> PO

o3 d>

c a> > C /D

d> •— >

^ «

C •^

6 o

d) X 2 • i- H

O 73 O X> d)

> C /D

J3 - c

•f-H

DRAMA SNE MARIBOR

LULU

SEZONA 1989/90 predstava III T li A G E OI J A

Prevod Režija in priredba Dramaturgija Scenografija Kostumografija Scenski gib Lektorstvo Mojster fotografije Korepetitor Kreacija maske Video ' Producent Inspident

G R O Z E

<2=T >

DRAMA DES SLOVENISCHEN NATIONALTHEATERS MARIBOR DIE SAISON 1989/90 A uffu h ru n g lil

S O H A U E R T R A G O D 1 E

_______ ERIKA V O U K ________ ED VA RD M ILER______ M ARINKA P O Š T R A K ____ Ma r i n a č u t u r i l o ____ SVETLANA VISINTIN-----MAJA SRBU EN O VIČ-TU RCU EMICA ANTO N ČIČ-------ANGELO B O Ž A C --------M AG. IVO KO PECKY____ MIRJANA DO RDE V i t ----PETER BRA TUŠA_____ _______ STAS RA V T E R _______ ALENKA CILENŠEK FRANCI R A J H __

Ubersetzung Regie und Biihnenbearbeitung Dramaturgie Biihnnenbild Kostume Choreographie Lektorin Photograph Korrepetitor Maske Video Produzent Souffleusse Inspizient

dr. Franz Scbon <=» VLADO N O V A K Alwa Schon IV A N RUPNIK Edvard Schwarz JAN EZ ŠKOF Lulu OLGA K A C JA N dr. Goli R A D O P A V A LE C grofica Gescbwitzeva <.«> A N A VEBLE Rodrigo Ouast PAVLE RAVNOHRIB Ferdinand <s>: RENATO JENČEK Časti Piani IVO LESKOVEC Kungu Poti ZVO N K O FUNDA Schigolch <&> BRANE G RU BAR deklica J O SIPINA BABIČ Premiera 15. 6.1990 Premiere Z a sodelovanje, p n realizaciji projekta

v M iniritih se zahvaljujem o za sodelovanje arh.

M A T J A Ž U B E R T O N C L J U in M A T IJ I M A L E Š IČ U

(>i<-<l»liška t e h n i k a M a r i b o r : ravnatelj tehnike V a n ja R e m i c , vodja odrtn• - Dantio Rošker,: tkidja razsvetljave - F ra n ci S a f ra n , osvetljevalca — F ra n ci R a m p r e in R o m a n J a r h , odrski mojster r lljiiko N a m i f k , « . linija reki. iziterjet — Ivo (Vndak. ton ski vodja - Viarlo 1 ij>o\t i vodjo. frizerske delavnice - Mi n .m a B o r 3 e v i č , vodja scenske delavnice - J a n e z R o t m a n , vodji <nU/sko-krojaSke delat mc<> R.i<)i>mir« P lohl m Ivo M a lu s, todja čttljarske delavnice ~ F ra n ci Breg.

K je je lju b e z e n , k je to p li o b je m ? O , d a jte vročih ro k , žerjav ice srca! N a tle h , p re m rlo o d g ro ze, nalik p o lm rtv ec u , ki m u d rg n e jo noge — m e s tre sa jo vročice n e p o zn a n e , d rh te č a p re d o stm i led en ih puščic bežim p re d ta b o — M isel! Ti b re z im ena! N esp o zn av n a pošast! Ti lovec za oblaki! T voj blisk m e je p o d rl, ti p oro g ljiv o o k o , ki zreš n am e iz m raka! N a tleh , p o ra ž e n a , se zvijam in trpim n e skon čn e m u k e, ki si mi jih zad al, ti k ru ti lovec, B og krvniški!

ARIADNINA TOŽBA FRIEDRICH NIETZSCH E

Z a sek a j globje! Še e n k ra t udari! P re b o d i, stri srce! Č em u to m u čen je s to p o o s tjo puščice? Spet ta p o gled, željan človeških m u k , te zle oči srd iteg a Boga! N očeš m o riti, ne, rad bi le m učil, m učil? Č em u si — m ene izbral, sk riv n o stn i, šk o d o željn i B og? O h o ? Plaziš se bliže? V tej p o lnočni uri? ... K aj bi rad ? G ovori! K aj siliš vam e? Ž e si tik o b m eni. M oj dih v srkavaš, prislu šk u ješ srcu, ti lju bo su m n i svat! — z am an si lju b o su m en . , Proč! Proč! K aj ti bo lestev? Bi se mi rad p rik rad e l d o srca, bi se rad vzpel d o m ojih sk riv n o stn ih misli? K aj te ni sram ! N ezn an ec! T at! K aj bi se mi ra d izm aknil? K ak šn o skrivnost izvabil? K aj z m u k am i izsilil, m učitelj! B og krvniški! N aj se k o t pes, p re d a n a , vzhičena in vsa iz sebe po v aljam p re d teb o j in ljub ezn iv o — m ah am z re p o m ? Z am an ! Z a b a d a j še in še svoje srd ito želo! N e pes — tv o ja d iv jad sem , o k ru tn i lovec! T v o ja p o n o sn a u je tn ic a, ti ro p a r za o b lak i ... D a j, spregovori! Z bliski zastrt neznanec! S pregovori! Povej kaj h o češ, to lo v aj — o d m en e? ... K aj? O d k u p n in o ? O d k u p n in o hočeš? Z a h te v a m vse — p o n o sn o dam ! A bo d i k ra te k mi veli ponos! H aha! M ene — bi rad ? M o je telo in d u šo ? ... H a h a? Č em u m e p o tlej m učiš, n ori B og, čem u m e po n ižu ješ? L ju b ez n i d aj — k je je lju bezen , k je je topli o b je m ? D aj vročih ro k , žerjav ico srca! M eni, sam o tn i, g lej, ki v le d , o d a , sed m eri led u je ta k o p rn im še za so v raštv o m , m eni se B og, so v ražen , k ru t, o , m en i - se izroči! ... B ežiš? Ž e te ni več, ti m oj edini d rug sovražn ik m o j, neznan ec, B og krvniški! ... Ne! V rni se! S preje m a m tv o je m uke! K tebi se zliva p o to k m ojih solza! Z a te je vztlela iskra n a dn u srca! O , bol skeleča! O , vrni se, n ezn an i Bog! m o ja p o sled n ja sreča! ... (Z ab lisk a se. D io n iz se p rik aže v sm arag d n i lepoti)

iz nem ščine p rev ed la E rik a V O U K

Olga Kacjan

tl ri uiti« lEBsjuurs tiM M

Režija: Fiona Templeton Prevod: Zdravko Duša in Mart Ogen A daptacija in dram aturgija: Zdravko Duša Asistenta režije: Nevenka Koprivšek, Michael Ratomski Organizatorka: Marijana Kanduti

A — receptorka B — uslužbenka C — konzum irana potrošnica D — zrcalo pozabe E — klošar F — izobčeni duhovnik G — voznik taksija H — vohunki . I — Ona, Ono, On ( + On) — (igralci v Hiši) J — skrbnika K — najstnika

M arijana Kanduti Stanislava Bonisegna Sonja Polanc M ojca Dimeč Andrej Rozman Brane G rubar Srečo Špik Olga Grad, Violeta Tomič Saša Pavček, Boris Kerč, Vojko Zidar M atija Rozman, Jožef Ropoša Irena Duša, Z oran Živulovič

ZAČETEK NA SREDINI, KI MORA MORDA POČAKATI DO KONCA

GLEDALIŠČE HELIOS

gledališka himna

B r ig a d e

lepo tE

VLADOREPNIK . . . . SCENOGRAFIJA REŽIJA MARKO PELJHAN....................... SUPERVISOR SIMONKARDUM................. DRAMA TURGIJA DARKO MAJSER.............................. GLASBA IVANJUG.......................................... GLASBA VANJA PEGAN................................... GLASBA BRANEPOTOČAN.................................. GIB LELA B. NJATIN...............KOSTUMOGRAFIJA IGOR SAKSIDA.................... KOREPETICIJA IRENA MRMAR............................. MASKA ALJOŠA KOLENC . . . . . . RAČUNALNIŠKA ZASNOVA JOŽEZAJC......................... KONSTRUKTOR BRANKO DREKONJA . . . SLIKARSKA DELA IGOR BERGINC...................................... LUČ

JOŽICA AVBELJ..................... EVA, ANDROID ALENKA VIDRIH............... TIRZA, LEPA VIDA BARBARA NOVAKOVIČ . . . . . . M AH ALA, LENI REIFENSTAHL VESNA LUBEJ................................ EVRIDIKA LJUBOMIR KRALJ............ KAJN-FAUST-ORFEJ BORUT VESELKO............................. LUCIFER TOMAŽ GUBENŠEK.............. ADAM, NARCIS ALOJZSVETE................................. MEFISTO MARKO PELJHAN...................... ANGEL, M X SIMONKARDUM............... DIRIGENT, ABEL JOŽE TISNIKAR............... VDOR REALNEGA

Lucifer: P a vendar, od vseh ljubljenih reči ljubiš njo najbolj. Orfej: Ljubim tisto, zaradi česar so m oja čustva bolj trdna in je več kot sem sam, zato ker to ljubim.

1971 VLADIM IR SKRBINŠEK

1976 RADO NAKRST

1977 VIDA JUVANOVA

1973 M IRA DANILOVA

M 1975 ANČKA LEVARJEVA

1978 MAKS FU RIJA N

1979 SAVA SEVERJEVA

DOBITNIKI BORŠTNIKOVEGA PRSTANA

1972 ARNOLD TOVORNIK

DOBITNIKI BORŠTNIKOVEGA PRSTANA

1981 VLADOŠA SIM ČIČEVA

1984 PO LD E BIBIČ

1986 ZLATKO ŠUGMAN

1985 M AJDA POTOKARJEVA

1989 DANILO BENEDIČIČ

DOBITNIKI BORŠTNIKOVEGA PRSTANA

1983 ŠTEFKA DROLCE VA

Generalni sponzor BS â&#x20AC;&#x2122;90 in pokrovitelj dneva igralca:

Mednarodno podjetje

(3. dejanje — o d lo m ek )

Shakespeare: Hamlet Prevod: Oton Župančič Borštnik ko t H amlet

HAMLET: Govorite ta govor, prosim vas, tako, kakor sem vam ga jaz predaval: lahno naj teče z jezika: a če hlastate pri njem na vsa usta kakor marsikateri naših igralcev, bi mi bilo prav tako ljubo, da bi govoril moje vrstice mestni oklicevalec. Tudi ne krilite z rokami preveč po zraku, tako; temveč delajte čisto nalahko: zakaj sredi toka, viharja in, kakor bi rekel, vrtinca svoje strasti morate imeti in ohraniti neko zmernost, ki ji daje mehkost. O, v dno duše me boli, kadar mo ram poslušati, kako vam kak kuštrav teleban trga in cefra vso strast na drobne kosce, samo da bobni v ušesa zijalom v pritličju, ki jim večinoma ni do drugega kakor do nerazumljivih nemih in hrupa: prešibati bi morali takega po.er prekriči Termaganta; to se pravi preati Herodeža; prosim vas, ogibajte se udi ne bodite prekrotki, temveč dajte se tstnemu razsodku: prilagodite kretnjo esedo kretnji; zlasti pazite, da ne prekoavne mere: kajti vse, kar je tako pretiraoddaljuje od namena gledališke igre, ki je nekdaj, je in ostane, da drži tako rekoč zrcalo; da kaže čednosti njene poteze, njeno podobo, svojemu času in družbi liko in odtisk. In ako se kaže vse to prepremedlo, se nevednež sicer smeje, ga človeka pa samo žali; graja enega ega pa vam mora veljati več od polne dvorane drugih.

IGRALEC IGNACU BORŠTNIK (1858-1919)

IGRALEC

BgHBBa

^v,":v

m b BIIP

I Dušan Moravec

Borštnik Podoba dramskega umetnika Priznan in cenjen je bil — le osamljene sodbe in obsodbe bi mogle spodbijati tako trditev — od prvega do poslednjega nastopa; dom a in v Zagrebu, ob prvih plahih korakih in v letih umetniške zrelosti. Ljubljano, vse prej kakor razvajeno, je že ob prvih nastopih presenečala »elegantna vnanjost“ novega igralca, „lepe moške osebe“ , pa tudi sonoren glas, ki se je zdel vselej topel, žameten, globok bariton, prijeten in melodiozen. Veliko krat je bila pohvaljena jasna izreka — pripovedujejo, da so našega igralca razumeli tudi na galeriji, celo takrat, kadar je šepetal. Tudi Zagreb ni skoparil s podobnim i priznanji, merila pa so bila vendarle drugačna in prim erjavi z znamenitimi igralci takratnega ali nekdanjega ansam bla se ni bilo mogoče ogniti. Najteže je bilo prav gotovo, posebej še ob Ham letu, pre magati spomin na A ndrijo Fijana. Kritika se je očitno laže sprijaznila z mladim odrskim realistom, saj so bile njegove kreacije usklajene s prizadevanji novega intendanta Stjepana Miletiča; veliko bolj je pogrešala svojega uglajenega, stasitega, zanosnega in leporečnega junaka publika (bržkone ne samo njen konservativni del). Fijan je zdaj z novimi uspehi nastopal v Beogradu, njegove vloge v hrvaškem gledališču pa je prevzemal „tujec“, ki je hotel za vsako ceno igrati drugače. Čeprav nihče ni om enjal Borštnikove „nizke“ postave (take oznake najdem o, četudi brez slabega nam ena zapisane, večidel šele v postum no objavljenih zapisih), je novi Ham let m arsikoga gotovo (neprijetno) presenetil: namesto uglajenega lepotca in utečenega govorca, ki so ga bili vajeni v vlogi otožnega kraljeviča, se je iznenada predsta vil veliko manj stasit in še manj zanosen, preprost, skorajda vsakdanji in vrh tega še bradati, nič manj kakor starikavi danski princ, ki mu tudi verzi še zdaleč niso tekli tako kakor prejšnjim interpretom . M nogih ljubiteljev m oderne igre (in ti so imeli večino med kritiki) vse to ni motilo; tudi doktorja Miletiča ne — Borštnikov H amlet mu je bil „jedinstveniji“, čeprav je hkrati prav dobro poznal in cenil Fijanove prednosti. Publika pa je mogla premagati svoje zadržke in se sprija zniti z Borštnikovim realizmom šele pozneje, ob vlogah, kakršen je bil Ibsenov Osvald, pa še takrat le tisti del stalnih obiskovalcev, ki je pristajal na novo (pre)usmeritev častitljivega domačega odra. Veliko besed je bilo izgovorjenih in zapisanih, ob um etnikovem slovesu in že prej, tudi o njegovih intimnih človeških lastnostih, ki jih je bilo mogoče zapaziti bolj v zasebnem življenju kakor na odru, pa so vendarle vplivale tudi na njegove igralske stvaritve in se kažejo že v afiniteti do dramskih postav, posebej še v takratnem m odernem sporedu. Skupni imenovalec vseh oznak, ki se vežejo s tem, je zgodaj uveljavljena in do konca ponavljana misel o sam otarju. Za prvo ljubljansko dobo to še ne velja. Gospa Zofija, sopotnica v življenju in v um etnosti, govori celo o veseljaku, ki se je zaprl vase šele po odhodu iz ljubljanskega mesta; med nastopi prvega decenija na treh odrih slovenske prestolnice — v starem Stanovskem teatru, v čitalnici po požaru in v prvih dveh sezonah novega Deželnega gledališča (današnje Opere) — je poleg nastopov v ganljivkah (klasične in moderne drame so bile v sporedu docela osamljene) izrazit poudarek prav na komedijskih, celo burkaških vlogah, ki so izzivale smeh in tudi krohot v avditoriju; pa tudi spodbuda za prvi angažm aje prišla s te strani — svojega službenega predstojnika in poznejšega župana H ribarja je opozoril na svoj dar z nastopi v izbranih gostilniških družbah in prav gotovo si ob takih večerih ni izbiral tragičnih junakov. Sam otar? Velikokrat je bila zapisana ta beseda, zdaj kot priznanje, zdaj kot očitek, pa tudi dopolnjena s številnimi oznakam i. Naklonjeni opazovalci govore o umirjenem in urejenem gospodu, ki se je ure in ure sam sprehajal po gričih nad Zagrebom , pogosto z vlogo v rokah, izogibajoč se hrupnih kavarniških omizij in dolgoveznih posedanj po pred stavah. V Zagrebu je veljal za enega najsolidnejših umetnikov (le Govekar ga je, ne brez stranskega nam ena, razglašal za alkoholika in erotom ana). Res je bil redkobeseden, prav nič boemski, mrk na pogled, vendar vse pr spoštovan tudi zunaj gledališča, posebej še v književniških krogih. Celo Milan Skrbinšek, ki ga j nski sezoni 1913/14 (edini) razglasil za »srditega šefa“ , je hkrati priznal, da je znal biti tudi zelo dr našel pravo družbo — ker pa se mu je to m alokdaj pripetilo, je prevladoval vtis o vase zaprte| poznavalci so s skorajda poetično m etaforiko zarisali dvojnost njegove narave ali v zaklenjeni ka ki ga je prikrivala navidezna odljudnost: „Mir na zunaj, v sebi žgočo lavo spečega vulkana", ta' štnikovo človeško in umetniško podobo najbolj zaverovani Fran Lipah. Njegovo misel je tri leta p dobno m etaforo Ivo Peruzzi: „Na videz čudak, v notranjosti mirno jezero, v globinah polno vih: Borštnikovo sam otarstvo za mnoge ni bila odbijajoča lastnost, prej vrlina, ki je zbujala simp| Stanovski tovariši niso cenili samo njegove um etnosti, am pak tudi njegovo človeško pokončnost, Bil je sam otar, kadar se je hotel izogniti veseljačenj, ne pa takrat, kadar je bilo treba zavzeti mest vati pri pom em bnih življenjskih odločitvah. Najznačilnejši prim er, o katerem smo že podrobneje r: vloga pri snovanju prve stanovske organizacije, delo, ki mu je nakopalo maščevalni srd intend zadnja leta življenja. Ravno Borštnikova kandidatura in dvakratna izvolitev na predsedniško me: potrjuje priljubljenost in ugled, ki ga je imel umetnik kljub svojemu „m rkaštvu“ med domai zagrebškem gledališču, tako v letu 1912 kakor tik pred slovesom 1919. Borštnikova zunanja podoba ali značilnosti njegovega osebnega značaja in tem peram enta, vse t bnega pom ena pri zarisu njegovega um etniškega profila; zm otno bi bilo, ko bi vse to precenjevali, na stranpot, ko bi zanikali sleherno vez med njegovim človeškim likom, življenjsko naravnano: strem ljenji. Spočetka je igral dom ala vse (seveda v m ejah še zmeraj skrom nega ljubljanskega spore enak dar za „junaške“ vloge kakor za vedre odrske postave, celo za „drastično“ komiko, pogosto p nimi maskami — vedno znova se je kazal ljubiteljem in razsojevalcem v novi in drugačni svetle zagrebški dobi, se je njegov diapazon ožil; preudarni um etnišk; usmerjevalci hrvaške Drame, ne sar prav dobro poznali žlahtne sposobnosti in tudi nagnjenja svojega novega, od mnogih drugih dokaj i ga zaposlovali predvsem tam , kjer se jim je zdel najbolj potreben, m arsikdaj celo nenadomestljiv, i dobro vedel, zakaj je povabil nadarjenega Slovenca iz deželnega (provincialnega), še zmeraj v veli nalnega gledališča v svoj izbrani ansambel: v njem so bili mnogi visoki umetniki, malo pa je bilo n podpirali težnje mladega intendanta in bi bili voljni (ali pa tudi sposobni) sodelovati pri njegovi zan odrskega sloga in pri usklajevanju tega z najbolj naprednim i prizadevanji takratne gledališke Borštniku brž po prihodu v Zagreb vsa pota tako na široko razprla: cenene komedijske, kaj šele bur sprejemati le še izjemoma, vse bolj pa se je lahko uveljavljal kot ustvarjalec poglobljenih odrskil izrazitejšo realistično fakturo, posebej še Ibsenovih, H auptm annovih ali Strindbergovih. Igralčevo nagnjenje k realizmu je bilo zapaženo že pri prvih ljubljanskih nastopih, ko se kritiki š t r . . . . ______ do te, za nas drzne novotarije: Borštnikova iskanja v tej smeri so označevali le kot „nepretirano igro“ . Tudi nastajajoči umetnik je iskal nova izrazna sredstva v tem (preddunajskem) obdobju bolj instinktivno kakor zavestno, bolj iz odpora do patosa in koturna na domačem odru kakor na temelju teoretičnih spoznanj in izkušenj iz širokega sveta, ki si jih je pridobil šele pozneje. Zapazili pa so jih vsi, doma in še toliko bolj v Zagrebu, tisti, ki so se navduševali za nova iskanja in tisti, ki so bili zadržani ob Miletičevih in Borštnikovih prizadevanjih po uveljavljanju novega sporeda in drugačnih interpretacij dotlej še nepreizkušenih ali le malo znanih dramskih besedil. Med temeljne značilnosti novega člana hrvaškega ansambla so prištevali njegovo diskretno igro, čut za mero, ogibanje slehernemu karikiranju, izrazito odrsko naturnost, poseben dar za oblikovanje detajlov, za filigransko delo, kakor so ta njegova prizadevanja poimenovali, skopa zunanja sredstva, neprisiljeno igro brez slehernega deklam iranja, kaj šele romantičnega zanosa v resnejšem sporedu ali spakovanja, kadar je vendarle še oblikoval komedijske like.

(

P o dom ala vseh evropskih odrih razgledani in s čutom za estetsko vrednotenje obdarjeni intendant Miletič je dom i selno opredelil bistvo Borštnikove sugestivnosti: njegova igra avditorija ni toliko očarala kakor začarala in tudi njega samega je (kljub nedavni in spet bližnji navzočnosti A ndrije Fijana) „začarao elegancijom kretanja i lakočom konverzacije". Spočetka je posebej im presioniral — če se povrnemo k nekdanji terminologiji in „predalčkanju“ — s svojimi „intrigantskim i“ vlogami (nekaj podobnega se je dogajalo Stanetu Severju še sredi tridesetih let našega veka!): Miletiču je bil prav Schillerjev spletkar W urm krona Borštnikovega uspeha in brez oklevanja je zapisal, da bi mogel nastopiti z njim na velikih evropskih odrih. Ne gre prezreti, da so imeli Borštnika vselej ne le za izjemno nadarjenega in kreativnega um etnika, am pak tudi za nenavadno vestnega, natančnega in prizadevnega delavca, ki se je vselej zavedal, da so visoke stvaritve spoj dveh temeljnih sestavin, daru, ki je dan, in dela, ki ga m ora opraviti igralec sam. Vselej pa so ga imeli tudi za razmišljajočega umetnika, prav ti pa so bili med pogosto malo izobraženimi glumači tistega časa prave bele vrane. Zato je toliko bolj presenetljivo in dragoceno spoznanje, kako pogosto je bila v kritikah njegovih posameznih stvaritev ali v razm išljanjih o njegovi um etnosti zapisana beseda inteligenca: form alna izobrazba našega igralca je bila skrom na, vselej pa je znal sam poiskati pot do izpopolnjevanja in njegov vzor je ostal dunajski učitelj dr. R udolf Tyrolt, kom edijant z doktorskim naslovom, ki ga je Borštnik visoko cenil tako zaradi njegove realistične usmeritve kakor tudi zaradi izjemnega intelekta. V zagrebškem gledališču, tako je bilo že večkrat zapisano, je veljal Borštnik za realističnega antipoda rom antičnega Fijana. Nem ara ta oznaka ni do kraja precizna ali je veljavna bolj za začetna obdobja; tudi znameniti prvak hrvaške Drame se je pozneje, kadar je to terjala vloga, vse bolj približeval novi struji. O Borštniku pa si opisovalci njegovega „realizm a“ nikoli niso bili prav edini: ob Zacconijevih in Novellijevih obiskih so brž zapazili, da so mu najbližji vzor italijanski veristi (vendar je Miletič vztrajal pri priznanju, ki je tisti čas nekaj pomenilo — niti Zacconijeva slava mu ni mogla zatemniti Borštnikovega Osvalda). Sprotni ocenjevalci in poznejši biografi se nikoli niso mogli prav sporazumeti, ali im ajo opravka z zmernim realistom ali odrskim skrajnežem, ki sodi v kategorijo naturalizma: Ogrizoviču je bil že ob prvem jubileju edini naturalist v zagrebškem ansamblu (in za Ogrizoviča je bilo to priznanje, ne očitek kakor za nekatere kritike), v duhu ruskega realizma vzgojeni Golia pa je še na pogrebu zanosno dokazoval, da — naturalist ni bil nikoli... Borštniku samemu ni šlo za term inološke odtenke. Zanj je bila nova smer prelom s staro patetično igro, beg od vnanje teatralike, krika in širokih gest, izogibanje slehernim efektom in spogledovanju z občinstvom. Zavedal se je — bil je skromen in ponosen hkrati — da ni prišel v Zagreb po naključju ali milosti, am pak z zelo določno nalogo, na kar se je skliceval še v kriznem obdobju Tresčečeve ere: „Da udarim temelj m odem om , realističkom pravcu." Zato je zm otna večkrat ponavljana misel, da je bil Revček Andrejček njegova najljubša vloga, tako kakor so bile zmotne, če že ne zlo nam erne Govekarjeve zdelo Po vrN .ie ' n je go vega se da nejše Andrejčka * /g o . celo nenehnem taLimi o d rsk im i deli prigledališče Siršim k r o g o m pop rivab il k svojem u ( d r u g a č n e m u ) sporedu. Z ač ete k njegove n a jb o lj zaželene lbseta

“

m f ljjP

M?,

U m etnost ^

B s^ B m m

JB k j | ffif / j®

, j

J I

Jpk ■ .;.4

fa B

Ijcnja lom (19 19). N e k a j k r a t , četu d i ne segel bi pogle-

nn\i / je. p od u m e tn o s tn ih sv ojega K v z o rn ik a p re v z e m a jo č in lju b lja n s k e g a šča, predal ,r * govo M J tj& r ' j v o ni bila |

Besedilo se žal o h ranilo, la h k o pa si m o , da n a k a z a l n e k a te re ki jih la h k o p r e b ir a m o v ja v lje n e m f e ljto n u z a g re n je n e g a pisca k ma l u i !°vega . I ski u m etn ici D uše.

'd'

E le o n o ri

Borštnik viren, tv arjalec, „ljudi tolm ač“, kakor se je iz-

!m r

de na svoje pojmovanje j g r

gledališča, celo v pole- m ■m, povedal v svojih verm ikah, kadar se mu je Ignacij B orštnik zih ob drugem jubi leju (ali, kakor se je bal, poslovilni predstavi); to značilnost umetnikovega dela pa je nem alokdaj zapažala tudi kri tika, kadar je določala smer razvoja njegove igralske poti. Kaj sta hotela, umetnik in kritika, s tem povedati? Bor štnik je zelo določno, četudi le posredno in nevsiljivo razpredal svojo misel o igralčevi reprodukciji (avtorjevega be sedila) in o njegovi sam ostojni kreativnosti. Četudi zvest pisateljevi misli in besedi, je pogosto ustvarjal tudi mimo njega ali vsaj vzporedno z njim. Naš „naturalist“ je m arsikdaj ublažil pretem ne poteze svojega ju n ak a in ga približal poslušalcem: njegov M oor v Schillerjevi viharniški drami se je zdel zato mnogim presimpatičen in Shakespearovemu kraljevskem u zločincu Rihardu Tretjem u je v njegovi interpretaciji m anjkalo demonske moči in infernalne zlobe. Tudi njegov betajnovski silak K antor je bil manj silaški in manj nevaren, zato pa veliko bolj človeški, kakor sta si ga zamislila publika ali pisatelj sam: zaradi igralčeve premoči so mnogi videli v njem pozitivno osebo, „junaka“, ki je zlahka prevladal nad „slabičem“ , izgubljenim vagabundom M aksom. Borštnikova igra je bila tudi v tej vlogi zvesta samemu sebi, bil je preudarjeno miren, en sam stavek je izgovoril glasneje, zakričal ni niti enkrat in prav s tem je „začaral“ avditorij. Rad je tudi variiral, kadar je obnavljal svoje nekdanje stvaritve: Funtkovo Tekm o je režiral v Ljubljani drugače kakor prej v Zagrebu, tudi njegova kreacija Ibsenovega Osvalda je dobila nove črte, posebej še v najbolj kočljivih prizorih, ko prehaja igra iz „norm alnih“ okvirov v podoživljanje blaznosti. Nekdanji umetniški usmerjevalec in režiser ljubljanskega gledališča je bil v zagrebškem obdobju zgolj igralec, če ne štejemo nekaterih presaditev slovenskih izvirnih besedil na hrvaški oder (Cankarjev Ruda, Funtkova Tekma). Si je v tem času želel režiserskega dela? Bržkone ne, saj si je celo pozneje, ko je imel v ljubljanski sezoni 1913/14 vse možnosti izbire, pridržal le nekaj predstav. Prav v tej zvezi pa so zelo značilni njegovi že navedeni pogledi, ko je šlo v času intendanta Tresčeca za dodelitev režiserskega naslova in s tem tudi za m orebitne nove obveznosti: pripravljen bi se bil poprijeti tega nehvaležnega opravila, vendar bi nikakor ne želel prevzemati predstav s številnimi nastopajočim i, s kom parzerijo in z zahtevnimi scenskimi m enjavami. Z ase je videl smisel režiserskega dela edinole v intimni, psihološki, konverzacijski drami (Strindberg, Čehov), v igrah z navznoter obrnjeno dram aturgijo in s poudarkom na oblikovanju

čistih, pa če še tako zahtevnih odrskih postav. Pri tem pa, tega ni pozabil poudarjati, gre le po zunanjem videzu za manj zahtevne, v jedru pa celo za veliko kočljivejše naloge. Tresčec je z visokostno kretnjo zavrnil njegove pogoje; Borštnik je ostal igralec. Veliko vemo o tem igralcu, o njegovi življenjski poti, o značilnostih njegove igre, o uspehih in (dokaj manj pogostih) spodrsljajih, o iskanju lastne umetniške identitete in o sporih z m račnjaki, ki so mu stopali na pot. In vendar vemo le malo več kakor nič; dom ala vse je iz druge roke, pa tudi če gre za pričevanja, ki jim je mogoče zaupati. Nikoli ne bom o mogli do kraja preveriti teh pričevanj, ne svojih domnev. Zaklenjena kam rica je bil že sodobnikom . Cirilu Debevcu, ki je z m ladostno zaverovanostjo, s spoštljivim občudovanjem in z bistrim darom za opazovanje spremljal njegove zadnje nastope, je bil v poznih letih še zmeraj nerazrešljiva skrivnost. S kom bi ga bilo mogoče prim erjati, ko bi nam bila na voljo sodobna pomagala? Nemara s Stanetom Severjem, če si izberemo umetnika, ki je še živ v naši zavesti in se hkrati že odm ika živemu gledališču sedanjosti, s katerim se je zapletal zadnja leta v neizprosen in komaj razrešljiv spor? Nem ara bi bilo mogoče najti vzporednice v njunih odrskih (in veliko manj zasebnih) likih; v zunanji podobi, saj je narava obdarila oba — če bi si kdaj želela med odrske lepotce — z manj zavidljivo podobo; v enaki afiniteti do nekaterih značilnih postav v domačem dramskem slovstvu ali v (takrat) moderni evropski drami; nem ara celo v načinu govora (Gavellov „staccato“), ki se ga tudi Sever po znamenitem Krutickem ni mogel nikoli več do kraja rešiti. Veliko ševilnejše pa bi bile bržkone igralske značilnosti, ob katerih bi se oba umetnika razhajala, če bi mogli danes soočati in vzporejati njune podobe. Nadvse vabljiv bi bil razmislek o vplivih ali vzporednostih, ki bi jih bilo mogoče zapaziti v igri našega um etnika in njegovega dunajskega vzornika Tyrolta, vendar — kdo bi jih preveril? Vsiljujejo pa se še drugačne paralele. Eno od njih, nem ara najbolj zanesljivo, je obudil gledališki večer v dubrovniškem gledališču, pred dvajsetimi leti. Večer s prom inentnim i gosti, med katerimi je bil tudi prvak beograjske Drame Milivoje Živanovič. Igrali so Strindbergovega Očeta, Živanovič R itm ojstra; Borštnikovo vlogo, s katero seje naš umetnik poslovil od odra in življenja, deset let zatem, ko jo je prvič kot gost upodobil v Ljubljani in potem obnavljal tudi v Zagrebu. Ves večer se ni bilo mogoče znebiti vtisa, da je tako igral Borštnik, bolj natančno, da so v interpretaciji beograjskega umetnika prvine, značilne za nekdanje Borštnikovo ustvarjanje strindbergovskih odrskih postav. Gotovo, podrobna (neuresni čljiva) prim erjava bi razkrila nem ara več različic kakor vzporednic, osnovi, tak vtis se je obujal od prvega do poslednje ga prizora, pa sta si bili zelo blizu. O temeljni razliki pa lahko govorimo tudi danes, ne da bi vztrajali pri primerjavi neohranjenih dokumentov: Borštnikov Ritm ojster je bil v letu 1909 še zmeraj več kakor sodobna, lahko bi rekli kar najbolj m oderna odrska kreacija. Živanovičev pol stoletja in več pozneje pa zvesta rekonstrukcija realističnega (naturalističnega) teatra na prelomu prejšnjega in našega veka, včerajšnjega gledališča z eno njegovih najznačilnejših in svojčas najbolj vznemirljivih odrskih postav. Tudi v tem je Borštnikov pomen. V svojem času je veljal za enega najsodobnejših, pogosto celo za najm odernejšega dramskega um etnika na slovanskem jugu in nemalokdaj je bila zapisana misel, ki je poudarjala širši pomen njegovega poslanstva: Dunaj bi bil lahko ponosen nanj; uveljaviti bi se mogel na slehernem velikem evropskem odru. Takega slovesa ne more zasenčiti niti današnje, drugam usmerjeno gledališče z drugačnim pojm ovanjem „modernega“odrskega izraza. (odlomek iz knjige Dušana M oravca Borštnik, Cankarjeva založba Ljubljana, 1985)

l//tftfe

/ m

/iMCr* 0f

/ta tu

*'teemr/nt. čoLfih '

H & 4 9 L O I& '

j Čo l Č

v a >; i

tr a i

J*,

h /fo - č s j

flO

tS a Č s

KO GOMBAČ■SPOMINI NA BORSINIKOVO SREČANJE

Iz rokopisnega gradiva, obsegajočega kakih 800 strani spom inov Branka Gombača o njegovi gledališki poti, sm o izbrati odlom ek o ustanovitvi Borštnikovega srečanja iz leta 1970.

„Sreča je, da svoje delo ljubiš z vsem svojim bitjem in si pripravljen vse žrtvovati zanj nositeljica Borštnikovega prstana 1975).

(Ančka Levarjeva-Brecljeva,

Pripravljalni odbor (Vojko Ozim, Lojze Filipič in Dušan Moravec) sem sproti seznanjal z akcijami. Poročal sem. Sedaj pridejo na vrsto, za obiske po vrstnem redu — predsednik slovenske vlade Stane Kavčič, predsednik Kulturno prosvet nega zbora LRS, Miloš Poljanšek, predsednik SAZU akademik Josip Vidmar, slikar akademik Božidar Jakac, ljubljan ska televizija z direktorjem Dušanom Fortičem. Poslednje adute sem čuval za m ariborskega župana M irka Žlendra in za njegovega nam estnika Stojana Požarja. V M ariboru m oram nastopiti z usodnimi privoljenji in strinjanji najvišjih v republiki, sem si govoril, samo tako se da v M ariboru zmagati. Že pri prvem Borštnikovem srečanju ni bilo več vpra šanje „kaj bodo rekli v Ljubljani" ali „m oram o vprašati Ljubljano*1, čeprav so se pri discipliniranih občinskih kadrih ta vprašanja še ponavljala. Za vsak posamezen obisk, od navedenih in program iranih, sem imel načrt, s taktiko in sklepno prošnjo za sodelovanje natanko pripravljeno. Stane Kavčič me je sprejel v svojih izvršnih prostorih s kavico in kislo vodo. Razložil sem mu, kaj nam eravam o v M ariboru organizirati. Govoril sem o vsebini festivala, ki ga je po časo pisnih poročilih že poznal, kot je pripom nil. Naštel sem mu glavna sodelujoča imena iz Ljubljane itd. Bil je videti zado voljen. M enda je dobil dober vtis o bodoči m ariborski organizaciji. Ob koncu obiska, potem ko sva še obrala krizo v m ariborskem gledališču, ki je trajal m enda kakšnih 30 m inut, je smeje z željo, da bi mi organizacija uspela, vprašal: „Kaj pa denarna sredstva, Gom bač?" „Mislim, da ne bo težav, tovariš predsednik", sem veselo dejal, kot da plavam v denarju in pristavil: „Vaša obveznost, tovariš predsednik in Vaša dolžnost je Vaša cenjena udeležba in pozdrav prvemu Borštnikovemu srečanju", „ja, bo!" „Ni vprašanje, tovariš predsednik, pa na svidenje", podala sva si roke in sem odšel. Druga stranka, Miloš Poljanšek. V Celju sva hodila na večerno gimnazijo, star prijatelj, tu ne bo težko. V nekaj m inu tah sva bila nared. Komaj sva popila kavico, sem že odhitel. Poljanšek je prevzel dolžnost slavnostnega govornika. Na ljubljanski televiziji sem se zelo dobro in plodno pogovarjal z direktorjem Dušanom Fortičem . Padle so neke finance in obljuba, da bo TV sodelovala z vso svojo razpoložljivo ekipo za afirm acijo Srečanja, ne samo sedaj, am pak tudi za naprej. Pogovore s teatrologi sem opravil s posamičnimi obiski. Z Vurnikom sva se dobila v restavraciji preko televi zijske stavbe. Raztolmačil sem mu vse po vrsti in ga tudi angažiral za člana prvega strokovnega odbora. France ni veliko govoril: „Jaz, Brane, ti želim, da bi uspel, mi ti bomo že pom agali." V mirnem tonu, kot je Francetova navada, mi je želel srečo in rekel: „Na sekciji teatrologov bom kolegom vse razložil, bodi brez skrbi." Teatrologi me ob vsem trajanju Srečanja nikoli niso pustili na cedilu. »Ljubljana je teatrska provinca", poudarja Vidmar in vzporedno z rahlim zamahom desne roke, nekoliko tiše, skoraj tarnajoče pristavi „kaj pa šele Maribor Po nekaj dneh predaha sem skočil, ne da bi vprašal za dovoljenje, za m ariborska merila izredno visoko, namreč preko Drave in T rojan, mimo tistega mejnika, ki deli Štajersko od Kranjske dežele (še danes trdno stoji!), naravnost na A ka demijo slovenske učenosti v SAZU. Tej ustanovi je predsedovala prva osebnost kulturnega in teatrskega dogajanja na Slovenskem, akadem ik dr. Josip Vidmar. Pred tem obiskom sem imel veliko trem o in rešpekt. Prosil sem za sprejem pri Vidm arju v imenu Pripravljalnega odbora. Jože Javoršek, Vidmarjev dolgoletni adjutant, mi je sporočil: „Brane pridi, predsednik te čaka." Čeprav sem akadem ika prav dobro poznal, saj mi je več semestrov podpi soval indeks na Akadem iji za igralsko um etnost v Ljubljani za predmet tehnika in estetika Drame, sem stopal po meh kih preprogah v stavbi učenosti kot po kam enju. Ustavim se v drugem nadstropju, m enda je bilo drugo, ko se znajdem pred velikani slovenske učenosti in besede. Pri glavnem vhodu v predsednikovo sobo, desno in levo bronaste glave Frana Ramovša in Josipa Vidm arja, levo je France Kidrič, ob desni strani stoji R ajko Nahtigal, pri stopnicah desno je Milan Vidmar. Poznam te velikane iz študija, pa zdaj ni časa razpravljati o tem. Enega od teh sem prišel obiskat. Rahla trem a v stopalih. Odrski zakon velja, da m ora igralec hoditi po odru v zmernem koraku s celotnim stopalom. Ta trenutek mi ni mogoče tega osnovnega pravila uresničiti. Včasih pa sem gnjavil igralce s tem pravilom. Ali bo sedaj nastopil igralski trem olo? Stopala se mi pogrezajo v mehki tepih, ki vodi k predsedniku, ne čutim jih. Pogledi velmož na stenah me sprem ljajo. Seveda sem imel prve stavke dobro naštudirane za nastop in sem jih znal na pam et. No, ko se bom razvnel in me bo predsednik pustil do besede, sem si sufliral, premišljajoč o usodi festivala, je že butnilo v mene kratko, „sedite“ . Stola pri z zlatom okrancljani široki mizi ni bilo. Vzel sem si pač enega tudi zlatega v enem izmed kotov pisarne. Šele sedaj, ko sem sedel nasproti temu izjemnemu človeku, ki je z vso svojo sam obitno osebnostjo služil vse življenje boginji Taliji in slovenskemu narodu, sem opazil, da sedi globoko pogreznjen v udobnem , širokem, zlatem fotelju viktorijanske dobe. Zdelo se mi je za trenutek, da me bodo njegove drobne oči izpod košatih obrvi prebodle in me spravile v položaj, da bom pozabil, zakaj sem ga sploh prišel obiskat. Na moje veliko začudenje je predsednik začel z neko posebno lahkot nostjo, kot da sva stara prijatelja iz teatra, pogovor o gledališču. M enda tudi on ve, da se jaz o drugem ne znam pogo varjati. Kmalu nanese pogovor na M aribor, o Tovorniku in njegovem izrednem talentu. Vidmar je pisal kritiko o gosto vanju m ariborske Drame v Križankah s Shakespearovim delom Kar hočete, pred dvema letoma. Tovornikov Tobija je bila »izredna figura, Tovornik je rojen Falstaf" analizira Vidmar to njegovo vlogo, kot da je bila premiera včeraj. »To vornik je po Verovšku in Lipahu največji slovenski komik, s tem, da nosi v sebi tragično poanto. Žal seveda", nadaljuje predsednik „da Tovornik v M ariboru ne bo mogel razviti vseh svojih igralskih registrov. Ljubljana je teatrska provin ca", poudarja Josip Vidmar in vzporedno z rahlim zamahom desne roke, nekoliko tiše, skoraj tarnajoč pristavi „kaj pa šele M aribor". Zdaj se je tudi Gom bač v hipu sprostil in duhovno razgibal, saj je spoštovani profesor začel temo, ki je Gom baču od nekdaj pri srcu. Prav zato sem namreč v Ljubljano prišel iskat prve sodelavce, nisem jih prešteval in izbi ral v »provinci". Čvrsto sem se oprijel zlatega roba mize, da bi imel več moči in zlagoma dovolj prepričljivo, tako se mi je zdelo, razložil m ojstru besede idejo o srečanju slovenskih dram skih gledališč na višji ravni, o diplomah in nagradah, ter o prstanu, ki bi ga podeljevali najboljšim dramskim igralcem za življenjsko delo. Razložil sem Vidm arju tudi solidno zadržanje in podporo Skupščine mesta M aribora, ki bo prevzela ustanovitev predlagane institucije. Ne vem, kako dolgo sem govoril. A nizal sem stavke brez daha tako nagosto, da me moj nekdanji profesor ni mogel prekiniti kot nekoč na izpitih, pri jecljanju kakšnih zam otanih nenapisanih pravil »idejno sporočilne estetike". Moje glasno in navdušeno dvor jenje je m enda vžgalo, saj je predsednik pristavil: »Ja, kakšno funkcijo pa naj bi jaz imel pri vaših idealističnih načrtih?" Bral sem mu nekoliko vzvišen, a um irjen nasmeh na obrazu; šali se, sem sklepal. Da m orda ne misli resno? Jaz pa na drugi strani tega z zlatom obrobljenega R ubikona potim krvavi pot, ko Kristus na dvanajsti postaji. Obrazložil sem pred sedniku na kratko dolžnosti in pravice prvega predsednika Srečanja, slavnostnega govornika ob vročitvi prvih diplom, nagrad in prstana. Razložim še obliko in simbole prstana, antična maska, Shakespeare, Cankar. »Dobro, dobro", m rm ra predsednik, bolj zase kot zame in se zadovoljno nasmiha. Tu ni šlo za nikakršno im provizacijo, za katero Vidmar, to sem vedel, nikoli ni imel smisla. Po krajšem premisleku je predsednik prekrižal roke na prsih, se naslonil in pogreznil v naslonjač fotelja in dejal: »Sprejemam, sporočite mi dan in čas prireditev." Šlo je še samo za dogovor o naslovu sre čanja. Navrgel sem kratko imena, ki so bila v pogovorih doslej upoštevana — A nton Verovšek, Ignacij Borštnik in Milan Skrbinšek. Vidm ar se takoj ustavi pri prvem, Verovšku, ki je bil »izreden ljudski komik v čistem pomenu besede s širokim repertoarjem tudi karakternih, tragičnih vlog", poudarja Vidmar. N ato našteje nekaj Verovškovih vlog resne smeri, »na primer" navaja Vidmar: »Župnik v Kralju na Betajnovi, Othello, A ntonio, Sodnik Zalamejski, Karl M oor, M ortim er" in še nekaj vlog, ki se jih več ne spom injam . Vsako vlogo je posebej karakteriziral z dosežkom Verovška. Ni kaj, Vidmar je m ojster spom ina in znanja. »Vaških originalov" iz ciklusa »Krpanove kobile" v ljudskih igrah in dram ati zacijah Frana Govekarja, se je Vidmar samo mimogrede dotaknil, namreč Krjavlja, M artina Krpana, M ozola itd. Ta bistvena postavka pa je G om bača motila. Uvoziti »Krpanovo kobilo", kar v naslov srečanja z Verovškom v M aribor, mi še na misel ni prišlo, bilo bi idejno smiselno preveč nevarno, že vem zakaj, si mislim. Zato sem V idm arju vljudno pritrdil in pristavil: »Da, tovariš predsednik, Verovšek je bil veliki slovenski um etnik, toda tudi kom edijant, im provizator in

L M. M. A

tudi „šmirač“ . Ali ni Verovšek Izidorju C ankarju ob obisku v njegovi garderobi leta 1911 na vprašanje, kako gradi svoje vloge m arskikaj razodel? Imel je igrati Vrbana Debeluharja. Šel je v ponedeljek proti večeru v gledališče in je srečal zapite Ljubljančane. Dobesedno takole pravi Verovšek o tem srečanju na poti na predstavo: „Bila je premiera. Bilo je že proti večeru, odpravil sem se v gledališče, da se maskiram , in še vedno nisem vedel, kako naj vlogo igram. Spotom a srečam vesele „ponedeljkarje“ , in ko gredo mimo mene, pravi eden prešerno: „Mi bom o pa tako naredili, da bom o kaj jedli.“ S tem stavkom, ki sem ga vlogi pritaknil in ga velikokrat ponavljal, sem dal Debeluharju nekaj pristne, življenj ske komike, ki je ostala Ljubljančanom dolgo v spominu. „Zdaj sem se počutil ko na izpitu, profesorju izpraševalcu ne smeš pustiti do besede. „Tovariš profesor11, povzamem v nekem notranjem zagonu, „Verovšek je bil igralec „par excellance“ , kot nam je zapustil v spominih nanj Izidor Cankar. Tudi tole: „Tudi sam sem sprevidel, da je bila doba Govekarjevih narodnih iger moji um etnosti le v škodo. Govekarjevi Rokovnjači so razbojnikovali širom po slovenski deželi, krjavljevalo in krpanajsalo se je v zadnji goriški vasi, dokler se ni pri občinstvu in kritiki pojavil odpor, ki je z narodnim i igrami nepričakovano hitro pom etel." Z uvedbo imena Verovšek bi v festival v M aribor prenesli tudi to Verovškovo in Govekarjevo vsebino. M enda sem še obširneje govoril o Verovšku, ne spom injam se več. Verovška, M ilana Skrbinška, pod čigar režijo sem tudi igral M ortim erja v M ariji Stuart v Celju in Borštnika sem dobro preštu diral in naštudiral do podrobnosti, o Skrbinšku sem tudi pisal. Lahko bi še predsedniku m arsikaj citiral. M orda tisto anekdoto pa resnično, ko je Verovšek igral baletko z brki v „Krasni Lidi“ , pa še druge „pajace“, za smeh in dobro voljo Ljubljančanov. Vidmar je molče prešel Skrbinška, pripom nil m orda oznako velikega igralca in pristal na Borštniku. Vidmar je bil, sem sklepal po besedah, eden zadnjih slovenskih gledališčnikov, ki je videl Borštnika v Kantorju. „Veličastna vloga, interpretirana s posebno artistično, fascinantno m očjo.“ Poslušal sem Vidm arja z zanim anjem, ko mi je pripovedoval o igralski osebnosti Ignacija Borštnika. No, in festivalsko je zmagal Borštnik. Josip Vidmar je tako posta vil tisto zaključno avtoritativno besedo, ki nam je bila tako potrebna. Poleg dolgoletnega vodenja Sterijevega pozorja bo tudi Borštnikovemu srečanju dal tisti prepotrebni prvi, odločilni zamah, ki mu je bil prav od take vsestranske kultur ne in politične osebnosti potreben. M aribor bo gledal. „Ste zadovoljni?14 „Nimam besed“, nemo pripomnim in motrim to lepo umetnino, ki je Borštnik ... Sedaj smo potrebovali še glavni simbol srečanja, Borštnikov portret. Ta m ora biti ustvarjen od najm očnejšega sloven skega likovnega um etnika portretista, očeta slovenske umetniške grafike — Božidarja Jakca. (Da segam samo po naj višjih osebnostih slovenskega kulturnega in političnega življenja, bi dr. Anton Trstenjak iskal psihološke potrditve v Gombačevem iskanju življenjskega ravnotežja. Toda za analizo tega Gombačevega stanja v areni življenja, ta trenutek ni časa, ni prostora.) Ena Jakčevih tisočev in več grafik visi na steni v mojem stanovanju v M ariboru. Stara, podirajoča se kmečka hiša, z ob strani v nebo štrlečo smreko in stari že oskubljeni kostanj, stojita še vedno m ogočno in dajeta zave tje onemogli, s slamo kriti kmečki hiši s prizidkom. V nedoločljivi oddaljenosti opravljen s hom otom in vprežnimi jer meni, paseči se konj. Jakac je ustvaril to sliko leta 1957. Podaril mi jo je Jakčev najbližji prijatelj Vlado Smrekar leta 1958 na enem izmed gostovanj celjskega gledališča v Kostanjevici na Krki. Takrat sem tudi Jakca spoznal, na banketu po predstavi, menda je bila to predstava B randstaeterja Molk. Iskal sem v stari Ljubljani Jakčev atelje. Najavil sem se m ojstru s pismom že prej. Po nekih ozkih škripajočih, vijugastih lesenih stopnicah, sem prišel do njegovega stanovanja. Potrkam . „Kar naprej“ , slišim prijazen glas. Čakal me je. Stopil sem v njegovo sobo ali atelje. Z enim samim pogledom sem ubral prostor. Desno in levo dvoje kar velikih oken, pri enem risarsko stojalo z razpetim belim papirjem , razdelje nim na kvadrate. N a pisalni mizi polno knjig, ki so v podaljšku zložene v neko polico (pa saj ni bila pisalna miza, miza pač), tu so risbe, časopisni izrezki, nedotaknjeni čopiči, pa tudi stari v okrogli posodi, v kotu večji stol. Vse v sobi ima odrejeno mesto. Časopisni izrezki. Sredi te organizirano neorganizirane sobe je stal um etnik—mojster Jakac v belem v temnejši srajci z okroglo Tizianovo kapico na glavi, izpod katere so v rahlem valu padali lasje, bolj na desno kot na levo stran, ki so bili nekoč črni, pa se sedaj rahlo belijo in obe roki nudi v pozdrav. Pogled mi vrže na z risalnim žebljičkom pripeto fotografijo, posnetek zavaljenega ženskega mišičastega golega telesa — Tizian si rečem in mislim na Augusta Rodina „da se te Tizianove ženske dado častiti kot božanstva, ki se zavedajo svojega gospodstva". Take ženske so mi bile vedno všeč. Toda ni časa za premišljevanje, saj nastopam v vlogi naroč nika pri najvišji um etniški kapaciteti slovenskega slikarstva sodobnega časa. In že je moj pogled na prijaznem in smejočem se obrazu m ojstrovem, skoro zakritem s pristriženo bradico v „špic“ , v kateri se kodrčki igrajo in loveč se prekrivajo, kot bi se lovili črni in sivi v smislu Shakespearovem, „val valu za seboj napravi pot in temu drug za drugim vsi hite“ . Brki mu prav tako nedoločeno v valu obkrožujejo gornjo ustnico, vtis imam, da je desna stran brk in brade lepše zaokrožena in lepše valovita. M ojstru hudom ušno, blago svetijo oči, da bi si zapomnil kakšne barve so bile, bi se zlagal karkoli bi napisal. M odre ali sive se ne spomnim. Svetile so se prijazno. Njegova lica so gorela od rahle rdečice, ki bi jo s čopičem ne zadel umetnik sam. M ojster je dajal videz silne zadovoljnosti. Ta človek večno uživa in se nasmiha, srečen je, si mislim. Sedem na ponujeni stolček brez naslonjala, ob delovni mizi mojstrovi, in kar ne morem do besede.

Nekje je vse zastalo, „kaktus“ na odru. Reši me Jakac. „Sedajle pa kar povejte, kaj vas boli, bom o pozdravili, če bo le mogoče", pravi, ter se kar veselo nasm iha. Povem, da prihajam od Vidm arja in seveda pripovedujem o vsem ostalem, kar sem doživel pri predsedniku Akadem ije. „Ja, ja, V idm ar.“ M ojster se zamisli, pogleda nekam v daljavo in reče: „Dolgo pot sva napravila z Vidmarjem v borbi“ in nadaljeval je o Vidmarjevi kritičnosti, „izjemni kulturni osebnosti*1 itn. „Žena pride kmalu, pa bo pripravila kavico, saj jo boste, kajne?" „Prosim !“ Ekspozicija je bila dobra, sedaj naj začne vsebina, zaplet. „Prišel sem“ , pričnem bolj plaho, „da bi naročil pri vas portret Ignacija Borštnika." M ojster se smeje dvigne s svojega stola in odide k visoki široki stalaži, kjer so bile v snopih zložene skice, portreti, slike ... Kmalu najde, kar je iskal in reče vidno zadovoljen: „To je Borštnik. Osebno sem ga poznal. Ko je bil še pri življenju, sem ga portretiral, a ne dokončal, to sem opravil m nogo let kasneje." Jaz samo strmim. „Ste zadovoljni?" „Nimam besed", nemo pripom nim in m otrim to lepo um etnino, ki je Borštnik. Če sem uporabil besedo „lepo“ , je to zame laično prizna nje v smislu doživljanja estetskega čustvovanja umetnine, ki v meni povzroča ta trenutek določeno ugodje, užitek, skrat ka lepo mi je ob pogledu na sliko. Ogledujem jo. Fine, mininiciozne črte in konture, rahle sence se senčijo s sencami in temnejšimi življenjskimi črtam i. Jakčeva roka jih aritm etično čisto riše v ritm u neke prefinjene glasbe. „Tu je forte in že spet piano, ki prehaja v allegrisimo", je piskajoče včasih vpil na predavanjih, ob tabli, na kateri so bili zrisani glasbeni hieroglifi, Lucijan M. Škerjanc, pa sem ga slabo razumel. Ob Jakčevi precizni umetnini, pa razumem glasbo in m atem a tiko, po svoje seveda. Ali ni nekoč v nekem intervjuju Jakac rekel: »Zanimala me je višja m atem atika, ko so se začela irealna števila, nove dimenzije v opisni geometriji, nerealne dimenzije, novi prostori, iluziorizem, ki sem ga čutil v geo m etriji." Jakčev Borštnik je sinteza glasbe, m atem atike in slikanja. Vzemite Borštnikov portret v roko in ga študirajte glasbeno in m atematično in dodajte nekaj čustva in dostojanstva realnemu življenju in ustvarjanju velikega Borštnika? V oblikovanem doživetju Jakčevem je pred menoj Borštnikov zakriti nasmeh obraza z urejeno pričesko in strogo dolo čenim ščipalnikom inteligenta. Vse na njem je strogo urejeno, vzvalovana v koder njegova pričeska, z eno samo globoko čelno odprtino, z močnimi temnimi obrvmi, ustnice močne, polne. Poudarjena lica kom pleksa okoli ustnic in nosu. To je strogi red, ki je znak popolnosti v um etnosti, sem nekje bral. Samoveznica trdo zvita v pravilni trikotnik, kot jih nosimo zvezane sedaj po 70-letih. V celotnem obsegu obraza neka notranja nevidna moč, ki pom irja, ne napada. To je bil Borštnik v najboljših zrelih letih ustvarjanja, ko je imel za seboj skoraj 400 odigranih vlog in je bil »umetnik par excellance“ . (Slovenski narod 6. 2. 1907.) V teh Jakčevih pretehtanih um etniških potezah je Borštnik lahko sintetiziran s potezami oseb K antorja in Rude, Schonherrjevega G rutza, pa Heblovega m ojstra A ntona, Shakespearjevega A ntonia, pa Schillerjevega W urm a, pa tudi Striček V anja in mogočni Kreont sta zraven. V tem portretu sta sklenila prijateljsko zvezo dva velika slovenska um etnika, slikar in igralec, Jakac in Borštnik. Oba velikana sta izhajala iz nižin slovenske rodbine, ki se sklada z Borštnikovo pesmijo Spustite zagrinjalo (19. 3. 1913), ki jo je spesnil ob svoji tridesetletnici umetniškega dela: „Jaz: kralj, berač, ljudij tolmač, iz nizkih koč, gradov, palač. Poslednja krinka danes pade, a s krinko zadnjo padem jaz; pokriva prošlost te zaklade, ostal mi je le moj obraz." Borštnik—Jakac, veliki imeni slovenskega Parnasa, izhajata po vsebini v razdajanju umetniških obrazov iz teh skrom nih besed, izrečenih v spoštovanju do narodovega izročila v njunem nelahkem življenju, s solzami, s smehom, z uspe hi in razočaranji, a v velikem in svetlem U panju. Jaz norec, pa sem v notranjem žepu suknjiča imel več fotosov Borštnika v vlogah in „privat", da jih m ojstru Jakcu ponudim , ko bo moje naročilo sprejel. M ojster je zavil portret v velikosti 60 x 40 v že izrabljen tulec, ga ovil v časo pisni papir in mi ga spustil zviška na kolena. Očividno je m ojster užival, ker je tako hitro rešil Gombačevo bolečino. Zdaj pa k denarju, si kom andiram ! „In sedaj, m ojster", (optimistično začnem), bil sem naenkrat čisto dom ač, „prosim vljudno, za račun. Veste, mi bi ..." „Nič ne stane", me prekine m ojster, „vidim, da ste idealist. Želim vam, da dobro opravite to idealistično organizacijo." Topil sem se od veselja. Obljubil sem m ojstru, da bo dobil alm anah, v katerem bo njegov Borštnik. Prejel ga je, prvega in mnogo naslednjih. Jakčev Borštnik je bil v vsaki izdaji Borštnikovega A lm ana ha. Tudi na prvih diplom ah je natisnjena Jakčeva um etnina Borštnika, ob njej pa besede: „Ignacij Borštnik, slovenski kulturi ostaneš za vse čase mejnik, učitelj, vzornik in um etnik." Borštnikovo srečanje ni nikdar plačalo niti dinarja m ojstru Jakcu za ponatis portreta Borštnika, ki smo ga delili ob različnih slavnostnih priložnostih. Borštnik visi v mnogih teatrih in kulturnih ustanovah širom Slovenije in Jugoslavije. »Borštnikovo srečanje je bilo tako uradno in demokratično po volji in želji slovenskih gledališčnikov zapečateno in s tem je postalo neovrgljivo dejstvo." Lojze Filipič je predložene listine o organizaciji Borštnikovega srečanja pregledal in jih obogatil z gledališkimi izrazi, ki jih pravni jezik, ki se težko prilagaja teatrskem u izrazoslovju, ne pozna. Po zaslugi podžupana Stojana P ožarja in župana M irka Žlendra, so bile listine, pravilnik in statut ter sestava in predlogi oseb za O dbor in strokovno žirijo pred ložena Skupščini mesta M aribor. Po hitrem postopku so bile listine brez pripom b potrjene, v vseh zborih skupščine. Sledil je uradni akt Skupščine mesta M aribor, o ustanovitvi O dbora za podeljevanje Borštnikovih nagrad. „Po 144. členu statuta občine M aribor je Skupščina občine M aribor na skupni seji občinskega delovnega zbora delovnih skupnosti, dne 22. septem bra 1970, sprejela Odlok o Borštnikovih nagradah 1. člen Za pomem bne dram ske dosežke v slovenskem kulturnem prostoru podeljuje občinska skupščina Borštnikove nagrade (v naslednjem besedilu nagrade). 2. člen Nagrade se podeljujejo vsako leto ob tednu slovenskih gledališč v M ariboru. 3. člen N agrade podeljuje kom isija za podeljevanje Borštnikovih nagrad (v nadaljnjem besedilu komisija). Komisija ima predsednika in šes.t članov. Predsednika in člane komisije imenuje svet občinske skupščine za kulturo in znanost. 4. člen Komisija podeljuje nagrade na predlog ali po lastni pobudi. 5. člen Komisija sprejme pravilnik za podeljevanje nagrad. S pravilnikom se določijo podrobnejši pogoji in postopek za podeljevanje nagrad. 6. člen Sredstva za podeljevanje nagrad zagotavljajo: 1. iz republiških virov 2. iz prispevkov RTV Ljubljana 3. iz prispevkov delovnih in drugih organizacij 4. iz daril in drugih prispevkov L

M .

▲ A

Luiggi Pirandello: Nocoj bomo improvizirali, Drama SNG Maribor na BS 81

na sliki: Franci Gabrovšek, Irena Mihelič, A ngelca Janko, Sonja Blaž, A nica Sivec, Z v o n k o Funda, M inu Kjuder. Režiser: M ile K orun

7. člen Sredstva iz 6. člena tega odloka se vodijo pri Slovenskem narodnem gledališču v M ariboru. Slovensko narodno gledališče opravlja adm inistrativne in finančne posle za komisijo. 8. člen Ta odlok prične veljati 8. dan po objavi v M edobčinskem uradnem vestniku. Številka: 113-26-70-3 V M ariboru, dne 23. septem bra 1970 Predsednik skupščine občine M aribor M irko Žlender, 1. r. Vse je bilo urejeno hitro, lepo in prav s tem odlokom . Pravno smo zaživeli. Pri podrobnejšem pregledu listine pa je moč spoznati, da se je občina še naprej strogo držala načela „denarja ni“ in se v tem pismu vodstvu Srečanja tudi ni obre menjevala. Borštnikovo srečanje je bilo tako uradno in dem okratično po volji in želji slovenskih gledališčnikv zapečateno in s tem je postalo neovrgljivo dejstvo. To je bila prepotrebna akcija, ki je prvi festival v Celju ni izvedel. Za organizacijo celjskega festivala je stalo samo gledališče v Celju z upravnikom Fedorjem Gradišnikom in duhovnim vodjem festivala Lojzetom Filipičem. Bilo je mnogo premalo in ne pravno zaščiteno. Ob premieri prvega Borštnikovega srečanja smo zapisali v Gledališki list: „Ta družbeni akt, ki so ga sprejeli skupščin ski možje, je porok, da nam nobena birokratska ali finančna suša, ne more več odnesti organizacijskega in idejnega bistva — Borštnikovega srečanja. Toda ideja še tako simpatična in sprejemljiva ne bi bila oživela, če se ne bi za organi zacijo srečanja zavzeli številni delovni kolektivi na m ariborskem , celjskem in tudi na ljubljanskem obm očju. T ako so tudi predstavniki delovnih kolektivov jasno izpričali, da je prizadevanje za konsolidacijo slovenskega gledališkega po dročja naša prva in najvažnejša naloga. Samo v enotnem nastopu vseh slovenskih gledališč — pa bodisi, da gre za stanovska, organizacijska ali um etniška vprašanja — lahko optimistično zremo v prihodnost. Posebej pa gre zahvala naši najm lajši stanovski ustanovi Radiu in Televiziji Ljubljana, ki je prevzela nad letošnjim Borštnikovim srečanjem glavno pokroviteljstvo. S tem je delovni zbor RTV izpričal svojo odgovorno odposlanstvo v slovenskem kulturnem prostoru." Radiu in Televiziji Ljubljana so se pridružili še delovni kolektivi, privatni obrtniki in druge ustanove: Savinja—Mozirje, Kmetijski kom binat—Slovenska Bistrica, Trgovsko podjetje M oda—Celje, O brtno podjetje G rafičar—M aribor, Ta liš—M aribor, Kmetijski kom binat—P tuj, Hm ezad—Žalec, M ariborska livarna—M aribor, O pekarna Košaki—M ari bor, Tovarna umetnih brusov—Swaty—M aribor, Savinja—Celje, T ovarna nogavic—Polzela, Tovarna arom in eterič nih olj—Celje, Tovarna avtooprem e—P tuj, Z latarna—Celje, Cestno podjetje—Celje, Sladkogorska—Sladki vrh, Tek stilna—Prebold, Radenska—Slatina Radenci, Karoserist—M aribor, Železarna—Štore, Dnevnik—Delo, Dnevnik—Ve čer, Žična—Celje, M etka—Celje, A ero—Celje, Kreditna banka—M aribor, Merx—Celje, Rasteiger— Slovenska Bistri ca, Omerzu—Lenart, Em o—Celje, Gozdno gospodarstvo—M aribor, Ljubljanska banka, IM P Ljubljana, Intes—M ari bor, M ariborske mlekarne, Karnex—Vrbas—M aribor. Jasno je, da smo si sedaj ob vseh drugih navezah, tudi v teh odnosih ustvarili dobro družbeno in politično klimo, ter optimistično trdno zaslombo, z dobro obetajočo perspektivo. In nam esto, da bi Borštnikovo srečanje „potonilo“ že ob prvem nastopu, si je vsaj za tri leta posta vilo temelje za nadaljnji razvoj. Iz liste dohodkov Borštnikovega srečanja je videti, kaj smo nabrali. Izgovoriti pa bi si morali večjo vsoto od oblastnih forum ov. P a kakor je bilo, je bilo odlično. Igrali smo z dobičkom. Sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti v L jub ljani in v M ariboru sta nam dala vsak po 35.000 din. Prispevki od podjetij so bili v znesku 41.000 din, prispevki od oglasov so znašali 30.000 din. Torej smo skupno imeli na razpolago 141.000 din, ostalo nam je še za adm inistrativno delovanje med letom. „To ločevanje med ljubljanskimi in izvenljubljanskimi gledališči je bilo izničeno na BS, tudi v nagradah Društva dram skih umetnikov Slovenije, ki so veljala doslej, za vsa provincionalna gledališča, z izjemo ljubljanskih." (Dušan Tomše) Tako smo zlagoma, a organizirano z močno teatrsko voljo oživljali teoretično zasnovo Pripravljalnega odbora, sedaj že z O dborom za podeljevanje Borštnikovih nagrad. Pod vodstvom akadem ika Josipa Vidmarja, je prvič zasedal „O dbor“ v sestavi:

Predsednik: Akadem ik Josip Vidmar, predsednik SAZU Ljubljana Člani: dr. Vladimir Bračič, član ISSRS Ljubljana Boris Brunčko, dram ski igralec, predsednik Gledališkega sveta SNG M aribor Dušan Fortič, direktor RTV Ljubljana P rof. Slavko Jan, režiser in redni profesor A G R FT Ljubljana Ivan Krajnčič, upravnik SNG Ljubljana Igor Pretnar, v. d. ravnatelja MG Ljubljana prof. Branko Rudolf, ravnatelj um etnostne galerije M aribor Sergej Vošnjak, urednik kulturne rubrike Dela Ljubljana Fran Žižek, režiser RTV Ljubljana Branko Gom bač, dipl. režiser, ravnatelj Drame SNG M aribor je sprejel izvršilne naloge Srečanja, kot predsednik lOBS V strokovno žirijo za podelitev Borštnikovih diplom in nagrad ter Borštnikovega prstana so bili imenovani: Srečanje je tako bilo povsem pripravljeno za štart pod novim imenom. N astopila so vsa poklicna slovenska dram ska gledališča, tudi enakopravno pri nagradah AGRFT. Rapa Šuklje je napisala o tem prvem Borštnikovem srečanju v A lm anahu BS 20. naslednje: »Repertoar pričakovanj ni razočaral. Gledališča so poslala na tekm ovanje štiri dela slovenskih avtorjev: Celje Ž upan čičevo Veroniko Deseniško, zelo lepo predstavo v režiji Francija Križaja, ki je ovrgla mnenje, da Župančičeva tragedija ni „gledališka“; Nova Gorica Cankarjevega K ralja na Betajnovi (Jože Babič); Trst je nadaljeval s prejšnje leto naka zano usmeritvijo k ljudskemu gledališču z M očjo uniform e, burko enega prvih tržaških gledaliških organizatorjev Jake Štoke (1867— 1922) v režiji M aria Uršiča; in MGL je prineslo novost, ki je tako po tekstovni plati kot po drznih gleda liških prijemih navdušila in razburila občinstvo, dobila v trenutku vnete privržence in divje nasprotnike, Osvajalca, dram o iz »španskega cikla** A ndreja Hienga, v režiji mladega režiserja D ušana Jovanoviča. Korektni predstavi Jonsonovega Volponeja v režiji Franceta Jam nika in interpretaciji ljubljanske Drame je šlo priznanje za najboljšo ansam-

Drago Jančar: Veliki briljantni valček, Drama SN G M aribor na B S 1985, režiser: Peter Veček, na sliki: Vlado N o va k in M ilena M uhič

belsko igro; M aribor se je predstavil z zahtevno Dantonovo sm rtjo Georga Biichnerja v režiji Slavka in Aleša Jana, z beograjskim gostom Stevom Žigonom v vlogo Robespierra, s katero je bil igralec pred tem navdušil Beograd v »štu dentski pomladi** leta 1968; M aribor je spoštljivo sprejel njegovo oživitev igralskega sloga velikega Ivana Levarja. M ladinsko gledališče je sodelovalo z Dickensovim Oliverjem Twistom v priredbi in režiji Dušana M lakarja; in prišla je tudi AGRFT z javno predstavo 4. letnika, Williamsovim Steklenim zverinjakom v režiji A lberta K osa.“ Ko tako povsem teatrsko značilno Šukljetova razprede pred nas repertoar, nadaljuje z m nenjem o nagradah. »Poudarek na nagradah, se pravi tekmovalnemu značaju dotlej revialnega gledališkega pregleda, je bil spretna in zanimiva poteza: ansambli, reži serji, scenografi, kostum ografi, glasbeni opremljevalci, skratka vsi oblikovalci predstav, so postali dodatno zaintere sirani, da se srečanja udeleži res najboljše, kar posamezni teater premore; večje število nagrad, nam enjenih vsakič igral cem, je om ogočalo polno uveljavitev tudi članom manjših gledališč, ki so teže pripravila vrhunske predstave v celoti; in gledalci so dobili novo vzpodbudo ogledati si vse predstave in prim erjati svoje vtise z m nenjem žirije; v avditoriju je zavladala prijetno ščemeča napetost.“ Z m nenjem Šukljetove se vsi kritiki glede izbora predstav niso strinjali, po njihovem, bi pač gledališča (provincionalna!), ne smela priti v izbor, zaradi nižje kvalitete. Smasek je predstavo mladega goriškega gledališča precej zmlel pod naslovom »Neizrazito**, v smislu rekla, da m orajo priti na Borštnikova srečanja samo najboljše predstave, ne pa naj boljše predstave iz vseh slovenskih dram skih gledališč. Goričani so predstavili K ralja na Betajnovi, v režiji Jožeta Babiča. »Novogoriška varianta K ralja na Betajnovi je bila ustrezneje obdelana glede na pristnost človeške kot pa druž bene kom ponente. Prizori, ki bi naj razgaljali mehanizem določenih družbenih gibanj, so bili ali prebledi ali nejasno arti kulirani, da bi delovali prepričljivo ... vendar sam ostojno gledano tudi tukaj še vedno neustrezno, neizrazito obliko vano Tudi režiserja je Smasek nekoliko potunkal. »Režijski koncept (Jože Babič) je bil že sam po sebi medel in neiz razit in ki poleg tega ni znal izvleči iz danega gradiva maksimum možnega. “ (Večer, 21. 1975) Gom bač si je tak rat v beležnico napisal: »Nikdar še kritiki niso ustvarjali s kritiko festivalov in gledališč ter predstav, pomagali so le s svojim kritičnim peresom, premikati delovanje raznih umetniških korpusov s primeri dobrih in ustreznih predlogov ... Boršt nikovo srečanje je ustanovila skupnost slovenskih gledališč, za enakopraven razvoj slovenskih dram skih gledališč, ne festivala za predstave, izbrane po sistemu najboljše od najboljših, v zadovoljstvo in uživanje slovenskih kritikov. V tej točki m orajo zmagati gledališča, ne pa kritiki.“ Tako nekako smo govorili že, ko smo Srečanje na tem nivoju priprav-

ljali. S časom gledano z zgodovinskim odm ikom in umetniškim razvojem posameznih gledališč, je bila naša odločitev prim erna in pravilna. Pomenila je vzpodbudo za doseganje umetniške kvalitete vseh slovenskih gledališč, vključno z naraščajem iz AGRFT. Danes lahko po umetniških uspehih takrat najm lajšega goriškega gledališča nazorno ugotav ljam o, da so enakopravni tekmeci drugim gledališčem in da dobivajo velike, glavne in male nagrade na vseh jugoslo vanskih festivalih. Ljubljanski centralizem! Enake popadke je imelo tudi M ladinsko gledališče, ko je brez pravega vzroka odpovedalo mnogo let kasneje udeležbo na Borštnikovem srečanju. Bilo je leta 1982. Za trenutek bom segel v prihodnost, kljub temu da še ni čas za to. Sicer pa, m ajhen sprehod ne škoduje. Ko je M ladinsko gledališče odpovedalo sodelovanje, je bilo mnogo polemik, sam sem imel več intervjujev od slovenskega Komunista in Večera do novosadskih in beograjskih časnikov. Samo eno je jasno, če bi Borštnikovo srečanje takrat klonilo, bi danes Borštnikovega srečanja ne bilo več. Dušan Jovanovič s svojo avtoriteto, Jovič in Svetina nekaj let kasneje s svojo, so se dodobra angažirali s to zadevo. Na kratko bom navedel besede zadnjih dveh teatrskih osebnosti, znanih v tistem času v jugoslovanskem in evropskem prostoru, zaradi uspehov, ki so jih imeli takrat s svojim ansamblom . Večer, 19. oktobra 1985. V intervjuju, ki sta ga vodila Lojze Smasek in Helena Grandovec, ki je tudi za celo stran Večera pripravila natis, so še sodelovali dr. Bruno H artm an, Tone Partljič, dipl. ing. in direktor TAM V itja Rode, Olga Jančar in Janez Karlin, kot predsednik Združenja gledaliških skupin Slovenije. Petar Jovič: »Zavzemamo se tudi zato, da bi bilo Srečanje brez nagrajevanja. Če gre za predstavitev najboljšega, bi moral imeti selektor možnost, da na srečanje pripelje tudi več predstav enega gle dališča. Kar zadeva žirijo, bi jo morali sestavljati kom petentni ljudje, ki sprem ljajo celotno slovensko produkcijo. To so aktivni slovenski gledališki kritiki, in teh je ta hip v Sloveniji 15, tako da bi istočasno sestavili celo pet žirij. Da ne bi pri krajšali m ariborskega občinstva, igramo na šoli Miloša Zidanška; pripravili smo že dva uspešna tedna Mladinskega gle dališča v M ariboru." Ivo Svetina nam je hotel podreti bistvo Borštnikovega srečanja, simbol in publiko, čeprav so sami organizirali festival, za publiko, da prav te publike ne bi prikrajšali. Ivo Svetina: „Vesel sem, da jubilejno leto izkorišča mo za kritično presojo. Nekateri le čutimo, da je treba razm išljati o novih oblikah institucije, kakršna je festival. BS ima svojo prihodnost verjetno zlasti v tem, da ukine sistem tekm ovanja. Razmišljati bi morali tudi o pom enu Borštnikovega prstana, kot nekega čudnega nadom estka za desetletja dela. Ekstenzivnost, ki jo BS izraža iz leta v leto bolj, tudi mislim, da ni prava pot. Stvari bi bilo treba zožiti in intenzivirati, s tem dati poudarek stroki. Bodočnost m oram o zagotoviti z iskanjem novih oblik, kajti, kot se je pokazalo že pri Sterijevem pozorju, vsak organizem z leti okosteni; s širjenjem se

Drago Jančar: Disident A rn o ž in njegovi — D rama SN G M aribor na B S 1984, režiser: A le š Jan, na sliki: Stane P otisk in R ado Pavalec

ne more bogatiti." Jasno, da so letele kritike zaradi odpovedi M ladinskega gledališča predvsem na vodstvo Srečanja, tako v Ljubljani kot v M ariboru. Med Borštnikovim srečanjem sem v daljših odlom kih objavljal v Večeru prispevke za zgodovino Borštnikovega srečanja in med drugim sem odgovoril tudi direktorju M ladinskega gledališča Petru Joviču: „Dragi prijatelj, m oram poudariti, kljub vsemu, da bi se rad izognil ostrim sekvencam. S tem, da spoštovani direktor, leta 1982, niste vedeli, kaj sploh je Borštnikovo srečanje in kako je z njegovo publiko, ste dokazali, da se še niste dovolj dobro integrirali v slovensko gledališko življenje. M aribor ni Palanka, am pak drugo največje mesto v Sloveniji. V žiri jah pa je bilo, zagotavljam vam, vseh tistih 15 kritikov, ki jih vi priznavate. »Kompetentni11 pa so bili mnogo prej, kot ste vi fizično stopili v slovenski kulturni prostor ..." O vzroku odhoda Mladinskega gledališča iz BS, o organizaciji, vzporednega Festivala MG v Zidanškovi šoli bom še pisal. Potrebno je tudi ta list zgodovine BS razčleniti in pokazati na krivdo, enega ali drugega, BS ali MG. Bo pa vse rešeno, ko se bodo Mladinci vrnili na Borštnikovo srečanje, nekoliko skujano, vrnili pa se prav gotovo bodo, slej ko prej. Kajti živijo v Sloveniji. Na Borštnikovem srečanju smo izničili neenakopravnost slovenskih dramskih gledališč, tudi konkretno v nagradah D ruštva dramskih umetnikov Slovenije, ki so veljale doslej samo za provincionalna gledališča, za ljubljanska ne. Kje pa piše, da je ljubljanski igralec boljši od goriškega, celjskega ali mariborskega. Kakšne debate sva imela s Primožem Koza kom s starejšimi kolegi na Skupnosti slovenskih gledališč, da bi napravili študente enakovredne igralcem ostalih gleda lišč. „Slovenci bi kar naprej radi nekaj spreminjali, od grbov do samega sebe, vendar pa ni pravega naroda brez rdeče niti, tradicije, ki se je čez noč ne da ustvariti (Dr. M atjaž Kmecl). Profesor Bruno H artm an se je vpisal takoj v začetku v Srečanje kot strokovni sodelavec, kasneje pa je bil vsa leta do 20-letnice BS, nam estnik Dr. B ratka Krefta in najožji sodelavec izvršnega vodstva BS. Vrsto let sva premlevala orga nizacijske in druge umetniške poteze v podobi Borštnikovega srečanja. Včasih sva bila vzajemno zelo enotna, včasih pa tudi diam etralno nasprotna, vendar se je tako kolebanje znašlo vsikdar v pozitivnih kolesnicah BS. R apa Šuklje je v A lm anahu BS 20 napisala: „Branko Gom bač je „z veliko zagnanostjo gledališčnika, spretnega organizatorja in drznega gospodarstvenika utiral Srečanju nove p o ti,“ kot je ob petnajstletnici BS ugotovil v Gledališkem listu dr. Bruno H art m an. V nadaljnjem besedilu je še podrobneje razčlenil Gombačev prispevek: „Znal je ogreti za prireditve gledališke izve-

dence, politike, gospodarstvenike in delovne organizacije," s tem je srečanju „vse bolj utrjeval položaj v M ariboru ... in Sloveniji, pritegoval k sodelovanju dram ske pisatelje, Slovenski gledališki muzej, pozneje tudi slovensko sekcijo Zveze gledaliških kritikov in teatrologov, spodbujal je množične družbenopolitične organizacije, da so se ... poglabljale v pro blem atiko slovenskega gledališča. Utrl je pot za skupno financiranje ... prireditve s prispevki skladov za kulturo ... obo gatene z neposrednimi ... gmotnimi prispevki delovnih organizacij, kar je spletlo neposredne vezi med gledališčem in delovnimi ljudm i." Šukljetova obrazloži po tolikih letih tudi vprašanje izbora najboljših predstav iz slovenskega gleda liškega prostora in pravi: „Pri vseh novotarskih prijemih, ki jih je Gombač izvajal postopom a, z redko dom iselnostjo in vztrajnostjo, pa je previdno izpuščal vsako radikalnejšo prenovitev jedra srečanja, se pravi same revije predstav, zave dajoč se, da je komaj vzpostavljena povezava vseh poklicnih gledališč ob vsakoletnem srečanju preveč dragocena, da bi tvegal kakršnokoli spremembo, ki bi hotela katero izmed gledališč izključiti iz srečanja. V tem pogledu se je organiza torjevo prizadevanje razhajalo z mišljenjem dela gledališke kritike, ki je ugovarjala izboru predstav (ta je bil v celoti pre puščen uvidevnosti posameznih gledališč) in zahtevala, naj bi gledališki festival zaostril umetniški kriterij in prikazal samo naj višje dosežke vsake sezone. Za obstoj Tedna slovenskih gledališč bi pomenilo sprejetje tega načela hudo preiz kušnjo." To je tisto široko vprašanje tradicije na Slovenskem. Koliko novosti brez obrazložitve so mi nekateri gleda liščniki priporočali zaradi spremembe, da nam ne bi prehiro zrasla brada. Toda, kolikor sem si zapisoval vse primere, je bilo skoraj v vseh predlogih v ozadju počasno izničenje Srečanja. O tradiciji in spoštovanju pozitivne narodove in teatrske preteklosti je govoril prvi Josip Vidmar, a neštetokrat ponavljal dr. Bratko Kreft. To spoštovanja vredno misel o spoštovanju tradicije, nepopustljivo zagovarja tudi sedanji predsednik BS, dr. M atjaž Kmecl. Pravkar sem dobil v roke Večer (23. 6. 1990), kjer preberem Kmecljevo misel na seji Borštnikovega srečanja v zvezi s „tradicijo“ . „Slovenči bi kar naprej radi nekaj spreminjali, od grbov do samih sebe, vendar pa ni pravega naroda brez rdeče niti, tradicije, ki se je čez noč ne da ustvariti. BS je ena tistih tradicionalnih prireditev, ki jih ne bi smeli izgubiti." Seveda pa je jasno, d a je treba s prihodom mladih, ki se vedno na novo vključujejo hrupno s fanfaram i, znati „sivo brado štucati", striči, krajšati, pa spet malo pustiti zrasti, in jo tako lepšati za novo ženitovanjsko družbo, toda brez bolečega ruvanja tradicionalno življe njskih korenin. Tudi brade, pa čeprav sive ali bele, so po svoje lepe, častljive in zanimive. je Elvira Kraljeva že nekaj mesecev nosila prstan, v celjski Zlatarni pa še vedno ni bil poravnan račun ..." Kot je razvidno iz imen članov prvega O dbora in strokovnega razsodišča, sta bila sestavljena iz vrst gledališčnikov, teatrologov, gledaliških praktikov, igralcev in režiserjev, ter predstavnikov kulturnih institucij „starih in m ladih", tako mislim, je bilo najbolj prav. Na očitek, da je bilo v odboru premalo družbenopolitičnih predstavnikov in da smo se odtujili", pa nadlednje. V takem specifičnem odboru m orajo biti in delati predvsem gledališki ljudje, ki sodelujejo pri delu prizadeto, čustveno in odgo vorno. Politiki pa naj bodo prisotni, tisti, ki se spoznajo na kulturo, tako, da bo vse lepo, prav „sam oupravno“ poteka lo. Sicer pa v M ariboru skorajda ni bilo stabilnih funkcionarjev, na katere bi se ne vem kako zanesli. Odhajali so v Ljubljano ali še kam dlje, se sicer ob svojem času vračali, pa bolj v pokoj kot na delo. Od tistih, ki krožijo v M ariboru horizontalno po funkcijah, ker jih pač višje ležeče mesto ne vsrka vase, pa ni bilo dosti pomoči. Žal. Sem zapisal pred leti v svoj dnevnik. Organizacijsko jedro so sestavljali vso dobo člani SNG v M ariboru, propagandisti, člani tehnike, adm inistracije in ravnateljstvo Drame. V tem je bila najžlahtnejša neprofesionalno-profesionalna lokalpatriotska gledališka sila brez pritiska institucionalizm a, birokracije in direktiv, s pom očjo združenega dela. Tu je iskati specifič nost Borštnikovega srečanja. Po sklepu O dbora BS 70 in strokovnega razsodišča za podeljevanje Borštnikovih nagrad je predsednik Akadem ije zna nosti in um etnosti v svojstvu predsednika O dbora podelil diplome in nagrade slovenskim dramskim um etnikom in Elviri Kraljevi Borštnikov prstan. Žirija, katere imena sem že objavil je prijavila predsedniku odbora Josipu Vidm arju nasled nje dramske umetnike in umetnice, ter kandidatko za Borštnikov prstan, kar je predsednik potrdil. Tak je bil takrat pravilnik. Borštnikove diplome in nagrade so prejeli: M arjan Bačko (D ram a SNG M aribor) — za vlogo D antona v Biichnerjevi drami D antonova smrt Polde Bibič (Dram a SNG Ljubljana) — za vlogo Moscev Jonsonovi komediji Volpone Silvij Kobal (Slovensko gledališče Trst) — za vlogo Cvirna v burki Jake Štoke Moč uniform e M ilena Zupančič (MGL) — za vlogo done Costane v Hiengovi tragikomediji Ostajalec Franci Križaj (SLG Celje) — za režijo Župančičeve Veronike Deseniške Posebni diplomi sta prejela dva m lada ustvarjalca. Dušan Jovanovič (MGL) — za režijo Hiengove tragikom edije Osvajalec Anica Sivčeva (AGRFT) — za vlogo Lavre v Williamsovi igri Steklena menažerija Nagradi Večera in Radenske za najboljšo sceno in kostum e sta prejela: Sveta Jovanovič — za sceno Osvajalca A ndreja Hienga (MGL), M ija Jarčeva — za kostume v Veroniki Deseniški (SLG Celje) in Volponeju (D ram a SNG Ljubljana). N agrado ČG P Delo za režijo je prejel Jože Babič (PDG Nova Gorica) — za režijo Cankarjevega Kralja na Betajnovi N agrado Združenja dram skih umetnikov Slovenije za najboljšo kolektivno igro je prejela D ram a SNG L jubljana — za izvedbo Volponeja. N agrado Zveze mladine Slovenije pa sta prejela Radko Polič (MGL) za vlogo B altazarja v Hiengovem Osvajalcu, Boris Cavazza (Slovensko gledališče Trst) — za vlogo agenta M ajera v Štokovi burki Moč uniform e. Po sklepu Odbora Borštnikovega srečanja je prejela najvišje odličje Srečanja BORŠTNIKOV PRSTAN dramska igralka ELVIRA KRALJEVA, za življenjsko delo. Elvira Kraljeva je prejela prva v zgodovini slovenskega teatra Borštnikov prstan. Igralska osebnost, ki je združevala s svojo igro petrolejsko in karbitovsko odrsko razsvetljavo z visokim sodobnim odrskotehničnim razvojem. Igralska osebnost, ki je zmogla igrati po žanru različne vloge v slovensem teatru v tem stoletju; od privzdignjeno rom antičnega sloga, preko razumsko zadržanega, do pretanjene in fine realistične igre v Radiu, Televiziji in Filmu. Večer (7. 11. 1970), je zapisal z razprto tiskanimi besedami pod znakom uredništva brez podpisa: „Borštnikov prstan je sprejela najbolj sim patična babica na Slovenskem", (takrat je igrala babico v televizijski reklami. Op. B.G.), kot pravijo igralki Elviri Kraljevi. Ta drobna nagrada v oblazinjeni škatlici je po m nenju poznavalcev prava m ojstrovina zlatarske veščine. Borštnikov prstan je izdelala celjska zlatarna iz najboljšega zlata in v izredno umetelni obliki. Vrednost prstana ocenjujejo na več kot 4.000 dinarjev, to je skoraj pol milijona na roki." (Pravilno 6476 din. Op. p.B.G .). Kraljevi, Tržačanki po rodu, je v Nučičevi šoli v M ariboru v letu 1919 drugovala V iktorija Čuš, kasnejša Vika P odgor ska, soproga H inka Nučiča. Kraljeva je bila zvesta m ariborskem u teatru do druge svetovne vojne. S Pregarcem, Koši čem, N akrstom , Vladimirjem Skrbinškom, Blažem, Furijanom , Gorinškom in drugimi osebnostmi m ariborskega gleda lišča pod upravnikovanjem Dr. Radovana Brenčiča in umetniškim vodstvom Jožeta Koviča, je soustvarjala poklicno zgodovino igralskega ustvarjanja na Slovenskem. Ob pisanju njene m onografije, ki je izšla v posebni knjižici na BS 78, mi je Kraljeva dala na razpolago svojo osebno korespondenco, kritike, pisma, spominske zapiske itn. Iz njih je bilo razvidno, da slovenskega teatra do potankosti še dolgo ne bom o razkrili in spoznali. V tem smislu imamo premalo polj skega, angleškega ali francoskega duha, ter ljubezni do teatra pa tudi volje in iznajdljivosti. Juš Kozak je Elviri Kraljevi ob 40-letnici umetniškega delovanja, 21. m aja 1959 napisal: „Dolga je bila pot Vašega ustvarjanja, na katero se danes lahko s ponosom ozirate. Vaše kreacije so oživljale tiste skrivnosti človeškega srca, ki se lahko samo enkrat izrazi v ži vljenju. Elvira Kraljeva živi in bo živela v tolikih življenjskih likih, ki dihajo vsak svoje življenje, doživljajo svoje usode, a ne m orejo zatajiti srca, ki jih je ustvarjalo. Ne vem, kako bi se izrazil, zakaj me je Vaša um etnost vselej tako sugestiv no priklenila. M orda tista nevsiljiva prirodnost, ki si s prvo besedo odkriva srčno doživljanje, dokler živa beseda ne doseže plastične stvaritve živega človeka. Prav iz teh skopih in vendar globokih izraznih načinov je dvignila Vaša um et nost neposnemljivo pristnost." Vika Podgorska je davno tega, ko sta bili umetnici v zenitu svoje umetniške prakse in ustvarjanja napisala Elviri nasled nje pismo: „28 let je že, kar se poznava — malo sva bili skupaj — in vendar, ko slišim o Tebi, mi je kot da sva še vedno onidve „šm rljki“ , ki v gledališki šoli im provizirata H ašo in Meljo. (Gabrijela Zapoljska, M orala gospe Dulske, op. p. B. k.

G.) Veliko je šlo mimo nas, veliko lepega in težkega smo doživeli in vendar mislim, da je takrat bilo najlepše — in koliko samozavesti! Veš Elvira, vedno se posmejem, ko se spomnim na moj prvi nastop. Tako sem bila globoko v sebi prepričana — da je to, kar boste sedaj videli, „visoka um etnost" — kaj bi dala, da je v meni vsaj trohica tiste divje samo zavesti. Sama ne vem — ali čas tako neusmiljeno teče." Tako z rahlo bolečino v srcu, se je spom injala velika jugoslo vanska umetnica, Slovenka Vika Podgorska, Prim orka Čuševa v pismu Kraljevi, svoje mladosti. Zapišimo, da se je ta krat rodil m ariborski poklicni teater. Dr. Franc Sušnik je Kraljevi ob drugi slovesni priliki dejal: „Ta igralka ne ljubi svoje um etnosti kakor ljubimca, ljubi jo kakor m ati svojega otroka." (8. 2. 1967) Koliko bridke, tragične, resnično re snične resnice je za kulisami teh besed. Simbolnim podobam , vtisnjenim v prstan žlahtne zlate kovine posvečenim Can karju, Shakespearu in antični umetnosti, je Kraljeva služila — zvesto, iskreno in s spoštovanjem — oživljajoč besede poeta in dram aturga O tona Župančiča: „Strune m orajo brneti v tebi, ako hočeš slovenski besedi dati polnost in sočnost pravega občutja." Elvira Kraljeva je slovenskemu gledališču dala srce. V kakem pom anjkljivem finančnem stanju smo kljub dobri organizaciji bili že v sami Dram i, kaj pa šele pri Borštniko vem srečanju, „ki si ga izmišlja nori Gombač, ko pa itak v M ariboru to ne bo šlo", pove naslednje. Elvira Kraljeva je že nekaj mesecev nosila prstan, v celjski Zlatarni pa še vedno ni bil poravnan račun. To sem uredil s takratnim direktorjem Zlatarne Vladom Vebrom, mojim nekdanjim sodelavcem v letih 1947/48, v Tovarni emajlirane posode. Veber je bil takrat personalni šef, jaz pa prvi poklicni predsednik sindikata in igralec v Okrožnem gledališču v Celju. Ko sem pri Vebru naročal prstan, sem prinesel idejo v nazornih fotosih in skicah s seboj — antična m aska, Shakespeare, Cankar. Zahteval sem predvsem „natančnost in estetično izraznost po predlaganih fotografijah in risbah. P rstan m ora biti povsem zlat v naravni preprosti obliki, brez kičastih dodatkov in okraskov iz drugih kovin. Biti m ora enostaven, na videz skromen in estetsko čistih dimenzij" sem bral z listka m oja navodila Vebru in m ojstru B ranku Šmercu, visoko kva lificiranemu zlatarskem u m ojstru, ki je prstan izdelal. M ojster Šmerc je že kar neučakano skiciral simbole na liste papir ja pred seboj, med pogovorom in si seveda zapisal značilne besede menažerja Gom bija. Šmerc je G om bija poznal še s celjskih nogometnih igrišč. M ojster Šmerc je odlično odtisnil simbole v zlato prstana. Umetniški vtis laika, ki je prstan naročil — „popolna adekvatnost s predlogi, čeprav so miniciozno prenešeni v žlahtno kovino. Borštnikov prstan, oce njujoč ga z različnih zornih kotov, ne m ore biti samo m oralno zadoščenje umetniku za ustvarjalno življenjsko dobo, stopa v ospredje tudi kot um etnina in vrednost sama zase". Mnogi Angleži so se za prstan zanimali v Z latarni, prenesli bi ga na Shakespearska tla kot simbol, vendar ostane Borštnikov prstan samo last Borštnikovega srečanja na Slovenskem. Prvi Borštnikov prstan je tehtal 28 gramov in je veljal natanko 6476 din; leta 1979 v isti teži smo dali zanj že 10.476 din; leta 1986 v teži 26,10 je stal 264.490 din; leta 1987 — 576.820 din; leta 1988 — 277.500 din; leta 1989 — 2.188.220 din; in leta 1990 — bo stal 14.703 dinarjev. N a te številke se pravzaprav ne spoznam. Sporočila mi jih je prijateljica iz Celja, dolgoletna sekretarka tega podjetja M ira Baum anova. Jasno je eno. Ta nagrada, Borštnikov prstan je najdragocenejša nagrada v slovenskem in jugoslovanskem gledališkem prostoru. Izraža plemeniti poklon slovenskemu dramskemu um etniku. Borštnikov prstan smo še posebej zapisali: „... nima prehodnega pom ena, am pak postane trajn a last prejem nika." V Zlatarni sem napisal v naročilnici, da »prstana v tej obliki ne m orejo in ne smejo prodati drugim zainteresi ranim naročnikom . To je unikat, m onopol Borštnikovega srečanja za vse čase". Tako se je rodil Borštnikov prstan. Ali smo kdaj poravnali račun za prvi prstan, se ne spom injam več; Veber je bil velik prijatelj gledališča. Nekoč mi je pomagal v emajlirki pri postavljanju dramskih prizorov in recitacij ob praznikih. »Vidmar je izgoreval z vsebino, ki jo je izpovedoval, v njegovem obrazu je bila silna koncentriranost na vsebino ..." Vidmarjeve besede ob izročitvi nagrad in prstana Kraljevi, ki ji je bil vrsto let dram aturg, učitelj in vzgojitelj, so bile ta krat in so še danes aktualne in bodo večno. Danes lahko trdim o, da so njegove besede zakoličile Borštnikovo srečanje v obdravskem mestu in v slovenski kulturni prostor. Takole je dejal: »Poglavitno, kar hočem reči v zvezi z Borštnikovim srečanjem, je to, da je njegova ustanovitev dobra in važna, in ker je vrhu tega pravočasna, lahko rečem, da je pom em bno in da bo m orda lahko odigralo znamenito poslanstvo, če bo vztrajalo po poti, kakršno si je določilo. Zaradi tega bi rad ob tej priložnosti pobudnikom te zamisli javno čestital. Čestital bi vodstvu Dram e m ariborskega gledališča za njegovo osnovno zamisel, osebju, ki je to vodilo, m ariborski občini za njeno razum evanje in vsem, ki so z gmotnimi sredstvi prispevali ali kakorkoli podprli to stvar, ki je veliko obetajoča, dragocena stvar naše kulture in ki jo je treba vzdrževati in razvijati. To naj ostane tudi vnaprej pregled slovenskega gledališkega snovanja in pobudna priložnost za njegovo vrednotenje in ostane naj tu v M ariboru, kjer bo lahko opravljajo pom em bno nacionalno vlogo, zakaj važno je, da se enotnost in trdnost slovenskega kulturnega prostora m anifestira ravno tukaj, na skrajni meji slovenstva". Josip Vidmar se je često vračal na Borštnikovo srečanje, kar skozi vseh 15 let, in še čez, do 87-leta, ko se je udeležil odprtja svoje sobe »Vidmarjeve sobe", na Malem Borštnikovem srečanju. P a leto prej, ko se je udeležil Kmeclovega simpozium a slovenskih dram aturgov v tej bodoči svoji sobi. Toda, o teh dveh zgodovinskih manifestacijah na Malem BS, bo, zaradi zanimivosti in enkratnosti še govor. Seveda smo Vidm arju zmeraj obesili kakšno »funkcijo", bodisi v vlogi go vornika ali odpiralca razstav, ali debaterja in ostrega zagovornika klasične poti slovenskega dramskega gledališča, kar se je pripetilo in dogajalo na izviren način na Kmecljevem simpoziju pri kmetu Karlu Kauklerju na Vrholah pri Laporju. Spomnim se tudi njegovega znamenitega eseja, ki ga je govoril ob otvoritvi razstave na čast borštnikovcem v letu 1983. Zanimivo je takrat govoril prav o Borštniku in njegovem umetniškem navdihu. Z Akadem ije za znanost in um etnost so mi takrat javili: »Gombač, dobite od predsednika referat in nam ga takoj pošljite." Vidmar je nastopil m irno in dosto janstveno kot po navadi v nabitem foyerju SNG, seveda brez napisanega referata. Ko sem mu pomignil z vodstvenega omizja (tako sva se zmenila), je počasi vstal, se med potjo do m ikrofona rahlo odkašljal in nato potegnil iz notranjega žepa suknjiča m ajhen listič. Kasneje mi ga je pokazal. Na njem so bile kake tri ali štiri besede. Spomnim se samo imen Borštnik, Kantor, Župnik. S tem listkom se je narahlo poigraval in ga preobračal med prsti desne roke, med govorom. Strmeli smo, s kakšno govorniško virtuoznostjo se je poigraval z besedami, ko je govoril o borštnikovcih in posebej o umetniškem ustvarjanju Ignacija Borštnika. Vidmar je izgoreval z vsebino, ki jo je izpovedoval, na njegovem obrazu je bila silna koncentriranost na vsebino. In Vidmar je štel takrat že devetinosemdeset let! Bil je v prostoru edini, ki je videl Borštnika igrati na odru in sicer v znamenitem K antorju, Cankarjevega Kralja na Betajnovi. Govoril je kakih petindvajset minut. V popolni tišini je izpovedal delček zgodovine našega igralstva z vsem spoštovanjem do Borštnika s svojega visokega naziva — akademik. Otvarjal je razstavo velikanom slovenskega teatra. P o kratki eksploziji govora o usodi igralca, ki ga, »če je pravi igralec", prevzame vloga, kot pisatelja, ki piše to vlogo do tedaj naprej pa ni več on gospodar te figure, temveč je figura njegov gospodar. »Mislim", nadaljuje Vidmar »da svojih oseb ne predstavlja samo z govorico, ne samo s svojim obrazom , marveč z vsem svojim telesom, z vso svojo m očjo." In Vidmar počasi, preudarno, tudi včasih s kako poudarjeno besedo, če je potrebno, akademsko nadaljuje, za vse prisotne neznano zgodovinsko predstavo: »Rad bi se ob tej priložnosti spomnil velikega navdihovalca teh slavnostnih dni, ki nosijo njegovo ime, namreč igralca Ignacija Borštnika. Spominjam se ga v njegovi nem ara najvažnejši vlogi, vsaj kolikor jih poznam, to je Cankarjev K antor. Spominjam se ga, s kakšno strahotno notranjo silo je vodil prvi razgovor v drami med župnikom in Kantorjem . S kakšno prepričevalnostjo se je ustavil pred župnikom, sklenil roke na hrbtu in govoril z njim, ki je pred tem kraljem izgubljal vso svojo zgovornost in vso pom em bnost, saj je svoje odgovore malone jecljal. K antor jih je z neko vzvišenostjo preslišal, če je bilo treba, ali pa je nanje odgovarjal kar mimogrede. Središče vsega je bil Kantor, ki je nosilec neke strašne dram e iz slovenskega življenja in ne samo gledališča. Kakšen pa je bil ta Kantor, ko um ori M aksa, bi vam skoraj ne mogel popisati, tako je bil pretresljiv, skoraj tragičen, če hočete in vsestran sko strašen. In kako je ta človek učinkoval na svojo okolico, se pravi na svojo ženo in na svoje otroke! Borštnikova stvaritev je bila resnično um etniška ... Vsak igralec ve, da se mu vsak večer ne posreči biti to, kar bi m oral biti, da pa se mu tolikokrat in tolikokrat v življenju le zgodi, da je res tisto, kar predstavlja. Zlasti tako velikim igralcem, kakor so ti, ki so prejeli Borštnikov prstan ... Vzemimo prvo igralko nagrajenko Elviro Kraljevo. Odigrala je svojih štiristo premier, predstav pa najm anj petkrat ali desetkrat več. »Zato se mi zdi", nadaljuje v enem dihu Vidmar svoje enkratno igralsko razdajanje slovenskim igralcem, do katerih čuti silno spoštovanje, »da Borštnikovo srečanje opravlja tudi s takim i razk

stavami, kakršna je današnja, prav tako kot z vsem svojim ravnanjem , s svojimi nagradam i in z upodabljanjem igral skih likov v kipih, pom em bno poslanstvo in z njim vzdržuje spomin na pom em bne tvorce, ki so desetletja in desetletja posvečali svoje življenje gledališču, dramski um etnosti in s tem človeškemu duhu kot takem u. „Mislim“ , od tu je Vidmar nekoliko zavrl tempo govora, in poudaril nekatere besede in stavke, s čimer je dal prisotnim vedeti, da se bliža konec govora. S tem je podkrepil celoten ekspoze. Stara klasična šola, bi lahko rekli, »tovarišice in tovariši, da je ta razstava ne samo umestna in koristna, temveč je tudi odraz naše dolžnosti. M oram o gojiti spomin na te ljudi, kakor so na primer dali Francozi izraz svojemu spominu in spoštovanju do znamenitega Talme s kipom pred Luksem burško palačo, kjer stoji ta igralec z vzdignjeno roko in kjer po zaslugi kiparja še zmeraj predstavlja tisto, kar je veliki igralec in umetnik bil v svojem življenju. Nagrajenci z Borštnikovim prstanom so bili igralci in ustvarjalci. Mislim, da je treba gojiti spomin nanje, da jih je treba spoštovati in jih zapisati v zgodovino slovenske kulture. Borštnikovo srečanje to delo opravlja na svoj način, zaradi tega je treba tej instituciji od srca čestitati. Mislim, da smo s tem, čeprav ne za vselej, pa vsaj za tre nutek počastili spomin na naše znamenite tvorce in izrazili svojo dobro misel na še živeče, katerim ponovno želim še veliko zdravja, delovne sposobnosti in notranjega zadoščenja.11 Tradicija, tradicija! Hvala akadem iku Vidm arju za ta spomin! Na takih spominih in obujanju velikih stvaritev in del za slovensko gledališče, s spoštovanjem in ljubeznijo do njega, m ora Borštnikovo srečanje živeti v zgodovini teatra, neskončno, v srcu slovenskega naroda. Ta Vidmarjev govor sem v glavnih obrisih, zaradi aktualnosti citiral, že ob prvi podelitvi prstana, ob hkratnem spoštovanju, do vseh onih ustvarjalcev, ki ga bodo še sprejeli. Kako mi danes godi, da se nismo zmotili, ko smo prav o Borštniku toliko govorili in se odločili zanj. Ker sem nekoč pri profesorju Francetu Koblarju delal semestrsko nalogo prav o Borštniku, sem dobro vedel, d a je Borštnik pionir sloven ske dram ske tvornosti, čeprav je ustvarjal tudi na Hrvaškem. Njegovo izročilo o igralski vzgoji in procesu igralskega izobraževanja je še danes aktualno. Bil pa je tudi prvi slovenski igralec z akadem sko izobrazbo. Akadem ijo za glasbo in igralsko um etnost (Akademie fiir Musik und darstellende Kunst), je uspešno končal na D unaju v letih 1885/86. Bil je vzgojitelj, kritik, esejist, organizator, dram atik, prevajalec, režiser in igralec. Pisal je o Eleonori Duše. Pisal je strokov ne ocene o takratnih slovenskih gledaliških igralcih. Naslednji stavek iz ene od njegovih kritik je še danes aktualen: »Njih sila na odru je krik, njih efekti so prisiljeni, nenaravni, tuji. Poseči ne znajo v resnico, svoja čustva skrivajo za nekakšnim zastorom , izza katerega odseva glumaštvo, in glumač, kateri napravi za občinstvo vtis igralca, ni um etnik.“ A dolf Robida je napisal v spominih na Borštnika v Domu in svetu leta 1925 naslednje: »Kot igravec, patosa tudi v izra žanju največjega efekta ni poznal. Ostal je vedno miren neteatralen. Stavke je govoril hitro, s sijajno dihalno tehniko. Rad je zamahnil s trpko, odsekano gesto in napravil par korakov z upognjenimi koleni. Glasu je znal dati v treh nepo sredno sledečih si stavkih trojen docela različen zvok. Bil je m ojster v varčevanju z zunanjim i sredstvi in v poglabljanju značaja. Borštnik je bil splošno priznan največji slovenski igravec, kot človek pa malobeseden, samoten in poštenjak." Borštnikov učni načrt iz 1919. leta, ko je ustanavljal D ram atično šolo, a ga je smrt prehitela, so morali upoštevati tudi organizatorji Igralske akadem ije po osvoboditvi. Upoštevali pa smo ga tudi mi, ko smo pisali navodila in sklepe, kakšne m orajo biti odlike slovenskega gledališkega ustvarjalca, da lahko prejme Borštnikov prstan. Igralec, režiser, organizator, pedagog itn., ne more dobiti prstana za vstop v pokoj, am pak za celo skalo ustvarjanja in izgorevanja za slovensko dram sko gledališče, tako smo takrat zapisali v pravilnik za podelitev prstana. Borštnik je bil za slovensko dram sko gledališče, pa tudi za hrvaško, to, kar je bil pri Rusih Stanislavski. Za vse njegovo delo smo se mu s Srečanjem z njegovim imenom oddolžili. Filip Kalan-Kumbatovič, France Koblar, Vladimir Kralj, Josip Vidmar in predvsem Dušan M oravec, so pisali in govorili o Borštnikovi osebnosti, ki je na idealen način povezala s C ankarjem ter drugimi slovenskimi pisatelji slovenski in hrvaški gledališki nacionalni in kulturni prostor.

Henkel

Sopokrovitelji

^ Z la to r o g

JEKLO TEHNA DRAVSKA TISKARNA

PETROL POHORJE i

< F D @ iT D ir Q a i k

1. teden od 17. do 22. oktobra 1966 Anton Tomaž Linhart: TA VESELI DAN ALI M ATIČEK SE ŽENI D ram a SNG Ljubljana režiser: Viktor M olka

Friedrich Diirrenmatt: PREKRŠČEVALCI Mestno gledališče ljubljansko režiser: M iran Herzog

Ivan Cankar: PO H U JŠA N JE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI D ram a SNG Ljubljana režiser: Mile Korun

4. teden od 23. do 29. oktobra 1969 A rthur Miller: CENA Mestno gledališče ljubljansko režiser: Janez Vrhunc

Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR Slovensko ljudsko gledališče Celje režiser: Mile Korun

Josip Jurčič — Andrej Inkret: DESETI BRAT Slovensko ljudsko gledališče Celje režiser: Franci Križaj

Miloš Mikeln: INVENTURA 65 M estno gledališče ljubljansko režiser: M iran Herzog

Fran Levstik — M irko Mahnič: M ARTIN KRPAN Slovensko stalno gledališče Trst režiser: M irko M ahnič

Josip Tavčar: MRTVI KANARČEK Slovensko stalno gledališče Trst režiser: Jože Babič

Wilhelm Busch: CIPEK IN CAPEK Slovensko m ladinsko gledališče Ljubljana režiser: Dušan M lakar

Aleksander Popovič: PEPELKA Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana režiser: Branko Gombač

Jean Genet: SLUŽKINJI Dram a SNG M aribor režiser: Franci Križaj

Slavko Grum: DOGODEK V MESTU GOGI Dram a SNG M aribor režiser: Fran Žižek

Carlo Goldoni: TAST PO SILI Prim orsko dramsko gledališče Nova Gorica režiser: Jože Babič

2. teden od 13. do 18. novembra 1967

Jean Giraudoux: AM FITRION 38 D ram a SNG Ljubljana režiser: France Jam nik

William Shakespeare: KRALJ LEAR D ram a SNG Ljubljana režiser: Mile Korun Ivan Mrak: M A R IJA TUDOR Dram a SNG Ljubljana režiser: Viktor M olka

REPERTOAR BORŠTNIKOVIH SREČANJ 1. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE TRST

Luigi Pirandello: SAJ NI ZARES Slovensko stalno gledališče Trst režiser: Jože Babič

1970 Jaka Štoka: MOČ UNIFO RM E dram aturg: Miroslav Košuta režiser: M ario Uršič kostum ografka: M arija Vidau scenograf: Demeterij Cej

Dominik Smole: CVETJE ZLA Slovensko ljudsko gledališče Celje režiser: Franci Križaj

1971 Bertolt Brecht: BOBNI V NOČI prevajalec: Borut Trekm an dram aturg: Miroslav Košuta režiser: Mile Korun scenograf in kostum ograf: Mile Korun in Klavdij Palčič

Jean Anouilh: VALČEK TOREADORJEV M estno gledališče ljubljansko režiser: Igor Pretnar Stefan Heym in Hanus Burger: VELIKA PUSTOLOVŠČINA TOM A SAW YERJA Slovensko mladinsko gledališče, Ljubljana režiser: Viktor Molka

1972 Luigi Pirandello: LE PREM ISLI, GIACOM INO! prevajalec: Smiljan Samec režiser: M ario Uršič scenograf: Demeterij Cej kostum ografka: M arija Vidau

William Shakespeare: HAM LET Dram a SNG M aribor režiser: F ran Žižek

1973 A nton Pavlovič Čehov: ČEŠNJEV VRT prevajalec: Josip Vidmar režiser: Mile Korun scenograf: Demeterij Cej kostum ografka: M arija Kobi

3. teden od 24. do 30. oktobra 1968 Sofokles: KRALJ OIDIPUS Slovensko ljudsko gledališče Celje režiser: Dino Radojevič

1974 Ivan C ankar: ZA NARODOV BLAGOR režiser: M ario Uršič scenograf: Demeterij Cej kostum ografka: M arija Vidau

William Shakespeare: KAR HOČETE D ram a SNG M aribor režiser: Branko Gombač

1975 Košuta — Benedičič: RIŽARNA režiser: Jože Babič scenograf: Klavdij Palčič kostum ografka: M arija Vidau

Aristofanes: LIZISTRATA A kadem ija za gledališče, radio, film in televizijo Ljubljana režiser: M atija Milčinski Lyman Frank Baum: ČAROVNIK IZ OZA Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana režiser: Franc Uršič

1976 Frank VVedekind: POM LADNO PR EB U JEN JE prevajalca: Bogdan Gujd in Silvin Konšak režiser: Zvone Šedlbauer scenograf: Sveta Jovanovič kostum ografka: A nja Dolenc

Oscar Wilde: KAKO VAŽNO JE BITI RESEN Slovensko stalno gledališče Trst režiser: Jože Babič Prim ož Kozak: KONGRES D ram a SNG Ljubljana režiser: Ž arko Petan

m a m il4Domimcuo o Borštnikovih su k a n jih

REPERTOAR TEDNA SLOVENSKIH DRAMSKIH GLEDALIŠČ

PRISPEVKI ZA DOKUMENTACIJO O BORŠTNIKOVIH SREČANJIH

( 1977 Franček Rudolf: KOŽA M EGLE režiser: Jože Babič scenograf: Drago Turina

2. PRIM ORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA 1970 Ivan Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI režiser: Jože Babič scenograf: Janez Lenassi kostum ografka: Milena Kumar

1978 Dario Fo: SEDM A ZAPOVED: KRADI M ALO MANJ prevajalec: Borut Trekm an režiser: Jože Babič scenograf: Dorian Sokolič kostum ografka: Ružiča Nenadovič-Sokolič

1971 Tone Partljič: NAJ PO JE ČUK režiser: Jože Babič scenograf: Janez Lenassi kostum ografka: A nja Dolenc

1979 Mihail Bulgakov: IVAN VASILJEVIČ prevajalec: Milan Jesih režiser: Zvone Šedlbauer scenograf: Niko M atul kostum ografka: M arija Vidau

1972 Ivan Pregelj: BERAČI IN VEST režiser: Andrej Stojan scenograf: Sveta Jovanovič kostum ografka: A nja Dolenc

1980 Edvvard Albee: KDO SE BOJI W IRGIN1JE WOOLF? prevajalka: M aila Golob režiser: Dušan M lakar scenograf: Niko Matul kostum ografka: M arija Kobi

1973 Federico Garcia Lorca: DOM BERNARDE ALBE prevajalka: M ira Mihelič režiser: Jože Babič scenograf: Sveta Jovanovič kostum ografka: Milena Kum ar

1981 William Shakespeare: KAR HOČETE prevajalec: O ton Župančič dram aturg: Bruno H artm an režiser: Branko Gombač scenograf: Niko Matul kostum ografka: Alenka Bartl

1974 Jean Anouilh: SKUŠNJA ALI KAZNOVANA LJUBEZEN prevajalec: Bruno H artm an režiser: Dušan M lakar scenograf: Niko M atul kostum ografka: Milena Kumar

1982 Federico Garcia Lorca: KRVAVA SVATBA prevajalec: M irko M ahnič dram aturg: Igor Lam pret režiser: Zvone Šedlbauer scenograf: Klavdij Palčič kostum ografka: M arija Vidau

1975 Joseph Kesselring: ARZENIK IN STARE ČIPKE režiser: Dušan M lakar scenograf: -Demeterij Cej kostum ografki: M ija Jarc in Milena Kumar 1976 Ivan C ankar — Janez Povše: M ARTIN KAČUR režiser: Janez Povše scenograf: Demeterij Cej kostum ografka: M arija Vidau

1983 M atjaž Kmecl: MUTASTI BRA TJE režiser: Jože Babič scenograf: Klavdij Palčič kostum ografka: A nja Dolenc

1977 Brendan Behan: TALEC prevajalec: Ciril Kosmač dram aturg: Janez Povše režiser: Janez Drozg scenograf: Niko M atul kostum ografka: A nja Dolenc

1984 Piero Chiare: DELITEV prevajalec: Jaša L. Zlobec režiser: M ario Uršič scenograf: Sveta Jovanovič kostum ografka: M arija Vidau

1978 Ciril Kosmač — Janez Povše: BALADA O TROBENTI IN OBLAKU režiser: Janez Povše scenograf: Sveta Jovanovič kostum ografka: M arija Vidau

1985 E tore Petrollini: CH IC C H IG N O LA prevajalec: Srečko Fišer režiser: M ario Uršič scenograf: kostum ografka: M arija Vidau 1986 Ivan C ankar: P O H U JŠA N JE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI dram aturg: Tone Partljič režiser: Jože Babič scenograf in kostum ograf: Klavdij Palčič

1979 Luigi Pirandello: KAJ JE RESNICA? prevajalec: Ciril Kosmač režiser: Dušan M lakar scenograf: Niko M atul kostum ografka: Cveta Mirnik

1987 Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR dram aturg: Ivo Svetina režiser: Dušan Jovanovič scenograf: Dušan Jovanovič kostum ografka: M arija Vidau

1980 Slavko Grum: DOGODEK V MESTU GOG1 dram aturg: Dominik Smole režiser: M iran Herzog scenografka: Meta Hočevar kostum ografka: Alenka Bartl

1988 Ivan Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI režiser: M ario Uršič scenograf: M ario Uršič in M arjan Kravos kostum ograf: M arija Vidau

1981 Jean Baptiste Poquelin Moliere: DON JU A N ALI KAM ENITI GOST prevajalec: Josip Vidmar dram aturg: Dominik Smole režiser: Ljubiša Georgijevski scenograf: M iodrag Tabački kostum ografka: Alenka Bartl

1989 Ivan C ankar: LEPA VIDA dram aturg: Igor Lam pret režiserka in scenografka: M eta Hočevar kostum ografka: M arija Vidau

1982 M atjaž Kmecl: LEVSTIKOVA SMRT režiser: Dušan M lakar scenografka: M eta Hočevar kostum ografka: M arija Kobi

A nton Pavlovič Čehov: STRIČEK VANJA prevajalec: Milan Jesih režiser: Dušan Jovanovič scenograf: M arjan Kravos kostum ografka: Doris Kristič

1983 Peter Turrini: JO ŽEF IN M A RIJA , LOV NA PODGANE prevajalec: Lado Kralj režiser: Dušan M lakar scenograf: Sveta Jovanovič kostum ografka: M arija Vidau

1990 Ivan C ankar: JAKOB RUDA režiser: Dušan M lakar

1977 Luigi Pirandello: VELIKANI Z GORE prevajalec: Janko Moder režiser: Žarko Petan scenografka: Melita Vovk kostum ografka: Alenka Bartl

1985 Luigi Pirandello: ŠEST OSEB IŠČE AVTORJA prevajalec: Srečko Fišer režiser: Mile Korun scenograf: Mile Korun kostum ografka: Alenka Bartl

1978 Miroslav Krleža: GOSPODA GLEMBAJEVI prevajalec: Fran Albreht režiser: France Jam nik scenograf: Niko M atul scenografka: M ija Jarc

1986 Ljubom ir Simovič: PO TU JO Č E GLEDALIŠČE ŠOPALOVIČ prevajalec: Veno Taufer dram aturg: Blaž Lukan režiser: Vinko M oderndorfer scenograf: Tom až M arolt kostum ografka: Alenka Bartl

1979 Dušan Jovanovič: OSVOBODITEV SKOPJA režiser: Ljubiša Georgijevski scenograf: Sveta Jovanovič kostum ografka: M arija Kobi 1980 Dane Zajc: VORANC dram aturg: Dominik Smole režiser: Mile Korun scenografka in kostum ografka: M eta Hočevar

1987 Peter Barnes: RDEČI NOSOVI prevajalec: Lado Kralj dram aturginja: M ojca Kranjc režiser: Dušan M lakar scenograf: M iodrag Tabački kostum ografka: M arija Vidau

1981 Ivan Cankar: H LA PC I režiser: Mile Korun scenografka in kostum ografka: M eta Hočevar

1988 Ivan Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI dram aturška priredba in režija: M ario Uršič scenografa: M ario Uršič in M arjan Kravos kostum ografka: M arija Vidau

1982 Drago Jančar: DISIDENT ARNOŽ IN NJEGOVI dram aturg: Boris A. Novak režiser: Zvone Šedlbauer scenograf: Niko M atul kostum ografka: Alenka Bartl

1989 Thom as Bernhardt: KOM ED IJANT prevajalec: Borut Trekm an režiser: Dušan M lakar scenograf: M arko Krumberger kostum ografka: Alenka Bartl

1983 Mihail Bulgakov: M OLIERE ALI ZAROTA SVETOHLINCEV prevajalec: Milan Jesih dram aturginja: M ojca Kranjc režiser: Zvone Šedlbauer scenograf: Niko M atul kostum ografka: M arija Vidau

1990 Nikolaj Robertovič Erdm an: SAM OM ORILEC režiserka: Vida Ognjenovič

1984 Tone Partljič: M OJ ATA, SOCIALISTIČNI KULAK dram aturg: Boris A. Novak režiser: Jože Babič scenograf: Niko Matul kostum ografka: A nja Dolenc

3. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA — DRAMA 1970 Ben Jonson: VOLPONE ALI LISJAK prevajalec: Janez M enart dram aturg: Janez Negro režiser: France Jam nik scenograf: Niko M atul kostum ografka: M ija Jarčeva lektor: M irko M ahnič

1985 D rago Jančar: VELIKI BRILJANTNI VALČEK dram aturg: Boris A. Novak režiser: Zvone Šedlbauer scenograf: Niko Matul kostum ografka: Alenka Bartl

1971 Bernard Shaw: PYGM ALION prevajalec: Janko M oder dram aturg: Stevo Žigon režija: Stevo Žigon scenograf: Sveta Jovanovič kostum ografka: Alenka Bartl

1986 Dane Zajc: KALEVALA dram aturg: Dane Zajc režiserka: M eta Hočevar scenografi in kostum ografi: Meta Hočevar, Branko D rekonja in Jerneja Jam brek Stanislawa Przybyszewska: DANTONOV PRIM ER prevajalka: K atarina Šalamun-Biedrzycka dram aturg: Boris A. Novak režiser: Janez Pipan scenograf: Niko M atul kostum ografka: Doris Kristič

1972 Jean Baptiste Poquelin Moliere: IM PR O V IZA CIJE V VERSAILLESU IN SCAPINOVE ZVIJA ČE prevajalec: Josip Vidmar režiser: Peter Lotschak scenograf in kostum ograf: Heinz Drusowitsch

1987 Slavko Grum: DOGODEK V MESTU GOGI dram aturg: Dominik Smole režiserka, scenografka in kostum ografka: M eta Hočevar

1973 Carlo Goldoni: KRČM ARICA M IRANDOLINA prevajalka: Silva Trdina režiser: Paili Magelli scenograf: Duško Ristič kostum ografka: Tanja Brilej

1988 Drago Jančar: DEDALUS dram aturg: Boris A. Novak režiser: Zvone Šedlbauer scenografka: M eta Hočevar kostum ografka: Svetlana Visintin

1974 M ilan Jesih: VZPON, PADEC IN PONOVNI VZPON ZANESENEGA EKONOMISTA dram aturg: M arko Slodnjak režiser in scenograf: Dušan Jovanovič kostum ografka: M arija Lucija Stupica

Bertolt Brecht: GOSPOD PUNTILA IN NJEGOV H LA PEC MATTI prevajalka: M ojca Kranjc dram aturginja: Vesna Jurca režiserka: B arbara Hieng scenografka: M eta Hočevar kostum ografka: Jerneja Jam brek

1975 Tone Svetina — Janez Povše: UKANA režiser: Jože Babič scenograf: Sveta Jovanovič kostum ografka: D arja Vidic

1989 Dušan Jovanovič: ZID, JEZERO režiser: Dušan Jovanovič scenograf: M arjan Kravos kostum ografka: Doris Kristič

1976 John Arden: ŽIVITE KOT SVINJE prevajalka: T ita Simoniti dram aturga: Borka Pavičevič in Janez Negro režiser: Zvone Šedlbauer scenograf: Niko M atul kostum ografka: Alenka Bartl

1990 George Tabori: M EIN KAM PF režiser: Žarko Petan L

PRISPEVKI 1A DOKUMENTACIJO 0 BORŠTNIKOVIH SREČANJIH

1984 Stanislavv Ignaciy Witkiewicz: Č EVLJARJI prevajalka in dram aturginja: D arja Dominkuš režiser: Jan Skotnicki scenograf: Boro Rotovnik kostum ografka: Alenka Bartl

4. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO

1984 William Shakespeare: HAM LET prevajalec: Oton Župančič režiser: Mile Korun scenografka: Jan ja Korun kostum ografka: Alenka Bartl

1970 Andrej Hieng: OSVAJALEC dram aturg: Lojze Filipič režiser: Dušan Jovanovič scenograf: Sveta Jovanovič kostum ografka: A nja Dolenc

1985 Alenka Goljevšček: POD PREŠERNOVO GLAVO dram aturg: Aleksander Zorn režiser: Zvone Šedlbauer scenograf: Sveta Jovanovič kostum ografka: Sanja Jurca 1986 Heinrich von Kleist: RAZBITI VRČ prevajalec: Borut Trekm an dram aturginja: M ojca Kreft režiser: Mile Korun scenografka: Jan ja Korun kostum ografka: Alenka Bartl

1971 Nikolaj Robertovič Erdm an: SAM OM ORILEC prevajalec: Mile Klopčič režiser: Igor Pretnar scenograf: Sveta Jovanovič kostum ografka: M ija Jarc

DOKUMENTACIJO

1972 Jean Anouilh: NE BUDITE GOSPE prevajalka: M ira Mihelič režiser: Mile Korun scenograf: Tom až Kržišnik kostum ografka: M arija Kobi

1987 Peter Božič: ŠPANSKA KRALJICA dram aturg: Taras Kermauner režiser: Zvone Šedlbauer scenograf: Vojteh Ravnikar kostum ografka: Alenka Bartl

1973 David Malcolm Storey: OBLETNICA POROKE prevajalec: Gregor Moder režiser: France Jam nik scenograf: Niko Matul kostum ograf: France Jam nik

1988 Drago Jančar: KLEM ENTOV PADEC dram aturga: Livia P andur in Tone Partljič režiser: Janez Pipan scenografka: Sanja Jurca kostum ografka: Doris Kristič

1974 William Shakespeare: O THELLO prevajalca: O ton Župančič in Janko M oder režiser: Franci Križaj scenograf: Avgust Lavrenčič kostum ografka: M ija Jarc

1989 Paul Claudel: M A R IJIN O O ZN A N JEN JE prevajalec: Aleš Berger dram aturg: G oran Schmidt režiser: Dušan M lakar scenografka: Simona Perne kostum ografka: Alenka Bartl

1975 Fadil Hadžič: NAROČENA KOM ED IJA prevajalka: Tita Simoniti režiser: Dušan M lakar scenografka: Melita Vovk 1976 Neil Simon: VEČNA M LADENIČA prevajalec: Dušan Tomše dram aturginja: M ojca Kreft režiser: Dušan Jovanovič scenograf: Niko M atul kostum ografka: Alenka Bartl

1990 John Millington Synge: JUNAK Z ZAHO DA režiser: Edvard Miler 5. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA 1970 Charles Dickens: OLIW ER TWIST prevajalec: Oton Župančič režiser: Dušan M lakar scenografa: Dušan M lakar in Uroš Vagaja kostum ografka: Mija Jarc

1977 Miloš Mikeln: ZARADI INVENTURE OD PRTO režiser: M iran Herzog kostum ografka: D arja Vidic scenografka: Melita Vovk

1971 Jules Verne — Pavel Kohout: V OSEM DESETIH DNEH OKOLI SVETA režiser: M iran Herzog scenografa: M iran Herzog in Melita Vovk Štih kostum ografka: M ija Jarc

1978 Federico Garcia Lorca: D O N JA ROSITA A LI KAJ PR A V IJO ROŽE prevajalec: Janko Moder dram aturg: M arko Slodnjak režiser: Zvone Šedlbauer scenograf: Gregory Hill kostum ografka: M ija Jarc

1972 Franček Rudolf: TR N JU LČ IC A PREVEČ IN TR IJE PALČKI režiser: M iran Herzog scenograf: Tomaž Kržišnik kostum ografka: D arja Vidic

1979 Ivan Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI dram aturg in režiser: Dušan Jovanovič scenografka in kostum ografka: M eta Hočevar

1973 A urand Harfis: ANDROKLES IN LEV prevajalec: Veno Taufer režiser in scenograf: Mile Korun kostum ografka: M arija Kobi

1980 Friedrich Schiller: SPLETKA IN LJUBEZEN prevajalka: Gitica Jakopin režiser: Dušan Jovanovič scenografka: M eta Hočevar kostum ografka: Alenka Bartl

1974 A. E. Greidanos: ZUGO IN NJEGOVA SENCA prevajalka: Jasna Taufer režiser: Lojze Dom ajnko scenograf: Janez Jemec kostum ografka: Zora Lupine

PRISPEVKI ZA

1981 Ivan C ankar: H LA PC I dram aturg: M arko Slodnjak režiser: Dušan Jovanovič scenografka: M arija Štih kostum ografka: M eta Sever

1975 Dušan Jovanovič: ŽRTVE MORE BUM BUM režiser: Dušan Jovanovič scenografka in kostum ografka: M eta Hočevar

1982 Aleksander Valentinovič Vampilov: LOV NA DIVJE RACE prevajalec: France Vurnik dram aturginja: Alja Predan režiser: Dušan M lakar scenografka: M eta Hočevar kostum ografki: M ija Jarc in Cveta Mirnik

1976 A urand Harris: PA V LIH A IN M ICA prevajalec: Milan Jesih dram aturg: Bojan M artinec režiser: Zvone Šedlbauer scenograf: Tomaž Kržišnik kostum ografka: Breda Jontes

1983 Dominik Smole: ANTIGONA dram aturg: Aleksander Zorn režiser: Franci Križaj scenograf: M iodrag Tabački kostum ografka: Alenka Bartl

1977 Ž arko Petan: OBTOŽENI VOLK dram aturg: Dominik Smole režiser: Žarko Petan scenograf: Niko Matul kostum ografka: Alenka Bartl K.

▲

France Bevk: PA STIRCI PRI KRESU IN PLESU dram aturg: M ilan Jesih režiser: Božo Šprajc scenografka: M eta Hočevar kostum ografka: M arija Lucija Stupica

1979 Slavvomir Mrožek: TANGO dram aturg: Jože M ahne režiser: Janez Pipan (mentor: Zvone Šedlbauer) scenografka: M eta Hočevar kostum ografka: Alenka Bartl

1979 Svetlana Makarovič: SEN ZELENJA VNE NOČI režiser: Dušan Jovanovič scenografka: M eta Hočevar kostum ografka: M arija Štih

1980 Gregor Strniša: ŽABE dram aturg: Dušan Dolamič režiser: Sergej Verč (mentor: Zvone Šedlbauer) scenografka: M eta Hočevar kostum ografka: Alenka Bartl

1980 Peter Hacks: ŠUHU IN LETEČA PRINCEZA prevajalec: Ervin Fritz režiserka: M ira Erceg scenograf in kostum ograf: Alwin Eckert 1981 Ljubiša Ristič: MISSA IN A M INOR režiser in scenograf: Ljubiša Ristič kostum ografka: Doris Kristič

1981 Henrik Ibsen: STRAHOVI prevajalec: Janko M oder dram aturginja: D ijana M artinc režiser: M atjaž Zupančič (mentor: Zvone Šedlbauer) scenograf in kostum ograf: Igor Firstič

1982 Svetlana M akarovič — Davor Rocco: SMRAD OPERA dram aturg: Janez Pipan režiser: Dušan Jovanovič scenograf: Niko M atul kostum ografka: Doris Kristič

1982 Harold Pinter: STARI ČASI prevajalka: Maila Golob dram aturg: M ato Valjan režiser: Bojan Dobravc scenograf in kostum ograf: Bojan Dobravc

1990 Veno Taufer: ODISEJ IN SIN ALI SVET IN DOM režiser: Vito Taufer

1983 Dane Zajc: POTOHO DEC dram aturginja: Irena Šimnovec režiser: Franci Cegnar (mentor: M iran Herzog) scenografka in kostum ografka: M etka Žirovnik

Niko Grafenauer: SKRIVNOSTI režiser: Janez Pipan 6.

1984 Slavvomir Mrožek: KAREL dram aturga: Slavica Petrovič in Jure G antar režiserka: Duša Škof (mentor: Mile Korun) scenograf: Branko D rekonja kostum ografka: Jelka Flis

AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO

1970 Tennessee Williams: STEKLENI ZVERINJAK prevajalec: Janko Moder režiser: A lbert Kos (mentor: Slavko Jan) scenograf: Bojči Klemenčič kostum ografka: Alenka Bartl

1985 Ivan Cankar: P O H U JŠA N JE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI dram aturginja: Vesna Jurca režiserka: B arbara Hieng (mentor: France Jamnik) scenografka: Bogdana Krušič kostum ografka: Sanja Jurca

1971 August Strindberg: GOSPODIČNA JU L IJA prevajalec: Janko M oder režiser: Albert Kos kostum ografka: Alenka Bartl

1986 Henrik Ibsen: HEDDA GABLER prevajalec: Borut Trekman dram aturginja: Livia Pandur režiser: Tom až Pandur (mentor: Dušan M lakar) scenograf: M arko Japelj kostum ograf: Tomaž Pandur

1973 Janez Žmavc: PODSTREŠJE režiser: Emil Aberšek (m entorja: Mile Korun in M iran Herzog) scenograf: Tom o Podgornik kostum ograf: Rok Zelenko

1987 Harald Mueller: SPLAV SMRTI prevajalec: Borut Trekman dram aturginja: Polona Sosič režiser: Tomaž Pandur scenograf: M arko Japelj kostum ografka: G ordana Gašperin

1974 Euripides: BAKHANTKE prevajalca: A nton Sovre in Karel G antar dram aturginja: M ojca Kreft režiser: M atija Logar (mentor: Miran Her zog) scenograf: M atjaž Vipotnik kostum ografka: Alenka Bartl

1988 Jean Genet: SLUŽKINJI prevajalka: R adojka Vrančič d r a m a t u r g i n jI r a Ratej režiserka: K atarina Pegan (mentor: Dušan Mlakar) scenografka: M eta Hočevar kostum ografka: Alenka Bartl

1975 David Storey — Dušan Tomše: KM ETIJA dram aturg: Prim ož Kozak režiser: M arjan Bevk (mentor: Mile Korun) scenografka: M elita Vovk kostum ografka: Alenka Bartl

1989 Janez Rakušček — Vladimir Bartol: DON LORENZO dram aturga: Janez Rakušček, Ira Ratej režiserka: K atarina Pegan scenografka: B arbara Kenda kostum ografka: G ordana Gašperin

1976 John Osborne: OZRI SE V GNEVU prevajalka: M aila Golob dram aturg: Pavle Ložan režiser: M arjan Bevk scenografka: M elita Vovk Štih kostum ografka: Alenka Bartl

1990 Edward Albee: KDO SE BOJI V IR G IN IJE WOOLF? režiser: Zdravko Zupančič

1977 Pavle Ložan: MOSTOVI V ZAM BIJI ALI NOCOJ BOMO ZIDALI dram aturg: Prim ož Kozak režiser: Bojan Podgoršek (mentor: Mile Korun) scenografka: M eta Hočevar kostum ografka: Alenka Bartl

7. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE 1970 Oton Zupančič: VERONIKA DESENIŠKA dram aturg: Janez Žmavc režiser: Franci Križaj scenograf: Avgust Lavrenčič kostum ografka: M ija Jarc

Eugene 0 ’Neill: PRED ZAJTRKOM prevajalec: Janko Moder režiser: Janez Jemec (mentor: Mile Korun) L

▲

PRISPCVKIZA DOKUMENTACIJO 0 BORŠTNIKOVIH SUKANJIH

1978 Miguel de Cervantes: TRI M EDIGRE prevajalec: Smiljan Samec dram aturg: Bojan Martinec režiser: M iran Herzog scenografka: M eta Hočevar kostum ografka: Alenka Bartl

1978 Dane Zajc: ABECEDARIJA dram aturg: Dominik Smole režiserka: Helena Zajc scenograf in kostum ograf: Milan Bizovičar

PRISPEVKI ZA DOKUMENTACIJO O BORŠTNIKOVIH SREČANJIH

1971 Thom as Stearns Eliot: UMOR V KATEDRALI prevajalec: Veno Taufer režiser: Franci Križaj scenograf: Avgust Lavrenčič kostum ografka: M ija Jarc

1986 Henrik Ibsen: STAVBENIK SOLNESS prevajalec: Borut Trekman dram aturg: Andrej Hieng režiser: Franci Križaj scenograf: M arjan Kravos kostum ografka: Cveta Mirnik

1972 Miloš Mikeln: STALINOVI ZDRAVNIKI režiser: M iran Herzog scenograf: Avgust Lavrenčič kostum ografka: A nja Dolenc 1973 Vitold Gombrowicz: IVONA, PRINCESA BURGUNDIJE prevajalec in dram aturg: Igor Lam pret režiser: Dušan Jovanovič scenografka: M eta Hočevar kostum ografki: M elita Vovk in A nja Dolenc

1987 William Shakespeare: KAR HOČETE prevajalec: Oton Župančič dram aturg: Andrej Hieng režiser: Mile Korun scenograf: Mile Korun kostum ografka: M arija Vidau 1988 Moliere: ZGRABITE SGANARELA prevajalec: Josip Vidmar dram aturga: Janez Žmavc in Blaž Lukan režiser: Vinko M oderndorfer scenograf: Tomaž M arolt kostum ografka: M arija Vidau

1974 Franček Rudolf: CELJSKI GROF NA ŽREBCU dram aturg: Janez Žmavc režiser: Dušan M lakar scenograf: Avgust Lavrenčič kostum ografka: Melita Vovk

1989 Bertolt Brecht: O PER A ZA TRI GROŠE prevajalec: Ervin Fritz dram aturg: Janez Žmavc režiser: Vinko M oderndorfer scenografka: Simona Perne kostum ografka: Alenka Bartl

1975 Ferdo Kozak: KRALJ M A TJAŽ dram aturg: Prim ož Kozak režiser: Franci Križaj scenograf: Niko Matul kostum ografki: Melita Vovk in Vera Pollak

1990 Alexandre Dumas: POKVARJENEC ali LEPOTA IN MOČ režiser: Vito Taufer

1976 Ivan C ankar: PO H U JŠA N JE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI režiser: Mile Korun scenografka in kostum ografka: M eta Hočevar

8. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE MARIBOR — DRAMA

1977 A rthur Miller: SALEMSKE ČAROVNICE prevajalec: Janko Moder dram aturg: Igor Lampret režiser: Franci Križaj scenograf: Avgust Lavrenčič kostum ografka: M ija Jarc

1970 Georg Biichner: DANTONOVA SMRT prevajalec: Bruno H artm an režiserja: Slavko in Aleš Jan scenograf: M atjaž Vipotnik kostum ografka: M ija Jarc

1978 Rudi Šeligo: ČAROVNICA IZ ZGORNJE DAVČE dram aturg: Igor Lam pret režiser: Dušan Jovanovič scenografka in kostum ografka: Meta Hočevar

1971 A nton Tom až Linhart: TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI dram aturg: Bratko Kreft režiser: Voja Soldatovič scenografa: Sveta Jovanovič in Melita Vovk Štih kostum ografka: M ija Jarc

1979 A nton Pavlovič Čehov: TRI SESTRE dram aturg: Igor Likar režiserka: Vida Ognjenovič scenograf: M iodrag Tabački kostum ografka: Biljana Dragovič

1972 Bertolt Brecht: Ž IV L JE N JE GALILEA prevajalec: Janko M oder dram aturg: Bratko Kreft režiser: Branko Gombač scenograf: Sveta Jovanovič

1980 Ivan C ankar: LEPA VIDA dram aturg: Igor Lampret režiser: Mile Korun scenografka in kostum ografka: M eta Hočevar 1981 William Shakespeare: HAM LET prevajalec: O ton Župančič dram aturga: Slavko Pezdir in Janez Žmavc režiserka: Vida Ognjenovič scenograf: M iodrag Tabački kostum ografka: Biljana Dragovič

1973 Andrej Hieng: LAŽNA IVANA dram aturg: Tone Partljič režiser: Dušan M lakar scenograf: Apollonio Zvest kostum ografka: Mija Jarc 1974 Tone Partljič: ŠČUKE PA NI dram aturg: Primož Kozak režiser: Jože Babič scenograf: Niko Matul kostum ografka: Vlasta Hegedušič

1982 W endy Kesselman: SESTRI prevajalka: Tita Simoniti dram aturginja: D arja Dominkuš režiser: Zvone Šedlbauer scenograf: Niko Matul kostum ografka: Alenka Bartl

1975

Dobriča Čosič: APOKALIPSA prevajalec: Janez Gradišnik dram aturg: Tone Partljič režiser: Branko Gombač scenografka: Melita Leskovec kostum ografka: Stana Jatič

1983 Peter Schaffer: AMADEUS prevajalec: Branko Gradišnik dram aturg: G oran Schmidt režiser: Dušan M lakar scenografka: M eta Hočevar kostum ografka: Alenka Bartl

1976 Tone Partljič: O NE, ŠČUKE PA NE dram aturg: Tone Partljič režiser: Voja Soldatovič scenografka: Melita Vovk Štih kostum ografka: Vlasta Hegedušič 1977 M irko Mahnič: ŽE ČRIČEK PREPEVA režiser: M irko Mahnič scenograf: Niko Matul kostum ografka: Milena Kumar

1984 Denis Poniž: ŠKOF TOM AŽ HREN dram aturg: Janez Žmavc režiser: Franci Križaj scenograf: Niko M atul kostum ografka: Cveta Mirnik

1978 Peter Shafler: EQUUS prevajalec: Dušan Tomše dram aturg: Tone Partljič režiser: Branko Gombač scenograf: Avgust Lavrenčič kostum ografka: Alenka Bartl

1985 Ivan C ankar: ZA NARODOV BLAGOR dram aturg: Janez Žmavc režiser: Vinko M oderndorfer scenograf: Tom až M arolt kostum ografka: Alenka Bartl

Peter Handke: VAROVANEC HOČE BITI VARUH dram aturg: Igor Lampret režiser: Iztok Tory scenograf: Tomaž Kržišnik kostum ografka: A nja Dolenc 1973 Rudi Šeligo: KDOR SKAK, TISTI H LA P dram aturg: Igor Lampret režiser: Dušan Jovanovič scenografka: Meta Hočevar

1980 Tone Čufar: ŠČURKI dram aturg: Tone Partljič režiser: Aleš Jan scenograf: Sveta Jovanovič kostum ografka: Alenka Bartl

1974 Milan Jesih: GRENKI SADEŽI PRAVICE dram aturg: Aleksander Zorn režiser: Zvone Šedlbauer scenograf in kostum ograf: M atjaž Vipotnik

1981 Luigi Pirandello: NOCOJ BOMO IM PROVIZIRALI prevajalec: Smiljan Samec dram aturga: Bojan Štih in Tone Partljič režiser: Mile Korun scenografka: M eta Hočevar kostum ografka: Vlasta Hegedušič

1975 Janko Messner, Tomaž Šalamun, Dušan Jovanovič: POGOVOR V M ATERNICI KOROŠKE SLOVENKE dram aturg: M arko Slodnjak režiser: Dušan Jovanovič scenografka: M eta Hočevar kostum ografka: Irena Felicijan-Preinfalk

1982 M aksim Gorki: VASA ŽELEZNOVA prevajalec: Mile Klopčič dram aturg: Bruno H artm an režiser: Branko Gombač scenograf: Avgust Lavrenčič kostum ografka: Alenka Bartl

PRISPEVKI ZA

1979 Rudi Šeligo: LEPA VIDA režiser: Franci Križaj dram aturgi: Taras Kermauner, Tone Partljič, Bojan Štih režiser: Franci Križaj scenograf: Avgust Lavrenčič kostum ografka: Vlasta Hegedušič

1976 Jure Obrški: PO T EPU H I dram aturginja: M ojca Kreft režiser: Iztok Torry scenografka in kostum ografka: M elita Vovk

1983 Ivo Brešan: PREDSTAVA HAM LETA V SPODNJEM GRABONOŠU prevajalec in dram aturg: Tone Partljič režiser: Želimir Mesarič scenograf: Zmago Jeraj kostum ografka: Vlasta Hegedušič

1977 M atjaž Kmecl: LEPA VIDA ALI PROBLEM SVETEGA OŽBOLTA dram aturg: Aleksander Zorn režiser: Žarko Petan scenograf: Gregory Hill 1978 Pavle Lužan: SREBRNE NITKE dram aturg: M arko Slodnjak režiser: Božo Šprajc scenografka: Danijela Bida-Šprajc kostum ografka: M arija Lucija Stupica

1984 Drago Jančar: DISIDENT ARNOŽ IN NJEGOVI dram aturg: Tone Partljič režiser: Aleš Jan scenograf: Sveta Jovanovič kostum ografka: Alenka Bartl

1980 Radovan Ivšič: KRALJ GORDOGAN prevajalec: Franci Zagoričnik dram aturginja: D arja Dominkuš režiser: Vinko M oderndorfer scenograf in kostum ograf: Drago Modic

Peter Turrini: MEŠČANI prevajalec: Lado Kralj dram aturg: Goran Schmidt režiser: Dušan M lakar scenograf: Tomaž M arolt kostum ografka: Cveta Mirnik

1981 Zdravko Duša: JASLICE dram aturg: Andrej Vajevec režiser: Vinko M oderndorfer scenografka in kostum ografka: M ajolka Šuklje

1986 Miro Gavran: KREONTOVA ANTIGONA prevajalec: Stane Potisk dram aturg: Tone Partljič režiser in scenograf: M arjan Bevk kostum ografka: Vlasta Hegedušič 1987 Nenad Prokič: METASTABILN1 GRAAL prevajalec: Tone Partljič dram aturga: Tone Partljič in Juro Kislinger režiser: Joviča Pavič scenograf: Tomaž Marolt kostum ografka: Svetlana Visintin

1982 Velimir Stojanovič: NI ČLOVEK, KDOR NE UMRE prevajalec: Tone Peršak režiser in scenograf: Vinko M oderndorfer 1983 M artin Sherman: ROŽNATI TRIKOTNIK prevajalec: Lado Kralj režiser: Vinko M oderndorfer kostum ografka: M eta Sever

1988 Boris A. Novak: VOJAKI ZGODOVINE dram aturg: režiser: Jože Babič scenograf: kostum ografka: Breda Varl

1984 Goran Gluvič — M atjaž Zupančič: HARD CORE režiser: M atjaž Zupančič scenografa: Bojan Brecelj in M atjaž Zupančič kostum ografka: M eta Sever

1989 Igor Koršič: MODRI ANGEL dram aturg: Igor Koršič režiser: Karpo Godina scenograf: Aljoša Kolenc kostum ografka: M etka A jhm ajer

1985 Peter Weiss: NOČ GOSTOV prevajalec: Veno Taufer režiser: Vito Taufer scenograf: Matej Taufer kostum ografka: Barbara Porenta

1990 Johan Wolfgang Goethe: FAUST režiser: Tomaž Pandur

1986 Sam Shepard: SUM M ERTIM E prevajalec: režiser: Vinko M oderndorfer scenografka in kostum ografka: Eka Vogelnik

Frank Wedekind: LULU režiser: Edvard Miler

1987 Samuel Beckett: KOM EDIJA, NE JA Z, KATASTROFA prevajalec: Aleš Berger dram aturg: Blaž Lukan režiser: Vinko M oderndorfer scenograf in kostum ograf: Štefan M arflak

9. EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE GLEJ LJUBLJANA 1972 Bojan Štih: SPOMENIK G dram aturg: Igor Lam pret režiser: Dušan Jovanovič

DOKUMENTACIJO

1979 Vitomil Zupan: ZAPISKI O SISTEMU dram aturg: M arko Slodnjak režiser: Janez Pipan scenografka: M eta Hočevar kostum ografka: M arija Štih

1985 Drago Jančar: VELIKI BRILJANTNI VALČEK dram aturg: Tone Partljič režiser: Peter Veček scenograf: Željko Senečič kostum ografka: Vlasta Hegedušič

PRISPEVKI ZA DOKUMENTACIJO O BORŠTNIKOVIH SRKANJIH

( 1988 M arguerite Duras: SAVANNAH BAY prevajalec: M arko Crnkovič dram aturginja: M arinka Poštrak režiser: Saša Jarh scenografka: Jan ja Korun kostum ografka: M arija Vida

13. KOREODRAMA LJUBLJANA 1987 Peter Božič: AGATA SCHW ARZKOBLER koreorežiser: Damir Zlatar Fray scenografa in kostum ografa: Sanja Jurca in Simon Vodopivec

1989 5 1/2 Kurt Barsch: NOGA režiser: Jan Zakonjšek Peter Handke: ŽELEZNIŠKE IN FO R M A C IJE režiserka: Nevenka Koprivšek Heiner Muller: SRČNA IGRA režiser: Edvard Miler G ertrude Stein: PLAY režiser: Tom až Pandur Stefan Schutz: FRAGM ENT O KLEISTU režiser: M artin Kušej 1990 Fiona Templeton: NA TVOJEM MESTU režiserka: Fiona Templeton

STROKOVNE ŽIRIJE NA BORŠTNIKOVEM SREČANJU 1970 France FORSTNERIČ Rapa ŠUKLJE Dušan TOMŠE M irko ZU PA N Č IČ France VURNIK Dane ZA JC 1971 France FORSTNERIČ R apa ŠUKLJE Dušan TOMŠE M irko ZU PA N Č IČ France VURNIK Dane ZAJC

10. GLEDALIŠČE PEKARNA LJUBLJANA 1972 Matej BOR M ira DANILO Drago JA N ČA R Primož KOZAK Mire ŠTEFANAC Rapa ŠUKLJE M irko ZU PA N Č IČ

1974 Rudi Šeligo: ALI NAJ TE Z LISTJEM POSUJEM režiser: Lado Kralj scenograf in kostum ograf: Tugo Sušnik 1975 M irko Kovač: TAKO, TAKO! prevajalec: M ilan Jesih režiser: Ljubiša Ristič scenograf: Tugo Sušnik kostum ografka: K atja Gabrijelčič

1973 Mire ŠTEFANAC Andrej BRVAR Drago JANČAR Primož KOZAK Rapa ŠUKLJE M irko ZU PA N Č IČ F ran ŽIŽEK

1976 IZ LEPIH ČASOV 1898— 1901 (pisma Ivana C ankarja Anici Lušinovi) režiser: Boštjan Vrhovec 1977 Denis Poniž: IGRA O SMRTI dram aturginja: M ojca Kreft režiser in scenograf: B oštjan Vrhovec kostum ografka: Breda Jontes

1974 Andrej BRVAR Andrej HIENG Prim ož KOZAK Rapa ŠUKLJE France VURNIK Fran ŽIŽEK Leopold SUHODOLČAN

11. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ 1981 Rudi Šeligo: SVATBA dram aturg: M arko Slodnjak režiser: Dušan Jovanovič scenografa: Niko M atul in Janez Berdnik kostum ografka: A nja Dolenc

1975 R apa ŠUKLJE Andrej BRVAR Slavko JUG Vasja PREDAN Leopold SUHODOLČAN Aleksander VALIČ France VURNIK

1982 Vitomil Zupan: STVAR JU R IJA TRAJBASA dram aturg: Taras Kermauner režiser: M atija Logar scenograf: Niko M atul kostum ografka: Alenka Bartl

1976 Balbina BARANOVIČ BATELINO Slavko JUG Vasja PRED AN Aleksander VALIČ France VURNIK Fran ŽIŽEK

1983 Vaclav Havel: AVDIENCA, VERNISSAGE prevajalec in režiser: France Jam nik scenograf: Niko Matu! kostum ografka: Alenka Bartl 1986 B ranko H ofm an — Pavel Lužan: NOČ DO JU TRA dram aturg: Taras Kermauner režiser: M atija Logar scenograf: Niko Matul kostum ografka: M eta Sever

1977 Balbina BARANOVIČ BATELINO Slavko JAN Vasja PRED AN Vili VUK Fran ŽIŽEK

1987 ni bilo

1978 Vida JUVAN Vasja PREDAN Andrej STOJAN Bruno HARTM AN M atjaž BERTONCELJ Janez KARLIN

1988 Dominik Smole: ANTIGONA dram aturg: M atjaž Zupančič režiser: M atjaž Zupančič scenograf: Sanja Jurca kostum ograf: Sanja Jurca lektor: Ludvik Kaluža

1979 Slavko JA N Andrej INKRET M irko ZDOVC Breda PO GORELEC Janez KARLIN

12. SLOVENSKO NOVO GLEDALIŠČE TESPISOV VOZ 1984 Drago Jančar: NOČNI PRIZO RI režiser: Tom až Pandur scenograf: Aleš Vodopivec kostum ograf: Tom až P andur k .

A .

DOBITNIKI ZLATE ZNAČKE BORŠTNIKOVEGA SREČANJa | 1977 SERGEJ KRAIGHER JO SIP VIDMAR 1978 F IL IP KUMBATOVIČ KALAN MIROSLAV KRLEŽA 1979 DUŠAN MORAVEC VASJA PREDAN 1980 BRANKO GOMBAČ BRUNO HARTM AN 1981 LO JZE SMASEK SM ILJAN SAMEC 1982 SLOVENSKI GLEDALIŠKI IN FILMSKI M UZEJ ZD R U ŽEN JE GLEDALIŠKIH IN LUTKOVNIH SKUPIN PRI ZKO SLOVENIJE 1983 TONE PA R TLJIČ FRAN ŽIŽEK 1984 A N D REJ INKRET KREDITNA BANKA MARIBOR 1985 JO ŽE BABIČ NIKO M ATUL 1986 BOJAN ŠTIH IVAN MRAK FRANCE VURNIK RTV LJUBLJANA 1987 PETER BOŽIČ BORUT TREKM AN ZLATOROG MARIBOR 1988 ALEŠ BERGER TGDO PO H O R JE 1989 ALEŠ JAN

1981 Balbina BARANOVIČ BATELINO Tom až KRŽIŠNIK Breda PO GORELEC M irko ZU PANČIČ M arjan PUNGARTNIK 1982 Miloš M IKELN Sveta JOVANOVIČ Slavka GLAVINA M arjan PUNGARTNIK 1983 Aleksander VALIČ Aleš BERGER Janez DULAR Samo SIM ČIČ Dušan ZDOVC 1984 Aleš BERGER Slavka GLAVINA H erm an VOGEL Vladimir KOCJANČIČ Viktor MOLKA 1985 Viktor MOLKA Rapa ŠUKLJE M iha BALOH France VURNIK Vida RUDOLF

BORŠTNIKOVE DIPLOME IN DENARNE NAGRADE ZA DRAMSKO IGRO 1970 M ARJAN BAČKO, SNG M aribor, za vlogo D antona v Biichnerjevi drami D antonova smrt POLDE BIBIČ, SNG Ljubljana, za vlogo Mosce v Jonsonovem Volponu SILVIJ KOBAL, SSG Trst, za vlogo krojača Cvirna v Štokovi burki Moč uniform e M ILENA ZU PA N ČIČ, MGL, za vlogo Caetane v Hiengovem Osvajalcu 1971 POLDE BIBIČ, M GL, za vlogo Podsekalnikova, v Erdm anovem Samomorilcu LID IJA KOZLOVIČ, SSG Trst, za vlogo Anne v Brechtovi drami Bobni v noči BORIS KRALJ, SNG Ljubljana, za vlogo profesorja Higginsa v Shawovi komediji Pygmalion SANDI KROŠL, SLG Celje, za vlogo Thom asa Becketta v Eliotovi drami Um or v katedrali ARNOLD TOVORNIK, SNG M aribor, za vlogo Gašperja v Linhartovi komediji Ta veseli dan ali Matiček se ženi IVA ZU PA N Č IČ , SNG L jubljana, za vlogo Elize Doolittlove v Shawovi komediji Pygmalion 1972 JO ŽIC A AVBELJ, EG Glej Ljubljana, za vlogo v Štihovem Spomeniku G BRANKO GRUBAR, SLG Celje, za vlogo Borisa v Mikelnovih Stalinovih zdravnikih RADO NAKRST, SSG Trst, za vlogo Agostina v Pirandellovem Le premisli, Giacomino! ALEKSANDER VALIČ, SNG Ljubljana, za vlogo Geronta v Molierovih Im provizacijah v Versaillesu in Scapinovih zvijačah 1973 PAVLE JERŠIN , SLG Celje, za vlogo kralja Ignacija v Gombrovviczevi komediji Ivona, princesa Burgundije M ILENA M UHIČ, SNG M aribor, za vlogo sestre Monike v Hiengovi Lažni Ivani M IRA SARDOČ, SSG Trst, za vlogo Ranjevske v drami Čehova Češnjev vrt DARE VALIČ, SNG L jubljana, za vlogo viteza Ripafratte v Goldonijevi Krčmarici M irandolini 1974 DRAGICA KOKOT-ŠOLAR, PDG Nova Gorica, za vlogo Grofice v Anouilhovi igri Skušnja ali Kaznovana ljubezen JA N EZ KLASINC, SNG M aribor, za vlogo Kadivca v Partljičevi komediji Ščuke pa ni ANTON P ET JE , SSG Trst, za vlogo Ščuke v Cankarjevi komediji Za narodov blagor KRISTIJAN MUCK, SNG Ljubljana, za vlogo Jurija Župančiča v Jesihovi moraliteti Vzpon, padec in ponovni vzpon zanesenega ekonomista

1986 Lado KRALJ M ajda KNAP ŠEMBERA M eta GABERŠEK PROSENC Slavko PEZD IR M ilenko VAKANJAC 1987 Bruno HARTM AN Angelca JEN Č IČ JANKO Aleš JAN Andrej STOJAN Sergej VERČ 1988 A lja PREDAN Angelca JEN Č IČ JANKO M arjan BEVK Vili VUK Aleksander ZORN 1989 Aleš JA N M etod PEVEC Peter BOŽIČ Janez HOČEVAR Slavko PEZD IR 1990 Vasja PRED AN Vilma ŠTRITOF Dalibor FORETIČ Jože BABIČ Aleš BERGER

DOBITNIKI BORŠTNIKOVEGA PRSTANA 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989

PRISPEVKI ZA DOKUMENTACIJO 0 BORŠTNIKOVIH SREČANJIH

1980 Maks FU R IJA N Aleš BERGER Vlasta HEGEDUŠIČ Lojze SMASEK Janez KARLIN

ELVIRA KRALJEVA VLADIM IR SKRBINŠEK ARNOLD TOVORNIK MIRA DANILOVA SLAVKO JA N ANČKA LEVARJEVA RADO NAKRST VIDA JUVANOVA MAKS FU R IJA N SAVA SEVERJEVA IVAN JERM AN VLADOŠA SIMČIČ BERT SOTLAR ŠTEFKA DROLČEVA POLDE BIBIČ M AJDA POTOKAR ZLATKO ŠUGMAN ANGELCA JEN Č IČ JANKOVA LO JZE ROZMAN DANILO BENEDIČIČ

1975 IGRALSKI ZBOR predstave Žrtve mode bum bum Dušana Jovanoviča v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča Ljubljana POLDE BIBIČ, za vlogo Slatterya v Storeyevi Kmetiji v izvedbi MGL in AGRFT Ljubljana JERCA M RZEL, Gledališče Pekarna Ljubljana, za vlogo cipe v Kovačevi igri Tako, tako! BORIS KRALJ, SNG Ljubljana, za vlogo m ajorja W olfa v Povšetovi dramatizaciji Svetinove Ukane

PRISPEVKI ZA DOKUMENTACIJO O BORŠTNIKOVIH SREČANJIH

1976 M A JD A POTOKAR, SNG Ljubljana, za vlogo Rachel v Ardenovi dram i Živite kot svinje ANG ELCA JANKO, SNG Maribor, za vlogo Kalandrovke v Partljičevi komediji O ne, ščuke pa ne! DANILO BENEDIČIČ, SNG Ljubljana, za vlogo Jacksona v Ardenovi dram i Živite kot svinje 1977 RUDI KOSMAČ, EG Glej Ljubljana, za vlogo Milka v Kmeclovi m onodram i Lepa Vida ali Problem svetega Ožbolta IVANKA M EŽAN, SNG Ljubljana, za vlogo Scriccie v Pirandellovi drami Velikani z gore JA N A ŠMID, SLG Celje, za vlogo Elizabeth Proctorjeve v Millerjevi drami Salemske čarovnice 1978 JO ŽIC A AVBELJ, MGL, za vlogo Donje Rosite v istoimenski drami BORIS JU H , SNG Ljubljana, za vlogo Leona v Krleževi dram i Gospoda Glembajevi PETER TERNOVŠEK, SNG M aribor, za vlogo Allana Stranga v Shafferjevem Equusu 1979 M INU KJUD ER, SNG M aribor, za vlogo Vide v Šeligovi Lepi Vidi BORIS CAVAZZA, SNG Ljubljana, za vlogo Georgija v Jovanovičevi drami Osvoboditev Skopja DARE ULAGA, MGL, za vlogo K antorja v Cankarjevem K ralju na Betajnovi 1980 JA NEZ BERMEŽ, SLG Celje, za vlogo Poljanca v Cankarjevi Lepi Vidi ŠTEFKA DROLC, SNG Ljubljana, za vlogo Neže v Zajčevem Voranca JA N EZ HOČEVAR, M GL, za vlogo M illerja v Schillerjevi drami Spletka in ljubezen 1981 PO LD E BIBIČ, A D R IJA N RUSTJA, LIVIJ BOGATEČ, SSG Trst, za vloge v Shakespearovi komediji Kar hočete M ILEN A GRM, A L JA TKAČEV, M AJOLK A ŠUKLJE, M INA JE R A J, MARINKA ŠTERN, OLGA GRAD, EG Glej Ljubljana, za vloge v predstavi Zdravka Duša Jaslice M ILEN A ZU PA N Č IČ , IVO BAN, Prešernovo gledališče Kranj, za vlogi v predstavi R udija Šeliga Svatba 1982 ŠTEFKA DROLC, SSG Trst, za vlogo M atere v Lorcovi Krvavi svatbi M ILAD A KALEZIČ, SLG Celje, za vlogo Lee v Kesselm anovih Sestrah AN ICA KUM ER, SLG Celje, za vlogo Isabelle v Kesselmanovih Sestrah BINE M ATOH , PDG Nova Gorica za vlogo Frana Levstika v Kmeclovi dram i Levstikova smrt 1983 TONE KUNTNER, M GL, za vlogo Kreona v Smoletovi Antigoni ZVONE AGREŽ, SLG Celje, za vlogo W olfganga A m adeusa M ozarta v Shafferjevem Amadeusu M IRA LAM PE V U JIČIČ, PDG Nova Gorica, za vlogo Nje v Turrinijevem Lovu na podgane BRANKO GRUBAR, EG Glej Ljubljana, za vlogo H orsta v Shermanovem Rožnatem trikotniku 1984 BORIS OSTAN, M GL, za vlogo Ham leta v istoimenski Shakespearovi drami SILVIJ KOBAL, SSG Trst, za vlogo Em erenziana Paronzinija v Delitvi P. Chaire JO ŽIC A AVBELJ, MGL, za vlogo Ofelije v Shakespearovem Hamletu STANE POTISK, SNG M aribor, za vlogo A ndreja A rnoža v Jančarjevi drami Disident Arnož in njegovi 1985 VLADO NOVAK, SNG M aribor, za vlogo Simona Vebra v Velikem briljantnem valčku Draga Jančarja BORIS CAVAZZA, SNG Ljubljana, za vlogo DoktorjaU pravnika v Velikem briljantnem valčku Draga Jančarja M IRA LAM PE V U JIČIČ, PDG Nova Gorica, za vlogo Pastorke v Pirandellovi dram i Šest oseb išče avtorja AN ICA VEBLE, SNG M aribor, za vlogo Verene Schneider v Turrinijevi drami Meščani 1986 IVO BAN, SNG Ljubljana, za vlogo Vaeinemoinena v Kalevali D aneta Zajca BORIS CAVAZZA, SNG Ljubljana, za naslovno vlogo v Dantonovem prim eru Stanislawe Przybyszewske JER CA M RZEL, EG Glej, za vlogo Caval v predstavi Summertime Sam a Sheparda JAGO DA VAJT, SLG Celje, za vlogo Hilde Wangel v predstavi Stavbenik Solness H enrika Ibsena 1987 BORIS CAVAZZA, SSG Trst, za vlogo dr. Grozda v Cankarjevi komediji Za narodov blagor JER C A MRZEL, EG Glej Ljubljana, za vloge v enodejankah Ne jaz, kom edija, K atastrofa Samuela Becketta JO ŽIC A AVBELJ, MGL, za naslovno vlogo v Španski kraljici P etra Božiča BORIS JU H , SNG Ljubljana, za vlogo Slikarja v Grum ovem D ogodku v mestu Gogi 1988 IVO BAN, SNG Ljubljana, za vlogo Puntile v Brechtovi dram i Gospod Puntila in njegov hlapec M atti BINE M ATOH , PDG Nova Gorica, za vlogo Petra Pajota v Strniševih Ljudožercih ^ RADKO PO LIČ , SNG Ljubljana, za vlogo Dedala v Jančarjevem Dedalusu ALEŠ VALIČ, SNG Ljubljana, za vlogo Janka v Jančarjevem Dedalusu

1989 VLADO NOVAK, DRAM A SNG M aribor, za vlogo Januingsa v Koršičevem M odrem angelu LJERKA BELAK, SLG Celje, za vlogo Gospe Peachum v Brechtovi Operi za tri groše M ILEN A ZU PA N Č IČ , D ram a SNG Ljubljana, za vlogo Lidije v Jovanovičevi igri Zid, jezero BORŠTNIKOVA DIPLOMA IN DENARNA NAGRADA ZA REŽIJO 1970 FRA NCI KRIŽAJ za režijo Župančičeve Veronike Deseniške v SLG Celje 1971 M ILE KORUN, za režijo Brechtove dram e Bobni v noči v SSG Trst 1972 BRANKO GOM BAČ, za režijo Brechtove dram e Galileo Galilei v SNG M aribor 1973 M ILE KORUN, za režijo Harrisove igre Androkles in lev v Slovenskem mladinskem gledališču Ljubljana 1974 DUŠAN M LAKAR, za režijo Rudolfove igre Celjski grof na žrebcu v SLG Celje 1975 DUŠAN JOVANOVIČ, za režijo svojega besedila Žrtve mode bum bum v Slovenskem mladinskem gledališču Ljubljana 1976 M ILE KORUN, za režijo Cankarjevega P ohujšanja v dolini Šentflorjanski v SLG Celje 1977 JO ŽE BABIČ, za režijo Rudolfove Kože megle v SSG Trst 1978 ZVONE ŠEDLBAUER, za režijo Lorcove drame D onja Rosita ali kaj pravijo rože v MGL 1979 DUŠAN JOVANOVIČ, za režijo Cankarjeve drame Kralj na Betajnovi v MGL 1980 DUŠAN JOVANOVIČ, za režijo Schillerjeve drame Spletka in ljubezen v MGL 1981 BRANKO GOM BAČ, za režijo Shakespearove komedije Kar hočete v SSG Trst 1982 DUŠAN MLAKAR, za režijo Lova na podgane A. Vampilova v MGL 1983 ZVONE ŠEDLBAUER, za režijo Zarote svetohlincev M. Bulgakova v SNG Ljubljana 1984 M ILE KORUN, za režijo Shakespearovega Ham leta v MGL 1985 ZVONE ŠEDLBAUER, za režijo Velikega briljantnega valčka Draga Jančarja v Dram i SNG Ljubljana 1986 VINKO M ODERNDORFER, za režijo predstave Summertime Sama Sheparda v EG Glej Ljubljana 1987 DUŠAN JOVANOVIČ, za režijo Cankarjeve komedije Za narodov blagor v SSG Trst 1988 JA N EZ P IPA N , za režijo Jančarjevega Klementovega padca v MGL 1989 M ETA HOČEVAR, za režijo Cankarjeve Lepe Vide v izvedbi SSG Trst BORŠTNIKOVA DIPLOMA IN DENARNA NAGRADA ZA SCENOGRAFIJO 1970 SVETA JOVANOVIČ, za sceno v Hiengovem Osvajalcu v MGL 1971 Ni bila podeljena 1972 AVGUST LAVRENČIČ, za sceno v Mikelnovi drami Stalinovi zdravniki v SLG Celje 1973 M ETA HOČEVAR, za sceno v Gombrowiczevi Ivoni, princesi Burgundije v SLG Celje 1974 AVGUST LAVRENČIČ, za sceno Rudolfovega Celjskega grofa na žrebcu v SLG Celje 1975 SVETA JOVANOVIČ, za sceno v Povšetovi dramatizaciji 1976 NIKO M ATUL, za sceno v Ardenovi drami Živite kot svinje v SNG Ljubljana 1977 M ELITA VOVK ŠTIH, za sceno v Pirandellovih Velikanih z gore v Drami SNG Ljubljana 1978 M ETA HOČEVAR, za sceno v Šeligovi Čarovnici iz Zgornje Davče v SLG Celje 1979 NIKO M ATUL, za sceno v predstavi Pirandella Kaj je resnica v izvedbi PDG Nova Gorica 1980 M ETA HOČEVAR, za sceno v predstavi D. Zajca Voranc v SNG Ljubljana 1981 M A R IJA ŠTIH, za sceno v C ankarjevih Hlapcih v MGL 1982 M ETA HOČEVAR, za sceno v Levstikovi smrti M. Kmecla v PDG Nova Gorica 1983 SVETA JOVANOVIČ, za sceno v predstavi Lova na podgane P. Turrinijc v PDG Nova Gorica 1984 Ni bila podeljena 1985 TOM AŽ M AROLT, za sceno v predstavi P. Turrinija Meščani v izvedbi Drame SNG M aribor 1986 M ETA HOČEVAR, BRANKO DREKON JA, JE R N E JA JAMBREK, za sceno v predstavi D. Zajca Kalevala v izvedbi Drame SNG Ljubljana 1987 TOM AŽ M AROLT, za sceno v predstavi M etastabilni Graal N. Prokiča v izvedbi Drame SNG M aribor 1988 M ARJAN KRAVOS, za sceno v Cankarjevem Kralju na Betajnovi v izvedbi SSG Trst 1989 M A R JA N KRAVOS, za sceno v Jovanovičevi igri Zid, v izvedbi Drame SNG Ljubljana

PMSPMKIZA DOKUMENTACIJO 0 BORŠTNIKOVIH SRKANJIH

1971 SILVIJ BOŽIČ, za vlogo D om inika v Partljičevi drami Naj poje čuk v izvedbi PDG Nova Gorica M ARJANA KLANJŠEK, za vlogo Julije v Strindbergovi Gospodični Juliji v izvedbi AGRFT ALBERT KOS, za režijo Strindbergove Gospodične Julije v izvedbi AGRFT VOJA SOLDATOVIČ, za režijo Linhartovega Veselega dne ali Matiček se ženi v izvedbi Drame SNG M aribor PETER TERNOVŠEK, za vlogo Tončka v Linhartovi veseloigri Matiček se ženi 1972 PETER LOTSCHAK, za režijo Molierovih Improvizacij v Versaillesu in Scapinovih zvijač v Drami SNG Ljubljana JU D ITA HAN, za vlogo matere v Anouilhovi igri Ne budite gospe v izvedbi MGL 1973 DUŠAN JOVANOVIČ, za režijo Gombrowiczewe Ivone, princese Burgundije v izvedbi SLG Celje DUŠAN MLAKAR, za režijo Hiengove Lažne Ivane v Dram i SNG M aribor 1974 JO ŽIC A AVBELJ, za vlogo Agaue v Evripidovih Bakhantkah v izvedbi AGRFT VLADIM IR JU R C , za vlogo Teresiasa v Evripidovih Bakhantkah v izvedbi AGRFT 1975 M ETA HOČEVA R, za sceno in kostum e v Jovanovičevih Žrtvah mode bum bum v SMG Ljubljana ALEKSANDER VODOPIVEC, za glasbo v Leskovčevih Dveh bregovih 1976 STANISLAVA BONISEGNA, za vlogo M arthe v Wedekindovem Pom ladnem prebujenju v izvedbi SSG Trst ANICA KUMER, za vlogo Jacinte v Cankarjevem Pohujšanju v dolini Šentflorjanski v izvedbi SLG Celje NIKO GORŠIČ, za vlogo Profesorja v Harrisovi igri Pavliha in Mica 1977 ANICA SIVEC, za vlogo Ane v Mahničevi igri Že čriček prepeva v izvedbi Drame SNG M aribor LIVIJ BOGATEČ, za vlogo M atjaža v Rudolfovi igri Koža megle v izvedbi SSG Trst 1978 SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA, za predstavo Bevkovih Pastircev pri plesu in kresu in Zajčeve Abecedariie

BORŠTNIKOVA DIPLOMA IN DENARNA NAGRADA ZA KOSTUMOGRAFIJO 1970 M IJA JARC, ZA KOSTUME v Župančičevi Veroniki Deseniški v SLG Celje 1971 Ni bila podeljena 1972 M A R IJA KOBI, za kostum e v Anouilhovi igri Ne budite gospe v MGL 1973 M IJA JARC, za kostum e v Hiengovi Lažni Ivani v SNG M aribor 1974 M ELITA VOVK ŠTIH, za kostume v Rudolfovem Celjskem grofu na žrebcu v SLG Celje 1975 M A R IJA VIDAU, za kostume v Leskovčevih Dveh bregovih v SSG Trst 1976 M ETA HOČEVAR, za kostume v Cankarjevem Pohujšanju v dolini šentflorjanski v SLG Celje 1977 ALENKA BARTL, za kostum e v Pirandellovih Velikanih z gore v SNG Ljubljana in Petanovem Obtoženem volku v SMG Ljubljana 1978 M IJA JA R C , za kostum e v Lorcovi drami D onja Rosita v MGL 1979 CVETA M IRNIK, za kostum e v drami L. Pirandella Kaj je resnica v PDG Nova Gorica 1980 ALENKA BARTL, za kostume v Čufarjevih Ščurkih v SNG M aribor 1981 M ETA SEVER, za kostume v C ankarjevih Hlapcih v MGL 1982 ALENKA BARTL, za kostum e v Jančarjevi drami Disident Arnož in njegovi v SNG Ljubljana 1983 M A R IJA VIDAU, za kostum e v uprizoritvi Zarota svetohlincev M. Bulgakova v SNG Ljubljana 1984 ALENKA BARTL, za kostum e v Shakespearovem Ham letu v MGL 1985 CVETA M IRNIK, za kostume v Turrinijevih Meščanih v izvedbi Drame SNG M aribor 1986 DORIS KRISTIČ, za kostume v Dantonovem prim eru v izvedbi Drame SNG Ljubljana 1987 M A R IJA VIDAU, za kostum e v Barnesovih Rdečih nosovih v izvedbi PD G Nova Gorica 1988 M A R IJA VIDAU, za kostum e v predstavah Savannah Bay v EG Glej, Ljudožerci v PD G Nova Gorica in Zgrabite Sganarela v SLG Celje 1989 ALENKA BARTL, za kostume v uprizoritvi Brechtove Opere za tri groše v izvedbi SLG Celje

1979 TONE ŠOLAR, za vlogo Ponze v Pirandellovi igri Kaj je resnica v izvedbi PD G Nova Gorica 1980 BOGDANA BRATUŽ, za vlogo M arthe v predstavi E. Albeeja Kdo se boji Virginije W oolf v izvedbi SSG Trst ALEŠ JAN, za režijo Čufarjevih Ščurkov v Drami SNG M aribor JA N EZ STARINA, za vlogo Dioniza v Cankarjevi Lepi Vidi v SLG Celje 1981 M A JD A GRBAC, za vlogo Geni v Cankarjevih Hlapcih v MGL SONJA BLAŽ, za vlogo Momine v Pirandellovi igri Nocoj bom o improvizirali v Drami SNG M aribor AGRFT LJU B LJA N A , za uprizoritev Ibsenovih Strahov DRUŠTVO OBLIKOVALCEV SLOVENIJE za razstavo Gledališka kostum ografija in scenografija 1982 ni bila podeljena 1983 D A R JA N BOŽIČ, za glasbeni dosežek v predstavi M. Bulgakova Z arota svetohlincev v izvedbi Drame SNG Ljubljana 1984 BOGDANA BRATUŽ, M IRANDA C A H A R IJA IN M IRA SARDOČ, za izredne dosežke ansambelske igre v predstavi SSG Trst Delitev 1985 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE TRST za uprizoritev E. Petrolinija Chicchignola 1986 ni bila podeljena 1987 BERTA BOJETU, OLGA GRAD, OLGA KACJAN, NEVENKA KOPRIVŠEK, A L JA TKAČEV, za uprizoritev Agate Schvvarzkobler v Koreodrami 1988 M ARIO URŠIČ, za adaptacijo in režijo Cankarjevega K ralja na Betajnovi v SSG Trst 1989 NEVENKA KOPRIVŠEK, BORIS OSTAN, JETTE OSTAN VEJRU P za dosežke v predstavi Železniške inform acije v izvedbi EG Glej Ljubljana

BORŠTNIKOVE DIPLOME ZA NAJBOLJŠO PREDSTAVO V CELOTI 1970 SNG D ram a Ljubljana za predstavo Bena Jonsona Volpone 1971 SSG Trst za predstavo B. Brechta Bobni v noči 1972 SNG D ram a M aribor za predstavo B. Brechta Galileo Galilei 1983 Slovensko m ladinsko gledališče za predstavo E. H arrisa Androkles in lev 1974 D ram a SNG M aribor za predstavo T. Partljiča Ščuke pa ni 1975 Slovensko m ladinsko gledališče Ljubljana za predstavo D. Jovanoviča Žrtve mode bum bum 1976 SLG Celje za uprizoritev Cankarjevega P ohujšanja v dolini Šentflorjanski 1977 SSG Trst za uprizoritev Rudolfove Kože megle 1978 SLG Celje za predstavo Šeligove Čarovnice iz Zgornje Davče 1979 A GRFT Ljubljana za predstavo Mrožkovega Tanga 1980 D ram a SNG Ljubljana za predstavo Zajčevega Voranca 1981 D ram a SNG Ljubljana za predstavo Cankarjevih Hlapcev 1982 M estno gledališče ljubljansko za predstavo Vampilova Lov na divje race 1983 EG Glej za predstavo Shermmanovega Rožnatega trikotnika 1984 M estno gledališče ljubljansko za predstavo Shakespearovega Ham leta 1985 D ram a SNG Ljubljana za Jančarjev Veliki briljantni valček 1986 Ni bila podeljena 1987 D PG Nova Gorica za Barnesove Rdeče nosove 1988 PD G Nova Gorica za Strniševe Ljudožerce 1989 D ram a SNG Ljubljana za Zid, jezero D ušana Jovanoviča

BORŠTNIKOVA DIPLOMA IN DENARNA NAGRADA RTV LJUBLJANA TOZD TELEVIZIJA ZA MLADEGA IGRALCA 1976 ALEŠ VALIČ, za vlogo M oritza Stiefla v Wedekindovem Pomladnem prebujenju v izvedbi SSG Trst 1977 M ARJAN TROBEC, za vlogo Leslija v drami Talec B. Behana v izvedbi PDG Nova Gorica 1978 M ILADA KALEZIČ, za vlogo Darinke v Šeligovi Čarovnici iz Zgornje Davče v SLG Celje

DIPLOME BORŠTNIKOVEGA SREČANJA 1970 DUŠAN JOVANOVIČ, za režijo Hiengovega Osvajalca v MGL A NICA SIVEC, za vlogo Laure v Williamsovem Steklenem zverinjaku v izvedbi AGRFT

1979 MILOŠ BATTELINO, za vlogo Edka v Mrožkovem Tangu v predstavi AGRFT 1980 SILVA ČUŠIN, za vlogo Babice—Evice v Strniševih Žabah, AGRFT 1981 PETER BOŠTJANČIČ, za vlogo Ham leta v istoimenski Shakespearovi tragediji v izvedbi SLG Celje

1982 SLAVKO CERJA K, za vlogo Zdravnika v Stojanovičevem delu Ni človek, kdor ne umre v izvedbi EG Glej Ljubljana 1983 BORIS OSTAN, za vlogo Rudija, P otohodca in Paza 1984 G O JM IR LEŠNJAK, za vlogo kita v Gluvičevi predstavi H ard Core v EG Glej Ljubljana 1985 JONAS ŽNIDARŠIČ, za vlogo Vaška Dim nika v igri Goljevščkove Pod Prešernovo glavo v izvedbi MGL 1986 VESNA JEVNIKAR, za naslovno vlogo v Heddi Gabler H. Ibsena v izvedbi A GRFT Ljubljana 1987 IZTOK M LAKAR, za vlogo Toulono v Barnesovih Rdečih nosovih v izvedbi PDG Nova Gorica 1988 M IRJAM KORBAR, za vlogo Milke v Jančarjevem Klementovem padcu v izvedbi MGL 1989 A LO JZ SVETE, za vlogo Claire v Genetovih Služkinjah v izvedbi Koreodram e Ljubljana NAGRADE OBČINSTVA 1970 BORIS CAVAZZA (Slovensko gledališče Trst), za vlogo agenta M ajerja v Štokovi burki Moč uniform e 1970 RADKO PO LIČ , za vlogo Baltazarja, v Hiengovem Osvajalcu, predstava MGL 1971 POLDE BIBIČ, za vlogo Podsekalnikova, v Erdm anovem Samomorilcu, predstava M GL 1972 BORIS CAVAZZA, za vlogo Scapina v Molierovih Scapinovih zvijačah, predstava Drame SNG Ljubljana 1973 SILVIJ BOŽIČ, za vlogo A ndroklesa v Harrisovi igri Androkles in lev, predstava SMG Ljubljana 1974 PAVLE RAKOVEC, za vlogo Pirantela v Greidanusovi igri Zugo in njegova senca, predstava SMG Ljubljana 1975 ZLATKO ŠUGMAN, za vlogo direktorja gledališča v Hadžičevi Naročeni komediji, predstava MGL 1976 PETER TERNOVŠEK, za vlogo P etra v Partljičevi komediji O, ne, ščuke pa ne, predstava SNG M aribor 1977 PAVLA BRUNČKO, za vlogo Rezike v Mahničevi komediji Že čriček prepeva, predstava Dram e SNG M aribor 1978 M IRANDA C A H A R IJA , za vlogo Enee v Fojevi komediji Sedma zapoved: kradi malo m anj, predstava SSG Trst 1979 ANTON P E T JE , za vlogo Ivana Groznega in Buše Koreckega v komediji Bulgakova Ivan Vasiljevič, predstava SSG Trst 1980 PO LD E BIBIČ, za vlogo Voranca v istoimenski drami D. Zajca, predstava Drame SNG Ljubljana 1981 RADKO PO LIČ , za vlogo Jerm ana v predstavi I. C ankarja Hlapci D ram a SNG Ljubljana 1982 ANG ELCA JEN Č IČ JANKO, za vlogo Vase v drami Gorkega Vasa Železnova, predstava Drame SNG M aribor 1983 BORIS OSTAN, za vlogo Paža v Antigoni D. Smoleta, MGL 1984 PO LD E BIBIČ, za vlogo Jožeta M aleka v Partljičevi komediji Moj ata, socialistični kulak, predstava Drame SNG Ljubljana 1985 Vlado NOVAK, za vlogo Sim ona Vebra v Jančarjevem Velikem briljantnem valčku, predstava Dram e SNG M aribor 1986 JER CA M RZEL, za vlogo Cavel v Sheppardovi predstavi Summertime, predstava EG Glej Ljubljana 1987 PETER BOŠTJANČIČ, za vlogo Ivana M arojeviča v Prokičevem M etastabilnem G raalu, predstava SNG M aribor 1988 BRANKO ŠTURBEJ, za vlogo M attija v Brechtovi drami Gospod Puntila in njegov hlapec M atti, predstava Drame SNG Ljubljana 1989 LO JZE SVETE, za vlogo Claire v Genetovih Služkinjah, predstava Koreodram e Ljubljana

P O D E L IT E V

ZAGRAD n a PO RSt n ik o

„

Vurni*• « « «

« o v » o * * B O '> * e E m ‘ S m

vem sr e č a n ju

France Forstnerič

/ ° d b 'or t za

P °deljevanje B orštnikovih

B O R ŠT N IK O V E M SR E Č A N JU nagrad -

oktober

1970

ikoveni • Branko Gombač Kreft

Bra

redsednik 10 skuPš W in P

predsedn sreČariu J 77

Sign, ',rr,o ura dob, ',tn ‘k a B o n

-stniki

0 Veg a p r s t a n , y ladi

,mirJaSk^

naBSl9?9

S trokovni p o g o v o r na B orštnikovem srečanju 1978

Vidmar na G o r š e k ,

Juro K i s l i n i

P o p o d e litv i na g ra d n a B S 1979

A Drago Jančar: K lem entov padec, M G L L jubljana

Po podelitvi nagrad Borštnikovega srečanja 1985, na sliki: Dušan Jovanovič, H orst Ogris, Drago Jančar

■ pdbi S N G L ju b lja n a na B S 1985

B orštnikovem srečanju 1979

Partljič sliki: Olga Jančar B orštnikovo srečanje

ikovega dob i("ikoV S ig m rn a

Jovanovič

Vq'novič

režiser: Mile Korun izvedbi C an karjeva

s Cavazz^

Milena Z upani

J o v a n o v ič

V ladi'n! r Trst, reZ,s

ini z a d P kega

etOŠ^ » o r ! tnikovofina)

Pok*o. Tone Brumt

1^A V \ m

f r \ W ^ \ , V *

% %

% a V \ ''T

Produkcija: Brane RonÄ?el/BS 90

BORŠTNIKOVO SREČANJE Das Festival der Besten W enn eine K ulturveranstaltung ihrem 25-jahrigen Jubilaum entgegenstrebt beweist dies, daB man ihr groBe Bedeutung bdmiBt. W enn m an aber weiB, daB das Borštnik-Treffen in M aribor, jedes Jahr praktisch den schopferischen H ohepunkt der Theaterschaffenden einer Nation darstellt, ist das der eindeutige Beweis dafiir, daB es sich hierbei um eine Gipfelm anifestation handelt. Es geht um das Festival, welches jedes Jahr in der zvveiten O ktoberhalfte stattfindet und eine Ausvvahl der Inszenierungen aller slowenischen Theater der vergangenen Spielsaison vorstellt. Natiirlich werden den besten Theaterschauspielern Auszeichnungen verliehen. Von besonderer Wichtigkeit ist es aber, daB das Theater einer N ation das wirkliche Fest erlebt, ein Fest der Schauspieler, Regisseure, Veranstalter und der Zuschauer. Das Treffen wurde nach Ignacij Borštnik (1858— 1919), dem Begriinder des slowenischen Theaters und Schauspielertums, benannt. Es ist nicht schwer sich vorzustellen, wie kostbar der goldene Borštnik-Ring ist, welchen jedes Jahr einer der besten slowenischen Schauspieler von einer besonderen Jury zuerkannt bekom m t, als Auszeichnung fiir sein Lebensvverk. Den Theaterbesuchern aus M aribor und ali jenen aus Slowenien und dem Ausland, die zu den Vorfiihrungen kommen, stellt sich ein erstklassiges Erlebnis in Aussicht; m an kann namlich Jernej Novak glauben, der seine Entscheidung u. a. damit begriindet: „Bei der Auswahl versuchte ich neben der Q ualitat insbesondere die Genre-und Stilverschiedenheiten zu beachten. Vor allem die letzteren bewahrten sich in der Saison 1988/89 als auBerst qualitativ, was eine schopferische Macht und Vitalitat des slowenischen Theaters beweist.

Borštnik Festival the Meeting of the Best Ones The fact that one cultural event celebrate its 25th anniversary proves that it is not of small im portance, and if one besides keeps in mind that Borštnik Festival presents each year the best theatre Creative work of a nation within past season, then it is only a p roof that it is a real top m anifestation. Each year this festival is put on the stage in the second half of October and represents the selection of perform ances from ali Slovene theatre houses in the past season. The best players are honoured by special mentions and rewards, but it is, anyhow, of greater im portance that the theatre o f a nation experiences a real festival, i. e. the festival of the player, stage-manager, organiser, and spectator. The festival was named after Ignacij Borštnik (1858— 1919), the founder of the Slovene theatre and play-acting. It is not difficult to imagine how precious is the golden Borštnik Ring, being avvarded each year to the best Slovene theatre-player, chosen by a special jury, as a special reward for his or her life work. To the visitors from M aribor, as well as to those coming from whole Slovenia and abroad to see the perform ances, is holding out a prospect of the first class experience. It can namely be believed Jernej Novak, who among other things arguments is support of his decisions: „M aking a selection, I tried to pay regard not only to be quality, but also to the genre- and style varieties. The latter above ali proved in the season 1988/89 to be o f extreme quality, giving evidence o f Creative power and vitality of the Slovene theatre.“

IMA JASNE POSLOVNE CILJE: •

Henkel

•

*p Zlatorog •

ŽELJA PRIHODNOSTI: •

•

POSTATI MOČNA, ZELO USPEŠNA, V OKOLJE DOBRO VKLJUČENA SODOBNA POSLOVNA DRUŽBA. DOSEČI BOLJŠO KAKOVOST ŽIVLJENJA, KI DAJE TUDI VEČ MOŽNOSTI POSPEŠEVATI PRAVE KULTURNE VREDNOTE IN UMETNIŠKO USTVARJANJE.

j e k lo w tehna

DOSEČI S SAMOPRENOVO IN POSODOBITVIJO POSLOVNO POVEZOVANJE Z EVROPO IN SVETOM, USPEŠNO TRŽENJE DOMA IN NA MEDNARODNIH TRGIH, POSTOPNO UVESTI POVSEM NOVE PROIZVODE, POPESTRITI PRODAJNI IN PROIZVODNI PROGRAM S SVETOVNO ZNANIMI BLAGOVNIMI ZNAM KAM I,

PRIDOBITI Sl ZAUPANJE IN ZVESTOBO KUPCEV Z IZDELKI, KI ZAGOTAVLJAJO NJIHOVE RESNIČNE KORISTI.

Henkel

Zlatorog

PROIZVAJA: PRALNA SREDSTVA VSEH VRST, KOZMETIKO, ČISTILNA SREDSTVA, MILA.

— da bo v a š denar ostajal v m estu

•

M aribor nam je prirasel k srcu. Z zadovoljstvom sprem ljam o obnavljanje m estnega jedra in pročelij starih zgradb, vendar vemo, da bi morali narediti še m nogo m nogo več. In tudi zato nas moti, ko vidim o, kako denar naših kupcev pom aga k razcvetu mest na oni strani meje, medtem ko naše trgovine samevajo in ko nam vse bolj zm anjkuje denarja za življenje, kakršnega si želimo. Veseli nas, da m ariborskih g ledališčnikov težke gospodarske razmere, ki vse bolj om ejujejo tudi snovanje duha, niso zavrle pri ustvarjanju vrhunskih predstav. Želimo, da bi tako ostalo tudi v bodoče, in zato smo se kljub vse težjem položaju o dlo čili več denarja n am en ili kulturnim dejavnostim v našem mestu, tokrat B orštnikovem u srečanju. Korenine današnje Jeklotehne segajo v leto 1920, ko sta zavedna Slovenca Pintar in Lenard ustanovila trgovino z železnino, ki si je hitro priborila dober sloves na celotnem jugoslovanskem trgu. Razvoj veleprodajne dejavnosti in predvsem m aloprodaje je bil vezan na razvoj m ariborskega gospodarstva, saj v M ariboru prodam o več kot 30 o d sto tko v celotnega obsega prodaje. Vse večjo vlogo pa dobiva tudi del podjetja, ki se ukvarja s sodelovanjem z drobnim g o spodarstvom , ter zunanja trgovina, poznana predvsem kot zastopnik dveh renom iranih jap o nskih proizvajalcev — Kavvasaki in Daihatsu. Če se z nami ne srečujete kot poslovni partner, pa ste gotovo naš dragi gost ob privatnih nakupih — najsi gre za blago široke potrošnje, tehnične izdelke ali osebna vozila in njihovo servisiranje. Ponosni smo, da m esto M aribor pre dsta vljam o v Jugoslaviji, kjer im am o preko 10.000 kupcev in 3.000 dobaviteljev. Po znajo pa nas tudi v svetu, prav tja do daljnje Japonske. Tisoč devetsto nas je. Veseli smo, da nam zaupate izpolnitev vaših želja. Skrbno jim poskušam o prisluh n iti in dograjujem o našo ponudbo, da boste ču tili, da je Jeklotehna vaša trgovina.

■

TEHNIﾄ君E INFORMACIJE PETROL DO RAFINERIJA MARIBOR, 62000 MARIBOR, LINHARTOVA 17/a, telefon 301-341, int. 37

POHORJE Turistično gostinsko podjetje Heroja Šlandra 10, 62000 M aribor Jugoslavija

trenutki

najslajšega

A P IS p.o. Živilska industrija in trgovina Šentilj.

TOVARNA UMETNIH BRUSOV SWATY MARIBOR, Titova c. 60 Telefon: 062/34-361 Telex: 33133 YU SWATY Telegram: SWATY MARIBOR Telefax: 062/305-305 SWATY MARIBOR NAŠ PRO IZVODNI PROGRAM OBSEGA BRUSILNA ORODJA ZA VSE VRSTE OBDELAVE:

— — — -r— — — — — — — —

ravne brusilne plošče brusilne obroče bruse standardnih oblik p rofilirane bruse arm irne brusilne plošče brusilne plošče za rezanje brusilne segm ente brusilne pile in kamne za honanje fib er diske bruse za poljedelstvo diam antno in bornitridno brusilno orodje diam antne žage in diam antne krone'"

iz d e lu je U M E TN E BRUSE vseh v rs t s k e ra m ič n im ve zivo m in ve zivo m iz u m e tn ih sm ol Z a s to p s tv o in p ro d a ja iz d e lk o v s k o n s ig n a c ijs k ih s k la d iš č : U M ETNI BR U SI: S c h le ifm itte lv v e rk e Svvarovski KG 6130 S ch vvaz/T irol, A v s trija SW A T Y — P o s lo v a ln ic a ZIF, L ju b lja n a , T u g o m e rje v a 2 S ILIC IJE V K A R B ID : E le ktro sch m e lzvve rk K e m pte n G m bH 8 M iin c h e n 33, H erzog - VVilhelm - Str. 16, ZR N e m č ija SW ATY — Z a s to p s tv o ESK, M a rib o r, T ito v a c. 60

VRTNARSTVO

Florina vzgaja in prodaja v številnih prodajalnah v Mariboru in širši o kolici vse vrste cvetja, okrasne sadike ter sadike sadnega drevja. Izvajamo vse vrste cvetnih aranžmajev in parkovnih nasadov. Pripravljam o vse vrste hrane za male živali. V okviru DO je tudi M ariborski akvarij.

ARI BOR

POKROVITELJ NAGRADE ZA MLADEGA IGRALCA:

TV SLOVENIJA

POKROVITELJ NAGRADE PO PRESOJI STROKOVNE ŽIRIJE:

RADIO SLOVENIJA POKROVITELJ NAGRAD ZA ESEJ IN DRAMATURGA

POKROVITELJ BORŠTNIKOVEGA PRSTANA IN ZLATNIKA

ZLATAR - JUVELIR - GRAVER GOLDSCHMIED - JUWELIER - GRAVEUR ORfiFICE - GIOIELLIERE - INCISORE Vetrinjska 17 YU - 62000 Maribor Tel.: (062) 29-754

k .

M .

POKROVITELJ DVEH NAGRAD Z UMETNIŠKIMA SLIKAMA

EMIL SARKANJ GALERIJA HEST 6 2 000 M arib or, V o ja šn išk a 10 T el.: (062) 2 0 -6 7 6 , dom a: (062) 29-521

MLADENIČ EEANKC Pod vinogradi 6/a 62351 K A M N I C A f# /0 6 2 /6 2 1 -1 5 7

grafitni design IZDELAVA

— prospektov — komercialnih tiskovin — katalogov — embalaže — ovojnic — glasil delovnih organizacij — etiket — koledarjev

,* £ n Kvaliteta, drugačnost, popularnost

0 .0 . B ratov G re if 32, te l.: 0 6 2 /3 1 -9 3 6 / P a rtiz a n s k a 3 -5 /IV , te l.: 0 6 2 /2 1 1 -0 6 1 6 2 0 0 0 M a rib o r

SITOTISK OFSET TAMPONSKI TISK O pravljam o hitre in kvalitetne usluge tiska in dotiska na različne m ateriale, p olizdelke in izdelke različnih oblik, em balaže in p ro pa ga nd n eg a m ateriala

palom oj)

n a tu ra izdelki natura, n a š e d r o b n o ^ e k o lo šk o dejanje.

žepni rob čki serviete kuhinjske brisače toaletni papir

Vaš svetovalec v denarnih zadevah

GIP GRADIS LJUBLJANA, d.o.o. Š m a rtin sk a 134 a, Ljubljana

■ Iskrene če stitke ob jubiiejnem , 25. Borštnikovem srečanju!

KOMPAS Ml in

Svet je iefc

t e s t e n in E

INTES ZA VAS

S V E T JE LEP — p o č itn ic e v d o m o v in i in tu jin i — s m u č a n je v d o m o v in i in tu jin i — iz le ti in p o to v a n ja z le ta li, a v to b u s i te r s p lo v ili la s tn e tu r is tič n e flo te — š p o rtn i p ro g ra m i: te n is , d e s k a n je , ja d ra n je — n a v tič n i tu riz e m , lov, rib o lo v — K o m p a s o v i k lu b i — s tro k o v n a p o to v a n ja — te č a ji tu jih je z ik o v — p ro g ra m i za š o la rje , d ija k e , š tu d e n te — o rg a n iz a c ija k o n g re s o v , p o s e b n ih p rire d ite v in k o n c e rto v — p o s re d o v a n je a v to b u s n ih p re v o z o v — p ro d a ja le ta ls k ih in ž e le z n iš k ih v o z o v n ic , — p o s re d o v a n je viz te r d ru g ih tu r is tič n ih s to rite v in in fo r m a c ij — K o m p a s D ig ita l — z a s to p s tv o D ig ita l E q u ip m e n t C o rp o ra tio n — in fo r m a c ijs k i in ž e n irin g — z a s to p s tv o H u g in Svveda In te rn a tio n a l A B

Turistično trgovinsko podjetje KOMPAS, d.d. Pražakova 4 61000 Ljubljana tel. 061/327 761 teleks 31 209 tele faks 061/319 888

PE KOMPAS MARIBOR Trg Svobode 1 62001 M aribor tel. 062/26 751 teleks 33 225 tele faks 062/20 941

VSE VRSTE TESTENIN jajčne, 5 jajčne,mozaik,domače,spaprikq, s korenčkom,s peteršiljem, s koruzo...

A pecivo

MARIBORSKA LIVARNA MARIBOR 62001 MARIBOR, OREŠKO NABREŽJE 9

DP Kruh-pecivo, p.o. Maribor,

PRODAJNI PROGRAM MARIBORSKE LIVARNE MARIBOR — — — — — — — — — — —

Ul. Jožice Flander 2, Pekarna Melje

Stiskani in vlečeni izdelki Ulitki tlačn ega litja N izkolegirni baker s posebnim i lastn ostm i K ontin uirn o in c e n trifu g a ln o uliti broni Sanitarne, vodovodne in ogrevalne arm ature - ARM ALA lu m in ijs k i radiatorji - A K L I M A T Bloki barvnih kovin Odkovki barvnih kovin Kokilni ulitki Drsni ležaji Elektrode

Družbeno podjetje „KRUH-PECIVO“ Maribor se vam priporoča s široko ponudbo vseh vrst kruha, pekovskega peciva in slaščic. Poleg tega smo popestrili ponudbo z m linci, koki-kockami, š tru č kami s sirom , kajzericami in mini picami. Naše pekarne vam nudijo širok izbor kruha in pe civa iz parnih peči, pečenega na star tra d ic io n a l ni način, ter beli rahli kruh in pecivo po novem te h no lo škem postopku, ki je uveljavljen pred vsem na zahodu. Trudim o se s ponudbo, z željo, zad ostiti čim več okusom in ponuditi kupcem svež kruh in pecivo tudi ob nedeljah.

A rm ature - A R M A L - in radiatorje - A K L I M A T - pa lahko kupite v naših in d u strijs kih prodajalnah: v Mariboru, Oreško nabrežje 9 tel. (062) 23-642 v Lenartu — Slovenske gorice, Kraigherjeva 22 tel. (062) 724-161 Servis: Maribor, Koroška 7, tel. (062) 20-680

Poskusiti se splača, zato upamo, da boste tudi vi izbrali zase kaj novega, kar bo presenetilo vaš gurm anski okus.

ILBKTRO IIMSPLOŠNA

M O N TA 2 A

HIOROMONTAŽA

MARIBOR

p .0.

M a rib o rč a n i s m o p o n o s n i na s v o je m e s to in na n je g o v e o rig in a ln e p o s e b n o s ti. P o n o s n i s m o na s v o j te a te r in n je g o v e s v e to v n e d o s e ž k e . V in a g s s v o jim i o d lič n im i v in i, n a g ra je n im i na m e d n a ro d n ih o c e n je v a n jih , ž e li d o d a ti n e k a j k te m iz v irn im p o s e b n o s tim , s a j s m o p re p rič a n i, d a so n a š a v in a p ra v ta k o d o s e ž e k , ki z a s lu ž i s v e to v n i s lo v e s .

0 /T n o in n T O V A R N A M A R IB O R . LINHARTOVA

S T R O J E V p. o. 11 JUGOSLAVIJA

$5* , ,»

— Z O B N I Š K A GO N ILA P O L Ž A S T A IN Z O B N I Š K A P O L Ž A S T A GON ILA - N A S A D N A P O L Ž A S T A IN Z O B N I Š K A P O L Ž A S T A GON ILA — B O B N A S T A G ON ILA — G ON ILA Z A B R E Z S T O P E N J S K O R EG U LA CIJO V R TLJA JEV - V A R IA C IJSK E JE R M E N IC E

Ja' l z b o ^

T R Ž N IC A '

PR O IZV O D N I PRO G RAM :

d ru g s C « 5' ' P°Pular° ° Sl ■d ' ” 9 t u r is t ič n o

- kulturne p r ir e d it v e

D R U Ž A B N I PROGRAM

KRAMARSKI SEJEM MARIBOR V K ' ' ’ ■

MD) mariborska j

,e £ e ’

rv°.

O vrv

'■* & m

A t*of

- ELA STIČ N E S K L O P K E - ENOSM ERNE ZAPORE — E L E K T R O R E G U L A C I J S K A GON ILA Z A V E N T I L E IN Z A S U N E K O M P L E K S N E R EŠITVE R E G U L A C IJ PO G O N O V — ELEK T R O N IK A ZA K R M IL JE N JE PO G O N O V

mlekarna, p o. maribor

Proizvajam o kakovostno pasterizirano mleko, ki slo mleko, kislo mleko s sadjem imenovano zala, jogurt, jogurt plus, jogurt miisli, sladko in kislo smetano, napitek iz sirotke imenovan lambada, sku to ter izvrstne sire: mini desert, maksi special, eda mec, pohorc in beli kmečki sir z začimbami. Protevajam o po svojih najboljših močeh, zato so naši izdelki res kakovostni. Zanje smo prejeli šte vilna priznanja.

MARKO VEZOVIŠEK IG R IŠ K A 49 62000 M A R IB O R (062) 35-248

S p r e o b lik o v a n je m in s o d o b n im ra z v o jn im k o n c e p to m s to p a m o na n o v o ra z v o jn o p o t, d a bi b ili v trg o v in i, ž iv ils k i in d u s tr iji in k m e tijs tv u še u č in k o v ite jš i in u s p e š n e jš i. Ž iv im o s k u ltu r n im u tr ip o m M a rib o ra in z n a jv e č jo s lo v e n s k o g le d a liš k o p r ir e d itv ijo , ki s s v o jo n e p o s r e d n o s tjo d v ig a k u ltu r n o ra ve n n a s vse h .

POSLOVNI

SISTEM

TRGOVINE,

] B [ M I/a \

ŽIVILSKE IN D U S T R I J E IN KMETIJSTVA, .o. M A R I B O R

REYN0LDS 12, CHEMIN RIEU

T IM A — Interna banka T IM A — RAZVOJNI CENTER, d.o.o. SKUPNA FINANČNA ORGANIZACIJA d.d. Razvojno-raziskovalni posli Smo pravna oseba z 28 d e ln ičarji in in ve sticijski inženiring O pravljam o finančne, bančne in podobne posle M aribor, Svetozarevska 10 M aribor, Svetozarevska 10

CH-1211 GENEVA 17 / SVVITZERLAND

O KOGAL

ZDRUŽENA KOMUNALA

UDOVIČIČ KARLI Šentilj 35, Telefon (062) 651-110, 651-146

TOPLOTNA OSKRBA

STORITVE REZANJE PLOČEVINASTIH TRAKOV

62000 MARIBOR, Jadranska c. 28 Telefon: (062) 301-181

PERSPEKTIVA FORMATIRANJE PLOČEVINASTIH TRAKOV

Delovna organizacija za proizvodnjo in distribucijo pare in tople vode za gretje, pogon in druge namene ter za vzdrže vanje, nadzor in druga opravila v zvezi z napravami za ogrevanje.

TOVARNA AKUMULATORJEV IN OPREME 62000 MARIBOR, Ulica pregnanih 9 Proizvajamo:

Starter akum ulatorje za vse vrste vozil kapacitete od 28 do 180 Ah v polipropilenskem ohišju. Projektiramo:

Spoštovani!

Tehnološke sistem e za proizvodnjo akum ulatorjev. Stroje, naprave in orodja za proizvodnjo starter akumulatorjev.

V iveliko čast in za d o v o ljs tv o n a m je , d a vas p o v a b im o v

Prav tako proizvajamo:

Opremo za m ontažo akum ulatorjev. O p re m o za p a s tir a n je in s u š e n je a k u m u la to r s k ih p lo š č . O p re m o za C o n ta in e r fo r m a c ijo .

N o v a G led a liška ka va rn a o b n a v lja tradicijo p r a v ih d u n a jsk ih ka va rn . O d p rta j e vsak d a n o d 10. d o 02. ure.

Rezervne dele in potrebna orodja. Z a vas s k r b i z izje m n o k a v a rn išk o p o n u d b o

Servisiramo:

— v garancijskem roku — izven garancijskega roka vse vrste sta rter akumulatorjev. Izvajamo:

Montažo akum ulatorske opreme. Remonte strojev za proizvodnjo akum ulatorjev.

GLAVNI SPONZOR IN POKROVITEL DNEVA IGRALCA

Slovenijales, mednarodno podjetje za trgovino, inženiring, proizvodnjo, zastopanje in konsignacije Ljubljana,

G A LE R IJA

RATKO KRZNARIČ

• ŠKOREC*

ANDREJ PETAN

62000 MARIBOR, SLOVENSKA 24 TEL.: 29-006

SPLAVARSKI PREHOD 5a 6 2 00 0 MARIBOR Tel. 062 / 2 2 22 09

RESTAVRACIJA V O D N IK O V T R G 3, T E L E F O N : (062) 221-554

M o d n i studio 2 1 . stoletje

Caufer

* Željko vidovič

Irena Aplenec Usnjarska 5 — Na Lentu, 62000 M aribor Telefon: (062) 221-418

usnjarska 3, tel.:20 690

tel. 062/510-113 SAVINJSKA 13. MARIBOR

Spori boutique MUSTANG

USNJARSKA 9, MARIBOR

Ravter Dejan & Kek Matjaž MARIBOR LENT

cflppuccino Vojašniška 6a 62000 Maribor

ČAMILI N.

tel.: (062) 222-380

OKREPČEVALNICA

HOPL—POPL

Dravska 10

■GRIL RRHCRI

tel.: 29-965

D R A V SK A 3, L E N T

GOSTIŠČE ŠTORMAN ZVONE-MILICA ŠTORMAN n,*'

63311 Šem peter v Savinjski dolini Telefon: (063) 701-585

* /'■' Y '

<^\ŠKA PRODAJALNA- FIRST & SECflfc.

C7D

GRAVERSTVO KLINE

g o

m *€/

A N A JEŽ

CZ c-D<

TRGOVINA Z ITALIJANSKIMI ČEVLJI IN GALANTERIJO

62000 MARIBOR Slovenska 26 Tel.: (062) 26-279

821290)131 33VSVJ - q 12 W 33iga^

D R A V SK A U L . 7

DEJAN BABOVIC

' 62000 M ARIBOR D ra v sk a ul. 8 * (062) 23-775

„PIKA POLONICA" SLADOLEDI DEMIRI SEFEDIN P A R T IZ A N S K A 1

STERGAR - TOPLAK 620 0 0 MARIBOR Slom škov trg 14 ODPIRALNI ČAS: v pon ed eljek , sre d o in p etek o d 7. d o 12. u re in o d 16. d o 19. ure, v torek in četrtek o d 7. d o 14. ure. S tan o v a n je: 62000 MARIBOR Pod v in o g ra d i 60, tel.: 062/21-817

S ZLATKO LUKAS Dravska 7 M a r ib o r - L e n t Tel.: ( 0 6 2 ) 2 7 - 7 9 0

G L E D A L IŠ K I L IST B O R ŠT N IK O V E G A S R E Č A N JA 1990 Izd aja B orštn ik o v o srečanje M aribor P redsednik BS: dr. M atjaž Kmecl U rednica: Livia P a n d u r O blikovanje: N ataša P rosenc, D arja Vuga Izd ajateljsk i svet: O lga Ja n ča r, M ark o Vezovišek, Livia P a n d u r, B ranka Niki Tisk: D ravska tisk arn a M arib o r N aklada: 2000 izvodov

' ? »; k \

•

* «

•