Poročilo o opravljanju javne službe KPSS za obdobje (2003-2021)

UPRAVLJANJA

POROČILO O IZVAJANJU JAVNE SLUŽBE

Upravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline

za obdobje 2003-2021

Na podlagi konscesijske pogodbe in Uredbe o Načrtu upravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2011 – 2021 (Uradni list RS, št. 53/11) (v nadaljevanju: Načrt upravljanja - NU)

Iztok Škornik s sodelavci KPSS

Seča, 2022

Poročilo o doseganju ciljev KPSS in drugih obveznosti, ki izhajajo iz koncesijskega razmerja

Prikaz stopnje doseganja ciljev parka

Ocena učinkovitosti upravljanja

Obnova infrastrukture

Projekti - projektno delo

Publicistična dejavnost

Revizijsko poročilo - Upravljanje Jernejevega kanala

161 Cilj 5: Izvajanje neposrednega nadzora v naravi 165 Cilj 6: Splošne naloge in aktivnosti 167 Obdobje NU 2011-2021 po letih

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Uvodnik

20 let Krajinskega parka Sečoveljske soline

Leto 2021 je prineslo obletnice petih naravnih parkov Slovenije. 20. aprila je minilo dvajset let, odkar je Vlada Republike Slovenije določila območje Krajinskega parka Sečoveljske soline, prvega upravljanega krajinskega parka ob slovenski obali.

Krajinski park Sečoveljske soline (KPSS) je bil v mnogočem prvi med zavarovanimi območji narave v Sloveniji: bil je prvi krajinski park, ustanovljen na podlagi Zakona o ohranjanju narave. Kot zavarovano območje ga je z uredbo določila Vlada Republike Slovenije, ki je pričela veljati 21. aprila 2001 (pred tem je bilo to območje zavarovano z odlokom občine Piran). Prvič v Republiki Sloveniji je bilo takrat z uredbo določeno, da se upravljanje izvaja na podlagi koncesije. Krajinski park Sečoveljske soline je tako postal tudi prvi upravljani krajinski park ob slovenski obali (sedaj sta taka tudi Krajinski park Strunjan in Krajinski park Debeli rtič). So mednarodno pomembno območje: kot prvo v Sloveniji je bilo uvrščeno na Seznam mokrišč mednarodnega pomena in je del evropskega omrežja Natura 2000. To je tudi prvi krajinski park v Sloveniji, ki je vodil projekt LIFE.

S površino približno 700 ha leži Krajinski park Sečoveljske soline na skrajnem jugozahodnem delu Slovenije, v južnem delu občine Piran, tik ob meji z Republiko Hrvaško. Sečoveljske soline so znane po 700 let starem rokodelskem solinarjenju in po pticah, saj je bilo doslej tu opaženih že več kot 300 različnih vrst. Soline so namreč veliko vodno telo, ki ga ptice ob selitvi uporabljajo kot prehranjevališče, prenočišče ali prezimovališče. Nekatere med njimi na solinah tudi gnezdijo. Tu so tudi značilna bivališča rastlinskih in živalskih vrst omejena na različno slana solna polja, solinske kanale in nasipe.

Sečoveljske soline so nastale na naplavinah reke Dragonje in so delo človeških rok. Na severnem delu parka, imenovanem Lera, sol pridelujejo v skladu s srednjeveško tradicijo. Fontanigge so južni del parka, segajo do reke Dragonje. Pridelavo soli so tu v 60. letih prejšnjega stoletja opustili. Danes se na tem območju prepletajo trije temeljni vidiki rabe prostora: naravovarstveni, kulturni in gospodarski, s tremi gospodarskimi dejavnostmi: solinarstvom, obiskovanjem, rekreacijo ter z drugimi dopolnilnimi dejavnostmi.

Upravljavec parka je podjetje SOLINE Pridelava soli, d. o. o., ki varuje in trajno ohranja naravno in kulturno dediščino na območju krajinskega parka ter prideluje sol na tradicionalen način. Ekipa parka izvaja ukrepe za zagotavljanje ugodnega stanja redkih ali ogroženih živalskih in rastlinskih vrst ter njihovih življenjskih prostorov.

S številnimi projekti smo izvedli aktivnosti za ohranjanje biotske raznovrstnosti, uredili infrastrukturo za sonaravno obiskovanje, s projektom Cars-Out pa kot prvo zavarovano območje v Sloveniji popolnoma opustili dostopanje v park z motornimi vozili in zagotovili okoljsko sprejemljiv obisk KPSS.

Kulturna dediščina Piranskih solin odseva stoletno življenje in delo solinarjev SV obale Jadranskega morja. Od nekdaj številnih solin v Tržaškem zalivu sta se ohranili le tisti v Sečovljah in Strunjanu, zato je njuna pričevalnost še bolj dragocena. Postavlja ju na raven etnološke, tehnične, zgodovinske, naselbinske in krajinske dediščine izjemnega pomena. K nepremični kulturni dediščini solin štejemo solna polja, kanale in bregove s kamnitimi zidovi, stopnicami in zapornicami, solinske hiše z okolico, poti, mostove, črpalke itd. Muzej solinarstva na Fontaniggeah prikazuje pridelava soli na srednjeveški način. Vsako solno polje je tu predstavljalo samostojno solino z lastnimi bazeni za zgoščevanje morske vode in kristalizacijo. Muzej obsega skupino stavb, ki so služile za bivanje solinarskih družin in za shranjevanje soli.

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Seznam pogosto uporabljenih kratic

ARSO Agencija RS za okolje

EPO Ekološko pomembno območje ESRR Evropski sklad za regionalni razvoj EŠD Evidenčna številka dediščine FB Facebook HT Habitatni tip IG Instagram

IUCN Mednarodna zveza za ohranjanje narave IZV Invazivne tujerodne vrste KPSS Krajinski park Sečoveljske soline LAS Lokalna akcijska skupina

MEDMARAVIS Nevladna organizacija za varstvo sredozemskih morskih ptic MOP Mestna občina PIRAN MOP Ministrstvo za okolje in prostor MGRT Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo NRŠZ Naravni rezervat Škocjanski zatok NN Naravovarstveni nadzornik NU Načrt upravljanja NV Naravna vrednota NVO Nevladna organizacija

OPPN Občinski podrobni prostorski načrt OU Organ upravljanja

PHO Protihrupna ograja

PMSM Pomorski muzej Sergeja Mašere POV Projekt o obratovanju in vzdrževanju PP Proračunska postavka PPP Pomorski prostorski plan Slovenije RS Republika Slovenija SAC Posebno ohranitveno območje SPS Sklad za podnebne spremembe SPA Posebno varstveno območje SVOM Služba varstva obalnega morja KZGRS Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS URSZR Uprava RS za zaščito in reševanje

VGP Vodno gospodarsko podjetje

VURS Veterinarska uprava RS WWF Svetovni sklad za naravo

ZAG Zavod za gradbeništvo ZK Zemljiška knjiga

ZO Zavarovano območje narave ZON Zakon o ohranjanju narave

ZRSVN Zavod RS za varstvo narave ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

PREDSTAVITEV ZAVAROVANEGA OBMOČJA IN UPRAVLJAVCA

Krajinski park Sečoveljske soline (KPSS) leži na skrajnem jugozahodnem delu Slovenije, tik ob meji z Republiko Hrvaško, v južnem delu občine Piran. Severni del parka, kjer še poteka aktivna pridelava soli, se imenuje Lera. Od južnega dela parka, imenovanega Fontanigge, ga ločuje struga kanala Grande. Na severu so omejene s strugo Kanala sv. Jerneja, na vzhodu v večjem delu z nasipom bivše ozkotirne železnice, na jugu pa s Kanalom sv. Odorika, po katerem danes teče pred leti vanj preusmerjena reka Dragonja. Na zahodu jih varujejo morski nasipi v Piranskem zalivu.

Površina krajinskega parka: 700 hektarjev, 602 ha (vodne površine), 98 ha (kopno)

Lastništvo: Republika Slovenija, manjši del Občina Piran in zasebni lastniki.

Naselja in prebivalci na območju krajinskega parka: 0

Upravljavec: podjetje SOLINE Pridelava soli, d. o. o., na podlagi podeljene koncesije za upravljanje parka. Podjetje Soline, d.o.o., sestoji iz več služb, oziroma stroškovnih mest: služba za kakovost, pridelava soli, predelava soli, vzdrževanje, prodaja in marketing, Thalasso Spa Lepa Vida, skupne službe in službe za upravljanje parka. Podjetje vodi direktor. Park upravlja Služba za upravljanje parka, na čelu katere je direktor - vodja parka. Sestavljajo jo sodelavci za opravljanje naravovarstvenega nadzora, strokovna služba, služba za informiranje in vodenje, splošna služba za opravljanje upravnoadministrativnih in finančnih nalog, pridelava soli in upravljanje z vodami ter vzdrževanje infrastrukture, poslovnih prostorov, materiala in opreme. Nova sistemizacija delovnih mest se uporablja od 1.12.2016. Opis delovnih mest in plačilni razredi so usklajeni z vrednostmi, ki se uporabljajo v javni upravi.

Varstvena območja v parku: prvo varstveno območje, ki obsega območje Fontanigge, drugo varstveno območje, ki obsega območje Lere, in tretje varstveno območje, ki obsega neposredno okolico solin.

Vplivno območje parka: povodje Dragonje in Drnice ter akvatorij Piranskega zaliva, vključno s polotokom Seča, in južno pobočje Savudrijskega polotoka.

Muzej solinarstva: kulturni spomenik državnega pomena, ki je znotraj parka na Fontaniggeah; upravljavec: Pomorski muzej »Sergej Mašera« iz Pirana.

Statusi območja na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave: - ekološko pomembno območje – EPO (id. št. 75200)

Uredba o ekološko pomembnih območjih (Uradni list RS, št. 48/2004 et al)

- posebno varstveno območje (območje Natura 2000; SI 5000018, SI 3000240)

Uredba o posebnih varstvenih območjih (Uradni list RS, št. 49/2004 et al)

- naravne vrednote:

• Sečoveljske soline (id. št. 270V): geomorfološka, geološka, botanična, zoološka in ekosistemska;

• Sečovlje - Curto Pichetto (id. št. 3195): botanična, zoološka in ekosistemska;

• Sečovlje - Ob rudniku (id. št. 3637): geološka, botanična, zoološka in ekosistemska;

• Sečovlje - Stare soline (id. št. 3628): botanična, zoološka in ekosistemska;

• Sečovlje – Stojbe (id. št. 3674): botanična, zoološka in ekosistemska; Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10, 23/15 in 7/19)

Pristojna strokovna organizacija za ohranjanje narave: Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Piran

Statusi območja na podlagi predpisov s področja kulturne dediščine: Nepremična kulturna dediščina Objekt Sečoveljske soline pod evidenčno številko 7868 vodi Register nepremične kulturne dediščine. Varstveni status: Odlok o razglasitvi Krajinskega parka Sečoveljske soline. 1990. Uradne objave občin Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna in Sežana. Primorske novice, št. 5. 26. 1. 1990., Uredba o Krajinskem parku Sečoveljske soline. 2001. Uradni list RS 29. Ljubljana.

Pristojna strokovna organizacija za ohranjanje kulturne dediščine: ZVKDS OE Piran

Nastanek in zgodovina območja

Sečoveljske soline so ene od treh nekdanjih Piranskih solin, med katere so spadale še Strunjanske, ki še vedno delujejo, in soline v Luciji, ki so že nekaj desetletij zasute in pozidane. Prvi zapisi o Piranskih solinah segajo v leto 804. V dolgih stoletjih obstoja so doživljale obdobja razcveta in nazadovanja, povezana s spreminjanjem političnih in družbenih razmer ter menjavanjem gospodarjev. V prostorskem in tehnološkem razvoju solin je bilo več pomembnih prelomnic, na primer v drugi polovici 14. stoletja, ko se je temeljito spremenil tehnični postopek za pridobivanje soli in so vanj vnesli gojenje petole v kristalizacijskih bazenih. Sol se še danes pridobiva tako in Sečoveljske soline so edine, kjer se navedeni postopek še uporablja. V 19. stoletju so se soline v Sečoveljski dolini nekajkrat povečale. V tehnološkem pogledu pridelave soli se je zadnja večja sprememba zgodila na Leri v začetku 20. stoletja. Tedanji lastniki (Avstrijci) so povezali bazene za zgoščevanje vode v večje enote in poskusili racionalizirati postopek pridelave še z drugimi ukrepi. Na Leri tako posodobljena proizvodnja poteka zvezno, medtem ko so na Fontaniggeah proizvodnjo soli ob koncu 60. let prejšnjega stoletja opustili. Fontanigge so od takrat prepuščene naravni sukcesiji (izjema je območje Muzeja solinarstva), tako da je nastalo biotsko pomembno območje, ki ga odlikuje izjemna pestrost vrst, habitatov in habitatnih tipov.

Osnovne značilnosti

Sečoveljske soline so z bližnjimi Strunjanskimi solinami najbolj severno ležeče še delujoče soline v Sredozemlju. Zaradi dolgotrajnega delovanja človeka je na njih nastal tipičen solinski ekosistem redkih habitatov ogroženih ter značilnih rastlinskih in živalskih vrst. So ene redkih solin, kjer sol še pridelujejo po več stoletij starih postopkih. Severni del parka, v katerem se še prideluje sol, se imenuje Lera. Od južnega dela parka, imenovanega Fontanigge, v katerem so opuščene soline, ga loči struga potoka Drnica. Bazen Fontanigge ohranja materialne ostanke srednjeveškega tipa solin, ki so delovale do konca 60. let 20. stoletja. Značilno zanje je bilo pridobivanje soli na zaključenih solnih poljih in sezonsko prebivanje solinarjev v solinah. Bazen Fontanigge oblikujejo trije glavni kanali, ki povezujejo prostor z morjem: Giassi s Cavano 131, Curto in slikovito zaviti Pichetto s številnimi odcepi. Na kanale in kavane se navezujejo solna polja različnih oblik in velikosti. Ob kanalih, med bregovi in solnimi polji so nanizane solinske hiše in skladišča. 117 lokacij stavb (Benčič M. E. & Z. Žagar, 2003), ohranjenih v različnih stopnjah ruševin, še priča o značilnem solinarskem naselju, edinem ohranjenem na območju severnega Jadrana. Naselje je obenem pomembno kot sooblikovalec posebne krajine, ki jo določajo soline na meji kopnega z morjem.

Bazen Lera je bil leta 1904 posodobljen. Prej zaključena solna polja so združili v eno samo, slanica pa se pretaka z uporabo električnih črpalk, ki so zamenjale nekdanje bencinske. Kristalizacijski bazeni so osredotočeni na enem mestu zaradi

poenostavitve pobiranja in prenašanja soli. Izparilni in kristalizacijski bazeni pravokotnih oblik so razvrščeni v enakomerno tlorisno mrežo, ki jo sestavljajo kanali s kavanami, bregovi, zemeljski nasipi, stavbe na obzidanih ploščadih in solna polja z vsemi vodnimi pretoki.

Na Leri se je spremenil način pridelave, ki ne potrebuje več sezonskega prebivanja v solinah. Zato so solinske hiše zamenjale lesene barake ob kristalizacijskih bazenih, namenjene počivanju solinarjev in spravilu delovnega orodja. Druga poslopja so omejena na najnujnejše: upravno poslopje, črpališče in delavnice, ki so strnjene na enem mestu.

Oba kompleksa, Fontanigge in Lera, se uvrščata med tradicionalne soline, saj oba načina pridobivanja soli temeljita na izkoriščanju naravnih danosti: morske vode, sonca, vetra, plime in oseke, v proizvodnji pa prevladuje ročno delo. Strunjanske in Sečoveljske soline se uvrščajo med edine soline ob vzhodni obali Jadranskega morja, kjer s tradicionalnimi postopki v celotnem procesu pridelujejo sol z dnevnim pobiranjem v slanici na biosedimentu – petoli. Ker so te soline tudi edine ohranjene od nekdaj številnih solin v Tržaškem zalivu, je njihova pričevalnost še bolj dragocena. Na Fontaniggeah je bila pridelava soli v 60. letih prejšnjega stoletja opuščena, v okviru dejavnosti Muzeja solinarstva pa se še prideluje sol na način, ki izvira iz 14. stoletja.

PRAVNE PODLAGE

Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, in 8/10 – ZSKZ-B; v nadaljnjem besedilu: Zakon) določa ukrepe ohranjanja biotske raznovrstnosti in sistem varstva naravnih vrednot. Z Zakonom je vzpostavljen pravni sistem obvezujočih pravil ravnanja, ki je v celoti namenjen ohranjanju narave, pri čemer so določene tudi pristojnosti v te procese vključenih organov in organizacij, oseb javnega prava in posameznikov, pa tudi obveznosti načrtovanja ohranjanja narave in financiranja ukrepov ter dejavnosti na tem področju. Kot enega temeljnih in najstrožjih ukrepov varstva narave ureja Zakon tudi ukrep zavarovanja, s katerim se ustanovi zavarovano območje. Z zavarovanjem se uresničujejo primarni cilji varstva naravnih vrednot, ohranjanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti.

Krajinski park Sečoveljske soline je na ravni države zavarovan od leta 2001 z Uredbo o Krajinskem parku Sečoveljske soline (Uradni list RS, št. 29/01; v nadaljnjem besedilu: Uredba), ki jo je sprejela Vlada Republike Slovenije. Občina Piran je že leta 1990 na tem območju razglasila Krajinski park Sečoveljske soline (Odlok Občine Piran o razglasitvi Krajinskega parka Sečoveljske soline, PN – Uradne objave, št. 5/90). Na občinski ravni razglašeni krajinski park ni imel upravljavca, zato izvajanja vseh določil sicer precej splošnega odloka v praksi ni bilo. Zakon je ohranil v veljavi vse akte o razglasitvah naravnih znamenitosti oziroma redkosti oziroma prirodnih znamenitosti, ki so bile razglašene na podlagi zakonov, ki so do tedaj urejali področje varstva

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Preglednica 1: Posebno varstveno območje (SPA) Sečoveljske soline, SI 5000018 - vrste, za katere je bilo območje opredeljeno

koda vrste

vrste ptic, za katere je posebno varstveno območje opredeljeno

A002 ▪ Polarni slapnik Gavia arctica

A392 ▪ Sredozemski vranjek Phalacrocorax aristotelis desmarestii

A027 ▪ Velika bela čaplja Ardea / Egretta alba

A026 ▪ Mala bela čaplja Egretta garzetta

A663 ▪ Plamenec Phoenicopterus roseus / ruber

A127 ▪ Žerjav Grus grus

A132 ▪ Sabljarka Recurvirostra avosetta

A131 ▪ Polojnik Himantopus himantopus

A140 ▪ Zlata prosenka Pluvialis apricaria

A138 ▪ Beločeli deževnik Charadrius alexandrinus

A459 ▪ Rumenonogi galeb Larus michahellis / cachinnans

A176 ▪ Črnoglavi galeb Ichthyaetus / Larus melanocephalus

A191 ▪ Kričava čigra Thallaseus / Sterna sandvicensis

A193 ▪ Navadna čigra Sterna hirundo

A195 ▪ Mala čigra Sternula / Sterna albifrons

A255 ▪ Rjava cipa Anthus campestris

Preglednica 2: (Potencialno) posebno ohranitveno območje (SCI): kanal Sv. Jerneja (SI3000239) – vrste in habitatni tipi, za katere je bilo območje opredeljeno

koda vrste ali HTvrste in habitatni tipi, za katere je posebno ohr. območje opredeljeno 1152 solinarka (Cyprinodon / Aphanius fasciatus ) 1220 močvirska sklednica (Emys orbicularis ) 1140 muljasti in peščeni poloji, kopni ob oseki 1310 pionirski sestoji vrst rodu Salicornia in drugih enoletnic na mulju in pesku 1320 sestoji metličja (Spartinion maritimae )

Preglednica 3: (Potencialno) posebno ohranitveno območje (SCI): Sečoveljske soline in estuarij Dragonje (SI3000240) – vrste in habitatni tipi, za katere je bilo območje opredeljeno

koda vrste ali HTvrste in habitatni tipi, za katere je posebno ohr.območje opredeljeno 1152 solinarka (Cyprinodon / Aphanius fasciatus ) 1220 močvirska sklednica (Emys orbicularis ) 1130 izlivi rek, estuariji 1140 muljasti in peščeni poloji, kopni ob oseki 1310 pionirski sestoji vrst rodu Salicornia in drugih enoletnic na mulju in pesku 1320 sestoji metličja (Spartinion maritimae ) 1410 sredozemska slana travišča (Juncetalia maritimi ) 1420 sredozemska slanoljubna grmičevja (Sarcocornetea fruticosi )

naravne dediščine. Za park pa je posebej določil, da gre za zavarovanje naravne vrednote državnega pomena, s čimer je bila izrecno izkazana pristojnost države za njeno varstvo. Občinski odlok se je prenehal uporabljati s sprejetjem Uredbe, in sicer v delu, ki se nanaša na ohranjanje narave – pravila ravnanja, vezana na krajinski park, velja pa še v delu, ki se nanaša na varstvo kulturne dediščine – pravila ravnanja, vezana na kulturni spomenik.

Namen zavarovanja z Uredbo je ohranitev naravne vrednote in biotske raznovrstnosti, ki je posebna v državnem in mednarodnem merilu in ki temelji na različnih, v slano okolje vpetih življenjskih okoljih, odvisnih od tradicionalnega solinarstva, ter na specifičnih rastlinskih in živalskih vrstah.

Krajinski park Sečoveljske soline (v nadaljnjem besedilu: park) je na podlagi 11. člena Uredbe razdeljen na tri varstvena območja:

1. območje: območje s primarno varstveno namembnostjo, na katerem ni dovoljeno opravljati gospodarskih dejavnosti;

2. območje: območje, na katerem je zaradi varstva naravnih vrednot obvezno tradicionalno izvajanje solinarstva, druge dejavnosti pa se opravljajo le, če ne ovirajo varstva naravnih vrednot v parku oziroma dejavnosti tradicionalnega solinarstva;

3. območje: območje, na katerem se poleg varstva naravnih vrednot štejejo za prednostne tudi tradicionalni načini rabe in opravljanja dejavnosti, če se opravljajo v obsegu in na način, ki ne ogroža naravnega ravnovesja v parku.

Na podlagi 12. in 20. člena Uredbe se zunaj parka z načrtom njegovega upravljanja določi območje, na katerem se pričakujejo vplivi na park ter se stalno spremljajo stanje narave in naravnih pojavov in vplivi, ki lahko spreminjajo vodni režim ali kakovost voda, ki se izlivajo v park (v nadaljnjem besedilu: vplivno območje parka).

Upravljanje krajinskega parka se izvaja na podlagi podeljene koncesije za upravljanje krajinskega parka, in sicer v okviru javne službe, neposredni nadzor in upravljanje s podatkovnimi zbirkami, ki se nanašajo na krajinski park, pa na podlagi javnega pooblastila.

Julija 2002 pa je Vlada RS skladno z Uredbo o koncesiji za rabo naravne vrednote Sečoveljskih solin in za upravljanje tega krajinskega parka na podlagi javnega razpisa za podelitev koncesije za upravljanje krajinskega parka Sečoveljske soline, ki je bil v Uradnem listu objavljen 15. marca 2002, za koncesionarja izbrala podjetje SOLINE Pridelava soli d.o.o.. Uredba za obe vrsti koncesij opredeljuje predmet in območje koncesije, njeno vsebino, pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, upravljanje z zemljišči, vire financiranja, začetek in čas trajanja koncesije, plačilo zanjo, obveznosti koncesionarja, način pridobitve koncesije, vsebino javnega razpisa, njegovo objavo in izvedbo, merila za izbor koncesionarja, koncesijsko pogodbo, nadzor nad izvajanjem koncesije, razloge in način prenehanje koncesije, prenos koncesije ter njeno podaljšanje. Vlada Republike Slovenije je leta 2011 sprejela Uredbo o Načrtu upravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline za obdobje 2011–2021 (Uradni list RS, št. 53/11; v nadaljevanju: Načrt upravljanja).

Z aktom o ustanovitvi je bila določena meja krajinskega parka, ki je po arbitražni odločitvi spremenjena. Na podlagi prvega in četrtega odstavka 49. člena v zvezi z drugim odstavkom 163. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg in 31/18) je dne 11.7.2018 Vlada Republike Slovenije izdala U R E D BO o spremembah Uredbe o Krajinskem parku Sečoveljske soline, s katero se je zaradi arbitražne odločitve spremenila meja Krajinskega parka Sečoveljske soline. Površina parka se je s tem zmanjšala za dobrih 48 ha.

Pri izdelavi informacijskih in opozorilnih znakov smo smiselno upoštevali določbe Pravilnika o označevanju zavarovanih območij naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 117/02, 53/05), ki je bil podlaga pri pripravi celostne grafične podobe Naravnega rezervata Škocjanski zatok. Pri organizaciji in izvajanju

nadzorne službe smo ravnali po določbah Uredbe o določitvi programa usposabljanja za izvajanje neposrednega nadzora v naravi (Uradni list RS, št. 30/2003), Pravilnika o službenem znaku, izkaznici in uniformi naravovarstvenih in prostovoljnih nadzornikov (Uradni list RS, št. 41/15, 64/17) in Uredbe o strokovnem usposabljanju in preverjanju znanja naravovarstvenih in prostovoljnih nadzornikov (Uradni list RS, št. 56/15, 25/17). Poleg tega smo pri pripravi programov dela in upravljanju upoštevali tudi izhodišča in druga navodila Ministrstva za okolje in prostor.

Izhodišča za pripravo Poročila o izvajanju načrta upravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline za obdobje od 2001 do 2021

Letni načrt dela upravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline za tekoče leto se izdeluje v skladu z Uredbo o Krajinskem parku Sečoveljske soline (Ur. l. RS, št. 29/01). Ta v 21. členu določa, da se z letnim načrtom upravljanja parka podrobneje določi terminski načrt izvedbe del in nalog iz načrta upravljanja parka, in sicer tako, da se za posamezno vrsto teh del in nalog upošteva najugodnejše obdobje glede na pričakovano stanje v parku ter finančne vire za izvedbo del in nalog v parku. Letni načrt dela temelji na Načrtu upravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline za obdobje 2011–2021, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije z Uredbo o Načrtu upravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline za obdobje 2011–2021, Uradni list RS, št. 53/11 (v nadaljnjem besedilu: Načrt upravljanja). Poročilo o izvajanju načrta upravljanja, ki ga pripravlja upravljavec KPSS na podlagi devetnajstega člena Uredbe o KPSS, mora vsebovati pregleden opis opravljanja nalog in del v desetletnem obdobju, prikaz stopnje doseganja ciljev parka in oceno učinkovitosti upravljanja.

POROČILO O DOSEGANJU CILJEV KPSS IN DRUGIH OBVEZNOSTI, KI IZHAJAJO IZ KONCESIJSKEGA RAZMERJA

Krajinski park Sečoveljske soline (KPSS) je v obdobju od sprejema Načrta upravljanja (NU) v letu 2011 v veliki večini dosegel cilje ustanovitve parka in postal prepoznaven po svoji usmeritvi v prijazno upravljano zavarovano območje. KPSS je tudi del omrežja Natura 2000, zato so vsi posegi in dejavnosti načrtovane in izvedene pod posebnimi pogoji ter z namenom ohranjanja ali izboljšanja kakovosti življenjskega okolja rastlinskih in živalskih vrst. Krivulje gibanja populacij indikatorskih vrst in obseg habitatnih tipov dokazujejo, da se s parkom upravlja na način, ki omogoča ohranitev razmer

o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

za živi svet in njihova življenjska okolja, hkrati pa pozitivno prispeva k razvoju lokalne skupnosti. Problematično ostaja predvsem neugodno stanje habitatov v Jernejevem kanalu, kar je posledica neurejenih razmer zaradi privezovanja plovil. V obdobju poročanja od leta 2011 do 2021 je KPSS v sodelovanju z MOP in drugimi akterji uspešno izvajal vse zakonsko predpisane obveznosti in dosegel odlične rezultate pri upravljanju Krajinskega parka Sečoveljske soline z naslednjimi glavnimi rezultati:

1. Strokovno upravljanje naravnih vrednot, vrst, habitatnih tipov ter krajine

CILJ št. 1 (VARSTVENI): OHRANITEV NARAVNIH VREDNOT, VRST IN HABITATNIH TIPOV TER KRAJINE tako, da se bodo ohranile vse bistvene lastnosti naravnih vrednot ter vsi habitatni tipi, vse domorodne rastlinske in živalske vrste v uravnoteženih velikostih populacij ter v dobrem stanju ohranjenosti.

Prioritetne naloge v okviru tega sklopa so obsegale: - aktivnosti za varstvo in vzdrževanje habitatov, - nadzor nad invazivnimi in tujerodnimi vrstami, - oblikovanje in vzdrževanje nadomestnih habitatov, - aktivnosti ekološke obnove habitatov ter - nakup in vzdrževanje opreme za izvedbo vseh omenjenih aktivnosti.

Za vzdrževanje stanja ohranjenosti vrst in habitatov v KPSS je ključno vzdrževanje ustreznega vodnega režima, ki je na antropogeno preoblikovanem območju, kot so soline, v največji meri odvisen od človeka. Vzdrževanje vodnega režima je tesno povezano tudi z nadaljevanjem tradicionalnega solinarstva na obstoječem obsegu solnih polj na Leri. Na drugem varstvenem območju se po Uredbi o KPSS (Lera) nadaljuje s postopki tradicionalne pridelave soli na dogovorjeni površini solnih polj. Obiskovalcem parka je omogočeno, da doživljajo enkratno okolje solin tudi ob doživljanju blagodejnih učinkov produktov, ki nastajajo ob tradicionalni pridelavi soli, in sicer prek ponudbe terapevtskih storitev s solinskim blatom, slanico in soljo v Thalasso Spa Lepa Vida. Izkazalo se je, da ureditev term na prostem v ničemer ni negativno vplivala na biotsko raznovrstnost območja, kar pa ni bilo doseženo le z pazljivo umestitvijo objektov v prostor ter uporabo okolju prijaznih materialov in tehnologije, pač pa tudi prek okolju in naravi strogo prilagojenih pravil obratovanja term. Posebej pomemben je prispevek solinarjev in vzdrževalcev pri doseganju ciljev parka, saj zaposleni razumejo, da je nadaljevanje tradicionalnega solinarstva neločljivo povezano tudi s cilji ohranjanja narave na tem prostoru. Stalno spremljanje in analiziranje stanja narave po sprejetih standardih in primerljivih merilih se je izvajalo po posebej pripravljenem načrtu. Rezultati monitoringa so bili uporabljeni za sprotno prilagajanje nalog upravljanja. Načrtovane in izvedene aktivnosti, ki izhajajo iz Načrta upravljanja, so bile v tem sklopu uspešno izvedene, kar potrjujejo

predvsem kazalniki trendov rasti ali ohranjanja populacij pri izbranih indikatorskih vrstah.

Izvajali smo aktivnosti, ki ohranjajo vse bistvene lastnosti naravnih vrednot ter vse habitatne tipe, vse domorodne rastlinske in živalske vrste v uravnoteženih velikostih populacij ter v dobrem stanju ohranjenosti. Redno smo spremljali vreme ter stanje ptic po ustaljeni metodologiji ter v skladu s protokolom spremljanja stanja in varstva biotske raznovrstnosti, ki je bil izdelan v okviru akcijskega načrta (tedenski popisi celotnega območja, kartirni popisi gnezdilk, posebni popisi) z rednim vnosom podatkov, njihovo digitalizacijo in obdelavo ter pripravo upravljavskih izhodišč, ustreznih objav ter strokovnih letnih poročil.

Ključna določila splošnega varstvenega režima, ki velja za celotni KPSS (3. člen Uredbe KPSS), ki določajo, da je prepovedano izvajati posege, opravljati dejavnosti ali ravnati na način, ki bi lahko škodljivo vplival na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost v parku in spreminjal ali ogrožal njegovo ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost, se večinoma spoštujejo. KPSS je v tem času postajal prvi krajinski park v Sloveniji, kjer je dostop (z izjemo servisnih voženj in intervencij) možen le peš, s kolesom ali z okolju prijaznimi vozili za skupinski prevoz potnikov. V prvem varstvenem območju po Uredbi o KPSS (Fontanigge), kjer veljajo strožje omejitve glede izvajanja različnih aktivnosti in ni dovoljeno izvajati komercialnih dejavnosti, niso bile zabeležene večje kršitve teh določil. Na tem območju se aktivno upravlja z vodnim režimom in vzdržuje razmere za razvoj slanoljubne vegetacije in gnezdišč za solinske ptice, k čemer pripomore redno izvajanje monitoringa izbranih vrst in občasno spremljanje razvoja vegetacije in sprotno prenašanje ugotovitev s terena v upravljavske odločitve. Ugotovitve dolgoročnega izvajanja monitoringa so najboljša povratna informacija o uspešnosti zagotavljanja optimalnih življenjskih razmer ter upravljanja krajinskega parka. Dosedanje spremljanje stanja naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti Krajinskega parka Sečoveljske soline je večinoma pokazalo ugodne rezultate, ki so posledica ustreznega upravljanja v preteklih letih.

V obravnavanem časovnem obdobju so se v parku izvajali evropski projekti, med njimi CLIMAPARKS, SALTWORKS, CARS-OUT! in največji med njimi LIFE MANSALT, v skupni vrednosti 7,5 mio EUR. Samo LIFE projekt je ponudil zaposlitev za prek 40 ljudi. Projekt se je izvajal vzporedno s Sanacijskim programom za odpravo posledic visokega plimovanja iz leta 2008 v vrednosti 14,3 mio EUR. V sklopu teh dveh projektov so bili obnovljeni nasipi in kamniti zidovi, s čimer je danes območje Sečoveljskih solin in zaledja v celoti zavarovano pred škodljivimi posledicami visokega plimovanja. Prav evropski projekti in omenjeni program so skupaj z rednimi sredstvi za upravljanje, ki jih prispeva država ter prihodki lastne dejavnosti parka omogočili, da so bili v Načrtu upravljanja zastavljeni cilji v veliki meri doseženi. Ob tem pa je potrebno poudariti tudi prispevek zaposlenih v podjetju, ki upravlja s parkom. Ob zavedanju o nacionalnem in mednarodnem pomenu območja na področju varstva narave, krajine in kulturne dediščine so zaposleni s svojimi prizadevanji omogočili

ohranitev in trajnostni razvoj solin in okolice.

2. Omogočanje doživljanja in spoznavanja parka

CILJ št. 2: OMOGOČANJE DOŽIVLJANJA IN SPOZNAVANJA

PARKA

tako, da se ob upoštevanju nosilne zmogljivosti parka čim širši krog ljudi ozavešča o pomenu varstva narave ter seznanja s solinskim ekosistemom, z rastlinskimi in živalskimi vrstami, s solinsko krajino, kulturno dediščino in postopki tradicionalnega pridobivanja soli kot izrazom tradicionalne povezanosti človeka z naravo.

Prioritetne naloge v okviru tega sklopa so obsegale: - aktivnosti za vzdrževanje infrastrukture za obiskovanje parka (sprehajalnih in kolesarskih poti), - informacijske in izobraževalne infrastrukture za okoljsko ozaveščanje (table, piktogrami, panoji …) - vzdrževanje objektov.

Novih poti se v obravnavanem obdobju v parku ni gradilo. Obnovljene so bile stare trase poti, in sicer pot ob desni brežini kanala Lera do letnih term v dolžini skoraj 1.000 m in dveh poti, ki delno potekata po lesenem mostovžu in obnovljenem nasipu na Leri v dolžini cca. 1.300 m in na Fontaniggeah v dolžini skoraj 2.000 m. Center za obiskovalce na Leri je bil obogaten z novimi informacijskimi vsebinami. Postavljena je bila nova vhodna točka na vhodu na Lero z interaktivnimi didaktičnimi vsebinami. Redno so se vzdrževale tudi obstoječe poti za obisk in ogled parka ter servisne poti na Leri in na Fontaniggeah. Z vzpostavitvijo opisanih ureditev in obnove poti je bila v celoti izvedena prva faza vizije ureditve obiska in ogleda KPSS, kot jo predvideva Načrt upravljanja. Za realizacijo naslednjih faz, predvsem koncepta preusmeritve glavnega vhoda na območje pri Rudniku in usmerjanja obiska po nasipih ob Drnici in z ladjo, kot je to predvidel Načrt upravljanja, pa za zdaj ni realnih možnosti. Območje ob nekdanjem rudniku premoga je namreč v lasti družbe Telekom Slovenije, d.d., ki te spremembe namembnosti tega območja v svojih srednjeročnih načrtih nima.

Za zagotavljanje obiskovanja parka, ki ne škodi ciljem varstva biotske raznovrstnosti, se usmerja individualne obiskovalce na vhodnih točkah v park, medtem ko je za skupine nad 15 oseb zahtevana predhodna elektronska najava in vodenje v spremstvu usposobljenih parkovnih interpretatorjev narave. Za obiskovalce term, poslovne stranke, najemnike solnih polj in privezov ter zaposlene je organiziran skupinski prevoz z električnim oziroma kombiniranim vozilom. Motornim vozilom, razen za dostavo, servisne in proizvodne dejavnosti ter intervencije dostop v park na Lero ni dovoljen. KPSS je v tem obdobju postal prvi krajinski park, kjer se obiskovanje omogoča le na okolju prijazen način. Prioritetne aktivnosti v sklopu zagotavljanja informacij o parku so obsegale pripravo ključnih sporočil, tiskanih in

elektronskih virov, predstavitev in prikazov, prispevkov za medije ipd., vzdrževanje spletne strani in organizacijo razstav oziroma kulturnih dogodkov v trgovini Lera in centru za obiskovalce. Ob upoštevanju pravil obiskovanja parka ter nosilnosti okolja je naš cilj omogočanje čim večjemu številu obiskovalcev, da park spoznajo in doživijo ter se seznanijo z življenjskimi okolji solin, rastlinskimi in živalskimi vrstami, specifično krajino, kulturno dediščino solin, postopki tradicionalnega, rokodelskega solinarjenja ter da začutijo tradicionalno povezanost človeka in narave. Prioritetne naloge v okviru tega sklopa obsegajo aktivnosti za vzdrževanje infrastrukture za obiskovanje parka (sprehajalne in kolesarske poti), informacijske in izobraževalne infrastrukture za okoljsko ozaveščanje (Nexto, table, piktogrami, panoji…) ter vzdrževanje objektov, ki so namenjeni obiskovalcem (trgovina in razstavni prostor v objektu Caserma na Leri, multimedijski prostor z maketo solin, okrepčevalnica, sanitarije ter razgledna ploščad na Leri ter recepciji na obeh kopenskih vhodih v park). Izvedli smo tudi začetne ali poizkusne raziskave o trendih obiskovanja zavarovanih območij. Znano je namreč, da je obiskovanje v parkih eden pomembnejših dejavnikov vplivanja na naravno okolje. Ne nazadnje pa je poznavanje trendov obiskovanja pomembno tudi zaradi načrtovanja trajnostnega razvoja zaščitenih območij, tudi s sodelovanjem upravljavcev. Pomembni koraki so namenjeni tudi izboljšanju energetske učinkovitosti. V parkih namreč verjamemo, da s sprejemanjem ukrepov za izboljšano energetsko učinkovitost, s prehajanjem na obnovljive vire energije ter na, zavarovanim območjem in okolju prijazen prevoz, tudi sami dajemo dober zgled in s tem spodbujamo k trajnostnemu odnosu do okolja.

CILJ št. 3: PRISPEVANJE K URESNIČEVANJU CILJEV JAVNEGA INTERESA Z DRUGIH PODROČIJ in sicer k: - ohranjanju, predstavljanju in spoznavanju kulturne dediščine, - zaščiti pred delovanjem »zunanjih« voda in - odpravljanju posledic naravnih nesreč in izrednih ekoloških stanj.

Iz leta 2011 podpisanega sporazuma o sodelovanju med upravljavcem KPSS in upravljavcem Muzeja solinarstva izhaja več dodatnih nalog za upravljavca parka, predvsem s področja urejanja demonstracijskih solnih polj in s tem povezanega vodnega režima ter usmerjanja in koordinacije obiska tega dela krajinskega parka. Kot pomemben dosežek izpostavljamo zaposlitev enega solinarja s polnim delovnim časom, ki skrbi za dediščino in podobo srednjeveških solnih polj pred Muzejem solinarstva, s čimer se ohranja naša najdragocenejša kulturna dediščina in krajinska podoba območja. Upravljavec KPSS je v vseh letih zagotavljal dotok vode do solnega polja v sklopu Muzeja solinarstva in izvajal vse aktiv-

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

3. Uresničevanje ciljev javnega interesa z drugih področij

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

nosti, ki so potrebne za pridelavo soli na muzejskem solnem polju za potrebe interpretacije s strani Muzeja. To vključuje tudi pripravljalna dela za vzgojo petole in vzdrževanje mreže nasipov. Leta 2011 je bilo v dogovoru med ministrstvoma, pristojnima za naravo in kulturno dediščino, dogovorjeno, da upravljavec parka s svojimi zaposlenimi in mehanizacijo povsem obnovi solno polje pred Muzejem solinarstva, uredi dotoke in odtoke vode, nasipe in podlago solnih polj z obnovo značilne podlage - petole. Od takrat dalje zaposleni parka vsako leto pridelajo vsaj nekaj ton soli, ki je ključna za interpretacijo postopkov srednjeveške pridelave soli. Interpretacijo izvajajo zaposleni v Muzeju. Izjema je bilo le deževno leto 2014, ko soli ni bilo možno pridelati. Med prioritetne naloge za zaščito območja KPSS pred vplivi »zunanjih« voda sodi ugotavljanje poškodb in dokumentiranje stanja vodne infrastrukture, obveščanje pristojnih služb o morebitnem onesnaževanju in pojavih izrednega stanja pretokov voda iz zaledja.

Med naravne nesreče v območju KPSS se uvrščajo predvsem posledice izrednih vremenskih stanj (poplave iz zaledja, v povodju Dragonje in Drnice) in pojave izredno visokega plimovanja. Povišano plimovanje se pojavlja vsako leto in občasno povzroči tudi škodo na nasipih in infrastrukturi, vendar je bilo z obnovo nasipov v sklopu projekta LIFE MANSALT in Sanacijskega programa škodnih primerov iz leta v leto manj. Poplave zalednih vod so bile posebej izrazite leta 2012. Med izredna ekološka stanja so se v preteklosti uvrščali predvsem pojavi botulizma (sproščanje plinov v anaerobnih pogojih, kar lahko škodi predvsem pticam) in pojav ptičje gripe. Oba pojava v obdobju po letu 2011 nista bila registrirana oziroma vsaj ne v omembe vrednem obsegu. Prav tako nismo beležili pojavov prekomernega onesnaženja morja, trekočih voda, zraka ali zemlje.

4. Sodelovanje z lokalnim prebivalstvom

CILJ št. 4: OMOGOČANJE POVEZANOSTI LOKALNEGA PREBIVALSTVA S PARKOM

s podajanjem vseh ključnih informacij o parku, pa tudi vseh nasvetov in pomoči, povezanih z ravnanjem v in ob parku, s čimer Sečoveljske soline lahko prispevajo k bogatenju kakovosti življenja okoliških prebivalcev in trajnostnemu razvoju območja.

Med prioritetnimi nalogami upravljavca sta bili sodelovanje pri prireditvah v lokalni skupnosti ter omogočanje dogodkov v parku. Dober primer takih dogodkov so čistilne akcije, organizirane razstave in drugi dogodki, kot tudi promocija in trženje lokalnih proizvodov v okviru solinarskega praznika.

5. Dokončna vzpostavitev naravovarstvene nadzorne službe

CILJ št. 5: IZVAJANJE NEPOSREDNEGA NADZORA V NARAVI

Načrtovano je bilo, da se bo neposredni nadzor izvajal vsaj enkrat tedensko na celotnem območju KPSS, poostreno predvsem v času gnezditve ptic, še posebej na prvem varstvenem območju. Ker pa več let ni bilo ustreznega usposabljanja novih nadzornikov s strani države, je KPSS prva dva naravovarstvena nadzornika s pooblastili dobil šele ob koncu leta 2015. Kmalu zatem je podjetje Soline dobilo tudi status prekrškovnega organa. S tem so bili omogočeni pogoji, da se naravovarstveni nadzor v letu 2016 začne izvajati tudi v KPSS. Kljub formalnim omejitvam, zaradi katerih se naravovarstveni nadzor ni mogel izvajati, pa je upravljavec parka skrbel za izvajanje varstvenih režimov z neposrednimi pregledi stanja na terenu ter z ozaveščanjem in usmerjanjem obiskovalcev parka na vstopnih točkah v park. Park je bil v tem obdobju pobudnik številnih sestankov s pristojnimi ministrstvi, inšpekcijskimi in občinskimi službami, da bi se zagotovilo izvajanje nadzora nad dogajanjem v Jernejevem kanalu, ki ga zaznamuje več sto priveznih mest in plovil brez ustreznih dovoljenj. Ti napori se sedaj kažejo v vzpostavljanju učinkovitejšega sistema nadzora in urejanja razmer v in ob kanalu. Naravovarstvena nadzorna služba je do konca leta 2021 štela tri usposobljene naravovarstvene nadzornike in enega aktivnega prostovoljnega nadzornika z vso za operativno delovanje nadzorne službe potrebno opremo in vzpostavljenim sistemom za zaračunavanje glob kršiteljem in izterjave plačil. V letu 2019 so nadzorniki dobili še uradne uniforme, s čimer so bili vzpostavljeni vsi pogoji za njihovo delovanje v zavarovanem območju.

5. Organizacija javne službe

CILJ št.

6: SPLOŠNE NALOGE IN AKTIVNOSTI

Splošne naloge in aktivnosti upravljanja so »podporne« naloge za izvajanje nalog in aktivnosti ter uresničevanje ciljev parka. Mednje sodijo upravno-administrativne in organizacijske naloge, naloge za povečevanje usposobljenosti in učinkovitosti javne službe, vzdrževanje materiala in sredstev ter upravljanja nepremičnin v parku. Veliko naporov je bilo vloženih v aktivnosti, povezane s posodobitvijo koncesijske pogodbe in reševanje nerešenih vprašanj, ki izhajajo iz koncesijskega razmerja ter v usklajevanje aktivnosti pri reševanju ribiškega pristanišča, divjih privezov v kanalu Sv. Jerneja ter ob sprejemanju prostorskega načrta letališča Portorož, ki leži na vplivnem območju parka, deloma pa tudi v njem.

o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Prikaz stopnje doseganja ciljev parka

Prikaz stopnje doseganja ciljev parka je količinsko izražena vrednost kazalnikov za vsak posamezen cilj in gibanje sprememb.

Stopnje doseganja ciljev se ugotavlja s pomočjo sedmih, v Načrtu upravljanja določenih kazalnikov:

Za cilj 1- ohranitev naravnih vrednot, vrst in habitatnih tipov ter krajine Kazalnik 1: Velikost (površina v ha ali odstotnem deležu od celotnega parka) sestojev in gibanje sprememb Kazalnik 2: Število prisotnih (opaženih) živali in gibanje sprememb

Kazalnik 3: Delež območja parka, na katerem se izvaja tradicionalno solinarstvo (%) Kazalnik 4: Delež območja, na katerem je razvidna tlorisna zgradba solnih polj (%)

Za cilj 2 - omogočanje doživljanja in spoznavanja parka:

Kazalnik 5: Število obiskovalcev in gibanje sprememb glede na predvideno največje število ter časovno in prostorsko razporejenost obiskovalcev, upoštevaje nosilno zmogljivost solinskih ekosistemov

Za cilj 3 - prispevati k uresničevanju ciljev javnega interesa z drugih področij

Kazalnik 6: število skupnih sinergijskih nalog in aktivnosti z Muzejem solinarstva in Vodnogospodarsko javno službo

Za cilj 4 - omogočanje povezanosti lokalnega prebivalstva s parkom

Kazalnik 7: Število aktivnosti, izvedenih skupaj z lokalnim prebivalstvom

Za cilj 5 - neposredni nadzor v naravi Kazalnik 8: Število izrečenih ukrepov ter aktivnosti, izvedenih skupaj z drugimi službami (policija, inšpekcijske službe...)

KAZALNIK 1 IN 2: Velikost (površina v ha ali odstotnem deležu od celotnega parka) sestojev in gibanje sprememb, število prisotnih (opaženih) živali in gibanje sprememb - prikaz stopnje doseganja Cilja 1 Podatki za oceno stanja populacij in obsega habitatnih tipov so povzeti iz letnih poročil o izvajanju naravovarstvenega monitoringa (Škornik, 2004, 2005, 2006-2007, 2008, 2009, 2010-2011, 2013, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020, 2021).

Sečoveljske soline, 270 V soline, nahajališče halita pri Sečovljah

Sečovlje - Curto Pichetto 3195

del solin pri Sečovljah

Sečovlje – ob Rudniku 3637

del solin pri Sečovljah, nahajališče halita

Nevarnost poplav zaradi vod iz zaledja, visokega plimovanja, onesnaženja, fragmentacije habitatoc in rabe naravnih virov, pritiskov na prostor iz okolice

Zaradi puščanja nasipov in dotrajanih zapornic ni mogoče v celoti nadzorovati vodnega režima, kar povzroča škodo ekosistemu, rastlinstvu in živalskim vrstam ter povečuje škodo na nasipih

Obstaja nevarnost onesnaženja iz zaledja zaradi neurejenih odlagališč odpadkov in obrtne delavnice. Zaradi zbiranja mladine v opuščenih objektih obstaja nevarnost požara.

Ugodno

Ugodno

Ugodno

Ime/ID naravne vrednote Kratka oznaka Dejavniki ogrožanja Stanje 2021

Preglednica 4: Stanje naravnih vrednot v KPSS s kratko oznako dejavnikov ogrožanja

Sečovlje – Stare soline 3628

del solin pri Sečovljah

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Večina močvirja ob levem bregu izlivnega dela Dragonje je bila do leta 2017 znotraj širše zavarovanega območja KPSS (Uradni list RS št. 29/01 s spremembami), s statusom naravne vrednote - Stare soline (Uradni list RS št. 111/04 s spremembami) in znotraj Natura 2000 območja Sečoveljske soline z estuarijem Dragonje (SI3000240) v katerem je močvirska sklednica kvalifikacijska vrsta (Uradni list RS št. 49/04 s spremembami).

Neugodno na strani R Hrvaške

Sečovlje – Stojbe 3674

Obstaja morebitna nevarnost fragmentacije in onesnaževanja naravne vrednote zaradi spremenjenih kmetijskih praks (uporaba fitofarmacevtskih pripravkov) in spreminjanja namembnosti kmetijskih površin (sprememba kultur) kot tudi dejavnosti in širitve letališča.

Ugodno

Doseganje ciljev ohranjenosti indikatorskih habitatnih tipov (HT; vsi so uvrščeni na dodatek k Habitatni direktivi in na osnovi teh HT je bilo določeno tudi območje Natura 2000 v KPSS) se je ovrednotilo glede na obseg (pri nekaterih HT je bil cilj ohranitev obsega, pri drugih pa tudi povečanje obsega) posameznega HT. Le pri HT izlivi rek, estuarij in sestoji metličja, je na osnovi vizualne ocene stanja (onesnaženje, degradacija okolja) podana tudi subjektivna ocena o kakovosti razmer za obravnavani HT. Pri obeh omenjenih HT je bila kot izhodiščno stanje obsega posameznega HT v letu 2009 podana povsem napačna ocena obsega HT, zato podatki z današnjim stanjem niso povsem primerljivi. Pri teh dveh HT je ugotovljeno neugodno stanje ohranjenosti, tako kot je bilo že leta 2009, ko je bila pripravljena izhodiščna ocena, pri obeh HT pa je opazno tudi počasno izboljševanje razmer v širšem okolju.

Pri ostalih treh HT je zabeleženo ugodno stanje ohranjenosti in pri dveh tudi bistveno povečanje obsega habitatnega tipa. Najnovejši in še neobjavljeni podatki (Škornik, ustno, 2016) kažejo, da se tudi obseg HT 1420 povečuje, čeprav tega iz do sedaj znanih podatkov ni bilo razvidno.

Med indikatorskimi živalskimi vrstami je najprej treba ugotoviti, da so bile zaradi skromnih podatkov za kar nekaj vrst narejene precej netočne oziroma neuporabne ocene izhodiščnega stanja populacij (žvižgavka, polarni in rdečegrli slapnik, pritlikavi kormoran) in , da so spremembe v pojavljanju vrst v krajinskem parku odvisne tudi od razmer v njihovih gnezdiščih na severu Evrope. Zato so nekatere indikatorske vrste (štiri) zamenjane z drugimi. Pri eni vrsti (polojnik) je bila začetna primerjalna vrednost populacije postavljena previsoko.

Med ostalimi 11 indikatorskimi vrstami prav pri vseh beležimo vsaj nad 70 % doseganje postavljenega kazalnika, pri posameznih vrstah pa je bil kazalnik v zadnjih petih letih presežen tudi za več sto odstotkov. Zaradi naštetega ugotavljamo, da je stanje indikatorskih vrst v KPSS ugodno, razen pri navadni čigri, kjer je zaradi težav z zagotavljanjem ustreznega vodnega režima v času gnezditve (tudi kot posledica obnovitvenih del na nasipih po naravni nesreči iz leta 2008) in težav s plenilci (kopenskimi in aviarnimi) stanje ohranjenosti trenutno na ravni zadovoljivega. Eno vrsto (rjava cipa), ki je bila ob določevanju območij Natura 2000 izbrana kot vrsta, zaradi katere se območje določa, pa bi bilo treba na območju KPSS izvzeti iz seznama kvalifikacijskih vrst za določitev območja Natura, saj njene ekološke zahteve niso skladne z ekološkim značajem Sečoveljskih solin kot pretežno vodnega habitata.

Obširneje je doseganje teh ciljev predstavljeno v posebnem poglavju.

Ime/ID naravne vrednote

Kratka oznaka Dejavniki ogrožanja

Stanje 2021

o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Preglednica 5: Stanje biotske raznovrstnosti v Krajinskem parku Sečoveljske soline - vrste ptic, za katere je bilo opredeljeno posebno območje varstva (Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13 – popr., 39/13 – odl. US, 3/14, 21/16 in 47/18)

Vrsta Ocena populacije 2009

Kazalnik Dejavniki ogrožanja Stanje ohranjenosti 2021

Polarni slapnik Gavia arctica 50-150 os (Z) Kazalnik cilja 2: 80 osebkov Prilov 10-50 os (Z), neugodno

Sredozemski vranjek Phalacrocorax aristotelis desmarestii

500-900 os (L)

Velika bela čaplja Ardea alba 20-50 os (Z,S)

Kazalnik cilja 2: 500 osebkov

Kazalnik cilja 2: 50 osebkov

Neprimerne boje na prenočiščih, predacija, prilov

300-600 os (L), ugodno

NI znano 20-50 os (Z,S)

Mala bela čaplja Egretta garzetta 100-300 os (Z,S) Kazalnik cilja 2: 100 osebkov NI znano 100-300 os (Z,S)

Plamenec Phoenicopterus roseus 1-2 os (Z) Kazalnik cilja 2: 1 osebek Ni znano, pojavljanje odvisno od prezimovanja v sosednjih lagunah severne Italije

1-2 os (Z), kazalnik neustrezen

Žerjav Grus grus 500-900 os (S) Kazalnik cilja 2: 500 osebkov Ni znano 500-1500 os (S), ugodno, vendar večinoma soline preleti

Sabljarka Recurvirostra avosetta 1-3 p (G) Kazalnik cilja 2: 2050 gnezdečih parov Na posameznih območjih težave z vodnim režimom, poplavljanje, predacija, motnje s strani človeka

Polojnik

30-40 p (G) Kazalnik cilja 2: 100 gnezdečih parov

Na posameznih območjih težave z vodnim režimom, poplavljanje, predacija, motnje s strani človeka

50-80 p (G), ugodno

Zlata prosenka Pluvialis apricaria

1-5 os (S) Kazalnik cilja 2: 1-5 osebkov

Legenda statusov: G – gnezditev, S – selitev, L – letovanje, Z – prezimovanje.

Ni znano, pojavljanje odvisno od vremenskih razmer

30-40 p (G), kazalnik postavljen previsoko, ugodno

1-5 os (S), ugodno

Himantopus himantopus

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Vrsta Ocena populacije 2009

Beločeli deževnik Charadrius alexandrinus

40-60 p (G) Kazalnik cilja 2: 50 gnezdečih parov

Na posameznih območjih težave z vodnim režimom, poplavljanje, predacija, motnje s strani človeka, upad na globalni ravni vrste

Rumenonogi galeb Larus michahellis 50-60 p (G) Kazalnik cilja 2: 50 parov Na posameznih območjih težave z vodnim režimom, poplavljanje, predacija, motnje s strani človeka

Črnoglavi galeb Ichthyaetus melanocephalus 500-900 os (L) Kazalnik cilja 2: 400 osebkov

Kričava čigra Thallaseus sandvicensis 1 - 5 os (Z) Kazalnik cilja 2: 10 osebkov

Motnje na prenočiščih s strani človeka

10-25 p (G), neugodno

20-30 p (G), neugodno

300-700 os (L), ugodno

Ni znano 1 - 5 os (Z), ugodno, kazalnik postavljen previsoko

Navadna čigra Sterna hirundo 40-50 p (G) Kazalnik cilja 2: 80 gnezdečih parov Na posameznih območjih težave z vodnim režimom, poplavljanje, predacija, motnje s strani človeka

Mala čigra Sternula albifrons 30-35 p (G) Kazalnik cilja 2: 50 gnezdečih parov

Na posameznih območjih težave z vodnim režimom, poplavljanje, predacija, motnje s strani človeka

70-100 p (G), ugodno

Rjava cipa Anthus campestris 0 os (G)

Kazalnik cilja 2: 1 gnezdeči par

Z izgubo okopnin je ta travniška vrsta izgubila optimalne razmere

20-40 p (G), ugodno

0 os (G), lokalno izginula vrsta, gnezdi sporadično

Kazalnik Dejavniki ogrožanja Stanje ohranjenosti 2021

o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Preglednica 6:

59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13 – popr., 39/13 – odl. US, 3/14, 21/16

Solinarka (Cyprinodon fasciatus)

Ni znano Ni določen

Dolga sušna poletja lahko izsušijo posamezne odcedne jarke

Vrsta ni ogrožena, saj ima s solinarsko dejavnostjo na Leri optimalne pogoje. Ohranjanje solinarke je v tesni povezavi z ohranjanjem primernih mikro habitatnih tipov, ugodno

Močvirska sklednica (Emys orbicularis)

Ni znano Kazalnik cilja 2: 150 osebkov

Staranje populacije ob Rudniku. Ogroža jo plenjenje jajc (lisica, jazbec…), neprimerni posegi in čiščenje jarkov ob letališču

Populacija stabilna na dveh lokacijah (Fontanigge-Stojbe, Rudnik-Korea). Populacija znana, 650-800 osebkov, ohranitveno stanje ugodno. Kazalnik večkrat presežen.

Hromi volnoritec (Eriogaster catax)

Ni znano

Kazalnik cilja 2: 1-5 osebkov

Zaraščanje brežin z navadnim trstikovcem, neustrezno vzdrževanje brežin s črnim trnom

Rezultati popisov kažejo, da je hromi volnoritec v KP Sečoveljske soline ohranjen. Za vitalno populacijo vrste je potrebno vzdrževati razredčeno, dobro osončeno in različno staro grmovje hranilnih rastlin vrste, na delu nasipov, kjer je vrsta trajno prisotna, ugodno ohranitveno stanje

*

Vrsta / habitatni tip Stanje ohranjenosti 2009 Kazalnik Dejavniki ogrožanja Stanje ohranjenosti 2021

Stanje biotske raznovrstnosti v Krajinskem parku Sečoveljske soline - vrste in habitatni tipi, za katere je posebno ohranitveno območje opredeljeno (Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04, 110/04,

in 47/18)

Klasifikacija habitatnih tipov na podlagi Priloge 1 Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 33/2013)

1130 izlivi rek, estuariji

1140 muljasti in peščeni poloji, kopni ob oseki

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Neugodno, 5.5 ha Kazalnik cilja 1: 22 ha Onesnaženje in fragmentacija. Ustje reke Dragonje je v ugodnem stanju ohranjenosti, vendar je po arbitražni odločitvi območje sedaj del ozemlja R Hrvaške. Stanje v kanalu Sv. Jerneja se izboljšuje.

Ugodno, 20 ha Kazalnik cilja 1: ohranitev 20 ha

Občasno nenadzorovano poplavljanje zaradi dotrajanosti visokomorskih nasipov

Ugodno.

1310 pionirski sestoji vrst rodu Salicornia in drugih enoletnic na mulju in pesku

Ugodno, 11 ha Kazalnik cilja 1: povečanje na 15 ha

Občasno nenadzorovano poplavljanje zaradi dotrajanosti visokomorskih nasipov

Ugodno. Z ukrepi so se površine povečale za več kot 3 krat.

1320 sestoji metličja (Spartinion maritimae)

Neugodno, 4,5 ha Kazalnik cilja 1: 16 ha, kazalnik neustrezen

Ob Jernejevem kanalu ga ogrožajo vplivi neurejenih privezov (onesnaženje, poškodbe habitata, fragmentacija).

1410 sredozemska slana travišča (Juncetalia maritimi)

Neugodno, 5 ha Kazalnik cilja 1: 10 ha

Sredozemska slana travišča so bila ogrožena predvsem zaradi neustreznega vodnega režima

Metličje ob ustju Dragonje je sicer v ugodnem stanju ohranjenosti, vendar je po arbitražni odločitvi območje sedaj del ozemlja R Hrvaške.

S primernimi ukrepi smo stanje izboljšali za 400 %, kazalnik oresežen, ohranitveno stanje ugodno

1420 sredozemska slanoljubna grmičevja (Sarcocornetea fruticosi)

Ugodno, 12 ha Kazalnik cilja 1: 24 ha

Občasno nenadzorovano poplavljanje zaradi dotrajanosti visokomorskih nasipov

Z ukrepi okopnin so se površine povečale za več kot 4 krat. Ohranitveno stanje ugodno.

Vrsta / habitatni tip Stanje ohranjenosti 2009 Kazalnik Dejavniki ogrožanja Stanje ohranjenosti 2021

o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Stanje Sredozemskih slanih travišč Juncetalia maritimi (1410) po prvem popisu iz leta 2009 (levo) ter stanje v letu 2016. Velikost pik pomeni gostoto steblik ključne rastline te združbe, obmorskega ločka.

KAZALNIK 3: Delež območja parka, na katerem se izvaja tradicionalno solinarstvo (%) - prikaz stopnje doseganja Cilja 1 Tradicionalno solinarstvo se izvaja na celotnem območju Lere (območja zgoščevanja, 26 solnih polj) in na območju enega solnega polja v sklopu Muzeja solinarstva (na srednjeveški način za potrebe prezentacije obiskovalcem parka). Površine, namenjene pridobivanju soli, je približno 593 ha, od katere je za tradicionalno pridelavo soli v rabi 435 ha, razdeljenih na območji Fontanigge in Lera. Območje Fontanigge se uporablja za pripravo slanic, območje Lera pa tako za pripravo slanic kot za kristalizacijo soli.

Podjetje SOLINE Pridelava soli, d. o. o., ki ima rudarsko koncesijo za pridelovanje soli, je od leta 2011 v celoti revitaliziralo eno, prej povsem zapuščeno solno polje (20-Sever) na Leri in obnovilo osem kristalizacijskih bazenov na vseh 21 solnih poljih oziroma skupno 168 kristalizacijskih bazenov (21 x 8 = 168) na Leri (nova obloga, zapore, sanacija podlage, vzgoja petole, pretočni kanali, kolski tir …), v letih 2012 in 2013 pa je še v celoti obnovilo solno polje s pretočnim sistemom in nasipi v sklopu Muzeja solinarstva. Na Leri so se obnovitvena in vzdrževalna dela na infrastrukturi (solna polja, nasipi, zidovi …) izvajala kontinuirano v vseh letih. Delež števila obnovljenih solnih polj se je torej v obravnavanem obdobju povečal za 8 % na Leri in za 50 % na Fontaniggeah. Obširneje je doseganje tega cilja predstavljeno v posebnem poglavju.

KAZALNIK 4: Delež območja, na katerem je razvidna tlorisna zgradba solnih polj (%) - prikaz stopnje doseganja Cilja 1 za cilj: omogočanje doživljanja in spoznavanja parka

Iz posnetkov je razvidno, da se tlorisna zgradba solnih polj na celotnem območju KPSS v letih od 2011 do 2021 ni spreminjala; z obnovo demonstracijskega solnega polja pred Muzejem solinarstva in solnega polja na Leri (polje 20) se je celo povečal obseg območja, na katerem je ta struktura ohranjena oziroma se jo vzdržuje.

KAZALNIK 5: Število obiskovalcev in gibanje sprememb glede na predvideno največje število ter časovno in prostorsko razporejenost obiskovalcev, upoštevaje nosilno zmogljivost solinskih ekosistemov - prikaz stopnje doseganja Cilja 2

Od leta 2002 do 2021 je KPSS obiskalo 728.211 obiskovalcev. Število obiska narašča, upadel je le zadnji dve leti (2020-2021) zaradi Covid razmer. Leta 2010 smo uvedli preštevanje obiskovalcev na vseh vstopnih točkah KPSS, zato imamo za obdobje 2011-2021 natančne podatke o obisku KPSS.

V obdobju 2011-2021 je Krajinski park Sečoveljske soline obiskalo 482.756 obiskovalcev. 265.783 (55 %) je bilo domačih gostov, medtem ko je bilo tujcev 187.647 (45 %). 427.440 je bilo obiskovalcev na Leri, medtem ko si je 55.326 obiskovalcev ogledalo Muzej solinarstva na Fontaniggeah. Lero je obiskalo več tujih gostov, Fontanigge pa več domačih. Z vstopnico iz Lere je Fontanigge obiskalo več obiskovalcev, kot obratno.

Na Leri smo z vodniki opravili kar 5060 vodenih ogledov, ki se jih je udeležilo 155.157 obiskovalcev. Obiskovanje parka poteka po ustaljenem pristopu, ki je usklajen s cilji ohranjanja narave, kakovostnega doživetja in minimalnih motenj za zaposlene na solnih poljih. Vse skupine se predhodno najavijo pri vodstvu parka, za skupine nad 15 oseb je na Leri obvezno spremstvo parkovnega vodnika. Na dan park sprejme le omejeno število skupin obiskovalcev, tako da ocenjena nosilna kapaciteta parka ni presežena. Gibanje izven označenih poti ni dovoljeno, že od leta 2012 obiskovalci in zaposleni (z izjemo transporta za potrebe solinarstva, upravljanja parka in muzeja ter servisnih in intervencijskih voženj) v park ne dostopajo z motornimi vozili. Urejene so pešpoti in kolesarske poti, na Fontaniggeah je možen najem koles, električna in kombinirana vozila so na voljo za prevoz določenih skupin iz segmenta obiskovalcev parka (obiskovalci SPA, invalidi, najemniki priveznih mest in solnih polj) in za zaposlene, ki svoja motorna vozila puščajo pred vhodom v park. Problematično še vedno ostaja privezovanje plovil na nelegalno postavljenih privezih in prenočevanja na njih v Jernejevem kanalu. Obširneje je doseganje tega cilja predstavljeno v posebnem poglavju.

Tlorisna zgradba solnih polj območja KPSS iz zraka iz leta 2003 (levo) in 2021 (desno) (vir: Google Earth).

o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

KAZALNIK 6: Število skupnih sinergijskih nalog in aktivnosti z Muzejem solinarstva in Vodnogospodarsko javno službo - prikaz stopnje doseganja Cilja 3

Koncesionar za upravljanje KPSS je leta 2011 začel z vzdrževalnimi in obnovitvenimi deli na solnih poljih in nasipih za uravnavanje vodnega režima za demonstracijo srednjeveškega solinarstva v okviru kompleksa Muzeja solinarstva, kjer interpretacijo izvajajo zaposleni v muzeju, in jih povsem obnovil. Upravljavec parka je v letih, ko je muzej organiziral tabore v sodelovanju z Voluntariatom (2011–2013), pomagal pri organizaciji teh taborov (prevozi, manjša ureditvena dela, skupne predstavitve). Prav tako se vsako leto izvaja skupna izposoja koles za obiskovalce Fontanigge. Kolesa je nabavil Muzej v okviru projekta, kolesarnico in izposojo koles pa vzdržuje in upravlja KPSS. Med sinergijskimi nalogami, ki so usklajene z delovanjem javne vodnogospodarske službe izpostavljamo pripravo pripomb na letne načrte JVG-službe in izvajanje terenskih obhodov za ugotavljanje poškodb oziroma stanja na nasipih (vendar podatki niso spremljani in dokumentirani na način, ki bi omogočal kvantitativno primerjavo po letih).

Preglednica 7: Število skupnih dogodkov, ki so bili izvedeni v sodelovanju med upravljavcem parka in Muzejem solinarstva v posameznih letih.

skupnih (dogodkov) med Muzejem solinarstva in KPSS

** Kljub preklicu epidemije covida-19 je leta 2020 ostal Muzej solinarstva v Sečoveljskih solinah za obiskovalce zaprt za nedoločen čas. Z okoljskega ministrstva so sporočili, da glede na razmere v tem letu do nadaljnjega ne morejo sofinancirati odprtja muzeja solinarstva.

KAZALNIK 7: Število aktivnosti, izvedenih skupaj z lokalnim prebivalstvom - prikaz stopnje doseganja Cilja 4

Povezanost lokalnega prebivalstva s parkom se kaže na več načinov: - neposredno preko omogočanja zaposlitev, soorganizacije dogodkov z ali v lokalni skupnosti: sejmi, razstave, srečanja lokalnih društev, čistilne akcije (prikazuje jih Preglednica 8), - promocije kraja preko parka in posredno zaposlitvene možnosti

8: Število skupnih dogodkov, ki jih je soorganiziral KPSS skupaj z lokalnimi prebivalstvom v letih 2011-2021.

Ugotovitve ob analizi stopnje doseganja ciljev parka na podlagi kazalnikov od 1- 7, ki so določeni v načrtu upravljanja v KPSS v letih od 2011 do 2021

Iz kazalnikov 1 do 4 je razvidno, da so varstveni cilji za ohranjanje naravnih vrednot, rastlinskih in živalskih vrst in njihovih habitatov ter habitatnih tipov, doseženi. Tudi med kazalniki 5 do 7, ki opredeljujejo predvsem socialno-ekonomske značilnosti in cilje območja (delež površin, na katerih se izvaja tradicionalno solinarstvo in na katerih se ohranja tlorisna mreža solnih polj, število obiskovalcev, skupne naloge z drugimi izvajalci javnih služb, število skupnih dogodkov v organizaciji KPSS in lokalne skupnosti), ki sicer niso bili kvantitativno določeni, ni odstopanja od zastavljenih ciljev.

Stopnje doseganja ciljev se ugotavlja s pomočjo sedmih, v Načrtu upravljanja določenih kazalnikov. Doseganje ciljev ohranjenosti indikatorskih habitatnih tipov (HT; vsi so uvrščeni na dodatek k Habitatni direktivi in na

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

osnovi teh HT je bilo določeno tudi območje Natura 2000 v KPSS) se je ovrednotilo glede na obseg (pri nekaterih HT je bil cilj ohranitev obsega, pri drugih pa tudi povečanje obsega) posameznega HT. Le pri HT izlivi rek, estuarij in sestoji metličja, je na osnovi vizualne ocene stanja (onesnaženje, degradacija okolja) podana tudi subjektivna ocena o kakovosti razmer za obravnavani HT. Pri obeh omenjenih HT je bila kot izhodiščno stanje obsega posameznega HT v letu 2009 podana povsem napačna ocena obsega HT, zato podatki z današnjim stanjem niso povsem primerljivi. Pri teh dveh HT je ugotovljeno neugodno stanje ohranjenosti, tako kot je bilo že leta 2009, ko je bila pripravljena izhodiščna ocena, pri obeh HT pa je opazno tudi počasno izboljševanje razmer v širšem okolju. Pri ostalih treh HT je zabeleženo ugodno stanje ohranjenosti in pri dveh tudi bistveno povečanje obsega habitatnega tipa. Najnovejši in še neobjavljeni podatki (Škornik, ustno, 2016) kažejo, da se tudi obseg HT 1420 povečuje, čeprav tega iz do sedaj znanih podatkov ni bilo razvidno. Med indikatorskimi živalskimi vrstami je najprej treba ugotoviti, ali so bile zaradi skromnih podatkov za kar nekaj vrst narejene precej netočne oziroma neuporabne ocene izhodiščnega stanja populacij (žvižgavka, polarni in rdečegrli slapnik, pritlikavi kormoran) ali pa so spremembe v pojavljanju vrst odvisne od razmer v njihovih gnezdiščih na severu Evrope. Zato predlagamo, da se te indikatorske vrste izloči in zamenja z drugimi. Pri eni vrsti (polojnik) je bila začetna primerjalna vrednost populacije postavljena povsem nerealno. Omenjenih pet vrst v analizi stanja zato ni. Med ostalimi 11 indikatorskimi vrstami prav pri vseh beležimo vsaj nad 70 % doseganje postavljenega kazalnika, pri posameznih vrstah pa je bil kazalnik v zadnjih petih letih presežen tudi za več sto odstotkov. Zaradi naštetega ugotavljamo, da je stanje indikatorskih vrst v KPSS ugodno, razen pri navadni čigri, kjer je zaradi težav z zagotavljanjem ustreznega vodnega režima v času gnezditve (tudi kot posledica obnovitvenih del na nasipih po naravni nesreči iz leta 2008) in težav s plenilci (kopenskimi in aviarnimi) stanje ohranjenosti trenutno na ravni zadovoljivega. Eno vrsto (rjava cipa), ki je bila ob določevanju območij Natura 2000 izbrana kot vrsta, zaradi katere se območje določa, pa bi bilo treba na območju KPSS izvzeti iz seznama kvalifikacijskih vrst za določitev območja Natura, saj njene ekološke zahteve niso skladne z ekološkim značajem Sečoveljskih solin kot pretežno vodnega habitata.

Tudi med kazalniki 3 do 7, ki opredeljujejo predvsem socialno-ekonomske značilnosti in cilje območja (delež površin, na katerih se izvaja tradicionalno solinarstvo in na katerih se ohranja tlorisna mreža solnih polj, število obiskovalcev, skupne naloge z drugimi izvajalci javnih služb, število skupnih dogodkov v organizaciji KPSS in lokalne skupnosti), ki sicer niso bili kvantitativno določeni, ni odstopanja od zastavljenih ciljev.

Ocena učinkovitosti upravljanja

Ocena učinkovitosti upravljanja je primerjalni prikaz števila opravljenih nalog, izraženih s kazalniki, v desetih letih glede na število načrtovanih nalog v Načrtu upravljanja.

Prikaz doseganja kazalnikov za spremljanje učinkovitosti upravljanja KPSS med leti 2011 in 2021 kaže, da je bilo doseženih skoraj 92 % kazalnikov in da se le 8 % v Načrtu upravljanja zapisanih nalog v obdobju veljavnosti desetletnega Načrta upravljanja še ni izvedlo. Nekatere izmed njih (predvsem tiste, ki so povezane z načrtovanimi ureditvami na območju nekdanjega rudnika v Sečovljah) se niso izvedle do konca obdobja veljavnosti tega načrta, saj se je zaradi spremenjenih ekonomskih razmer spremenila tudi strateška usmeritev lastnika zemljišča pri nekdanjem rudniku črnega premoga v Sečovljah, kjer je bila prvotno zamišljena ureditev vstopne in promocijske točke KPSS.

Najnižje vrednosti doseganja indikatorskih vrednosti se kažejo pri sodelovanju upravljavca z uporabniki naravnih virov (predvsem z lastniki in obdelovalci kmetijskih zemljišč in marikulturno dejavnostjo), izboljšati pa bo treba tudi sodelovanje s sektorjem za varstvo kulturne dediščine.

Naravovarstveni nadzor se do konca leta 2015 v KPSS ni mogel izvajati v celoti, saj upravljavec ni imel za to pooblaščenih naravovarstvenih nadzornikov (usposabljanja in izpite za neposredni nadzor v naravi je Ministrstvo za okolje in prostor po letu 2009 omogočilo ponovno šele v letu 2015). Zlasti se niso mogli voditi upravni postopki, izvajale pa so se posamezne naloge, kot je spremljanje stanja, obveščanje inšpekcijskih služb in opozarjanje obiskovalcev. Predvsem ni bilo možno ukrepati ob zaznanih kršitvah. Od leta 2016 se na območju KPSS redno izvaja naravovarstveni nadzor, ob zaznanih kršitvah so bili izrečeni številni ukrepi (opozorila, plačilni nalogi, odločbe o prekrkih ...). Kljub formalnim omejitvam, zaradi katerih se naravovarstveni nadzor ni mogel izvajati prej, pa je upravljavec parka vedno skrbel za izvajanje varstvenih režimov z neposrednimi pregledi stanja na terenu ter z ozaveščanjem in usmerjanjem obiskovalcev parka na vstopnih točkah v park. V Preglednici 9 je prikazana sinteza doseganja skupnega števila kazalnikov za posamezno aktivnost po ciljih in nalogah upravljanja KPSS. Kazalniki posameznih aktivnosti in nalog na podlagi Načrta upravljanja so razvidni iz Priloge.

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Preglednica 9: Podroben prikaz doseganja kazalnikov po posameznih ciljih upravljanja parka in posameznih nalogah in aktivnostih, določenih v Načrtu upravljanja

SKLOP Skupno št. kazalnikov v sklopu

CILJ 1

Število doseženih kazalnikov in aktivnosti v izvajanju (%)

Število nedoseženih kazalnikov

Število aktivnosti iz Načrta upravljanja, ki se sploh niso izvedle

1.1. Izvajanje neposrednih aktivnosti za varstvo vrst in habitatnih tipov 21 19 (90,5 %) 1 1

1.2. Izvajanje solinarske dejavnosti v obsegu, potrebnem za ohranitev biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot ter krajine

24 21 (87,5 %) 1 2

1.3. Zagotavljanje svežih informacij o stanju 12 11 (91,7 %) 1 0

1.4. Sodelovanje z uporabniki naravnih virov 3 1 (33,3 %) 1 1

CILJ 2

2.1. Zagotavljanje prepoznavnosti zavarovanega območja 12 12 (100 %) 0 0

2.2. Zagotavljanje poteka obiska, ki je ustrezen z vidika varstva in obiskovanja 31 22 (71,0 %) 3 6

CILJ 3

3.1. Prispevanje k ohranjanju, predstavljanju in spoznavanju kulturne dediščine 11 7 (63,6 %) 2 2

3.2. Prispevanje k zaščiti solin pred »zunanjimi vodami« 9 8 (88,9 %) 1 0

3.3. Prispevanje upravljavca k odpravljanju naravnih nesreč in izrednih ekoloških stanj (1) Ni bilo takšnih izrednih stanj ali nesreč

CILJ 4

4.1 - 4.3. Omogočanje povezanosti lokalnega prebivalstva s parkom 4 3 (75,0 %) 0 1

CILJ 5

5.1. - 5.4. Izvajanje neposrednega nadzora v naravi 12 12 (100,0 %) 0 0

CILJ 6

6.1. - 6.7. Splošne naloge in aktivnosti 14 12 (85,7 %) 2 0

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

SKLOP Skupno št. kazalnikov v sklopu

SKUPAJ vseh kazalnikov: 153

Število doseženih kazalnikov in aktivnosti v izvajanju (%)

Število nedoseženih kazalnikov

Število aktivnosti iz Načrta upravljanja, ki se sploh niso izvedle

SKUPAJ doseženih kazalnikov: 140 (91,5 %)

SKUPAJ nedoseženih kazalnikov: 12 (7,8 %)

SKUPAJ aktivnosti iz Načrta upravljanja, ki se sploh niso izvedle: 13 (8,5 %)

Iz analize kazalnikov doseganja ciljev parka je razvidno, da so varstveni cilji za ohranjanje naravnih vrednot, rastlinskih in živalskih vrst in njihovih habitatov ter habitatnih tipov, pretežno doseženi. Obenem kažejo tudi kazalniki, ki opredeljujejo predvsem socialno-ekonomske značilnosti in cilje območja (število obiskovalcev, skupne naloge z drugimi izvajalci javnih služb, število skupnih dogodkov v organizaciji KPSS in lokalne skupnosti), da ni velikega odstopanja od zastavljenih ciljev. Primerjava števila opravljenih nalog glede na število načrtovanih nalog v načrtu upravljanja v KPSS ob upoštevanju stanja ohranjenosti indikatorskih habitatnih tipov in vrst na območju KPSS in obiskovanjem parka, kaže, da je upravljanje s parkom uspešno, saj je doseženih prek 80 % kazalnikov. Aktivnosti, ki se do sedaj glede na Načrt upravljanja niso izvedle, so posledica pomanjkanja finančnih sredstev. V prvem petletnem obdobju so se med upravljavcem KPSS (koncesionarjem) in Republiko Slovenijo (koncedentom) izkazovali problemi iz koncesijskega razmerja, predvsem na področju nerešenih vlaganj družbe Soline v državno infrastrukturo in razmerij med koncedentom in koncesionarjem, vezanih na razmejitev izvajanje javne službe in komercialne dejavnosti družbe. Vprašanja ostajajo še naprej nerešena.

Sklad za podnebne spremembe (SPS)

Dvigovanje morske gladine kot posledica podnebnih sprememb je skupaj z antropogenim vplivom pomemben faktor krčenja obalnih mokrišč, kot so Sečoveljske soline. To ima pomembne posledice za številne organizme, tudi za ptice, ki na teh območjih gnezdijo. Brez ustreznih ukrepov lahko nekatere ptice s teh območij v celoti izginejo. Do konca stoletja naj bi se po optimističnem scenariju morska gladina dvignila za pol metra, po pesimističnem pa celo do enega metra. Obalna mokrišča v zmernih geografskih širinah bi lahko zaradi kombinacije dvigovanja morske gladine in antropogenega vpliva do leta 2100 skoraj v celoti izginila.

V zadnjih 10 letih se padavine ne pojavljajo več enakomerno prek vsega leta in vse več je mesecev in let z obilnejšimi padavinami, ki niso bile značilne za ta prostor (2010, 2014, 2017, 2019) z ekstremnimi kratkotrajnimi nalivi s količinami od 400 mm/h do 1600 mm/h. Nalivov z več kot 100 mm/h pa je bilo od leta 2010 več kot 40. Poleg tega se soočamo še s pogrezanjem solinske infrastrukture ter s postopnim, a trajnim dvigovanjem gladine morja in s tem povezanimi višjimi nivoji oseke, kar še dodatno otežuje izpust vode iz zaprtega sistema kanalov v KPSS. V preteklih letih je bilo tako poleg ukrepov za spodbujanje trajnostne mobilnosti območij ohranjanja narave v okviru Sklada za podnebne spremembe izvedenih več ukrepov za preprečevanje in obvladovanje vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst ter več ukrepov za za obvladovanje vplivov podnebnih sprememb na solinske ekosisteme Sečoveljskih in Strunjanskih solin ter druga mokrišča na zavarovanih območjih Natura 2000.

Sredstva Sklada za podnebne spremembe, ki niso bila predvidena v Načrtu upravljanja 2011-2021, so ključna pri obvladovanju podnebnih sprememb v Krajinskem parku Sečoveljske soline in so bila vključena v obstoječe cilje iz NU.. Izvedli so se spodaj navedeni ukrepi:

Ukrepi za preprečevanje in obvladovanje vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst Ukrep je namenjen izvajanju ukrepov ohranjanja narave na področju preprečevanja in obvladovanja vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst (v nadaljevanju: ITV), prednostno za vrste uvrščene na seznam EU v skladu z uredbo EU 1143/2014.

- spremljanje razširjenosti tujerodnih vrst v ZO in njegovi okolici - odstranjevanje tujerodnih rastlin - študije za pripravo ocen tveganja invazivnosti tujerodnih vrst - osveščanje o invazivnih tujerodnih vrstah

Ukrepi za obvladovanje vplivov podnebnih sprememb na solinske ekosisteme Sečoveljskih in Strunjanskih solin ter druga mokrišča na zavarovanih območjih Natura 2000 Ukrepi so se izvedli z namenom zagotovitve infrastrukture in mehanizmov za uravnavanje ustreznega vodnega režima ob pričakovanem nihanju količin vode, in preprečevanje škodljivih vplivov zaradi dviga gladine morja, vremenskih ujm ali drugih dejavnikov podnebnih sprememb, s čimer se dolgoročno zagotavlja ustrezne razmere v habitatih rastlinskih in živalskih vrst in ohranja biotska raznovrstnost v solinah in drugih mokriščih. Ukrepe utemeljujemo z dejstvom, da so mokrišča, kot del omrežja Natura 2000, zaradi pričakovanih vplivov podnebnih sprememb ena od najbolj ranljivih območij, obenem pa imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju ekosistemskih storitev za širše naravno in človekovo bivalno okolje. Izvedeni ukrepi na območju KPSS vključujejo oblikovanje in obnovo ter dvig nasipov, ki preprečujejo nenadzorovano razlivanje vod, popravilo, prilagoditev in zamenjavo zaporničnih sistemov med pretočnimi kanali ter pretočnimi kanali in morjem, poglabljanje in čiščenje jarkov in kanalov zaradi večje pretočnosti ter vzpostavitev ali obnovo infrastrukture za odvodnjavanje padavinskih voda. Nekateri nasipi na območju Fontanigge so dotrajani, prav tako so dotrajani tudi zapornični sistemi, zato prihaja ob visokem plimovanju do nenadzorovanega vdora morske vode in poplavlja gnezdišča ter pomembne habitatne tipe, za katere smo, z željo po zagotovitvi ugodnega ohranitvenega stanja in potencialnega zaraščanja, leta 2010 izdelali tudi osnutek Habitatnega akcijskega načrta v KPSS, s katerim smo z nekaterimi izvedbenimi deli zagotovili približno 50 ha površine namenjene okopninam ali občasno poplavljenim bazenom, na katerih smo pričakovali ugodno sukcesijo halofitov in halofitne vegetacije. Na Leri je zaradi dotrajanosti nasipov in pretočnih kanalov zmanjšana pretočnost vode. Občasno zaradi tega prihaja do poplavljanja.

Glavni cilj investicij je bil zagotavljanje optimalnih življenjskih pogojev ter zagotovitev ugodnega ohranitvenega stanja habitatnih tipov (Sredozemska slanoljubna grmičevja Sarcocornetea fruticosi (1420), sestoji metličja Spartinion maritimae (1320), Sredozemska slanoljubna grmičevja Sarcocornetea fruticosi (1420), muljasti in peščeni poloji, kopni ob oseki (1140), pionirski sestoji vrst rodu Salicornia in drugih enoletnic na mulju in pesku (1310) ter Sredozemska slana travišča Juncetalia maritimi (1410).) in vrst Natura 2000 (solinarka 1152, močvirska sklednica 1220, velika bela čaplja A027, mala bela čaplja A026, sabljarka A132, polojnik A131 , beločeli deževnik A138, rumenonogi galeb A459 , črnoglavi galeb A176 , navadna čigra A193, mala čigra A195 in rjava cipa A255) na območju Sečoveljskih solin, s katerimi bomo lahko dosegli cilje sprejete v PUN-u.

o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

V drugi polovici 21. stoletja je pričakovani rezultat podnebnih sprememb pospešeno dviganje morske gladine in posledično pogostejše poplavljanje nizko ležečih obrežnih območij. Slednje bi lahko imelo pomembne posledice za organizme, ki so vezani na ta območja, vključno z obrežnimi pticami, ki se v teh habitatih prehranjujejo v času selitev, v njih gnezdijo ali pa prezimujejo ter na njihova življenjska okolja – habitatne tipe.

Analize gnezditvenih vzorcev nekaterih ptic gnezdilk (beločeli deževnik, mala in navadna čigra ter polojnik) v Krajinskem parku Sečoveljske soline so pokazale, da dinamika gnezdenja teh ptic v zadnjih letih jasno opozarja na prihajajoče klimatske spremembe. Brez ustreznega napora, kamor sodi ustrezno vzdrževanje vodnega režima, bodo pomembni habitatni tipi slanišč kot tudi nekatere Natura 2000 vrste izginile iz Sečoveljskih solin (Ivajnšič et al., 2016)..

Ukrepi za spodbujanje trajnostne mobilnosti območij ohranjanja narave Izvedeni so bili nekateri ukrepi, ki spodbujajo k umirjanju prometa na zavarovanem območju. Nabavljena so bila nekatera električna delovna vozila ter električna vozila za prevoz oseb, namenjena predvsem prevozu zaposlenih, starejši obiskovalcev, invalidov ter gibalno oviranih oseb.

Obnova infrastrukture

Dolgoročni cilji upravljanja KPSS so usmerjeni k varovanju in trajnemu ohranjanju naravnih lepot in s tem biotske raznovrstnosti Sečoveljskih solin, čuvanju kulturne dediščine in značilnosti obmorske kulturne krajine Slovenske Istre. V letu 1999 Droga Portorož izloči pridelavo soli in ustanovi podjetje SOLINE Pridelava soli d. o. o. Leto kasneje se podjetje SOLINE Pridelava soli d. o. o. prijavi na razpis za upravljalca Krajinskega parka Sečoveljske soline in postane njegov skrbnik. 20.4.2001 Vlada Republike Slovenije sprejme Uredbo o Krajinskem parku Sečoveljske soline z namenom, da zavaruje območje naravne vrednote in ohrani biotsko raznovrstnost tipičnega solinskega ekosistema.

Leta 2002 Podjetje SOLINE Pridelava soli d. o. o. postane last družbe Mobitel d.d.

Vlada RS je 10.6.2003 na seji potrdila koncesijsko pogodbo za upravljanje krajinskega parka Sečoveljske soline in rabo te naravne vrednote in podelila koncesijo družbi Soline Pridelava soli d.o.o.. Uredba za obe vrsti koncesij opredeljuje predmet in območje koncesije, njeno vsebino, pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, upravljanje z zemljišči, vire financiranja, začetek in čas trajanja koncesije, plačilo zanjo, obveznosti koncesionarja, način pridobitve koncesije, vsebino javnega razpisa, njegovo objavo in izvedbo, merila za izbor koncesionarja, koncesijsko pogodbo, nadzor nad izvajanjem koncesije, razloge in način prenehanje koncesije, prenos koncesije ter njeno podaljšanje.

Vlada RS je na svoji redni seji 30.6.2011 sprejela Uredbo o načrtu upravljanja krajinskega parka Sečoveljske soline za obdobje 2011-2021. Uredba temelji na zakonu o ohranjanju narave in uredbi o krajinskem parku Sečoveljske soline Zakon določa način priprave načrta za upravljanje zavarovanega območja, v uredbi o krajinskem parku pa je določeno, da morajo za upravljanje Sečoveljskih solin sprejeti načrt upravljanja. Sprejeta uredba tako opredeljuje načrt upravljanja in določa pogoje za investicijsko vzdrževanje ter vlaganje v nepremičnine, ki so v lasti države Podjetje SOLINE Pridelava soli d.o.o. od leta 2003 dalje vlaga svoja sredstva in sredstva pridobljena s projekti v objekte, ki so v lasti države. Zaradi ocene vrednosti vlaganj koncesionarja v obnovo nepremičnin na območju Sečoveljskih solina, sta bili opravljeni tudi dve cenitvi, ki ju je opravilo podjetje DODOMA. Namen ocene vrednosti je cena vrednosti vlaganj koncesionarja v obnovo nepremičnin na območju Sečoveljskih solin. Vlaganja so se izvajala na gradbenih objektih, komunalni infrastrukturi in na solinarski infrastrukturi v času od sklenitve pogodbe in sicer v obdobju 2003 do 15.9.2006 (835.785.723,96 SIT) ter za obdobje 1.11.2006 do 31.7.2011 (1.528.000,00 EUR).

Prenos obnovljenih nepremičnin na Republiko Slovenijo je bil izveden 27.10.2017.

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Nekdanja mizarska delavnica pred začetkom obnovitvenih del ter Center za obiskovalce (MMC) po obnovitvi. V centru se nahajajo projekcijska dvorana, multimedijska dvorana ter dvorana z interaktivno maketo, taktilnim modelom za slepe in vsebinami o soli in solinarstvu. (Foto: I. Škornik)

Caserma, nekdanja stražarnica italijanskih finančnikov pred in po obnovitvi. V njej se nahaja trgovina Lera in razstavna galerija, kjer smo v obdobju 20012021 gostili številne domače in tuje umetnike. (Foto: I. Škornik)

Upravna stavba pred in po obnovitvi. V njej se nahaja tudi okrepčevalnica Fioret. (Foto: I. Škornik)

Na prostoru ob kanalu Grande, kjer je bilo včasih odlagališče raznorazne šare, smo po obnovitvi v stavbi ob njej uredili pisarne, laboratorij, razgledno ploščad in sanitarije za obiskovalce. Tu se nahaja tudi pristajalni pomol za obiskovalce, ki v KPSS prihajajo organizirano s plovilom. (Foto: I. Škornik)

Stavba ob kanalu Grande pred in po obnovitvi. V njej se nahaja avtomatizirana strojna pakirna linija soli in s soljo povezanih proizvodov, sušilnica ter skladišče. (Foto: I. Škornik)

Stavba ob kanalu Grande pred in po obnovitvi. V njej se nahaja ročna pakirnica soli in s soljo povezanih proizvodov. (Foto: I. Škornik)

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Med prvimi stavbami je bila obnovljena delavnica. (Foto: I. Škornik)

Del območja kristalizacije na Leri z odcednim jarkom - Lido pred in po obnovitvi. (Foto: I. Škornik)

Stavba ob kanalu Grande pred in po obnovitvi. V njej se nahaja atelje akademskega slikarja Cveto Marsiča. (Foto: I. Škornik)

Uredili smo tudi teraso z nadstreškom pred okrepčevalnico ter prostore za vzdrževalce. (Foto: I. Škornik)

Pred

Čiščenje

Notranjost nekdanje upravne stavbe. (Foto: I. Škornik) Dotrajana električna napeljava. (Foto: I. Škornik)

Notranjost stavbe, kjer smo uredili laboratorij. (Foto: I. Škornik) Staro leseno lopo, ki je kazila izgled, smo podrli. (Foto: I. Škornik)

dokončno ureditvijo in obnovo notranjosti pakirnice in skladišča, je bilo potrebno urediti temeljenje. (Foto: I. Škornik)

notranjosti v stavbi, kjer so sedaj pisarne za zaposlene. (Foto: I. Škornik)

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Dotrajano črpališče je bilo potrebno obnoviti. (Foto: I. Škornik) Začetki gradbenih del pri postavitvi tlačnega kanalizacijskega sistema na Leri. (Foto: I. Škornik)

Ureditev prostora na vhodu v Fontanigge. (Foto: I. Škornik) Postavitev recepcije na Fontaniggeah in informativne table. (Foto: I. Škornik)

Obnovitvena dela na enem izmed 26 obnovljenih solnih poljih (Foto: I. Škornik)

Postavitev prve recepcije na Leri. (Foto: I. Škornik)

Ročna košnja nekoč povsem zaraščenih nasipov ob kanalih. (Foto: I. Škornik) Obnovitvena dela na območju zgoščevanja morske vode. (Foto: I. Škornik)

Vhod v nove sanitrije na Leri. (Foto: I. Škornik) Čiščenje zamuljenih in nepretzočnih robnih jarkov. (Foto: I. Škornik)

Vzdrževanje osnovne parkovne infrastrukture za obiskovalce. (Foto: I. Škornik) Postavili smo številne stebričke s piktogrami prepovedi. (Foto: I. Škornik)

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Vzdrževanje lesenih brvi in mostičkov. (Foto: I. Škornik) Postavitev novih klopi na Parenzani. (Foto: I. Škornik)

Postavitev in zamenjava številnih manjših in večjih zapornic. (Foto: I. Škornik) Pričetek sanacije čelnih morskih nasipov zaradi poplavljanja. (Foto: I. Škornik)

Čiščenje zarasti na Stojbah. (Foto: I. Škornik) Izkop in ureditev kanala za odvodnjavanje vode na Stojbah, kjer živijo tudi močvirske sklednice. (Foto: I. Škornik)

Odlagališča raznih odpadkov na območju Piccie ni več, saj smo na tem območju postavili ThalassoSPA Lepa Vida. (Foto: I. Škornik)

Strojna sanacija in odstranjevanje gradbenih odpadkov na Leri. (Foto: I. Škornik)

Odlagališče odpadkov na Leri, tik ob vstopu v KPSS smo odstranili. (Foto: I. Škornik) Odlagališče odpadkov na Rudniku smo v nekaj letih počistili . (Foto: I. Škornik)

Ureditev poti na Fontaniggeah do izliva reke Dragonje v morje. (Foto: I. Škornik) Ureditev poti, ki vodi od mejnega prehoda Sečovlje do recepcije na Fontaniggeah. (Foto: I. Škornik)

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Reliefna maketa solin, ki nam omogoča ogled pretokov vod. (Foto: I. Škornik) Taktilni model KPSS za slepe in slabovidne. (Foto: I. Škornik)

Dvorana v Centru za obiskovalce (MMC), v kateri stoji maketa in taktilni model za slepe ter vsebine o solinah, solinarstvu in o soli. (Foto: I. Škornik)

Projekcijska dvorana je namenjena ogledu filma na vodenih ogledih skupin. (Foto: I. Škornik)

Vitrina z različnimi domačimi in tujimi solmi. (Foto: I. Škornik) Primerjava starega in novega načina pridelave soli. (Foto: I. Škornik)

Del multimedijske dvorane s prikazom filma. (Foto: I. Škornik) Novi infomat omogoča dostop do informacij v petih jezikih. (Foto: I. Škornik)

Soline skozi čas - časovna os (Foto: I. Škornik).

Vsebine o soliinah, soli in solinarstvu so predstavljene v treh jezikih. (Foto: I. Škornik)

PROJEKTI - Projektno delo

Krajinski park Sečoveljske soline je v svojem dvajsetletnem delovanju uspešno prijavljal svoje projektne ideje v okviru regionalnega in mednarodnega projektnega dela. Velik razmah projektnega sodelovanja je KPSS omogočil izvajanje različnih nalog. V primeru uspešnosti prijave na projekte se prične izvajanje enkratnih ali večletnih programov. S finančnimi sredstvi, ki so bila pridobljena s pomočjo projektnih nalog, smo uspešno obnovili Sečoveljske soline, razvili različne programe znotraj KPSS in okrepili mednarodno sodelovanje ter povezave z domačini.

LIFE Ohranitev ogroženih vrst in habitatov v Krajinskem parku Sečoveljske soline LIFE03 NAT/SLO/000076

Akronim projekta: /

- Leto razpisa: 2003

- Razpis: LIFE Narava in biotska raznovrstnost

- Vodilni partner: SOLINE Pridelava soli d.o.o.

- Partnerji: Zavod RS za varstvo narave, OE Piran; Ornitološko društvo Ixobrychus; Parco regionale del Delta del Po Emilia Romagna

- Sofinancerja: Ministrstvo RS za okolje in prostor in družba Mobitel, d. d.

- Začetek projekta: september 2003

- Zaključek projekta: september 2006

- Vrednost projekta: 714.440,00 €; Delež EK: 357.220 € (50 %); Delež MOP: 232.193 € (32,5 %)

- Spletna stran: http://www.kpss.si/intro/

- Cilji: Cilj projekta je bil zagotoviti učinkovito ohranjanje ogroženih habitatov in varstvo vrst. Ciljni habitati so: 1130 – izlivi rek, estuariji, 1140 – muljasti in peščeni poloji brez vegetacije višjih rastlin, 1310 – poplavljani muljasti poloji s sestoji slanuš enoletnic, 1320 – muljaste morske obale s prevladujočo travo iz rodu Spartina, 1410 – obmorska močvirja (Juncetalia maritimi), 1420 – sestoji slanuš trajnic na muljastih polsuhih tleh (Salicornia fruticosi). Ciljne vrste so Knipowitschia cf. caucasica in solinarka Aphanius fasciatus (šest zgoraj naštetih habitatnih tipov in dve ribji vrsti so uvrščeni v dodatkih I in II direktive o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst (Council Directive 92/43/EEC (Habitatna direktiva)). Poleg tega je v dodatku I direktive o ohranjanju prostoživečih ptic (Council Directive 74/409/EEC (Ptičja direktiva)) uvrščenih šest vrst ptic polojnik Himantopus himantopus, sabljarka Recurvirostra avosetta, navadna čigra Sterna hirundo, mala čigra Sterna albifrons, rjava cipa Anthus campestris in beločeli deževnik Charadrius alexandrinus, z najpomembnejšimi ali edinimi gnezditvenimi populacijami v Sloveniji. Sečoveljske in strunjanske soline sta najpomembnejši območji pojavljanja črnoglavega galeba Larus melanocephalus v Sloveniji. Tudi ta vrsta je na dodatku I direktive o ohranjanju prostoživečih ptic. Izvedene so bile akcije: priprava upravljavskega načrta, akcije za vzdrževanje in nadzor nad vodnim režimom in uravnavanje slanosti vode, obnova in redno vzdrževanje nasipov, preprečitev plenjenja gnezd na tleh gnezdečih solinskih ptic z izkopom robnih jarkov znotraj solin in ureditev nadomestnih gnezdišč za čigre (nasipi, splavi, otoki, sprememba nekaterih bazenov v območja za gnezdenje), osveščanje prebivalstva in promocija območja.

Rezultati projekta: 2000 m2 najdragocenejših habitatov je zavarovanih pred nekontroliranimi spremembami vodnega režima (vdor visokih vod, poplavljanje), 5.000 m2 naravovarstveno nezanimivih površin je bilo spremenjenih v gnezdišče najmanj šestih ogroženih ptičjih vrst, izkopanih je bilo 6.500 m obrobnih jarkov in več kot 100 ha bazenov, obkroženih z jarki (za onemogočanje dostopa kopenskim plenilcem), razmere za ohranitev šestih habitatnih tipov in dveh ribjih vrst so se izboljšale. Okrepila se je zavest o naravovarstvenem pomenu območja in lokalna podpora za učinkovito varovanje habitatov in vrst, kar je pripomoglo k zaščiti območja pred agresivnim razvojem. Koncept promocije je temeljil na vzpostavitvi omrežja Natura 2000.

V okviru projekta LIFE smo izkopali robne jarke, ki preprečujejo dostop nekaterim kopenskim plenilcem na gnezdišča. (Foto: I. Škornik)

V okviru projekta LIFE smo obnovili dotrajane nasipe na območju zgoščevanja morske vode na Leri. (Foto: I. Škornik)

Začetek del sanacije brežine kanala Pichetto. (Foto: I. Škornik). Gnezdišče za čigre z otoki na območju Piccie. (Foto: I. Škornik)

Prvo kombinirano vozilo v KPSS za namene prevoza oseb.(Foto: I. Škornik) Posvet z deležniki ob nastajanju Načrta upravljanja KPSS. (Foto: I. Škornik)

V okviru projekta LIFE smo obnovili stavbo nekdanje mizarske delavnice. (Foto: I. Škornik)

V okviru projekta LIFE smo pokosili zaraščene nasipe ob kanalih. (Foto: I. Škornik)

LIFE+ Človek in narava v Sečoveljskih solinah LIFE09 NAT/SI/000376

Akronim projekta: MANSALT

Leto razpisa : 2009 Razpis: LIFE + Vodilni partner: SOLINE Pridelava soli d.o.o. Partnerji: / Sofinancerja: Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije in družba Telekom d.d. Začetek projekta: oktober 2010 Zaključek projekta: september 2015 Vrednost projekta: 7.056.366 EUR (prejeta sredstva SOLINE d.o.o. 6.595.992,19 EUR) Spletna stran: http://www.kpss.si/intro/ Projekt “LIFE+ MANSALT - Človek in narava v Sečoveljskih solinah” se je v Sečoveljskih solinah izvajal med 1. oktobrom 2010 in 30. septembrom 2015. Projektne aktivnosti so bile usmerjene v ohranjanje biotske raznovrstnosti, hkrati pa so prispevale tudi k varstvu kulturne dediščine solin in zaledja. S projektnimi aktivnostmi je bila odpravljena največja grožnja solinam, to je nenadzorovano poplavljanje območja v času visokega plimovanja. Več desetletij slabo vzdrževani nasipi namreč niso več varovali območja KPSS pred vdori morske in zaledne vode. V sklopu projekta »LIFE MANSALT - Človek in narava v Sečoveljskih solinah« je bilo za črpanje predvidenih 7.056.366 EUR (48,75% prispevek EU, 48,27% prispevek sofinancerjev Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije in družbe Telekom d.d. ter 2,89% podjetja SOLINE d.o.o.). Ministrstvo za okolje in prostor je obveznosti sofinanciranja projekta LIFE izvajalo prek Sanacijskega programa Vlade Republike Slovenije »Program odprave posledic neposredne škode na stvareh – objektih vodne infrastrukture, naravnih vrednotah in kulturni dediščini na območju krajinskih parkov Sečoveljske in Strunjanske soline po poplavi zaradi visokega plimovanja morja z dne 1. decembra 2008«. Z izvedenimi aktivnostmi je bilo počrpanih več kot 95% razpoložljivih sredstev. Glavni cilj projekta, ki dopolnjuje cilje Sanacijskega programa je bil ohranitev biotske raznovrstnosti v Krajinskem parku Sečoveljske soline.

Podrobnejši cilji projekta so bili: - vzpostavitev nadzora nad vodnim režimom z ukrepi za varstvo ogroženih rastlinskih in živalskih vrst in obnovitev v preteklosti degradiranih območij (Obnova skalometov / obnova nasipov ob kanalih Drnica, Piketo, Kurto, Jernej / obnova visokomorskih nasipov, ki so bili huje poškodovani v Decembru 2008), - dvig zavesti o pomenu tradicionalnega solinarstva, ki ohranja naravo in omogoča trajnostni razvoj lokalne skupnosti (dva filma / glasilo in zgibanka / pojavljanje na TV / izobraževalne delavnice / namestitev kamer za spremljanje ptic v MMC neposredno z gnezdišč / spletna stran) ter - predstavitev modela dobre prakse uporabe tradicionalnih metod pri obnovi solinskih ekosistemov. V sklopu projekta MANSALT je bilo v podjetju SOLINE d.o.o. na novo zaposlenih 21 ljudi iz lokalne skupnosti.

o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Pričetek del na projektu LIFE MANSALT. (Foto: I. Škornik) Minister za okolje in prostor dr. Roko Žarnić na obisku v KPSS ob začetku projekta. (Foto: I. Škornik)

Obisk predstavnikov Evropske komisije, ki so si ogledali napredek projekta LIFE MANSALT – Človek in narava v Sečoveljskih solinah. (Foto: I. Škornik)

Zgibanka projekta LIFE MANSALT.

V okviru projekta LIFE+ MANSALT smo obnovili številne nasipe. (Foto: I. Škornik)(Foto: I. Škornik).

V okviru projekta LIFE+ MANSALT smo obnovili številne predstavitve in delavnice za otroke. (Foto: I. Škornik)

Obnova zidu v kanalu Grande. (Foto: I. Škornik)

Delavnica za otroke, kjer so ugotavljali zakaj lahko pride do poplavljanja gnezdišč ptic. (Foto: I. Škornik)

Kamera, ki iz gnezdišča čiger prenaša dogajanje v MMC (Foto: I. Škornik). Izkop robnih jarkov zaradi boljše izmenjave vode ter s tem ugodnih ohranitvenih pogojev za ribo solinarko. (Foto: I. Škornik)

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Mi smo za polojnika... (Foto: I. Škornik) 22.6.2012 je Krajinski park Sečoveljske soline obiskala slovenska poslanka v Evropskem parlamentu, dr. Romana Jordan. (Foto: A. Sovinc)

Plakat projekta LIFE MASALT. (Foto: I. Škornik)

Posvet “PRILOŽNOSTI OKOLJA IN PODNEBJA”. (Foto: A. Sovinc)

Učenci osnovne šole iz Murske Sobote, ki so se udeležili izobraževalne delavnice v okviru LIFE MANSALT projekta v KPSS, so bili že 81 skupina, ki je pridobila znanje o pomenu solinskih habitatov za gnezdenje ogroženih ptic, predvsem čiger. S tem je bilo preseženo v projektu LIFE določeno število izobraževalnih delavnic, s katerimi se dviguje zavest in znanje o pomenu ustreznega upravljanja z naravnimi okolji. (Foto: I. Škornik)

Zaključna dela na zidovih kanala Grande (Foto: I. Škornik) LIFE dogodek na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje. (Foto: A. Sovinc)

Dosežen prvi mejnik pri obnovi leve brežine izlivnega dela Jernejevega kanala. (Foto: I. Škornik)

Zunanji nadzornik projekta LIFE MANSALT Dr. Mitja Kaligarič. (Foto: A. Sovinc)

Stanje v Jernejevem kanalu. (Foto: I. Škornik)

Otroci iz OŠ Sečovlje na delavnici LIFE na Fontaniggeah. (Foto: I. Škornik)

Sanacija brežine z borovimi piloti in zemljino. (Foto: I. Škornik) Predstavitev novega plovnega bagra Draga 2. (Foto: A. Grbec)

Delavnic LIFE se je udeležilo že več kot 1.500 otrok. (Foto: I. Škornik) Soline in LIFE MANSALT v Evropskem parlamentu v Bruslju. (Foto: A. Sovinc)

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Zapornica na ustju kanala Pichetto. (Foto: I. Škornik)

Predstavitev projekta LIFE MANSALT na dogodku ‘’Okrepljeni do evropskih sredstev za okolje’’. (Foto: A. Sovinc)

LIFE MANSALT predstavljen na dogodku Sapore di Sale v Cervii (Foto: M. Makovec). Začetna gradbena dela na območju Rudnika-Korea, kjer živi močvirska sklednica. (Foto: I. Škornik)

Ogled opravljenih del na nasipih (Foto: I. Škornik)

Povečali smo površino večine pomembnih klasifikacijskih habitatnih tipov (HT). (Foto: I. Škornik)

Stanje ribe solinarke je po raziskavi ugodno. (Foto: I. Škornik)

Na območju, ki smo ga poimenovali LIFE, smo uredili gnezdišče z otoki za solinske ptice. (Foto: I. Škornik)

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Klimatske spremembe in upravljanje zavarovanih območij

Akronim projekta: CLIMAPARKS

- Leto razpisa projekta: 2009

- Razpis: Program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007—2013; sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.

- Vodilni partner projekta : TNP (Triglavski narodni park)

- Partnerji: Javni zavod Krajinski park Strunjan, Javni zavod Park Škocjanske jame, Krajinski park Sečoveljske soline, Ente Parco Naturale delle Prealpi Giulie, Ente Parco Naturale regionale delle dolomiti friulane, Ente Parco Regionale Veneto Delta del Po, Consorzio del Parco Regionale del Delta del Po Emilia Romagna, Provincia di Ravenna

- Začetek projekta: maj 2010

- Zaključek projekta: oktober 2013

- Vrednost projekta: 3.239.513,01 EUR (SOLINE d.o.o. prejeta sredstva 188.160,62 EUR)

- Spletna stran: www.climaparks.eu

- Cilji: V projektu ClimaParks je sodelovalo devet partnerjev. Slovenski in italijanski parki so v projektu raziskovali in ozaveščali o klimatskih spremembah, ohranjanju biodiverzitete in trajnostnem odnosu do okolja v dotičnih zavarovanih območjih kot tudi v svetu nasploh.

Vzpostavljena je bila dolgoročna mreža informacijskih postaj, prek katerih je mogoče primerjati podatke med parki. Slovenski in italijanski parki so okrepili ozaveščanje o pomenu odgovornega odnosa do naravnega okolja (informacijski centri, izobraževalni programi).

Ključne aktivnosti:

Koordinacija projekta: intenzivno sodelovanje med devetimi parki pri izvajanju različnih projektnih nalog je pripomoglo k izmenjavi dobrih praks ter krepitvi sodelovanja med Slovenijo in Italijo.

Monitoring in analize: z vzpostavitvijo skupne merilne in opazovalne mreže, katere podatke bo mogoče spremljati prek spleta, si v parkih obetajo predvsem dobro osnovo za izdelavo primerjalnih analiz. Te bo prvič mogoče opravljati v tem območju znotraj posameznih parkov in med njimi.

Parki kot primeri dobrih praks: po vzoru obstoječih primerov dobre prakse bodo parki izvedli pilotne projekte s področja trajnostnega upravljanja zavarovanih območij. Na ta način bodo razvijali okolju prijazno obiskovanje parkov, hkrati pa služili kot vzorčni primeri za osveščanje zainteresirane javnosti.

Trajnostno obiskovanje in osveščanje (mreža info centrov): vsi sodelujoči parki bodo obiskovalcem predstavljali podnebne spremembe, pomen ohranjanja biodiverzitete ter možnosti ukrepanja posameznika za bolj odgovoren odnos do okolja. Vzpostavljene bodo informativne in izobraževalne aktivnosti o podnebnih spremembah, biodiverziteti, trajnostnem ravnanju in okoljskih problemih nasploh, namenjene obiskovalcem in drugim ciljnim skupinam.

Komunikacijska strategija: parki so pripravili vrsto skupnih aktivnosti na področju komuniciranja. Okrepili so aktivnosti znotraj parkov — predvsem tiste, ki so namenjene ozaveščanju obiskovalcev.

V okviru projekta CLIMAPARKS smo gostili metereologinjo Tanjo Cegnar, ki nam je predavala o podnebnih spremembah. (Foto: I. Škornik)

Lesena lopa na obročkovalski postaji Stojbe je namenjena prenočevanju in delu obročkovalcev ptic, ki sodelujejo s KPSS. (Foto: I. Škornik)

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Analize vode smo opravili v našem laboratoriju. (Foto: I. Škornik) Predstavitev monitoringas KPSS na konferenci CLIMAPARKS v Venzonu. (Foto: I. Škornik)

Prvi dve električni kolesi v KPSS, ki so ju preizkusili tudi obiskovalci. (Foto: I. Škornik)

Namestitev vremenske postaje na Fontaniggeah. (Foto: I. Škornik) Sestanek partnerjev projekta CLIMAPARKS v Kobaridu. (Foto: I. Škornik)

Druga konferenca projekta CLIMAPARKS v Ravenni. (Foto: I. Škornik) Na Fontaniggeah po delovnem sestanku. (Foto: I. Škornik)

V okviru projekta CLIMAPARKS je od 1.10.2012 do 5.10.2011 na Portugalskem potekala strokovna ekskurzija in seznanitev s parkom dobre prakse znotraj EU. (Foto: I. Škornik).

Obmovitvena dela centra za obiskovalce v mestu Cimolais (Italija). (Foto: I. Škornik).

V okviru projekta CLIMAPARKS je v Veliki Britaniji potekala strokovna ekskurzija in seznanitev s parkom dobre prakse znotraj EU. (Foto: I. Škornik)

Plovilo Carolina Skiff 1980 DLX. Plovilo je bilo kupljeno v okviru projekta CLIMAPARKS in se je v ta namen tudi uporabljalo. (Foto: I. Škornik)

Predstavitev projekta v MMC-ju na Leri. (Foto: I. Škornik) Ogled Škocjanskih jam po konferenci v Matavunu. (Foto: I. Škornik)

13.9.2012 je v sejni sobi občinske palače Taglia di Po (Municipio di Taglio di Po) potekal sestanek projektnega sveta partnerjev. (Foto: M. Makovec).

Info točka projekta v našem MMC-ju. (Foto: I. Škornik)

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Zaključna konferenca v Portorožu, ki jo je organiziral KPSS (Foto: I. Škornik) Zbornik študij vseh partnerjev, ki smo ga izdali v KPSS v sodelovanju s TNP.

V okviru projekta CLIMAPARKS je od 5.2. do 7.2.2013 v Mesoli (desno) in Vena del Gesso (levo) potekal 2. projektni sestanek v okviru delovnega sklopa 2 (WP2), ki ga je v okviru projekta CLIMAPARKS vodil in koordiniral KPSS. (Foto: I. Škornik)

Obisk enega od italijanskih partrnerjev (Foto: I. Škornik).

V okviru projekta CLIMAPARKS je od 11.04.2013 do 12.4.2013 v Cimolaisu (Italija) potekal zadnji projektni sestanek partnerjev projekta CLIMAPARKS pred zaključno konferenco. (Foto: I. Škornik)

Pod strokovnim vodstvom predstavnika podjetja Enel, smo bili deležni izjemnega ogleda jezu Vajont tudi v njegovi notranjosti. (Foto: I. Škornik)

Adaptive management of climate-induced changes of habitat diversity in protected areas

Akronim: HABIT - CHANGE

- Leto razpisa: 2009

- Razpis: Interreg Cilj 4 – Central Europe

- Vodilni partner: Institut za Ekološki in Regionalni Razvoj iz Liebniza / Nemčija

- Partnerji: iz Nemčije / Avstrije / Češke / Poljska / Slovaška / Madžarska / Romunija / Ukrajina / Slovenija / Italija; slovenski partnerji: Univerza v Mariboru, Javni zavod Triglavski narodni park (TNP) in podjetje SOLINE Pridelava soli

- Začetek projekta: marec 2010

- Konec projekta: februar 2013

- Spletna stran: www.kpss.si/si/o-parku/naloge-parka/projektno-delo/habitchange

- Vrednost projekta: 3.301.748,77 EUR (prejeta sredstva SOLINE d.o.o.: 138.424,75 EUR)

- Cilji: Prilagajanje na klimatske spremembe je eden glavnih ciljev razvojne strategije Evropske politike. Osrednji cilj prilagajanja na klimatske spremembe je ohranjanje biodivezitete. Glavni cilj projekta HABIT-CHANGE je bil iIskanje ustrezne strategije in orodij za prilagajanje spremembam, ki jih na habitatih povzročajo klimatske spremembe.

Raziskovalno območje HABIT-CHANGE je zajemalo zavarovana območja iz vse srednje in vzhodne Evrope, ki se upravljajo kot narodni parki, biosferni rezervati ali krajinski/naravni parki s poudarkom na mokriščih, gozdovih, travnikih in alpskih območjih. Zavarovana območja so bila izbrana zato, ker se predpostavlja, da so habitatni tipi v teh območjih zelo občutljivi na podnebne spremembe.

V okviru projekta so se izvedle naslednje aktivnosti:

• Identifikacija in monitoring preteklih, trenutnih in prihodnjih sprememb v procesih v zavarovanih območjih, ki jih povzročajo človekove aktivnosti, v smislu spreminjanja rabe tal in klimatske spremembe.

• Razvoj prilagojenih strategij upravljanja z naravnimi območji in viri, ki se bodo sposobne prilagajati na podnebne spremembe.

• Ocena in opazovanje pričakovanih sprememb izbranih habitatov (prek izdelanih modelov) zaradi klimatskih sprememb.

• Razvoj metodologije in smernic za opazovanje ekoloških procesov, predvsem v mokriščih ter orodij za monitoring uspešnosti prilagojenega upravljanja z naravnimi viri.

• Razvoj orodij za detekcijo sprememb v habitatih zaradi klimatskih sprememb (daljinsko zaznavanje - remote sensing, modeliranje), s poudarkom na spremembah v vodni bilanci (zmanjšanje padavin, povečana nevarnost poplav, izguba vode v jezerih in rekah, spremembe v odtoku vode).

• Razvoj učinkovitih metod za merjenje fenoloških sprememb habitatov v odvisnosti od klimatskih sprememb.

• Razvoj indikatorjev za zaznavanje sprememb v pestrosti habitatov (raba in pokrovnost tal) na podlagi scenarijev vodnega režima.

• Priprava priročnika, namenjenega državnim organizacijam za ohranjanje narave in vodenje zavarovanih območij za ohranjanje in ekološko obnovo prizadetih habitatov.

Srečanje partnerjev projekta HABIT-CHANGE v mestu Gotha blizu Biosfernega območja Thuringen Forest v Nemčiji. (Foto: A. Sovinc)

Enoletni popis biodiverzitete je opravil zavod Egea. (Foto: S. Gomboc)

Ekološko trajnostno vrednotenje solin med Italijo in Slovenijo

Akronim: SALTWORKS

- Leto razpisa: 2010

- Razpis: Operativni program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013

- Vodilni partner: Konzorcij regionalnega parka Delta del Po Emilia Romagna

- Partnerji: Občina Cervia, SOLINE d.o.o., Javni zavod Krajinski park Strunjan, DELTA2000

- Začetek projekta: november 2011

- Zaključek projekta: april 2014

- Vrednost projekta: 1.260.000,00 EUR (SOLINE d.o.o. prejeta sredstva: 171.961,14 EUR)

- Spletna stran: https://www.kpss.si/si/o-parku/naloge-parka/projektno-delo/saltworks

-Cilji: Splošni cilj projekta so bili vrednotenje, razvoj in promocija solin v krajih Cervia, Comacchio, Strunjan in Sečovlje. Operativni cilji projekta so bili uvedba nove strategije za trajnostno koriščenje solin, promocija krajevnih kakovostnih izdelkov, didaktično-znanstvenega turizma, ureditev novih območij in prostorov, vodeni ogledi, širjenje znanja o sredozemskih solinah, delavnice in didaktične dejavnosti, razvoj in karakterizacija, izboljšanje infrastruktur, ki niso odprte za javnost, razvoj novih trajnostnih aktivnosti na teritoriju, širitev znanja in razvoj skupne strategije ter oblikovanje novih možnosti za zaposlitev, predvsem za mlade.

Projektne aktivnosti so prispevale k izboljšanju koriščenja solin v luči trajnostnega razvoja z namenom varovanja pred eno izmed nevarnosti, ki so navedene v OP, to je degradicija okolja in naravne er kulturne dediščine.

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

V okviru projekta SALTWORKS je v Portorožu potekalo srečanje projektnih partnerjev iz Italije in Slovenije. (Foto: L. Kastelic)

V okviru praznika kakijev v Strunjanu se je v posebej postavljenem šotoru odvijala tudi prireditev “Okus po soli”.

Pričetek del na lesenem mostovžu učne poti Saltworks. (Foto: I. Škornik) Zaključna dela na lesenem mostovžu učne poti Saltworks. (Foto: I. Škornik)

Okoljsko prijazen obisk zavarovanih območij

Akronim: CARS OUT!

- Leto razpisa: 2014

- Razpis: Norveški mehanizem, EGP 2009-2014

- Vodilni partner: SOLINE d.o.o.

- Partnerja: Krajinski park Strunjan in Narodni park Jotunheimen Norveška

- Začetek projekta: januar 2015

- Zaključek projekta: oktober 2016

- Vrednost projekta: 887.210,98 EUR (SOLINE d.o.o. prejeta sredstva: 807.036,31 EUR)

- Spletna stran: www.kpss.si/si/o-parku/naloge-parka/projektno-delo/carsout

- Cilji: Cilj programskega področja Ohranjanje in oživljanje kulturne in naravne dediščine, kamor spada tudi projekt CARS-OUT!, je ohranitev kulturne in naravne dediščine za prihodnje generacije. Projekt CARS-OUT! Je povezal tri partnerska zavarovana območja z različnimi problemi, ki jih povzroča motoriziran obisk (cestni, morski in zračni). Cilj projekta je bil ohranjati naravo prek njene dostopnosti na okoljsko sprejemljiv način. Prijavitelj je z izvedbo infrastrukturnih ureditev postal prvi slovenski upravljani krajinski park brez dostopa obiskovalcev z motornimi vozili, norveški partner je v sklopu projekta nadgradil in delno implementiral že izdelano strategijo okolju prijaznega dostopa, slovenski partner pa je takšno strategijo pripravil v okviru projekta.

Druge aktivnosti so obsegale nabavo opreme, zbiranje podatkov za strateške analize in pridobivanje podpore splošne javnosti, obiskovalcev območij, lokalne skupnosti in zaposlenih za okolju prijazne rešitve prometa. Med ključnimi rezultati so ureditev 4.480 m dostopnih poti, nabava električnega vlaka in 8 koles, pomožni objekti za nadzor obiska, TV film, interaktivne in spletne vsebine, dva študijska obiska med partnerji in tri tiskovne konference.

V okviru projekta CARS-OUT! smo obiskali norveškega projektnega partnerja v Narodnem parku Jotunheimen. (Foto: B. Morgan)

Predstavitvena vožnja z električnim vlakom na Leri. (Foto: I. Škornik)

Pričetki del na poti za električna vozila (Foto: I. Škornik). Svečano odprtje lesenega mostovža na Leri. (Foto: I. Škornik)

Obnova kulturne dediščine na podeželju

EKSRP

- Leto razpisa: 2008

- Razpis: ukrep 323 Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja

- Začetek projekta: april 2009

- Konec projekta: september 2010

- Vodilni partner: SOLINE d.o.o.

- Partnerji: /

- Sofinanciranje: 50% EU

- Vrednost projekta: 247.209,40 EUR (prejeta sredstva SOLINE d.o.o. 123.604,70 EUR)

- Spletna stran: www.kpss.si/si/o-parku/naloge-parka/projektno-delo/eksrp

- Cilji: Z obnovitvenimi deli (obnova solnega polja s 24 krist. bazeni in sanacija biosedimenta / petole), v projektu “Obnova kulturne dediščine na podeželju” smo obnovili tiste dele kristalizacijskega območja na Leri (Sečoveljske soline), ki so desetletja propadala ter s tem zagotovili varovanje kulturne in naravne dediščine in nadaljevanje rokodelskega solinarstva, ki je prepoznavni znak ne samo regije, v katerih se nahajajo Sečoveljske soline, temveč tudi Slovenije. Z obnovo solnega polja ter zadnje tretjine kristalizacijskih gred smo povečali zmogljivosti za pridobivanje soli.

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Zamenjava dotrajanih lesenih delov kristalizacijske grede. (Foto: I. Škornik)

Obnova nasipov kristalizacijske grede. (Foto: I. Škornik)

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

1. ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE - PROGRAM DELNO FINANCIRAN S STRANI EVR. SOC.SKLADA / NEPOVRATNA SREDSTVA V VIŠINI 30.000 EUR za spodbujanje dolgotrajno brezposelnih oseb (zaposlili 2 solinarja)

- trajanje: JAN 10 – JUN 11

2. SKLAD KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ / NEPOVRATNA SREDSTVA V VIŠINI 197.763,79 EUR

- obnova demonstracijskega solnega polja - obnova nasipa ob Leri - nasip Kurto Piketo - Mezzana nasipi

- Piča (gnezdišča)

- trajanje: JAN 09 - DEC 10

3. SANBOX, 7. OKVIRNI PROGRAM / VREDNOST PROJEKTA: 60.000 EUR

- Trajanje projekta 2009-2011 - 7.okvirni program EU

- financiranje 25% EU, 75% SOLINE d.o.o.

- cilji: vzpostavitev okoljsko sprejemljivih sanitarij za obiskovalce KPSS

PUBLICISTIČNA DEJAVNOST - Objave in založništvo

Del pomembne dejavnosti zaposlenih v KPSS je tudi publicistična dejavnost, ki se odraža v objavljanju znanstvenih, strokovnih in poljudnih del povezanih s Sečoveljskimi solinami in tradicionalnim solinarstvom. V 20 letnem obdobju smo v KPSS izdali nekaj številk glasila Solni cvet, številne zgibanke, plakate, razglednice, vsebine na elektronskih medijih (CD, DVD), kot tudi strokovna poročila ter številne poljudne, strokovne in znanstvene publikacije, med katerimi velja omeniti knjižico Spoznajmo soline ter obsežno znanstveno delo Favnistični in ekološki pregled ptic Sečoveljskih solin. V tem obdobju je bilo objavljeno tudi nekaj izvirnih znanstvenih del naših zaposlenih, v sodelovanju z RTV Slovenija pa smo izdali tudi dokumentarni film o Krajinskem parku Sečoveljske soline, ki je nastajal več let.

Nekaj izdelkov iz naše bogate publicistične dajvnosti.

REVIZIJSKO POROČILO - Upravljanje

Jernejevega kanala

Računsko sodišče je izvedlo revizijo uspešnosti upravljanja Jernejevega kanala v obdobju od 22. 6. 2017 do 31. 3. 2021. Gre za vnovično revizijo upravljanja Jernejevega kanala, pri kateri je bilo kot revidiranec poleg Vlade Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada), Ministrstva za okolje in prostor (v nadaljevanju: ministrstvo), Občine Piran (v nadaljevanju: občina) in družbe SOLINE Pridelava soli, d.o.o. (v nadaljevanju: družba Soline) dodano tudi Javno podjetje OKOLJE Piran, d.o.o. (v nadaljevanju: Okolje Piran), ki je v septembru 2020 za območje Jernejevega kanala pridobilo vodno dovoljenje, s katerim je ministrstvo podelilo pravico do neposredne rabe vode za pristanišče za posebne namene – krajevno pristanišče v Jernejevem kanalu. Vnovična revizija je obsegala presojo uspešnosti poslovanja revidirancev pri upravljanju Jernejevega kanala – reševanje problematike po izvedeni prvi reviziji računskega sodišča. V prvi reviziji je računsko sodišče ugotovilo, da je bilo v Jernejevem kanalu na protipravno postavljene pomole in privezne boje nedovoljeno privezanih več sto plovil, med njimi je bilo precej zapuščenih, poškodovanih in tudi delno ali v celoti potopljenih, kar je skupaj predstavljalo večjo potencialno nevarnost, ki bi lahko v prihodnosti imela škodljive posledice. Računsko sodišče je v vnovični reviziji podalo mnenje, da sta bila vlada in ministrstvo pri vzpostavitvi pogojev za ureditev stanja v Jernejevem kanalu delno uspešna. Ministrstvo ni preverilo, na osnovi katerih pravnih podlag bi lahko učinkovito ukrepalo, in ni odstranilo plovil in privezov iz Jernejevega kanala, kljub temu da je bilo v njem trajno privezanih več kot 200 plovil, prav tako so v njem še naprej propadala plovila, ki jih lastniki niso želeli odstraniti. Je pa ministrstvo v okviru svojih pristojnosti izvedlo nekatere aktivnosti, s katerimi je prispevalo k pričetku reševanja problematike urejenosti Jernejevega kanala. Ministrstvo se je v svojih aktivnostih osredotočilo zgolj na odstranitev nekaj opuščenih plovil, ki jih je označilo kot odpadke, in za to porabilo 92.847 EUR, medtem ko pomolov in privezov, na katera so bila trajno privezana ostala plovila, ministrstvo ni odstranilo. Predstavniki ministrstva so se na temo ureditve Jernejevega kanala aprila 2019 sestali s predstavniki občine in se z njimi dogovorili, da občina v 6 mesecih pripravi finančno konstrukcijo projekta in zaprosi za vodno dovoljenje. V nasprotnem primeru naj bi Jernejev kanal izpraznilo ministrstvo oziroma bo upravljanje Jernejevega kanala dodelilo družbi Soline, do česar v nadaljevanju ni prišlo. Okolje Piran je julija 2020 oddalo vlogo za pridobitev vodnega dovoljenja na območju Jernejevega kanala in septembra pridobilo pravico za neposredno rabo vode za ureditev krajevnega pristanišča v Jernejevem kanalu. Novembra 2020 je bil med ministrstvom in Okoljem Piran sklenjen sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij na območju krajevnega pristanišča v Jernejevem kanalu, izdano je bilo vodno soglasje za izvedbo pripravljalnih del, čiščenja kanala ter odstranitev potopljenih plovil in porušenih pomolov na tem območju. Ministrstvo je uredilo medsebojna razmerja, opredelilo obveznosti Okolja Piran na območju krajevnega pristanišča v Jernejevem kanalu ter s tem prispevalo k vzpostavitvi pogojev za ureditev novega krajevnega pristanišča in s tem k ureditvi stanja v Jernejevem kanalu. Vlada ni podrobneje spremljala stanja neurejenih privezov in plovil v Jernejevem kanalu tako, da bi v obdobju do podelitve vodnega dovoljenja podala usmeritve za ureditev stanja, prav tako v tem času ni sprejela dodatnih odločitev, povezanih z reševanjem problematike, kar bi bilo glede na zatečeno stanje, ki sta se ga vlada in ministrstvo zavedala, pričakovano. Občina, družba Soline in Okolje Piran so bili po mnenju računskega sodišča uspešni pri izvajanju aktivnosti za ureditev stanja v Jernejevem kanalu. Družba Soline je kot upravljavec Krajinskega parka Sečoveljske soline redno izvajala naravovarstveni nadzor v Jernejevem kanalu ter ob ugotovljenih kršitvah oziroma sumu kršitev ustrezno ukrepala. Pri nadzoru je v okviru svojih pristojnosti sodelovala tudi občina, in sicer v okviru preverjanja spoštovanja cestnoprometnih predpisov, pri čemer je odstranila nekaj plovil z javnih površin. Občina in Okolje Piran pa sta ob koncu obdobja, na katero se nanaša

Nekoč so bila plovila v Jernejevem kanalu vse do recepcije na Leri. (Foto: I. Škornik) Tihožitje iz Jernejevega kanala. (Foto: I. Škornik)

revizija, pričela s pripravo in obravnavo aktov, zato da bi Okolje Piran lahko na podlagi koncesije prevzelo v upravljanje Jernejev kanal. Računsko sodišče je revidirancem podalo več priporočil, ni pa zahtevalo predložitve odzivnih poročil, saj je po obdobju, na katero se nanaša revizija, Jernejev kanal v upravljanje prevzelo Okolje Piran, ki se je zavezalo, da bo na tem območju uredilo krajevno pristanišče.

Odstranjevanje potoplkjenih in zapuščenih plovil iz Jernejevega kanala. (Foto: I. Škornik) Minister Leben na ogledu stanja v Jernejevem kanalu. (Foto: I. Škornik)

Redni letni popis plovil v Jernejevem kanalu. (Foto: I. Škornik) Smeti ob desni brežini Jernejevega kanala. (Foto: I. Škornik)

Stari “ŠKVER” v laguni Jernejevega kanala. (Foto: I. Škornik) Odstranjevanje dotrajanih pomolov iz Jernejevega kanala. (Foto: I. Škornik)

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

PRILOGA: doseganje kazalnikov po posameznih, v načrtu upravljanja KPSS določenih aktivnostih, za vsak sklop nalog v obdobju 2011-2021.

1. CILJ: OHRANITEV NARAVNIH VREDNOT, VRST IN HABITATNIH TIPOV TER KRAJINE

1.1. Izvajanje neposrednih aktivnosti za varstvo vrst in habitatnih tipov

Naloge Aktivnosti Časovni potek Kazalnik nalog Sodelujoči Število enot Doseženi kazalnik

1.1.1. Upravljanje trstišč, vodnih habitatov, travniških ter z drevjem in grmovjem zaraslih habitatov

1.1.1.1. Košnja in redčenje rastlinstva ob kanalih (strojno in ročno) P!

1.1.1.2. Odstranjevanje zarasti (strojno in ročno)

1.1.1.3. Odstranjevanje usedlin na območju Rudnik-Koreja (izvaja se strojno, z najemom stroja, in ročno) P! #10

1.1.1.4. Uravnavanja vode na halofitnem travniku na Fontaniggeah (ročno; potrebno vzdrževanje in obnova zapornic/ leseni deli – mizarska storitev) P!

1.1.1.5. Zemeljska in druga dela na rastišču rimske belvalovke (izvaja se ročno)

Vsako leto Dolžina (m) 1–2 10 x. Kazalnik dosežen

Vsako leto Površina (m2) 1–2 10 x. Kazalnik dosežen

Vsako leto Površina (m2) 1 x. Kazalnik dosežen

Večkrat, vsako leto 6 Tedensko. Kazalnik dosežen

Vsako leto Lastniki zemljišč 1 3x. Kazalnik dosežen

1.1.1.6. Sodelovanje pri renaturaciji desne brežine kanala Sv. Jerneja od mostu na Leri do izliva ob urejanju privezov P! #10 #40

1.1.2.1. Selektivno odstranjevanje tujerodnih rastlinskih vrst na ekološko sprejemljivi način

2012–2014

Vsako leto 1 5x. Kazalnik dosežen

Občina Piran 1 Izvedena pripravljalna dela; do renaturacije še ni prišlo, ker občina ni zagotovila sredstev 1.1.2. Nadzor nad populacijami invazivnih, tujerodnih in plenilskih vrst

1.1.2.2. Izkop robnih vodnih jarkov (najem stroja) P! #10 2011–2012,več tednov

1.1.2.3. Vzdrževanje (čiščenje, poglabljanje ipd.) robnih vodnih jarkov (strojno in ročno) P!

Dolžina (m)

2.Načrtovan izkop: 8.000 m jarkov

Vsako leto Dolžina (m)

1.1.2.4. Postavitev ograj, električnih pastirjev P! # NOV 2011–2013 Dolžina(m)

19.047 m izkopanih in vzdrževanih jarkov. Kazalnik dosežen

2 5x. Kazalnik dosežen

2x; postavljeno 2.390 m ograj. Kazalnik dosežen

upravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline

1.1. Izvajanje neposrednih aktivnosti za varstvo vrst in habitatnih tipov

1.1.3. Oblikovanje in vzdrževanje zemeljskih struktur, umetnih gnezdišč in nadomestnih habitatov

1.1.3.1. Oblikovanje 5.000 m2 gnezditvenih otokov na Piči (izvaja se strojno in ročno; potrebna nakup in dobava materialov za oblikovanje površja, najem stroja)

1.1.3.2. Oblikovanje zemeljskih otokov na Fontaniggeah (izvaja se strojno in ročno) P!

1.1.3.3. Oblikovanje sten za vodomce (izvaja se ročno)

2012 Delež (%) 1; načrtovano 10 otokov

1x; oblikovano 66 otokov (skupaj z 1.1.3.2.). Kazalnik dosežen

2011–2013 Število 3 (glej 1.1.3.1.) Kazalnik dosežen

2011 Število 1 1x. Kazalnik dosežen, Izkazalo se je, da ta ukrep ni več potreben, zato se v pri-hodnje ne bo izvajal

1.1.3.4. Vzdrževanje (zasipavanje, preprečevanje erozije …) gnezditvenih otokov na Picci, zemeljskih otokov na Fontaniggeah, sten za vodomce, gnezdilnic (izvaja se strojno in ročno) P!

1.1.4.1. Izdelava projektne dokumentacije za nadzor vodnega režima ter ekološko obnovo območja Korea in geodetske podlage #10

1.1.4.2. Ekološka obnova območja Kora (strojno in ročno; dobava in prevoz materiala, odstranitev materiala, lesenih delov …) P! #10

1.1.4.3. Sanacija odlagališča odpadkov na Leri (odstranitev odloženih materialov, sanacija površja) P! # NOV

1.1.5. Aktivnosti zaradi nepredvidenih spremenjenih ekoloških razmer, ki so nujne za ohranjanje ugodnega stanja vrst in habitatnih tipov

1.1.6. Nakup potrebne mehanizacije in opreme #10

1.1.7. Vzdrževanje potrebne mehanizacije in opreme ter gorivo

P! – prednostne naloge

# 10 – projekt Lige +

2011 Zunanji sodelavci 1 1x (hidrološka študija, projekt, geodezija) Kazalnik dosežen

Vsako leto 2 10x. Kazalnik dosežen 1.1.4. Ekološko obnavljanje razvrednotenih območij in njihovo vzdrževanje

2011–2015

1; obnova 8 ha 1x; obnovljeno 8 ha mokrišča. Kazalnik dosežen

2011 Delež (%) 1 1x. Kazalnik dosežen

1.1.4.4. Vzdrževanje stanja na območju Korea Vsako leto 1 10x. Kazalnik dosežen

Stalno

2011– 2016

Stalno

# 40 – program odprave posledic neposredne škode po poplavi 2008

# NOV – nov projekt

Sivo polje v preglednici: investicijsko vlaganje v nepremičnine

10 Večjih nepredvidenih ekoloških razmer ni bilo.

1 Redno. Kazalnik dosežen

Vsak dan Redno. Kazalnik dosežen

o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

1.2. Izvajanje solinarske dejavnosti v obsegu, potrebnem za ohranitev biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot ter krajine Naloge Aktivnosti Časovni potek Kazalnik nalog Sodelujoči Število enot Doseženi kazalnik

1.2.1. Vzdrževanje vodnega režima notranjih voda

1.2.1..1 Načrtovanje del za uravnavanje vodnega režima notranjih voda, uravnavanje pretoka prek prelivnih mehanizmov, črpanje notranjih voda, ugotavljanje in odpravljanje manjših poškodb, po potrebi prilagajanje vodnega režima zahtevam biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot. P!

Stalno

1.2.2. Črpanje voda z območij brez odtoka ali z nezadostnim težnostnim odtokom (vzdrževanje črpalk)

1.2.3. Izdelava potrebne dokumentacije za obnovo nasipov

1.2.4. Obnova glavnih notranjih kanalov

Vsak dan Redno. Kazalnik dosežen

Stalno v obdobjih večjih padavin

10 Po potrebi. Kazalnik dosežen

1.2.3.1 Tehnična dokumentacija, upravna dovoljenja delno #10; #40 2011–2015 1 1x (vsa dovoljenja in do-kumentacija pridobljena). Kazalnik dosežen

1.2.4.1. Obnova Pichetta (strojno in ročno delo) P! #10; #40 2012–2014 Dolžina (m) 1: (obnova 2.615 m) Obnovljeno 3.473,22 m nasipov. Kazalnik dosežen

1.2.4.2. Obnova Curta (strojno in ročno delo) P! #10; #40 2012–2014 Dolžina (m) 1 (ob-nova 790 m) Obnovljeno 1.488,60 m. Kazalnik dosežen 1.2.5 Obnova in vzdrževanje notranjih nasipov na solnih poljih

1.2.5.1. Obnova notranjih nasipov na solnih poljih P! # NOV Stalno, sezon-sko Dolžina (m) 10 1.2.5.2. Vzdrževanje notranjih nasipov na solnih poljih P! Stalno Dolžina (m) 6

1.2.6. Obnova in vzdrževanje podpornih zidov

1.2.7 Obnova in vzdrževanje notranjih zaporničnih mehanizmov

1.2.8 Obnova in vzdrževanje lesenih pilotov in oblog

1.2.6.1. Obnova podpornih zidov # NOV Vsako leto Dolžina (m) 10 1.2.6.2. Vzdrževanje podpornih zidov P! Stalno 10

1.2.7.1. Obnova notranjih zaporničnih mehanizmov P! # NOV

Vsako leto 10 1.2.7.2 Vzdrževanje notranjih zaporničnih mehanizmov P! Stalno

Vsak dan

Vsako leto 10 1.2.8.2 Vzdrževanje lesenih pilotov in oblog P! Stalno

1.2.8.1 Obnova lesenih pilotov in oblog # NOV

Vsak dan 1.2.9 Obnova in vzdrževanje solnih polj z revitalizacijo petole

1.2.9.1 Obnova solnih polj z revitalizacijo petole, nadaljevanje obnove solnih polj na južnem delu kristalizacije na Leri# NOV

Stalno

Vsako leto 1 1.2.9.2 Vzdrževanje solnih polj (konciranje in druga dela – brez pobiranja soli)

Vsak dan

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

1.2. Izvajanje solinarske dejavnosti v obsegu, potrebnem za ohranitev biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot ter krajine

1.2.10 Ureditev pretočnih korit nalivnega kanala poslužnic na Leri # NOV

1.2.11 Uredite skladišč na Leri (nosilni stebri in fasada) # NOV

1.2.12 Postavitev lesenih solinarskih hišic za solinarje na južnem delu kristalizacije na Leri # NOV

1.2.13 Ureditev črpališča na drugem izhlapevanju s podzemno napeljavo kablov # NOV

1.2.14 Ureditev črpališča na Fontaniggeah # NOV

1.2.15 Ureditev skladišč in lesenih boksov na depoju z odpremo soli na obstoječem območju gor vodno od vstopa na Leri # NOV

1.2.16 Obnova pomožnih objektov, kot je nekdanja kurilnica in drugi, ob upravni stavbi, za skladišči na Leri # NOV

1.2.17 Preventivno vzdrževanje nasipov in intervencijsko ukrepanje na nasipih

1.2.18 Nabava solinarskega orodja

P! – prednostne naloge

# 10 – projekt Life +

# 40 – program odprave posledic neposredne škode po poplavi 2008 # NOV – nov projekt Sivo polje v preglednici: investicijsko vlaganje v nepremičnine

1

1

1 1x. Kazalnik dosežen

1 Kazalnik ni dosežen

1 Kazalnik ni dosežen.

1 Kazalnik ni dosežen

1 1x. Kazalnik dosežen

7 Redno. Kazalnik dosežen.

10 Do 2015 ni bilo vključeno v stroške upravljanja parka. V obdobju 2016-2021 kazalnik dosežen.

1.3.

Zagotavljanje svežih informacij o stanju: stalno spremljanje in analiziranje stanja narave, naravnih vrednot in krajine ter omogočanje znanstvenoraziskovalnega dela Naloge Aktivnosti Časovni potek Kazalnik nalog Sodelujoči Število enot Doseženi kazalnik

1.3.1 Spremljanje stanja izbranih habitatov in vrst, poročanje

1.3.2 Izvajanje aplikativnih raziskav

1.3.1.1 Spremljanje stanja ptic, habitatnih tipov in indikatorskih vrst P!

Dvakrat tedensko

Zunanji sodelavci 100 Redno po programu, dvakrat tedensko. Kazalnik dosežen

1.3.3 Izvajanje mentorstva pri študijskem in raziskovalnem delu

1.3.4 Vzdrževanje podatkovnih zbirk, pomembnih za upravljanje parka

1.3.2.1 Analiziranje manjkajočih podatkov in ugotavljanje potrebnih raziskav za pridobitev teh podatkov

Enkrat tedensko 50 1.3.2.2 Kartiranje habitatnih tipov P! 2011–2012

Zunanji sodelavci 1 1x. Kazalnik dosežen

1.3.2.3 Izdelava akcijskega načrta za ciljne ptičje vrste P! #10 2011 Zunanji sodelavci 1 1x. Kazalnik dosežen 1.3.2.4 Sodelovanje z izvajalci znanstveno-raziskovalnega dela pri načrtovanju ter pri izvajanju raziskav in sprem-ljanju stanja

Stalno 10 1.3.2.5 Raziskave nevretenčarjev #20 2013 Zunanji sodelavci 1 1x. Kazalnik dosežen

1.3.2.6 Raziskava o ribah in prehodnosti kanalov za ohranitev ribjih populacij

2014 Zunanji sodelavci 3 3x Kazalnik dosežen

Stalno Zunanji sodelavci 2 1.3.2.8 Druge raziskave Stalno Zunanji sodelavci 2 Kazalnik dosežen.

1.3.2.7 Izvajanje programa spremljanja stanja – nesreče –bolezni

Stalno 2 Vsako leto; skupaj 21 poročil. Kazalnik dosežen

Stalno Vsak dan 1.3.5 Nabava opreme za spremljanje stanja in vzdrževanje podatkovnih zbirk

Stalno 10

Poročilo

1.4.

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Sodelovanje z uporabniki naravnih virov

Naloge Aktivnosti Časovni potek Kazalnik nalog

1.4.1 Sodelovanje z lastniki in kmetijsko pospeševalno službo

1.4.1.1 Spodbujanje za vključitev čim več lastnikov/najemnikov kmetijskih površin v programe finančnih spodbud za integrirano pridelavo in opuščanje rabe v okviru Slovenskega kmetijskookoljskega programa (kmetijsko okoljski ukrepi) do 2013

Občasno

Sodelujoči Število enot Doseženi kazalnik

Kmetijska ospeševalna služba

10 Vsi kmetje še niso vključeni v program. Kazalnik dosežen 50 %

1.4.2. Sodelovanje z gojiteljem morskih organizmov

1.4.3 Sodelovanje z lovsko družino Strunjan

1.4.2.1 Sodelovanje pri načrtovanju in izvajanju gojenja

1.4.3.1 Sodelovanje pri načrtovanju upravljanja populacij divjadi v neposredni okolici parka

Občasno

Gojitelji morskih organizmov

Občasno Lovska družina Strunjan

2

1 Redno. Kazalnik dosežen

2. CILJ: OMOGOČANJE DOŽIVLJANJA IN SPOZNAVANJA PARKA

2.1. Zagotavljanje prepoznavnosti zavarovanega območja

Naloge Aktivnosti Časovni potek Kazalnik nalog Sodelujoči Število enot Doseženi kazalnik

2.1.1 Priprava in širjenje tiskanega, elektronskega in drugega gradiva

2.1.1.1 Izdelava ključnih sporočil za različne ciljne skupine in potrebe P!

Po potrebi 10 Redno. Kazalnik dosežen

2.1.1.2 Vzdrževanje spletne strani (redno delo in zunanji izvajalec) P! Stalno, tedensko Vsak dan Redno. Kazalnik dosežen

2.1.1.3 Izdaja brošur, drugih publikacij, elektronskih zgoščenk Redne letne akcije Število/leto 15 1x. Kazalnik dosežen

2.1.1.4 Izdaja zgibanke (gradivo in storitve) v petih jezikih 2013 1 1x. Kazalnik dosežen

2.1.1.5 Ureditev prenosa slike z gnezdišč v multimedijsko središče#10

2.1.2 Priprava in organizacija predstavitev, predavanj, prikazov, razstav, delavnic

2014 Zunanji izvajalci 1 1x. Kazalnik dosežen

2.1.1.6 Knjiga Favnistični pregled KPSS 2011, 2012 1 Redno. Kazalnik dosežen

2.1.2.1 Delavnice #10 Stalno, nekajkrat/ leto

2.1.2.2 Tiskovne konference P! #10 Stalno, nekajkrat/ leto

2.1.2.3 Predstavitve, predavanja, prikazi, razstave Stalno, nekajkrat/ leto

Število/leto 16 Redno. Kazalnik dosežen

Število/leto 3 5x. Kazalnik dosežen

Število/leto 5 Kazalnik dosežen

Poročilo

2.1. Zagotavljanje prepoznavnosti zavarovanega območja

2.1.3 Dejavna udeležba pri pripravi in izvedbi informativnega in promocijskega gradiva (snemanje reportaž, poljudnoznanstvenih prispevkov)

2.1.4 Priprava in organizacija dogodkov, ki so posredno povezani s parkom (slikarske razstave, kulturni nastopi …)

2.1.5 Druge aktivnosti v zvezi s prepoznavnostjo zavarovanega območja

2.1.3.1 Izdelava dveh filmov o parku (zunanja filmska ekipa) #10

2012-2014 Število izvedb Zunanji izvajalci 2 3 x. Kazalnik dosežen

Stalno, nekajkrat/ leto

Stalno, nekajkrat/ leto

Število dogodkov Zunanji izvajalci 6 48 x Kazalnik dosežen

5 Stalno. Kazalnik dosežen

2.2.

Zagotavljanje

2.2.1 Usklajevanje obiska

poteka obiska, ki

je ustrezen

z vidika varstva in obiskovanja Naloge Aktivnosti Časovni potek Kazalnik nalog Sodelujoči Število enot Doseženi kazalnik

2.2.1.1 Usklajevanje, dogovarjanje, sprejemanje napovedi … P!

2.2.2 Vodenje skupin obiskovalcev

2.2.2.1 Vodenje skupin z naravovarstvenim nadzornikom ali vodnikom P!

Stalno Pomorski muzej Sergeja Mašere

Stalno Pomorski muzej Sergeja Mašere

2.2.2.2 Posebno strokovno vodenje (naravoslovno, kulturnovarstveno) Stalno Pomorski muzej Sergeja Mašere

2.2.2.3 Vodenje – pridelava soli Stalno Pomorski 10Sergeja Mašere

2.2.2.4 Vodenje skupin s kanujem Stalno, predvsem poleti

2.2.3 Zagotavljanje enakomernejše porazdelitve obiska prek leta

Dnevno Vsakodnevno. Kazalnik dosežen

Dnevno sakodnevno. Kazalnik dosežen

10 Po potrebi. Kazalnik dosežen

10 Po potrebi. Kazalnik dosežen

8 Kazalnik ni dosežen. Aktivnost se ne izvaja, ker se je izlkazala za neprimerno.

2.2.2.5 Druga tematska vodenja Stalno Zunanji 10 Po potrebi.

2.2.3.1 Organiziranje posebnih dogodkov (delavnice za otroke, kulturni dogodki, organizirano opazovanje ptic itd. v zimski polovici leta)

10 20 x Kazalnik dosežen

o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

2.2. Zagotavljanje poteka obiska, ki je ustrezen z vidika varstva in obiskovanja

2.2.4 Urejanje poti

2.2.4.1 Ureditev poti po desnem bregu Drnice # NOV 2011–2014 Dolžina (m)

2.2.4.2 Ureditev poti na Leri od Drnice do Caserme P! # NOV 2011–2013 Dolžina (m)

1 Kazalnik ni dosežen

1 1 x. Kazalnik dosežen

2.2.4.3 Ureditev poti od vhoda na Rudniku ob letališki stavbi # NOV 2014–2016 Dolžina (m) 1 Kazalnik ni dosežen

2.2.4.4 Ureditev poti na območju Korea #10 2014–2015 Dolžina (m)

1 1 x, vendar ne v obliki krožne poti, ker bi bile motnje prevelike. Kazalnik dosežen

2.2.4.5 Postavitev mostu čez Pichetto in ureditev poti # NOV 2011–2013 Dolžina (m) 1 Kazalnik ni dosežen

2.2.4.6 Postavitev mostu čez Drnico # NOV 2014–2016 1 Kazalnik ni dosežen

2.2.4.7 Ureditev poti na Stojbah # NOV 2012–2013 Dolžina (m) 1 1 x. Kazalnik dosežen

2.2.4.8 Obnova vrtljivega mostu čez Drnico # NOV 2012–2013 1 Kazalnik ni dosežen

2.2.5 Postavitev tabel (lastno delo in zunanji izvajalci)

2.2.6 Ureditev prevoza obiskovalcev z vlakom na Fontaniggeah P!

2.2.7 Ureditev prevoza obiskovalcev z vlakom iz smeri Rudnika (s poti ob Drnici) do Fontanigge

2.2.8 Urejanje pomolov, privezov, pristanov

2.2.6.1 Priprava projekta, pridobitev dovoljenj, ureditev trase, postavitev tirnic, nabava vlaka –zunanje storitve in nakupi #

2.2.7.1 Priprava projekta, pridobitev dovoljenj, ureditev trase, postavitev tirnic, nabava vlaka –zunanje storitve in nakupi # NOV

2011-2021

2012–2014

2019

2.2.9 Urejanje parkirišč pred vhodom v park

2.2.8.1 Ureditev pomola na izlivnem delu Drnice # NOV 2013–2014

2.2.10 Urejanje infrastrukture za zadovoljitev osnovnih potreb obiskovalcev

1 Redno. Kazalnik dosežen

1 Redno. Kazalnik dosežen. Električni vlak vozi po cesti.

1 Kazalnik ni dosežen zaradi lastništva območja Rudnika

1 1 x. Kazalnik dosežen

2.2.8.2 Ureditev pomola na Drnici ob upravni stavbi # NOV 2011–2013 1 1 x. Kazalnik dosežen

2.2.8.3 Ureditev manjšega pomola za kanu in pristana na Drnici ter shrambe za kanu # NOV

2.2.9.1 Ureditev parkirišča in nadstreška na Rudniku # NOV

2.2.9.2 Začasna ureditev 50 parkirnih prostorov za obiskovalce pred vhodom na Lero # NOV

2.2.9.3 Ureditev 15 parkirnih prostorov za obiskovalce pred vhodom na Fontanigge # NOV

2.2.10.1 Začasna ureditev okolju prijaznih sanitarij na vhodu Lere#30

2012

2012–2013

2011–2014

2011–2014

2011

1 Kazalnik ni dosežen, ker ne izvajamo te dejavnosti.

1 Kazalnik ni dosežen

1 Se izvaja

1 Se izvaja

1 1 x. Kazalnik dosežen

2.2.10.2 Ureditev sanitarij za obiskovalce Fontanigge # NOV 2013 1 1 x. Kazalnik dosežen

2.2.10.2 Vzdrževanje sanitarij za obiskovalce Fontanigge stalno

12 Redno. Kazalnik dosežen

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

2.2. Zagotavljanje poteka obiska, ki je ustrezen z vidika varstva in obiskovanja

2.2.11 Aktivnosti za spodbujanje naravi prijaznega obiskovanja parka

2.2.11.1 Usposobitev dostopa z morske strani do pomola ob kanalu Giassi - poglobitev

2011

2.2.11.2 Nakup koles, vzpostavitev kolesarnice 2011–2012

2.2.12 Ureditev objekta ob desnem bregu Drnice, prvega nad upravnimi stavbami, za doživljanje in opazovanje narave# NOV

P! – prednostne naloge

# 10 – projekt Life+ # 30 – projekt SANBOX # NOV – nov projekt Sivo polje v preglednici: investicijsko vlaganje v nepremičnine

2012-2014

1 1 x. Kazalnik dosežen

10 1x. Kazalnik presežen (PMSMP – kolesa; KPSS – kolesarnica na Fontaniggeah), kolesarnica in kolesa na Leri

1 Kazalnik ni dosežen

3.1. Prispevanje k ohranjanju, predstavljanju in spoznavanju kulturne dediščine Naloge Aktivnosti Časovni potek Kazalnik nalog Sodelujoči Število enot Doseženi kazalnik

3.1.1 Zagotavljanje vode in upravljanje notra-njih voda za dejavnosti v kompleksu muzeja

3.1.1.1 Zagotavljanje vode po Veliki in Mali Lami Stalno, v sezoni

PMSM Vsak dan Redno. Kazalnik delno dosežen. Dotrajani zapornični sistemi.

3.1.2 Vzdrževanje nasipov na območju Muzeja solinarstva

3.1.3.1 Vzdrževanje poti in železnice ob Dragonji Stalno

3.1.3.2 Upravljanje vlaka, prevažanje potnikov Stalno

3.1.3.3 Poglabljanje morskega dna ob pomolu pri kanalu Giassi

3.1.4 Vzdrževanje solnih polj na Leri

Stalno

Stalno Število

Kazalnik dosežen delno. Vzdržuje se pot. Tirnic za vlak ni.

Stalno Dolžina (m) PMSM 4 Redno. Kazalnik delno dosežen. Vzdrževano eno solno polje (F7), težave s poplavljanjem. 3.1.3 Omogočanje dostopa do Muzeja solinarstva

Vsak dan Delno. Vlak prevaža skupine do muzeja od 1.4. do 31.10.

1 4 x Kazalnik dosežen

Vsak dan Redno. Kazalnik dosežen

3. CILJ: PRISPEVANJE K URESNIČEVANJU CILJEV JAVNEGA INTERESA Z DRUGIH PODROČIJ

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

3.1. Prispevanje k ohranjanju, predstavljanju in spoznavanju kulturne dediščine

3.1.5 Prikazovanje in omogočanje ogledovanja postopkov tradicionalnega solinarstva na območju delujočih solin na Leri

3.1.6 Prikazovanje in omogočanje ogledovanja postopkov srednjeveškega solinarstva na območju Muzeja solinarstva na Fontaniggeah

3.1.7 Skupna promocija parka in Muzeja solinarstva ter kulturne dediščine celotnih solin

3.1.8 Sanacija hiše vodarjev na Leri # NOV

# NOV – nov projekt

Sivo polje v preglednici: investicijsko vlaganje v nepremičnine

Stalno

2011–2021

Pomorski muzej S. M. Vsak dan in po poredhodni najavi “Postani solinar za en dan”

Delno. Urejeno demonstracijsko solno polje, je zaradi pomanjkanja sredstev za tekoče vzdrževanje nemogoče vzdrževati. Program “Postani solinar za en dan” smo prenesli na solno polje pred Muzejem solinarstva

Redno v sezoni ob sodelovanju PMSMP. Kazalnik dosežen. 18 izvedenih programov “Postani solinar za en dan”

Stalno

Pomorski muzej S. M. 10

2011–2013

1 Kazalnik ni dosežen.

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

3.2.Prispevanje k zaščiti solin pred zunanjimi vodami Naloge

3.2.1 Sodelovanje pri upravljanju sistema zunanjih voda

Aktivnosti

3.2.1.1 Sodelovanje pri ugotavljanju poškodb in dokumentiranju stanja vodne infrastrukture, obveščanje pristojnih služb o morebitnem onesnaževanju, izrednem količinskem stanju.

Časovni potek Kazalnik nalog

Sodelujoči Število enot Doseženi kazalnik

Stalno Vsak dan Redno. Kazalnik dosežen

3.2.2 Sodelovanje pri načrtovanju in izvajanju del javne vodnogospodarske službe

3.2.3 Vgradnja zapornice na ustju kanala Pichetto #40

3.2.2.1 Sodelovanje pri izdelavi letnih programov

Vsako leto

Izvajalec JVGslužbe#1

Stalno, vsak teden Izvajalec JVG-službe 100 Stalno. Kazalnik dosežen

1 5x. Kazalnik dosežen 3.2.2.2 Redni nadzor in dokumentacija poškodb vodnogospodarske infrastrukture

3.2.2.3 Obnova morskega zidu (strojno in ročno delo) #10; #40 2011–2014 Dolžina (m) Izvajalec JVG-službe 1 Cca. 900 m. Kazalnik dosežen

3.2.2.4. Obnova Drnice (strojno in ročno delo) #10; #40 2011–2015 Dolžina (m) Izvajalec JVG-službe 1 Cca 900 m. Kazalnik dosežen

3.2.2.5 Obnova kanala Sv. Jernej (strojno in ročno delo) #10; #40 2012–2014 Dolžina (m) Izvajalec JVG-službe 1 600 m. Kazalnik dosežen

3.2.2.6 Obnova skalnega nasipa Lera (strojno in ročno delo) #10; #40

2011 Dolžina (m) Izvajalec JVG-službe 1 250 m. Kazalnik dosežen

2013–2015 1 1x.. Kazalnik dosežen

3.2.4 Sanacija kanala Giassi #40 2013–2015 1 Kazalnik ni dosežen.

# 1 – izvajalec JVG službe = izvajalec vodnogospodarske službe # 10 – projekt Life+ # 40 – program odprave posledic neposredne škode po poplavi leta 2008 Sivo polje v preglednici: investicijsko vlaganje v nepremičnine

3.3. Prispevanje

upravljavca k odpravljanju posledic naravnih nesreč in izrednih ekoloških stanj Naloge Aktivnosti Časovni potek Kazalnik nalog Sodelujoči Število enot Doseženi kazalnik

3.3.1 Sodelovanje pri odpravljanju posledic naravnih nesreč in izrednih ekoloških stanj

3.3.1.1 Sodelovanje pri ugotavljanju, dokumentiranju, obveščanju ali odpravljanju posledic naravnih nesreč in izrednih ekoloških stanj

Ob morebitnih izrednih stanjih

3 Ni bilo večjih izrednih stanj, z izjemo povišanega plimovanja in poplav iz zaledja (1x letno).

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

4. CILJ: OMOGOČANJE POVEZANOSTI LOKALNEGA PREBIVALSTVA S PARKOM

4. Omogočanje povezanosti lokalnega prebivalstva s parkom

Naloge Aktivnosti Časovni potek Kazalnik nalog Sodelujoči Število enot Doseženi kazalnik

4.1 Sodelovanje z lastniki, lokalnimi skupnostmi in deležniki pri doseganju ciljev varstva in razvoja parka ter strokovno svetovanje in pomoč lastnikom/ najemnikom/ uporabnikom zemljišč

4.1.1 Sodelovanje pri pripravi in izvedbi projektov in prireditev za povezovanje parka in okolice

Stalno Štev. projektov 5 36 x (skupaj za 4.1.1. in 4.1.2.). Kazalnik dosežen

4.1.2 Uveljavljanje lokalnih proizvodov in storitev

Stalno Štev. promocij, dogodkov

5 4.2 Sodelovanje z lokalnimi vzgojnoizobraževalnimi ustanovami

Štev. dni za šolo Pomorski muzej S. M., Skupnost zavarovanih območij

4.3.1 Postavitev zapornice in mehanizma za samodejno upravljanje# NOV

# NOV – Nov projekt Sivo polje v preglednici: investicijsko vlaganje v nepremičnine

2011

1 Kazalnik ni dosežen.

20 20. Kazalnik dosežen 4.3 Vzpostavitev mehanizma za prehajanje plovil lokalnih prebivalcev skozi park

5. CILJ: IZVAJANJE NEPOSREDNEGA NADZORA V NARAVI

5. Izvajanje

neposrednega nadzora v naravi Naloge Aktivnosti Časovni potek Kazalnik nalog Sodelujoči Število enot Doseženi kazalnik

5.1 Izvajanje neposrednega nadzora v naravi P!

5.1.1 Nadzor na vhodnih točkah Stalno Zunanji sodelavci Vsak dan Vsakodnevno. Kazalnik dosežen

5.1.2 Nadzor v parku Stalno Vsak dan Do leta 2016 ni bilo NV nadzornikov. Po letu 2016 je kazalnik dosežen.

5.2 Sodelovanje z drugimi nadzornimi službami P!

5.1.3 Nadzor v kanalu Sv. Jernej Stalno Zunanji sodelavci, inšpekcija

dnevno Kazalnik dosežen. 5.1.4 Usklajevanje dela prostovoljnih nadzornikov Stalno Zunanji sodelavci Vsak dan Kazalnik dosežen. 5.1.5 Izobraževanje prostovoljnih nadzornikov Stalno 2 Kazalnik dosežen..

5.2.1 Sodelovanje z generalno policijsko upravo, občinsko redarsko službo, inšpektorati (za okolje in prostor, lovstvo in ribištvo, promet …)

Stalno 60 Redno. Kazalnik dosežen

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

5. Izvajanje neposrednega nadzora v naravi

5.3.1 Postavitev kovinskih vrat 2012–2015

1 1x. Kazalnik dosežen

5.3.2 Postavitev ograj, namestitev boj na morju 2012–2016 1 1x. Kazalnik dosežen

5.3.3 Postavite pilotnih sten na kanalih 2012 1 1x (Pichetto). Kazalnik dosežen.

5.3.4 Postavitev zapornice na vhodu Pichetta #40 2018–2019

5.4 Vzdrževanje infrastrukture za omejevanje motenj in nadzor P!

1 1x. Kazalnik dosežen

5.3.5 Postavitev drugih fizičnih preprek in opozoril Vsako leto 5 Redno. Kazalnik dosežen

Stalno

Vsak dan Redno. Kazalnik dosežen

# P! –Prednostne naloge # 40 – program odprave posledic neposredne škode po poplavi leta 2008 Sivo polje v preglednici: investicijsko vlaganje v nepremičnine

6. CILJ: SPLOŠNE NALOGE IN AKTIVNOSTI

6. Splošne naloge in aktivnosti

Naloge Aktivnosti Časovni potek Kazalnik nalog Sodelujoči Število enot Doseženi kazalnik

6.1 Upravnoadministrativne in organizacijske naloge

6.1.1 Načrtovanje, Poročanje Stalno

Vsak dan Kazalnik dosežen. 6.1.2 Organiziranje, usklajevanje Stalno Vsak dan Kazalnik dosežen.

6.1.3 Vodenje inventarja nepremičnin in evidenc osnovnih sredstev

Tekoče

Vsak dan Kazalnik dosežen.

6.1.4 Sklepanje zavarovalniških pogodb Vsako leto 2 Kazalnik dosežen. 6.1.5 Priprava mnenj, soglasij, pogodb, obvestil in informacij Stalno Vsak dan Kazalnik dosežen.

6.2 Priprava in vodenje projektov Tekoče

Vsak dan Kazalnik dosežen.

6.3 Mednarodno sodelovanje Stalno 6 Kazalnik dosežen.

6.4 Odnosi z javnostjo (PR)

Vsak dan Kazalnik dosežen.

6.5 Finančnoračunovodske naloge Stalno Zunanji servis Vsak dan Kazalnik dosežen.

6.6 Povečevanje usposobljenosti in učinkovitosti službe

6.6.1 Izvajanje notranjih izobraževalnih seminarjev

Vsako leto 1 Kazalnik dosežen 50%.

6.6.2 Udeležba zaposlenih na seminarjih, delavnicah – kotizacija Vsako leto 2 Kazalnik dosežen 50%.

6.6.3 Samoizobraževanje, pridobivanje specialističnega znanja o ohranjanju narave

Stalno 1 Kazalnik dosežen.

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

6. Splošne naloge in aktivnosti

6.7 Vzdrževanje poslovnih prostorov, materiala in opreme

6.7.1 Vzdrževanje objektov, materiala in opreme (lopate, kosilnice, delovni stroji, čolni …)

Stalno Vsak dan Kazalnik dosežen.

6.7.2 Čiščenje poslovnih prostorov Stalno Vsak dan Kazalnik dosežen.

Polojnik v letu (Foto: I. Škornik).

DOSEGANJE VARSTVENIH IN DRUGIH CILJEV

Za spremljanje kazalcev zaradi poročanja Evropski uniji in organom mednarodnih konvencij in sporazumov je treba spremljati stanje ohranjenosti narave v skladu s 108. členom ZON (monitoring ohranjenosti narave). To med drugim obsega spremljanje stanja rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov, habitatnih tipov in posebnih varstvenih območij (108. člen ZON). Podatki, pridobljeni z monitoringom, so pomembni tudi za še boljše upravljanje območij. Zato so dodatno uporabni tam, kjer imajo možnost izvajati posebne ukrepe upravljanja, npr. na zavarovanih območjih na zemljiščih v državni lasti.

Beločeli deževnik na gnezdu (Foto: I. Škornik).

Cilj 1: OHRANITEV NARAVNIH VREDNOT, VRST IN HABITATNIH TIPOV TER KRAJINE

PTICE

Soline so z vidika vartva narave pomembna območja. Predstavljajo enkratna mokrišča z bogato biološko raznolikostjo in ni naključje, da so številna med njimi uvrščena tudi v omrežje NATURA 2000 Sredozemske soline predstavljajo območja, ki so zaradi solinarstva večji del leta pod vodo, kar je v primerjavi z ostalimi sredozemskimi življenjskimi okolji v vročih in sušnih poletjih neprecenljive vrednosti Solinarska dejavnost tako v industrijskih kot v tradicionalnih solinah zagotavlja stabilne življenjske razmere slanoljubnim rastlinam in živalim v vodi, na kopnem in v zraku. Tudi podatek, ki govori, da sredozemske soline redno obiskuje nad 100 različnih vrst ptic, ki pripadajo 18 družinam pove, da so zanje neprecenljivo življenjsko okolje. Približno pol milijona ptic v Sredozemlju redno prezimuje ali je tam na preletu. Več kot polovica teh ptic se pojavlja v solinah. V skladu z Direktivo Sveta o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (Direktiva o habitatih) je območje Sečoveljskih solin s kanalom sv. Jerneja (SI3000240) od leta 2004 opredeljeno tudi kot posebno območje varovanja (pSCI) .

Monitoring ptic se izvaja tedensko (vsaj enkrat ali bolje dvakrat v začetku tedna). Pri popisovanju v zimskem času, ko je osebkov veliko, se izvaja štetje vsaj dvakrat ali trikrat tedensko, kjer v popisu sodelujeta vsaj eden ali dva popisovalca. Kartiranje gnezdilcev se izvaja v gnezdilnem obdobju na celotnem območju KPSS vse dokler se ne evidentira vseh za KPSS pomembnih gnezdilcev. Natančnega popisa in ovrednotenja so deležne vrste, za katere je bilo opredeljeno posebno območje varstva /Natura 2000: polarni slapnik Gavia arctica, črnoglavi galeb Ichtyaetus melanocephalus, rumenonogi galeb Larus michahellis, kričava čigra Thallaseus sandvicensis, navadna

čigra Sterna hirundo, mala čigra Sternula albifrons , beločeli deževnik Charadrius alexandrinus , mala bela čaplja Egretta garzetta , velika bela čaplja Ardea alba , rjava cipa Anthus campestris , plamenec Phoenicopterus roseus , polojnik Himantopus himantopus , sabljarka Recurvirostra avosetta , sredozemski vranjek Phalacrocorax aristotelis desmarestii, zlata prosenka Pluvialis apricaria in žerjav Grus grus.

Popisno obdobje je obdobje 2003-2021. Podatke primerjamo s podatki preteklih let ali obdobij. Redni monitoring smo v KPSS pričeli izvajati leta 2004. Pri vnašanju podatkov monitoringa neposredno na terenu, smo uporabljali različne pametne telefone z GPS sprejemnikom ter program Wildlif Lister. Za vnos, shranjevanje in obdelavo podatkov pa programsko opremo Wildlife Recorder. Rezultati rednega monitoringa (spremljanja) v KPSS so predstavljeni v poročilih o monitoringu v KPSS za posamezno leto ali obdobje.

Popisno območje je območje Krajinskega parka Sečoveljske soline (KPSS) s toponimi. Toponimi so ustrezno poimenovana območja Sečoveljskih solin in označena s kodo, ki je usklajena s kodo tehnologa kakovosti podjetja SOLINE Pridelava soli d.o.o., tako da je možna primerljivost proizvodnega dela z naravovarstvenim in obratno.

V obdobju 2001-2021 smo zvajali sistematični lov z mrežami in obročkanje ptic na območju obročkovalske postaje Stojbe. Pri nekaterih ciljnih vrstah (beločeli deževnik, polojnik, sabljarka ter navadna in mala čigra) smo mladiče označevali z zanje posebej izdelanimi barvnimi obročki, na katerih je tudi koda.

Pri izdelavi distribucijskih in drugih kart smo uporabili programa DMAP in DMAP Digitizer. Pri statistični obdelavi podatkov smo si pomagali s programi Biodiversity Pro, TRIM, BioToolKit. Pri interpretaciji le-teh pa smo upoštevali temeljno delo s tega področja »Measuring Biological Diversity«, avtorice A. E. Magurran (2004).

V obdobju 2003-2021 smo opravili 9259 ur monitoringa.

Zbiranje gnezditvenih podatkov Podatke o gnezdilcih Sečoveljskih solin smo zbrali z načrtnim kvantitativnim popisom v popisni mreži UTM 100 x 100 m. V gnezditvenem času smo območje Sečoveljskih solin natančno pregledali po vsej površini, primerni za gnezdenje. Vodnih površin brez blatnih otočkov nismo pregledovali. Od skupno 787 kvadratov velikosti 100 x 100 m, je nekaj manj kot 500 primernih za gnezdenje. Pri delu na terenu smo redno uporabljali tudi plovilo Carolina Skiff ter kanu in kajak. Podatke, ki smo jih zbrali s pomočjo GPS sprejemnika, smo prav tako prenesli v popisno mrežo 100 x 100 m, ali pa smo jih uporabili za izdelavo konkretnih najdišč gnezd posameznih vrst ptic.

Kvantitativne popise dopolnjujejo rezultati v okviru rednega tedenskega monitoringa, ki se v okviru upravljanja s Sečoveljskimi solinami izvaja na območju KPSS. Za obravnavano območje se je v širšem obdobju 1973–2021 nabrala množica podatkov o preletnikih, prezimovalcih ter podatkov pred in po gnezditvi. Za obdobje 1983–2004 so podatki zbrani bolj ali manj sistematično z različnimi popisovalci. Od leta 2004 do 2021 so podatki rezultat izvajanja rednega tedenskega monitoringa ptic upravljavca na popisnem območju.

Zbiranje negnezditvenih podatkov Tudi izven gnezditvenega obdobja smo redno popisovali na celotnem območju Sečoveljskih solin. Pri spremljanju pojavljanja vrst, ki se zadržujejo na odprtem (vodne površine, nasipi, suhi bazeni, travniki ...), smo uporabljali različne optične pripomočke (daljnogledi, teleskopi ...) in naprave za digitalno zajemanje slike (digitalni fotoaparati). Pri težje odkrivnih vrstah pevk (penice, trstnice ...), smo sliko preletnega in pognezditvenega dogajanja dobili iz podatkov o ulovu ptic z mrežo.

Lov in obročkanje ptic Na obročkovalski postaji Stojbe v KPSS smo v sodelovanju z 21 sodelavci PMS opravili več kot 500 lovnih dni. Ujeli smo 41.854 ptic, 113 različnih vrst. Od tega je bilo evidentiranih 523 najb doma in v tujini.

Število ur monitoringa ptic v obdobju 2004-2021.

o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Statistična obdelava podatkov

Pri pomembnih gnezdilkah smo oceno populacijskega trenda na območju Sečoveljskih solin izračunali s pomočjo programa TRIM - Trends and Indices for Monitoring data, različica 3.54, ki je bil izdelan posebej za računanje indeksov in trendov. Program pretvori multiplikativen celoten naklon v eno izmed naslednjih šestih kategorij trenda (kategorija je odvisna od naklona in njegovega 95 % intervala zaupanja – naklon ± 1.96 SE naklona): velik porast, zmeren porast, stabilen, nezanesljiv, zmeren upad in velik upad števila preštetih osebkov/gnezd/ parov (poenostavljeno populacije proučevane vrste). Trend praviloma lahko izračunamo po približno petih zaporednih popisih, zato je v primeru obravnavanega monitoringa to mogoče v glavnem le za vrste, ki jih spremljamo vsako leto.

Rezultati in razprava

Zbrani so bili vsi že objavljeni podatki in številni še neobjavljeni iz osebnih ornitoloških beležnic. Nekaterih podatkov, kljub želji, nismo uspeli pridobiti. Za obravnavano območje se je v širšem obdobju 1973–2021 nabrala množica podatkov iz obdobja prezimovanja (od novembra do marca), spomladanske selitve (marec-maj), gnezditvenega obdobja (maj–julij), pognezditvenega obdobja (julij in avgust) in podatki iz obdobja jesenske selitve (september–november).

Za obdobje 2003-2021 smo zbrali 58.001 favnistični podatek (podatek = zapis o določeni vrsti, na določenem kraju, ob določenem času), ki govorijo o 1.765.559 opazovanih osebkih. Od skupaj evidentiranih 308 vrst ptic, ki so bile v obdobju 1870–2021 na območju Sečoveljskih solin zabeležene vsaj enkrat smo v obdobju 2003-2021 zabeležili 281 vrst. Od vseh registriranih vrst je kar 88 vrst na seznamu ptic iz Priloge I ptičje direktive in vrst selivk iz 4. člena. Od tega je kar 17 vrst t.i. kvalifikacijskih vrst, za katere se določa SPA območja. 29 vrst je na Rdečem seznamu ptičev gnezdilcev (Škornik, 2012).

V obdobju 2001-2021 je bilo na Fontaniggeah zabeleženih 268 vrst ptic, na območju Lere pa 200 vrst ptic.

V obdobju 2003-2021 je bila največkrat opazovana vrsta rumenonogi galeb z 2668 zapisi, sledita mu mala bela čaplja z 2617 in mlakarica z 2599 zapisi. Najštevilčnejša vrsta v tem obdobju je rumenonogi galeb z 728.530 registriranimi osebki, sledita mu mlakarica z 111.574 registriranimi osebki ter škorec z 103.060 osebki.

V obdobju 2001-2021 je bilo evidentiranih 41 novih vrst za območje Sečoveljskih solin.

Vrstna pestrost

Pri interpretaciji vrstne pestrosti smo uporabili podatke za obdobje od 1.1.1983 do 31.12.2020. V tem obdobju je bilo ugotovljenih 293 vrst. Podatki kažejo, da se število vrst in število osebkov ponovno povečuje, povečuje pa se tudi vrstna pestrost.

Za območje KPSS je bilo v obdobju 2003-2021 ugotovljenih

281 (91,2 %) od skupaj 308 ugotovljenih vrst.

75 vrst smo registrirali samo na Fontaniggeah, medtem ko je bilo 7 vrst opaženih samo na Leri. V obeh območjih se pojavlja 193 vrst. Pestrost ptic je na Leri v primerjavi s Fontaniggeami manjša, kar ne preseneča. Do podobnih rezultatov je prišel tudi Škornik v Favnističnem in ekološkem pregledu ptic Sečoveljskih solin, kjer trdi, da se je zaradi postopnega spreminjanja ekoloških razmer na območju Sečoveljskih solin v zadnjih desetletjih spremenila več kot polovica vrstne sestave združbe ptic med Lero in Fontaniggeami (Škornik, 2012).

Vrste, ki na obravnavanem območju gnezdijo

Podatke o gnezdilcih Sečoveljskih solin smo zbrali z načrtnim kvantitativnim popisom v popisni mreži UTM 100 x 100 m. V obdobju 2003-2021 smo v gnezditvenem času območje Sečoveljskih solin natančno pregledali po vsej površini primerni za gnezdenje. Vodnih površin brez blatnih otočkov nismo pregledovali.

Na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline je bilo v obdobju 2003-2021evidentiranih 72 vrst gnezdilcev (4864 registriranih gnezd).

Od vseh gnezdilcev je10 nacionalno pomembnih vrst. To so vrste, ki imajo na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline (KPSS) 10 % ali več celotne nacionalne populacije. Osem vrst smo izbrali za cilnje vrste in sicer: duplinsko ko -

Gnezditvena zasedenost v obdobju (2002-2021).

o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

zarko Tadorna tadorna, polojnika Himantopus himantopus, sabljarko Recurvirostra avosetta, beločelega deževnika Charadrius alexandrinus, rdečenogega martinca Tringa totanus, malo čigro Sternula albifrons , navadno čigro Sterna hirundo in brškinko Cisticola juncidis V obdobju 2004-2021 smo vzdrževali ustrezen vodni režim na gnezdiščih. Na ciljnih gnezdiščih solin je bilo urejeno skupaj 124 gnezditvenih otokov (15 Slana trata, 45 Life, 43 Corsolongo, 21 Colombera), ki jih bo treba vzdrževati tudi v prihodnje in opraviti različna dela pri površinskem oblikovanju teh območij (zagotoviti skrivališča za mladiče).

Število vrst po mesecih v obdobju 2002-2021.

Na območju gnezdišča in NV Curto-Pichetto je potrebno obnoviti sredinski nasip in ga nadvišati, da ne bo prihajalo več do poplavljanja gnezdišča. V obdobju 2003-2021 je na gnezdiščih večkrat plenila lisica. Zabeleženo je bilo tudi plenjenje šakala, kune belice, rumenonogega galeba, sive vrane, srake, kragulja in postovke. 7.2.2020 nas je Afonso Rocha, portugalski kolega z Univerze Aveiro (Portugalska), obvestil o opazovanju naše navadne čigre (Sterna hirundo) v Gvineji Bissau v Afriki. Na navadni čigri, ki je počivala ob obrežju otoka Orango v arhipelagu Bijagós, je dne 16.1.2020 s kolegom Michielom Van Der Območje Fontanigge

LERA FONTANIGGE PIRANSKI ZALIV

Število vrst Število osebkov

Število vrst v obdobju načrta upravljanja (2011-2021) (rdeče), pred tem obdobjem (modro) in število osebkov (zelena črta).

Weideom prebral črno oznako S27 na belem plastičnem obročku.Gre za mlad osebek, saj se je čigra izvalila v KPSS v letu 2019. Obročkali smo jo kot mladiča 25.6.2019 na gnezdišču med kanaloma Curto in Pichetto. To je že drugo opazovanje slovenskih navadnih čiger v tej državi. Do tam je samo zračne linije več kot 4700 km. Leta 2019 je bila tam opazovana tudi navadna čigra iz Škocjanskega zatoka. Sicer pa so bile navadne čigre iz Slovenije opazovane še v Senegalu in Mavretaniji, kjer prezimujejo.

Vrste, ki na obravnavanem območju letujejo ali se pojavljajo v pognezditvenem obdobju

Med letujočimi vrstami, ki se na območju Sečoveljskih solin pojavljajo v pognezditvenem obdobju (julij in avgust), je mnogo takih, ki tu nimajo ustreznih habitatov, gnezdijo drugje in se kot mladostni osebki tu golijo, se tu zadržujejo zaradi ustreznejših prehranjevališč ali pa so njihova gnezdišča geografsko mnogo višje in zato nimajo možnosti za gnezditev. Med vsemi vrstami, ki se na območju Sečoveljskih solin pojavljajo v pognezditvenem obdobju, moramo posebej izpostaviti vranjeka Phalacrocorax aristotelis , črnoglavega Ichthyaetus melanocephalus in rumenonogega galeba Larus michahellis. Vse tri vrste se na območju Sečoveljskih solin pojavljajo v večjem številu. Najštevilčnejši med vsemi je prav gotovo rumenonogi galeb Larus michahellis, ki izpolnjuje več IBA in SPA kriterijev (Škornik, 2008).

Sloveniji, lahko sklepamo, da se spomladanska selitev pri nas odvije med koncem marca in začetkom junija, z vrhom selitve v začetku aprila, torej skupaj v treh mesecih. Jesenska selitev je nekoliko bolj razvlečena in traja približno štiri mesece, od konca avgusta do začetka novembra. Pticam se na prezimovališča jeseni namreč manj mudi kakor spomladi na gnezdišča, ko je pred njimi naporno gnezditveno opravilo (Vrezec idr., 2006).

Spomladanski prelet na območju Sečoveljskih solin poteka večinoma med marcem in majem, jesenski prelet pa poteka od avgusta do oktobra.

V obdobju (1983–2009) je bilo evidentiranih 213 vrst. V času jesenskega preleta (1983–2009), ki poteka od avgusta do novembra, pa 211 vrst. Mnogo vrst se na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline ustavi tako na preletu kot tudi na prezimovanju. 134 vrst se na preletu pojavlja redno (Škornik, 2012).

V obdobju 2003-2021 je bilo na preletu evidentiranih 253 vrst, kar je več opaženih vrst, kot v obdobju, ki ga navaja Škornik. V času spomladanskega preleta je bilo evidentiranih 225 vrst, v času jesenskega pa 223 vrst. 30 vrst se je na preletu pojavilo samo spomladi, 28 vrst pa samo v jesenskem času preleta. 195 vrst se pojavlja tako spomladi, kot jeseni.

Vrste, ki se na obravnavanem območju pojavljajo na preletu

Na splošno se spomladanska selitev začne že februarja, ko se ptice odpravijo iz prezimovališč, vračati pa se nekatere vrste začnejo že julija (Snow & Perrins, 1998).

Slovenijo selitveni val zajame z zamikom. Zaradi pojavljanja izbranih značilnih selivskih vodnih ptic, ki se ustavljajo v

Plamenci v solinah (Foto: I. Škornik).

Mlakarica (Anas platyrhynchos)

Bela pastirica (Motacilla alba) Togotnik (Calidris pugnax)

Mestna lastovka (Delichon urbicum)

Duplinska kozarka (Tadorna tadorna)

Rečni galeb (Chroicocephalus ridibundus) Škorec (Sturnus vulgaris)

Kmečka lastovka (Hirundo rustica)

Rumenonogi galeb (Larus michahellis)

Črni hudournik (Apus apus) št. osebkov

44923 43299 20330 17352 16091 15005 14165 13191 11061 10419

0 5000 10000 15000 20000 25000 30000 35000 40000 45000 50000

12. Prvih 10 najštevilčnejših vrst na spomladanskem preletu v obdobju 2003-2021.

Kmečka lastovka (Hirundo rustica) Črnoglavka (Sylvia atricapilla)

Črnoglavi galeb (Ichthyaetus melanocephalus)

Mala bela čaplja (Egretta garzetta) Mlakarica (Anas platyrhynchos)

Rečni galeb (Chroicocephalus ridibundus)

Škorec (Sturnus vulgaris) Vranjek (Phalacrocorax aristotelis)

Rumenonogi galeb (Larus michahellis)

Srpična trstnica (Acrocephalus scirpaceus) št. osebkov

334651 55754 33394 21713 21091 20449 13279 10529 7561 6940

0 50000 100000 150000 200000 250000 300000 350000 400000

13. Prvih 10 najštevilčnejših vrst na jesenskem preletu v obdobju 2003-2021.

Vrste, ki na obravnavanem območju prezimujejo ali se pojavljajo v zimskem času Čeprav zimo koledarsko označujemo kot časovno obdobje med 21. decembrom in 21. marcem, pa se za ugotavljanje zimske razširjenosti ptic uporablja primernejše obdobje tj. od konca novembra do začetka februarja, ko so temperature najnižje, sneži, dnevi pa so kratki (Sovinc, 1994). Čeprav prvi prezimovalci priletijo v Sečoveljske soline že novembra in jih zapustijo marca, nekatere tudi aprila, pa s pojmom prezimovalec označujemo ptice, ki se pri nas v zimskih mesecih (december, januar) zadržujejo daljše obdobje. Med zimske goste uvrščamo tiste vrste, ki zaradi vremenskih in drugih vplivov pozimi priletijo k nam, njihova prezimovališča pa so ponavadi drugje. V obdobju 1983–2009 je bilo na prezimovanju opaženih 143 vrst. 70 vrst na območju Sečoveljskih solin redno prezimuje, 30 vrst ne prezimuje vsako leto, 53 vrst pa je zimskih gostov (Škornik, 2012). Po podatkih Zimskega ornitološkega atlasa Slovenije (ZOAS) so Sečoveljske soline, s 123 pozimi opazovanimi vrstami najpomembnejše prezimovališče ptic v Sloveniji (Sovinc, 1994).

V obdobju 2003-2021 je na območju KPSS prezimovalo 141 različnih vrst ptic. V januarju je prezimovalo 131 vrst, v decembru pa 117 vrst. V obdobju 2003-2021 je bilo 24 takih vrst, ki so prezimovale samo v januarju in ne v decembru,10 vrst pa takih,

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Travniška cipa (Anthus pratensis)

Mala bela čaplja (Egretta garzetta)

Liska (Fulica atra)

Žvižgavka (Mareca penelope)

Kormoran (Phalacrocorax carbo)

Rečni galeb (Chroicocephalus ridibundus)

Rumenonogi galeb (Larus michahellis) Kreheljc (Anas crecca)

Mlakarica (Anas platyrhynchos)

Vriskarica (Anthus spinoletta) št. osebkov

18513 17046 7018 6280 3567 3108 2875 2723 2134 2035 0 2000 4000 6000 8000 10000 12000 14000 16000 18000 20000

14. Prvih 10 najštevilčnejših vrst na prezimovanju decembra v obdobju 2003-2021.

Mala bela čaplja (Egretta garzetta)

Kormoran (Phalacrocorax carbo)

Žvižgavka (Mareca penelope)

Rečni galeb (Chroicocephalus ridibundus)

Liska (Fulica atra) Kreheljc (Anas crecca)

Mlakarica (Anas platyrhynchos)

Rumenonogi galeb (Larus michahellis)

Duplinska kozarka (Tadorna tadorna) Labod grbec (Cygnus olor) št. osebkov

35262 29570 22806 14111 11725 8880 5405 3605 3298 2879 0 5000 10000 15000 20000 25000 30000 35000 40000

15. Prvih 10 najštevilčnejših vrst na prezimovanju januarja v obdobju 2003-2021.

ki so prezimovale samo v decembru in ne tudi v januarju. 107 vrt je prezimovalo v obeh mesecih. Podatki opazovanj in štetja kažejo, da se je število nekaterih vrst in osebkov v zadnjih letih precej zmanjšalo, čeravno izračuni TRIM kažejo na stabilen trend prezimovanja. Med njimi je nenavadno in nepričakovano kot redna in številna prezimovalka izginila liska Fulica atra. Prisotnih je le nekaj stalnih (gnezdečih) parov na Rudniku. Decembra 2011 je na območju Sečoveljskih solin prezimoval komatni deževnik Charadrius hiaticula. Gre za prvo potrjeno prezimovanje te vrste v Sloveniji. V letu 2020 je prvič v Sloveniji tu prezimovala tudi sabljarka (Recurvirostra avosetta).

o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Redke vrste

Status redkosti posameznim vrstam določa Komisija za redkosti, ki deluje v okviru Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije - DOPPS na podlagi dejanskega števila opazovanj vrste v Sloveniji (Vrezec idr., 2006). Kot redke so določene tiste vrste, ki so bile v zadnjih 50-tih letih opažene manj kot desetkrat. Podoben kriterij redkosti (do 10 opazovanj) smo uporabili tudi za območje Sečoveljskih solin. Toda če je neka vrsta na tem območju obravnavana kot redka, še ne pomeni, da je redka izven območja Sečoveljskih solin ali na območju Slovenije. V obdobju 2003-2021 je bilo takih 78 vrst.

Preglednica 23: Seznam redkih vrst za obdobje 2001-2021

VRSTA

PRVO OPAZOVANJE ZADNJE OPAZOVANJE ŠT. OSEBKOV ŠT. OPAZOVANJ

Rumeni žvižgač (Dendrocygna bicolor) 03/04/2006 19/09/2006 1 1

Belolična gos (Branta leucopsis) 17/01/2005 17/01/2005 1 1

Čipkasta raca (Callonetta leucophrys) 17/02/2021 17/02/2021 1 1

Gaga (Somateria mollissima) 15/01/2001 15/01/2001 1 1

Duplar (Columba oenas) 01/04/2011 01/04/2011 6 1

Čopasta kukavica (Clamator glandarius) 11/05/2010 11/05/2010 1 1

Triprsti galeb (Rissa tridactyla) 21/11/2006 21/11/2006 1 1

Sveti ibis (Threskiornis aethiopicus) 08/05/2014 08/05/2014 4 1

Klavžar (Geronticus eremita) 13/05/2016 13/05/2016 1 1

Veliki klinkač (Clanga clanga) 11/02/2009 13:25 11/02/2009 13:25 1 1

Stepski lunj (Circus macrourus) 17/03/2011 17/03/2011 1 1

Močvirski lunj (Circus pygargus) 28/04/2014 12:27 28/04/2014 12:30 1 1

Pegasta sova (Tyto alba) 01/01/2011 01/01/2011 1 1

Mala uharica (Asio otus) 13/12/2009 13/12/2009 1 1

Siva žolna (Picus canus) 09/11/2012 11:29 09/11/2012 11:30 1 1

Južna postovka (Falco naumanni) 10/07/2019 10/07/2019 4 1

Čopasta sinica (Lophophanes cristatus) 19/06/2009 19/06/2009 1 1

Plevelna trstnica (Acrocephalus agricola) 02/09/2011 02/09/2011 1 1

Robidna trstnica (Acrocephalus dumetorum) 24/09/2018 24/09/2018 1 1

Rečni cvrčalec (Locustella fluviatilis) 05/08/2014 10/08/2014 1 1

Mušja listnica (Phylloscopus inornatus) 08/10/2016 08/10/2016 1 1

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

VRSTA PRVO OPAZOVANJE ZADNJE OPAZOVANJE ŠT. OSEBKOV ŠT. OPAZOVANJ

Mali krivokljun (Loxia curvirostra) 24/11/2012 08:38 24/11/2012 08:38 1 1

Skalni strnad (Emberiza cia) 28/04/2015 09:34 28/04/2015 09:37 2 1

Beloglavi strnad (Emberiza leucocephalos) 23/11/2016 09:55 23/11/2016 11:01 3 1

Vrtni strnad (Emberiza hortulana) 01/09/2010 10:52 01/09/2010 10:53 5 1

Mali strnad (Emberiza pusilla) 22/10/2008 10:08 22/10/2008 12:28 2 1

Tibetanska gos (Anser indicus) 08/05/2020 13/05/2021 16:46 2 2

Bledi hudournik (Apus pallidus) 21/11/2013 12:41 15/05/2019 16:24 2 2

Čoketa (Gallinago media) 08/11/2007 21/02/2020 10:20 3 2

Kaspijska čigra (Hydroprogne caspia) 02/06/2021 19:58 08/09/2021 16:41 2 2

Črni škarnik (Milvus migrans) 06/05/2009 26/05/2009 08:55 2 2

Belorepec (Haliaeetus albicilla) 09/03/2004 30/05/2020 08:25 2 2

Menišček (Periparus ater) 30/09/2012 27/09/2017 3 2

Močvirska sinica (Poecile palustris) 08/10/2008 08:59 29/01/2013 12:25 2 2

Brkata sinica (Panurus biarmicus) 14/10/2013 10:50 23/10/2013 10:58 36 2

Kraljičica (Phylloscopus proregulus) 28/02/2020 07:58 29/02/2020 2 2

Rožnati škorec (Pastor roseus) 09/06/2020 10:57 27/05/2021 17:41 2 2

Italijanski vrabec (Passer italiae) 23/08/2015 29/07/2021 08:57 2 2

Citronasta pastirica (Motacilla citreola) 13/04/2011 06/04/2013 13:51 2 2

Laponski ostroglež (Calcarius lapponicus) 12/11/2007 22/10/2008 12:28 2 2

Črni labod (Cygnus atratus) 19/11/2012 11:04 04/02/2015 12:57 8 3

Puklež (Lymnocryptes minimus) 06/02/2008 12/01/2019 11:36 3 3

Srebrni galeb (Larus argentatus) 08/01/2004 14/03/2019 3 3

Velika bobnarica (Botaurus stellaris) 23/08/2009 11/12/2018 3 3

Velika uharica (Bubo bubo) 19/05/2003 24/07/2021 09:06 3 3

Močvirska uharica (Asio flammeus) 30/04/2013 07:57 28/06/2020 09:18 3 3

o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

VRSTA PRVO OPAZOVANJE ZADNJE OPAZOVANJE ŠT. OSEBKOV ŠT. OPAZOVANJ

Bledi vrtnik (Iduna pallida) 12/07/2017 13/07/2017 08:31 3 3

Veliki Slavec (Luscinia luscinia) 12/08/2015 10/09/2021 3 3

Kalin (Pyrrhula pyrrhula) 20/02/2005 16/02/2015 13:30 7 3

Mali žagar (Mergellus albellus) 15/01/2003 25/01/2017 10:01 5 4

Virginijski kolin (Colinus virginianus) 02/11/2007 16/05/2018 16:40 4 4

Kaspijski galeb (Larus cachinnans) 30/01/2004 29/09/2021 17:14 9 4

Planinski orel (Aquila chrysaetos) 10/07/2005 07/02/2012 12:40 4 4

Rjavi škarnik (Milvus milvus) 08/04/2017 15:58 22/10/2018 15:38 5 4

Rdečenoga postovka (Falco vespertinus) 30/04/2007 16/07/2018 17:00 4 4

Laški škrjanec (Melanocorypha calandra) 20/05/2015 09:19 15/04/2020 09:39 8 4

Črnoglavi strnad (Emberiza melanocephala) 15/05/2007 25/05/2021 17:01 4 4

Črna raca (Melanitta nigra) 15/01/2002 05/12/2019 13:12 6 5

Veliki žagar (Mergus merganser) 16/03/2005 14/12/2011 11:14 5 5

Zlatovranka (Coracias garrulus) 31/08/2017 15:24 01/07/2021 5 5

Travniški vrabec (Passer hispaniolensis) 15/05/2004 02/06/2015 08:26 5 5

Lesna sova (Strix aluco) 19/05/2002 13/02/2015 09:29 6 6

Pisana penica (Sylvia nisoria) 14/08/2011 01/09/2019 07:40 6 6

Kratkoprsti plezalček (Certhia brachydactyla) 08/04/2008 13:38 19/08/2021 09:04 6 6

Sredozemski kupčar (Oenanthe hispanica) 06/04/2013 09:50 14/04/2021 15:55 6 6

Rjasta kozarka (Tadorna ferruginea) 01/04/2011 15/12/2018 09:45 59 7

Tatarska žvižgavka (Netta rufina) 26/11/2012 10:09 16/02/2017 11:43 48 7

Kosec (Crex crex) 08/10/2007 16/08/2018 04:50 9 7

Kamenjar (Arenaria interpres) 21/08/2012 09:18 25/08/2021 06:25 10 7

Ploskokljunec (Calidris falcinellus) 22/08/2012 08:57 24/08/2021 20:40 9 7

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

VRSTA PRVO OPAZOVANJE ZADNJE OPAZOVANJE ŠT. OSEBKOV ŠT. OPAZOVANJ

Rjava komatna tekica (Glareola pratincola) 09/06/2008 12:19 03/09/2008 12:52 7 7

Črnočeli srakoper (Lanius minor) 02/08/2013 26/08/2021 08:08 7 7

Sloka (Scolopax rusticola) 16/10/2007 20/03/2015 11:57 17 8

Zalivski galeb (Chroicocephalus genei) 18/04/2005 31/05/2021 16:44 20 8

Bengalska čigra (Thalasseus bengalensis) 29/06/2004 19/07/2007 17 8

Kratkoprsti škrjanček (Calandrella brachydactyla) 14/03/2008 13:05 17/05/2021 16:03 9 8

Črnonoga čigra (Gelochelidon nilotica) 20/05/2010 05/07/2021 08:35 13 9

Hribski škrjanec (Lullula arborea) 08/01/2004 27/03/2021 10:00 17 9

o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

TAKSONOMSKI DEL

VRSTE PTIC EPO - EKOLOŠKO POMEMBNA OBMOČJA

Polojnik Himantopus himantopus (A131)

Beločeli deževnik Charadrius alexandrinus (A138)

Rumenonogi galeb Larus michahellis / cachinnans (A459)

Navadna čigra Sterna hirundo (A193)

Mala čigra Sternula / Sterna albifrons (A195)

Rjava cipa Anthus campestris (A255)

VRSTE NATURA 2000 - SPA

Polarni slapnik Gavia arctica (A002)

Sredozemski vranjek Phalacrocorax aristotelis desmarestii (A392)

Velika bela čaplja Ardea / Egretta alba (A027)

Mala bela čaplja Egretta garzetta (A026)

Plamenec Phoenicopterus roseus / ruber (A663)

Žerjav Grus grus (A127)

Sabljarka Recurvirostra avosetta (A132)

Polojnik Himantopus himantopus (A131)

Zlata prosenka Pluvialis apricaria (A140)

Beločeli deževnik Charadrius alexandrinus (A138)

Rumenonogi galeb Larus michahellis / cachinnans (A459)

Črnoglavi galeb Ichthyaetus / Larus melanocephalus (A176)

Kričava čigra Thallaseus / Sterna sandvicensis (A191)

Navadna čigra Sterna hirundo (A193)

Mala čigra Sternula / Sterna albifrons (A195)

Rjava cipa Anthus campestris (A255)

OSTALE V SLOVENIJI REDKE GNEZDILKE

Duplinska kozarka Tadorna tadorna Rdečenogi martinec Tringa totanus Brškinka Cisticola juncidis

OSTALE VRSTE EPO in SAC

Solinarka Cyprinodon / Aphanius fasciatus (1152) Močvirska sklednica Emys orbicularis (1220)

OSTALE VRSTE NATURA 2000 - SAC

Hromi volnoritec Eriogaster catax (1074)

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Polarni slapnik Gavia

arctica

J F M A M J J A S O N D

STATISTIKA:

Število osebkov: 2273 Št. opazovanj: 269 Št. osebkov: 2434

Prvo opazovanje: MORJE PRED FONTANIGGEAMI 21 januar 1983

Zadnje opazovanje: MORJE PRED FONTANIGGEAMI 29 December 2021 Najbolj zgodnje: PIRANSKI ZALIV 03 Januar in 2008 Najbolj pozno: MORJE PRED FONTANIGGEAMI 30 December in 2015

Opazovanja: 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020, 2021

PUN: ugodno ohranitveno stanje

Je najpogostejša vrsta slapnikov, ki se pojavlja pri nas in prezimuje predvsem na morju. Število se z leti spreminja, običajno pa je večje v obdobju ostrih zim. V Sečoveljskih solinah se prvi slapniki pojavijo že oktobra, soline pa zapustijo aprila. Posamezne, tudi v svatovskem perju, je mogoče opazovati tudi kasneje, vendar gre za slučajne primere. Na morju pred solinami jih že nekaj let prezimuje slab ducat. Zaide tudi v večje kanale in bazene v notranjost solin. Občasno naletimo na kadaver, ki je verjetno posledica zapletanja v ribiško mrežo. Tu bo potrebno vzpostaviti sodelovanje z lokalnimi ribiči. Število polarnih slapnikov, ki se pojavljajo na morju pred solinami ni v soodvisnosti z upravljanjem in vzdrževanjem optimalnih pogojev na območju KPSS, zato na njegovo pojavljanje ne moremo vplivati. Opaziti je zmanjševanje števila osebkov, kot tudi opazovanj te vrste.

Pojavljanje polarnega slapnika po letih v obdobju 1983-2021. Število osebkov 2011-2021 (rdeči stoplci).

Sredozemski vranjek

Phalacrocorax aristotelis desmarestii

J F M A M J J A S O N D

STATISTIKA:

Št. opazovanj: 461

Št. osebkov: 55206

Prvo opazovanje: PIRANSKI ZALIV 23/01/1994

Zadnje opazovanje: MORJE PRED FONTANIGGEAMI 29/12/2021 09:29

Najbolj zgodnje: MORJE PRED FONTANIGGEAMI 01/01/2014

Najbolj pozno: MORJE PRED FONTANIGGEAMI 30/12/2015

Opazovanja: 1994, 2002, 2004, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020, 2021

PUN: neugodno ohranitveno stanje

Sečoveljske soline predstavljajo eno najpomembnejših pognezditvenih območij te vrste pri nas, saj se jih na bližnjem školjčišču in na čelnem nasipu Colombere lahko zbere tudi do 1000 in več. Posamič tu tudi prezimuje. Ker gre za ogroženo sredozemsko podvrsto Phalacrocorax aristotelis desmaresti, je vrednost njihovega letovanja pri nas še toliko večja. Število vranjekov, ki se pojavljajo na morju pred solinami ni v soodvisnosti z upravljanjem in vzdrževanjem optimalnih pogojev na območju KPSS, zato na njegovo pojavljanje ne moremo vplivati. Število pognezditvenih osebkov sredozemskih vranjekov na prenočiščih v Sečoveljskem zalivu se zmanjšuje, kar gre pripisati predvsem neustreznim novim bojam na školjčiščih. Medtem ko na odprtem morju Tržaškega zaliva njihovo število ni v upadanju. Zaradi neustreznosti boj na prenočiščih vranjeki zadnja leta redno prenočujejo tudi na skalometu valobrana zunanjega nasipa območja Colombera, s tem je posledično ogrožen tudi zaradi plenjenja lisic. Pojavljanje sredozemskega vranjeka po letih v obdobju 1983-2021. Število osebkov 2011-2021 (rdeči stoplci).

20. Vranjek na nasipu Colombere je lahek plen za lisico (Foto: I. Škornik)..

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Mala bela čaplja Egretta garzetta

J F M A M J J A S O N D

STATISTIKA:

Št. opazovanj: 2596

Št. osebkov: 43629

Prvo opazovanje: FONTANIGGE 01/07/1974

Zadnje opazovanje: CORSOLONGO 29/12/2021

Najbolj zgodnje: OB MORJU 01/01/2014

Najbolj pozno: PRVO IZHLAPEVANJE 31/12/2017

Opazovanja: 1974, 1977, 1978, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1989, 1991, 1992, 1993, 1994, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020, 2021

PUN: ugodno ohranitveno stanje

Je najpogostejša od treh čapelj, ki se v Sečoveljskih solinah redno pojavljajo. Tu se zadržuje vse leto. Posamezne ali v skupinah, ki lahko štejejo več sto osebkov, se hranijo v plitvo poplavljenih solnih poljih ali na robu kanalov. Še posebej veliko jih je septembra. Več sto jih prenočuje na skupnem prenočišču, v krošnjah dreves na polotoku Seča. Temu, in drugim prenočiščem, bo potrebno v prihodnje posvetiti več časa, prenočiščem pa zagotoviti prepotrebni mir in morda v bodoče tudi poseben status varovanja. Opazna so nihanja v pojavljanju male bele čaplje v zadnjih 10 letih, vendar je njeno ohranitveno stanje dobro. Kot ribojeda vrsta je odvisna od ustreznih prehranskih pogojih, le-ti pa so odvisno od ustreznega upravljanja s primernimi vodnimi režimi. Vse dokler se na območju KPSS redno upravlja z vodnimi režimi, se njeno število ne bo bistveno spreminjalo, čeravno je zadnjih nekaj let manj številčna, vendar gre vzroke iskati tudi v gnezditveni uspešnosti na območjih, kjer ta vrsta gnezdi. V prihodnje bi bilo nujno opredeliti varstveni status njihovega skupšnega prenočišča na Seči, saj je območje izven meja KPSS.

Pojavljanje male bele čaplje po letih v obdobju 1983-2021. Število osebkov 2011-2021 (rdeči stoplci).

Velika bela čaplja Ardea alba

J F M A M J J A S O N D

STATISTIKA:

Št. opazovanj: 1785

Št. osebkov: 6918

Prvo opazovanje: ALTO 14/04/1974

Zadnje opazovanje: KRISTALIZACIJA 21/12/2021

Najbolj zgodnje: OB MORJU 01/01/2014

Najbolj pozno: PRVO IZHLAPEVANJE 31/12/2017

Opazovanja: 1974, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020, 2021

PUN: ugodno ohranitveno stanje

V Sečoveljskih solinah je celoletni gost, kjer pa ne gnezdi. Pogosto se zadržuje skupaj z malimi belimi čapljami. Najštevilnejša je v zimskem in jesenskem času. Več deset osebkov je na solinah jeseni in spomladi, najmanj pa poleti. Najraje se zadržuje in hrani v solinskih bazenih in kanalih. Včasih posamezne ždijo na opuščenih solinskih hišah, v družbi z drugimi čapljami. Opazna so nihanja v pojavljanju velike bele čaplje v zadnjih 10 letih, vendar je njeno ohranitveno stanje dobro. Kot ribojeda vrsta je odvisna od ustreznih prehranskih pogojih, le-ti pa so odvisno od ustreznega upravljanja s primernimi vodnimi režimi. Vse dokler se na območju KPSS redno upravlja z vodnimi režimi, se njeno število ne bo bistveno spreminjalo, čeravno je zadnjih nekaj let manj številčna, vendar gre vzroke iskati tudi v gnezditveni uspešnosti na območjih, kjer ta vrsta gnezdi.

Pojavljanje velike bele čaplje po letih v obdobju 1983-2021. Število osebkov 2011-2021 (rdeči stoplci).

Plamenec Phoenicopterus roseus

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Ob morskem obrežju je pogostejši, predvsem v zimskem obdobju.

V Sečoveljskih solinah se pojavlja na preletu in na prezimovanju. Pojavlja se posamič ali v manjših skupinah, predvsem v večjih solinskih bazenih.

Plamenci se pojavljajo predvsem v zimskem času, ko nekateri za kratek ali daljši čas tu tudi prezimijo. Nikoli ni številen. Pojavljanje v KPSS sovpada s pojavljanjem prezimujočih plamencev v sosednji Italiji, predvsem v Gradežu in lagunah Cavanata.

Na njegovo ohranitveno stanje ne moremo vplivati.

STATISTIKA:

Št. opazovanj: 77 Št. osebkov: 202

Prvo opazovanje: GIASSI-CURTO 20/11/2005

Zadnje opazovanje: OB MORJU 09/06/2021

Najbolj zgodnje: GIASSI-CURTO 01/01/2014

Najbolj pozno: GIASSI-CURTO 30/12/2013

Opazovanja: 2005, 2007, 2008, 2009, 2010, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2019, 2020, 2021

PUN: ugodno ohranitveno stanje

Pojavljanje plamenca po letih v obdobju 1983-2021. Število osebkov 2011-2021 (rdeči stoplci).

o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Žerjav Grus grus

F M A M J J A S O N D

STATISTIKA:

Št. opazovanj: 68

Št. osebkov: 7481

Prvo opazovanje: IZLIV 21/11/1974

Zadnje opazovanje: VPLIVNO OBMOCJE 26/11/2021

Najbolj zgodnje: TRETJE IZHLAPEVANJE 07/01/2016

Najbolj pozno: FONTANIGGE 30/12/2008

Opazovanja: 1974, 1980, 1993, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020, 2021

PUN: ugodno ohranitveno stanje

Žerjavi se v Sloveniji redno pojavljajo na preletu. Zimskih podatkov o tej vrsti v ZOAS ni (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah se pojavlja redno na spomladanskem preletu v marcu. Večje skupine žerjavov je mogoče opazovati tudi novembra. Zanimivo je povsem zimsko opazovanje, ko sta 30.12.2008 nad Fontaniggeami P. Sackl in T. Petras Sackl opazovala 85 osebkov, ki so leteli proti zahodu.

Pojavljanje žerjava po letih v obdobju 1983-2021. Število osebkov 2011-2021 (rdeči stoplci).

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Polojnik Himantopus

himantopus

STATISTIKA:

Št. opazovanj: 1841

Št. osebkov: 15685

Prvo opazovanje: DRUGO IZHLAPEVANJE 01/05/1974

Zadnje opazovanje: FONTANIGGE 08/09/2021

Najbolj zgodnje: MEZZANA 12/03/2007

Najbolj pozno: CORSOLONGO 10/10/2005

Opazovanja: 1974, 1976, 1977, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020, 2021

Površina gnezdenja: 220 ha, % SLO: 65 %

TRIM 1983-2021: zmeren porast (p<0.01)

TRIM 2011-2021: nesiguren

PUN: ugodno ohranitveno stanje

Gnezditvena razširjenost polojnika (2003-2021).

Polojnik je splošno razširjen v zahodni, južni, jugovzhodni in delu srednje Evrope, najštevilnejši pa je v Sredozemlju in ob Črnem morju (Hagemeijer & Blair 1997, BirdLife International 2017b). V Sloveniji je redek, lokalno razširjen gnezdilec. Pri nas je bilo gnezdenje potrjeno šele po letu 1990, in sicer v Sečoveljskih solinah (Makovec & Škornik 1990). Še do nedavnega je v Sloveniji veljal za izjemno redkega gnezdilca, saj je gnezdil le v Sečoveljskih solinah in Ormoških lagunah (Geister 1995). Leta 2004 je par teh ptic prvič gnezdil tudi v Strunjanskih solinah (Škornik 2012), kjer od takrat bolj ali manj redno gnezdita do dva para. Po renaturaciji leta 2007 je prvič gnezdil tudi v NRŠZ, kjer se je populacija kasneje povečala, tako da je leta 2014 gnezdilo že 35 parov (Denac et al. 2014c). Vsa gnezdišča na obali so le nekaj metrov nad morjem. Sečoveljske soline so polojnikovo najpomembnejše gnezdišče v Sloveniji. Tu gnezdi v solnih poljih ali na manjših nasipih, ki jih preraščajo slanuše. Gnezdi posamič, večinoma pa kolonijsko, včasih v družbi z malimi in navadnimi čigrami, beločelim deževnikom, sabljarko ali rdečenogim martincem. Gnezdo si naredi na travnati, halofitni ruši ali na blatu, najraje blizu vode ali na njej. Skupno na Sečoveljskih solinah gnezdi 20 do 70 parov, v letu 2010 izjemoma 77 parov (Škornik 2012 & 2016). Za polojnika so soline najpomembnejši življenjski prostor, saj na primer več kot 93 % portugalske populacije gnezdi v solinah. Tam, kjer so soline preoblikovali v ribje farme, je njegova gnezditvena populacija drastično upadla. Polojnik je v sredozemskih solinah pravi kazalec ustreznega upravljanja z vodnim režimom in tradicionalnega solinarstva (Rufino & Neves 1992). V Sečoveljskih solinah gnezdi na površini 220 ha, in sicer 14–77 parov v obdobju 2002–2016 (Škornik 2017). Preračunano to pomeni gostoto 0,6–3,5 p./10 ha, s postavitvijo umetnih otokov v zadnjih nekaj letih pa se je gostota povečala.

Gnezdenje polojnika v obdobju načrta upravljanja (rdeče), pred tem obdobjem (zeleno) ter trend populacije (modro).

J F M A M J J A S O N D

Sabljarka Recurvirostra avosetta

STATISTIKA:

Št. opazovanj: 873

Št. osebkov: 9796

Prvo opazovanje: FONTANIGGE 22/05/1961

Zadnje opazovanje: FONTANIGGE 08/08/2021

Najbolj zgodnje: CORSOLONGO 02/01/2020

Najbolj pozno: LIFE 17/12/2019

Opazovanja: 1961, 1987, 1989, 1991, 1994, 2001, 2002, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020, 2021

Površina gnezdenja / 104 ha, % SLO: 99 %

TRIM 1983-2021: močan porast (p<0.01)

TRIM 2011-2021: močan porast (p<0.01)

PUN: ugodno ohranitveno stanje

Gnezditvena razširjenost sabljarke (2003-2021).

Sabljarka gnezdi na obalah Evrope z izjemo skrajnega severa, v notranjosti kontinenta pa je redkejša (BirdLife International 2017b). V Sloveniji je zelo redka gnezdilka na dveh lokacijah. V Sloveniji gnezdi le v Sečoveljskih solinah in NRŠZ. V Sečoveljskih solinah je prvič poskušala gnezditi že leta 1994, vendar neuspešno (Škornik 1994). Gnezditev je bila prvič v Sloveniji potrjena junija 2001. V gnezdu na peščini sredi opuščenega solinskega polja sta bili dve jajci, izvalil pa se je en mladič, a je po nekaj dneh izginil (Geister 2001). Leta 2005 je uspešno gnezdila na Leri. Speljali so se vsi trije mladiči, ki so bili tudi obročkani (Škornik 2006). V letih 2006 in 2007 ni gnezdila (Škornik 2008). Od leta 2008 dalje redno gnezdi, število gnezdečih parov pa strmo narašča, saj je v letu 2014 gnezdilo 28 parov (Škornik 2015b), v letu 2016 pa že 40 parov (Škornik 2017). Celotna slovenska populacija sabljarke gnezdi le nekaj metrov nad morjem. Gnezdi na golih nasipih in blatnih otokih z malo vegetacije, tudi sredi solinskega bazena. Gnezdo si zgradi na rastlinskem šopu, in sicer iz koščkov školjk, polžev, kamenja in rastlinskih delov, ali pa si v tla izdolbe kotanjico in jo obloži s finejšim gnezdilnim gradivom (Škornik 2012). Nivo vode, ki se v poletnih mesecih zniža, igra pomembno vlogo pri prehranjevanju vrste (BirdLife International 2017b). Kot izrazito socialna vrsta gnezdi večinoma kolonijsko, tako da so lahko posamezna gnezda med seboj oddaljena manj kot 1 m (Hötker 2000). V Sečoveljskih solinah je v začetnem obdobju kolonizacije (2008–2009) gnezdila na 8 ha, in sicer 3–4 pari (Škornik 2012), kar preračunano pomeni gostoto 0,4–0,5 p./ha. Kasneje, v obdobju 2010–2015, sta se povečala tako naselitveno območje znotraj solin kot tudi populacija (20 ha, 8–27 parov; Škornik 2016). Preračunano to pomeni gostoto 0,4–1,4 p./ha. Z ureditvijo umetnih otokov se je gnezditvena gostota še povečala. Na večjih otokih je gostota gnezd večja kot na manjših otokih. Kot izrazito lokalno gnezdilko z majhno gnezdečo populacijo lahko sabljarko uvrščamo med ogrožene vrste pri nas. Četudi je število gnezdečih parov v Sečoveljskih solinah v porastu, gnezdečo populacijo ogrožajo predvsem kopenski plenilci pa tudi srake in sive vrane, ki jim plenijo jajca (Škornik 2012). Trend globalne populacije je negotov, v Evropi pa njena številčnost niha (BirdLife International 2015a & 2017b). Na pomembnih prezimovališčih jo ogrožajo motnje s strani človeka, pozidave in onesnaževanje (BirdLife International 2017b).

Gnezdenje sabljarke v obdobju načrta upravljanja (rdeče), pred tem obdobjem (zeleno) ter trend populacije (modro).

J F M A M J J A S O N D

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Beločeli deževnik

Charadrius alexandrinus

J F M A M J J A S O N D

STATISTIKA:

Št. opazovanj: 1663

Št. osebkov: 11690

Prvo opazovanje: LERA 05/02/1974

Zadnje opazovanje: LIFE 20/12/2021

Najbolj zgodnje: VELIKA LAMA 05/01/2004

Najbolj pozno: FONTANIGGE 30/12/1995

Opazovanja: 1974, 1975, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020, 2021

Površina gnezdenja: 260 ha, % SLO: 90 %

TRIM 1983-2021: zmeren porast (p<0.01)

TRIM 2011-2021: nesiguren

PUN: ugodno ohranitveno stanje

Gnezditvena razširjenost beločelega deževnika (2003-2021).

Beločeli deževnik je razširjen na obalah celotne Evrope, v vzhodnem delu pa se pojavlja tudi v notranjosti celine (BirdLife International 2017). Pri nas je redek gnezdilec na obali. Beločeli deževnik je gnezdil v Sečoveljskih solinah (11–64 parov) in NRŠZ (1–3 pari) (Škornik 2017, Rubinić et al. 2004, 2005, 2007b, 2008 & 2009, Mihelič et al. 2006). V NRŠZ je zadnjič zanesljivo gnezdil leta 2008, in sicer dva para (DOPPS 2008). Gnezditev je bila potrjena tudi v Strunjanskih solinah leta 2010 (I. Škornik lastni podatki). Na območju Ankaranske bonifike in Luke Koper ne gnezdi več (Makovec 1994, Škornik 2012). Celotna slovenska populacija gnezdi na nadmorski višini le nekaj metrov nad morjem. V Sečoveljskih solinah največkrat gnezdi na suhih in neporaščenih nasipih ali na dnu presušenih solinskih bazenov, vendar vedno na nekoliko privzdignjenem delu. Gnezdi tudi na nasipih s slanoljubno vegetacijo, kjer je gnezdo skoraj vedno v zavetju ene izmed slanuš (Makovec 1994, Škornik 2012). V Sečoveljskih solinah je v obdobju 2002–2015 na površini 192 ha gnezdilo 11–64 parov (Škornik 2016), kar preračunano pomeni gostoto 0,06–0,33 p./ha. Večje gnezditvene gostote so značilne predvsem za peščena obrežja in slanišča, manjše gostote pa za manj homogene habitate (Norte & Ramos 2004), kot je primer tudi v Sečoveljskih solinah, kjer večinoma gnezdi na ozkih solinskih nasipih, obdanih z vodo. Trend populacije v Sečoveljskih solinah, izračunan s programom TRIM, kaže na zmeren porast populacije (Škornik 2020). Podatki s tega območja za leti 2007 in 2008 pa kažejo, da je gnezditveni uspeh pri beločelem deževniku 0,5–0,8 mladiča na gnezdeči par ter da populacija upade za 10 do 20 % že po dveh letih (Škornik 2012). Dejavniki ogrožanja so predvsem vremenske razmere (poplave zaradi obilnega dežja), neustrezen vodni režim, število primernih gnezdišč, plenilci ter v manjši meri tudi vznemirjanje v času gnezditve (Makovec 1994, Škornik 2012). Globalno in na ravni Evrope njegova populacija upada (BirdLife International 2015a & 2017b).

Gnezdenje beločelega deževnika v obdobju načrta upravljanja (rdeče), pred tem obdobjem (zeleno) ter trend populacije (modro).

Rumenonogi galeb

Larus michahellis

J F M A M J J A S O N D

STATISTIKA:

Št. opazovanj: 2673

Št. osebkov: 769914

Prvo opazovanje: FONTANIGGE 26/09/1982

Zadnje opazovanje: MORJE PRED FONTANIGGEAMI 29/12/2021

Najbolj zgodnje: OB MORJU 01/01/2014

Najbolj pozno: COLOMBERA 30/12/2016

Opazovanja: 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020, 2021

Površina gnezdenja: 204 ha, % SLO: 50 %

TRIM: negotov

PUN: neugodno ohranitveno stanje

Rumenonogi galeb je razširjen ob obalah Sredozemlja in Črnega morja, z izoliranimi populacijami v notranjosti celine (BirdLife International 2017b). V Sloveniji je najbolj številen na obali, je pa že koloniziral tudi osrednjo in SV Slovenijo. Prva gnezditev rumenonogega galeba pri nas je bila potrjena leta 1986, ko je bilo v Sečoveljskih solinah najdenih 11 gnezdečih parov (Škornik 1992). Geister (1995) ga navaja le za Obalo, kar pomeni, da je vrsta razširila areal proti osrednji in SV Sloveniji. Največ parov gnezdi v Sečoveljskih solinah (120–220 v obdobju 2002–2016, Škornik 2017), medtem ko na vseh drugih lokacijah gnezdi eden do največ nekaj parov. V Sečoveljskih solinah gnezdi na notranjih, skromno poraščenih nasipih, v gosti travi zunanjih visokomorskih nasipov, na blatnih otokih, v solinarskih bazenih ter ponekod v razvalinah solinarskih hiš, vedno pa se drži bližine morja ali večjih bazenov (Škornik 1992, 2012 & 2016). Prvotna prebivališča rumenonogega galeba so manjši neposeljeni otoki, drugotna pa opuščene soline, nasipališča, pristanišča in obmorska mesta, kjer gnezdi na ravnih strehah (BirdLife International 2017b). Prehranjuje se lahko tudi na smetiščih (Bembich 2002). Gnezditvene gostote so pri rumenonogem galebu najvišje na otokih, in sicer 30,4– 106,7 p./ha (Telailia et. al. 2015). V Sečoveljskih solinah je v obdobju 2002–2015 na površini 55 ha gnezdilo 30–220 parov (Škornik 2016), iz česar izhaja gostota 0,5–4,0 p./ha. V Sečoveljskih solinah se v poznopoletnem času zberejo velike jate, ki štejejo tudi prek 25.000 osebkov (Blomquist 2007, Škornik 2012), zaradi česar območje izpolnjuje enega izmed kriterijev za globalno pomembna območja za ptice (Denac et al. 2011b). Tako evropska kot svetovna populacija rumenonogega galeba naraščata (BirdLife International 2015a & 2017b). Posebej skokovito se je njihovo število povečalo po letu 1975, predvsem zaradi dostopnejše hrane na smetiščih, prenehanja pobijanja galebov in nabiranja njihovih jajc (Hagemeijer & Blair 1997). Populacija v Sečoveljskih solinah je stabilna (Škornik 2017), čeprav se je po letu 2005 precej zmanjšala zaradi plenjenja lisic in kun (Škornik 2012).

Gnezditvena razširjenost rumenonogega galeba (2003-2021). Gnezdenje beločelega deževnika v obdobju načrta upravljanja (rdeče), pred tem obdobjem (zeleno) ter trend populacije (modro).

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Črnoglavi galeb

Ichthyaetus melanocephalus

J F M A M J J A S O N D

STATISTIKA:

Št. opazovanj: 307

Št. osebkov: 17713

Prvo opazovanje: FONTANIGGE 22/08/1983

Zadnje opazovanje: COLOMBERA 12/10/2021

Najbolj zgodnje: COLOMBERA 09/01/2009

Najbolj pozno: COLOMBERA 30/12/2008

Opazovanja: 1983, 1984, 1985, 1991, 1992, 1994, 1997, 1998, 1999, 2001, 2002, 2004, 2005, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020, 2021

PUN: ugodno ohranitveno stanje

Črnoglavi galeb se v Sloveniji pojavlja kot preletnik in občasen prezimovalec. Predvsem ob morskem obrežju. V celinskem delu Slovenije je redek in se večinoma pojavlja v jesenskem času.

Leta 2006 je črnoglavi galeb v Sloveniji prvič gnezdil. Gnezdo s štirimi jajci je bilo najdeno 23. 5. 2006 v koloniji rečnih galebov Larus ridibundus in navadnih čiger Sterna hirundo na otoku na Ptujskem jezeru, kjer naj bi gnezdil tudi leta 2007 in 2008 (Denac & Božič, 2009).

V Sečoveljskih solinah se pojavlja čez vse leto. Je reden jesenski preletnik, posamič pa je bil opažen tudi v zimskem času. V večjem številu prileti v soline že v juliju, septembra pa tu prenočuje tudi do 500 in več teh ptic. Številni v Sečoveljske soline redno zahajajo iz Italije, Madžarske in Srbije, kar je bilo ugotovljeno z opazovanjem zaznamovanih ptic. Zadržuje se večinoma na Colomberi, na območju Piccie, Mezzane ter 2. in 3. izhlapevanja.

Pojavljanje črnoglavega galeba po letih v obdobju 1983-2021. Število osebkov 2011-2021 (rdeči stoplci).

Par črnoglavih galebov na gnezdišču čiger (Foto: I. Škornik).

o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Kričava čigra

Thallaseus sandwicensis

F M A M J J A S O N D

STATISTIKA:

Št. opazovanj: 84 Št. osebkov: 188

Prvo opazovanje: PIRANSKI ZALIV 23/12/1973

Zadnje opazovanje: MORJE PRED FONTANIGGEAMI 02/11/2021

Najbolj zgodnje: MORJE PRED FONTANIGGEAMI 12/01/2013

Najbolj pozno: PIRANSKI ZALIV 30/12/1973

Opazovanja: 1973, 1974, 1975, 1976, 1977, 1993, 1999, 2000, 2002, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020, 2021

PUN: ugodno ohranitveno stanje

Kričava čigra se v Sloveniji pojavlja predvsem v času prezimovanja. Redno prezimuje ob našem morskem obrežju (Sovinc, 1994).

Redno se pojavlja ob obrežnem pasu med Piranom in Izolo ter od Kopra pa vse do Debelega Rtiča. V Sečoveljskih solinah se pojavlja posamič ali v manjših skupinah izključno na morju pred solinami. V soline ne zahaja. K nam prve priletijo v začetku novembra, naše morje pa zapustijo v začetku aprila.

Pojavljanje kričave čigre po letih v obdobju 1983-2021. Število osebkov 2011-2021 (rdeči stoplci).

Navadna čigra preganja kričavo čigro (Foto: I. Škornik).

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Navadna čigra

Sterna hirundo

J F M A M J J A S O N D

STATISTIKA:

Št. opazovanj: 1318

Št. osebkov: 13348

Prvo opazovanje: FONTANIGGE 23/05/1976

Zadnje opazovanje: FONTANIGGE 23/08/2021

Najbolj zgodnje: TRETJE IZHLAPEVANJE 25/03/2005

Najbolj pozno: KRISTALIZACIJA 06/09/2005

Opazovanja: 1976, 1977, 1978, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020, 2021

Površina gnezdenja: 68 ha, % SLO: 48 %

TRIM 1983-2021: zmeren porast (p<0.01)

TRIM 2011-2021: nesiguren

PUN: ugodno ohranitveno stanje

Gnezditvena razširjenost navadne čigre (2003-2021).

Na morskem obrežju je bila njena gnezditev prvič potrjena leta 1983, ko je v Sečoveljskih solinah gnezdilo 9 parov. S primernim vodnim režimom, umetnimi otoki in nadzorom dostopa do gnezdišč lahko preprečimo motnje s strani obiskovalcev in delno tudi plenjenje s strani kopenskih plenilcev kot sta lisica in kuna. V Sloveniji je nekoč gnezdila ob večjih vodotokih, danes pa gnezdi samo še lokalno na gnezdiščih umetnega nastanka. Sem sodijo tudi Sečoveljske soline, zato je njeno preživetje odvisno od aktivnega upravljanja tega območja, sicer bo kot gnezdilka od tu izginila. Po letu 2011 je njena gnezditvena populacija dokaj stabilna oz. se zmerno povečuje (TRIM: p <0.05), saj je tu redno gnezdilo od 32 do 99 parov. Gnezdilni uspeh je pri navadni čigri na območju Sečoveljskih solin nizek (od 0 do 1.1 speljanega mladiča/par) , večinoma zaradi obilnih padavin in posledično visokih voda ter plenilcev. Navadno čigro v Sečoveljskih solinah v največji meri ogrožajo vremenske ujme s poplavami (40%), plenilci (35 %), proizvodnja soli (10 %), vzdrževalna dela (10%) ter obiskovanje in rekreacijske dejavnosti (5%) (Škornik, 2017). Sečoveljske soline predstavljajo nacionalno območje velike naravne, kulturne, ekonomske in estetske vrednosti, v katerih je s sonaravnim gospodarjenjem mogoče vzdrževati in uravnavati biološko raznolikost (Škornik, 2013). Gnezdeča populacija je v Sečoveljskih solinah, kljub težavam in izzivom, s katerimi se sooča ta vrsta, precej stabilna. V drugi polovici 21. Stoletja je pričakovani rezultat podnebnih sprememb pospešeno dviganje morske gladine in posledično pogostejše poplavljanje nizko ležečih obrežnih območij. Slednje bi lahko imelo pomembne posledice za organizme, ki so vezani na ta območja, vključno z obrežnimi pticami, ki se v teh habitatih prehranjujejo v času selitev, v njih gnezdijo ali pa prezimujejo (Ivanjšič et al., 2017).

Analize gnezditvenih vzorcev nekaterih ptic gnezdilk (beločeli deževnik, mala in navadna čigra ter polojnik) v Krajinskem parku Sečoveljske soline so pokazale, da dinamika gnezdenja teh ptic v zadnjih letih jasno opozarja na prihajajoče klimatske spremembe (Ivanjšič et al., 2017). Brez ustreznega napora, kamor sodi ustrezno vzdrževanje vodnega režima, preprečevanje vstopa kopenskim plenilcem na gnezdišče in ustvarjanje primernih otokov in drugih površin za gnezdenje, bo tudi navadna čigra povsem izginila kot gnezdilka Sečoveljskih solin.

Gnezdenje navadne čigre v obdobju načrta upravljanja (rdeče), pred tem obdobjem (zeleno) ter trend populacije (modro).

Mala čigra Sternula albifrons

J F M A M J J A S O N D

STATISTIKA:

Št. opazovanj: 921

Št. osebkov: 6158

Prvo opazovanje: FONTANIGGE 18/05/1975

Zadnje opazovanje: FONTANIGGE 08/08/2021

Najbolj zgodnje: PICCIA 15/04/2004

Najbolj pozno: FONTANIGGE 30/08/1985

Opazovanja: 1975, 1977, 1983, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020, 2021

Površina gnezdenja: 92 ha, % SLO: 98 %

TRIM 1983-2021: zmeren porast (p<0.01)

TRIM 2011-2021: nesiguren

PUN: ugodno ohranitveno stanje

Gnezditvena razširjenost male čigre (2003-2021).

Mala čigra je dokaj sklenjeno razširjena le v vzhodni Evropi, medtem ko je povsod drugod njen areal zelo razdrobljen, v severni Evropi pa je skorajda ni (BirdLife International 2017b). V Sloveniji gnezdi izključno na obali. Mala čigra gnezdi v Sloveniji le v Sečoveljskih solinah (Škornik 2012 & 2016) in v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok (NRŠZ) (Denac et al. 2014c). V Sečoveljskih solinah je pričela gnezditi leta 1985 (Škornik 1985) in več kot deset let tam niso gnezdili več kot 3 pari (Škornik et al. 1995, Makovec et al. 1998). Šele v letu 2002 je gnezdilo več kot 10 parov, leta 2005 nad 20 parov in leta 2012 kar 72 parov (Škornik 2012). Kasneje je populacija upadla, tako da je leta 2016 gnezdilo manj kot 30 parov (Škornik 2017). Mala čigra gnezdi kolonijsko na peščenih in prodnatih morskih obrežjih, v solinah, na otokih pa tudi na obrežjih jezer in velikih rek v notranjosti. V Sečoveljskih solinah gnezdi v majhnih, raztresenih kolonijah na obrežju večjih bazenov, nizkih neporaščenih nasipih, manjših blatnih otokih ali okopninah sredi večjih solinskih bazenov (Škornik 2012 & 2016), pri čemer izbira tla z malo ali nič vegetacije, gnezdo pa skromno obloži z lupinami polžev in školjk (Jež 2013). V Sečoveljskih solinah je v obdobju 2002–2015 na površini 47 ha gnezdilo 12–72 parov (Škornik 2016), kar preračunano pomeni gostoto 0,3–1,5 p./ha. V Evropi je trend male čigre neznan, globalno pa upada. Ker najraje gnezdi na najnižjih, z vodno gladino skorajda izenačenih mestih, je njen gnezditveni uspeh pogosto majhen zaradi zalitja gnezda (Škornik 2012, Jež 2013). V Sečoveljskih solinah jo ogroža tudi neustrezna višina vode zaradi vremenskih razmer (obilna deževja, zaradi katerih se jajca zlepijo s podlago in propadejo) in neustreznega upravljanja z vodnim režimom za potrebe proizvodnje soli (slab nadzor nad vodnim stanjem, dotrajana infrastruktura), plenjenje (siva vrana, sraka, lisica), sprehajalci ter neprimerne oblike rekreacije (kopanje, mazanje s solinskim blatom). Predlagani varstveni ukrepi za vrsto so primeren vodostaj na zanjo zanimivih območjih za gnezdenje ter vzdrževanje ustreznega vodnega režima.

Gnezdenje male čigre v obdobju načrta upravljanja (rdeče), pred tem obdobjem (zeleno) ter trend populacije (modro).

Zlata prosenka Pluvialis

apricaria

D

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

V Sloveniji je zlata prosenka preletnik, izjemoma in neredno prezimuje. V ZOAS-u je naveden le en zimski podatek (Sovinc, 1994). Zanimivo je, da pred letom 1994 ni zimskih opazovanj te vrste.

V Sečoveljskih solinah se pojavlja na spomladanskem in jesenskem preletu, posamezne je mogoče opazovati tudi pozimi. Pogosta je februarja in marca, ko lahko naenkrat opazujemo tudi do 10 osebkov te vrste.

STATISTIKA: Št. opazovanj: 31 Št. osebkov: 131

Prvo opazovanje: ALTO 28/03/1976

Zadnje opazovanje: IZLIV 22/08/2020

Najbolj zgodnje: FONTANIGGE 16/01/1999

Najbolj pozno: FONTANIGGE 30/12/1995

Opazovanja: 1976, 1977, 1987, 1993, 1994, 1995, 1999, 2005, 2006, 2007, 2013, 2017, 2018, 2020

PUN: ugodno ohranitveno stanje

Pojavljanje zlate prosenke po letih v obdobju 1983-2021. Število osebkov 2011-2021 (rdeči stoplci).

Rjava cipa Anthus campestris

J F M A M J J A S O N D

STATISTIKA:

Št. opazovanj: 44

Št. osebkov: 67

Prvo opazovanje: FONTANIGGE 22/05/1983

Zadnje opazovanje: FONTANIGGE 16/09/2021

Najbolj zgodnje: CURTO-PICHETTO 18/03/2010

Najbolj pozno: SI-090 16/09/2021

Opazovanja: 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1989, 1991, 2005, 2007, 2010, 2012, 2013, 2015, 2017, 2018, 2021

Ne gnezdi redno

PUN: neugodno ohranitveno stanje

Gnezditvena razširjenost rjave cipe (2003-2021).

Rjava cipa velja v Sloveniji za zelo redko razširjeno gnezdilko (Geister, 1995). Njena gnezditvena razširjenost je jasno omejena na jugozahodni del Slovenije. Gnezdi ob morskem obrežju, pa vse tja do nadmorske višine 1000 m v Čičariji. Gnezdo naredi kar na tleh in je dobro skrito. Splete ga iz precej velikih bilk, korenin, stebelc in drugega materiala, notranjost pa obloži z živalsko dlako. Samica znese štiri do pet zelenkasto belih jajc z redkimi, vendar izrazitimi lisami. Po 14 dneh se iz njih izležejo goliči. V Sečoveljskih solinah se pojavlja posamič na preletu. Tu tudi občasno gnezdi par ali dva teh ptic. Po letu 2005 (prvič od leta 1983) rjava cipa na območju Sečoveljskih solin ni več gnezdila, kar pa ne preseneča, saj je z oživitvijo solinarske dejavnosti izgubila precejšen del suhih solnih polj, v katerih je gnezdila v preteklem obdobju. Škornik et al. (1990) jo navajajo kot nedvomno gnezdilko v suhih in poraščenih solinskih bazenih. Makovec et al. (1989) pravijo, da gnezdi predvsem v suhih in poraščenih bazenih pred muzejem solinarstva, na začetku solin ob Stojbah ter posamič na Leri, kjer je gnezdila na širokih nasipih, poraščenih s travo. Število parov so ocenili na 1 do 5 parov. Pri nas število rjavih cip, glede na spremembe v gnezditvenih prebivališčih, precej niha. Zaradi skrajnostnih zahtev pri izbiri gnezdišča je njen obstoj na solinah vezan na vzdrževanje primerno suhih in poraščenih bazenov. Ker teh ni veliko, velja za izginulo gnezdilko.

Gnezdenje rjave cipe v obdobju načrta upravljanja (rdeče), pred tem obdobjem (zeleno) ter trend populacije (modro).

izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Duplinska kozarka

Tadorna tadorna

J F M A M J J A S O N D

STATISTIKA:

Št. opazovanj: 1192

Št. osebkov: 36135

Prvo opazovanje: VELIKA LAMA 13/02/1977

Zadnje opazovanje: COLOMBERA 29/12/2021

Najbolj zgodnje: OB MORJU 01/01/2014

Najbolj pozno: COLOMBERA 30/12/2008

Opazovanja: 1977, 1978, 1979, 1987, 1989, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1997, 1998, 1999, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020, 2021

Površina gnezdenja: 68 ha, % SLO: 100 %

TRIM 1983-2021: zmeren porast (p<0.01)

TRIM 2011-2021: nesiguren

PUN: ugodno ohranitveno stanje

Gnezditvena razširjenost duplinske kozarke (2003-2021).

Duplinska kozarka je v Evropi gnezdilka obalnih delov celine, predvsem v zahodni in srednji Evropi pa se pojavlja tudi v notranjosti celine (BirdLife International 2017b). V Sloveniji je maloštevilna gnezdilka na le eni lokaciji na Obali. V Sloveniji je duplinska kozarka prvič gnezdila leta 2005 v Sečoveljskih solinah (Škornik 2006), ki so še sedaj njeno edino gnezdišče. Pri gnezditvi ni vedno uspešna in le redki mladiči poletijo. Vrsta se na tem območju pojavlja celo leto, vendar pa je tak trend opaziti šele v zadnjem desetletju, pred tem je bila le naključen zimski gost ali izredno redek preletnik (Škornik et al. 1990, Škornik 2009). Sedaj je najpogostejša v času prezimovanja in selitve (Škornik 2012), pri čemer jih od konca julija do novembra pri nas ostane le nekaj, saj se v tem času zadržujejo v svojih severnih golitvenih območjih (Škornik 2008). Celotna nacionalna populacija gnezdi le nekaj metrov nad morjem. Duplinska kozarka živi ob blatnih in peščenih morskih obrežjih, v solinah in na slanih jezerih. Nekatere populacije se zadržujejo tudi ob rekah in v močvirjih. Večinoma gnezdi v zemlji, v kunčjih rovih in votlinah drugih živali, ponekod v drevesnih duplih ali v gosti vegetaciji, tudi do 1 km stran od vode. Zasede pa tudi gnezdilnice (Kear 2005). V Sečoveljskih solinah gnezdi 1–5 parov v zidovih opuščenih stavb ali v razpokah nasipov (Škornik 2012 & 2016). Gnezditvene gostote se pri duplinski kozarki precej razlikujejo, in sicer od 20 do 50 p./10 km˛ (Sharrock 1980), kar preračunano znaša 0,02–0,05 p./ha. V Sečoveljskih solinah je v obdobju 2005–2015 na površini 5 ha gnezdilo 1–5 parov (Škornik 2016), kar preračunano pomeni gostoto 0,2–1,0 p./ ha. V letu 2011 smo v Sečoveljskih solinah opazovali skupino duplinskih kozark, sestavljeno iz dveh samic in 17 mladičev (Škornik 2011). Pienkowski & Evans (1982) navajata, da sta pri preučevani populaciji v gnezdilnicah v Veliki Britaniji vsaj pri tretjini legel jajca izlegli dve samici. Vrsto ogrožajo predvsem izguba habitata in plenilci, dovzetna pa je tudi za aviarno influenco (Melville & Shortridge 2006). Ponekod jo lovijo ali nabirajo njena jajca. V splošnem se svetovna populacija duplinske kozarke povečuje, čeprav za številne populacije trendi niso znani (Wetlands International 2015). Narašča tudi njena evropska populacija (BirdLife International 2017b).

Gnezdenje duplinske kozarke v obdobju načrta upravljanja (rdeče), pred tem obdobjem (zeleno) ter trend populacije (modro).

Rdečenogi martinec Tringa totanus

J F M A M J J A S O N D

STATISTIKA:

Št. opazovanj: 645

Št. osebkov: 9890

Prvo opazovanje: LERA 30/09/1973

Zadnje opazovanje: FONTANIGGE 23/08/2021

Najbolj zgodnje: FONTANIGGE 02/01/1993

Najbolj pozno: COLOMBERA 30/12/2008

Opazovanja: 1973, 1974, 1975, 1976, 1977, 1978, 1979, 1980, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020, 2021

Površina gnezdenja: 48 ha, % SLO: 50 %

TRIM 1983-2021: zmeren porast (p<0.01)

TRIM 2011-2021: nesiguren

PUN: ugodno ohranitveno stanje

Gnezditvena razširjenost rdečenogega martinca (2003-2021).

Rdečenogi martinec je razširjen po vsej Evropi, vendar pa je njegov areal na jugu in zahodu celine razdrobljen (Hagemeijer & Blair 1997). V Sloveniji je redek gnezdilec na majhnem številu lokacij. V zadnjih nekaj letih vrsta gnezdi le še v Sečoveljskih solinah (3–8 parov v obdobju 2008–2016, Škornik 2017) ter NRŠZ (1–12 parov v obdobju 2011–2016, Denac et al. 2014c, B. Mozetič osebno). Rdečenogi martinec gnezdi posamič ali v ohlapnih kolonijah v obrežnih slanih in brakičnih močvirjih ter na solinah, na celini pa na vlažnih travnikih, močvirjih in barjih. Gnezdi med bičevjem, šašem in travo, ob morju med slanoljubnim rastjem, navadno na dvignjenem mestu ali travnati kopuči. Tam, kjer gnezdi, mora biti dovolj suhih zaplat zemljišča, razglednih točk in dovolj visoka voda (Hagemeijer & Blair 1997). V Sečoveljskih solinah gnezdi na nizkih in s halofiti poraščenih nasipih skupaj s polojnikom, malimi in navadnimi čigrami (Škornik 2012). Prav v taki družbi gnezdi na otokih v laguni NRŠZ. Geister (1995) navaja, da prebiva na nizkih barjih z večjimi zaplatami redkega šašja, kjer si na kopučah v plitvi vodi zgradi gnezdo. V Veliki Britaniji so bile na pašnikih ugotovljene gostote do 285 p./km˛ (Norris et al. 1998, Hagemeijer & Blair 1997), na slanih travnikih na Nizozemskem 107 p./km˛, na Islandiji 80 p./km˛ in na Finskem 10–15 p./km˛ (Hagemeijer & Blair 1997). V Sečoveljskih solinah je v obdobju 2008–2015 na površini 4 ha gnezdilo 3–5 parov (Škornik 2016), kar preračunano pomeni gostoto 0,8–1,3 p./ ha. Globalna populacija rdečenogega martinca ima neznan trend (BirdLife International 2017b), evropska pa je od leta 1980 doživela zmeren upad (EBCC 2017b). Glavni razlogi zanj so izsuševanje mokrišč, pretirano gnojenje travnikov, pretirana paša v slanih mokriščih, pogozdovanje, melioracije ter industrijski razvoj (BirdLife International 2017b, Norris et al. 1998).

Gnezdenje rdečenogega martinca v obdobju načrta upravljanja (rdeče), pred tem obdobjem (zeleno) ter trend populacije (modro).

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Brškinka Cisticola juncidis

J F M A M J J A S O N D

STATISTIKA :

Št. opazovanj: 700

Št. osebkov: 1772

Prvo opazovanje: FONTANIGGE 21/12/1973

Zadnje opazovanje: FONTANIGGE 24/11/2021

Najbolj zgodnje: MEZZANA 01/01/2007

Najbolj pozno: MEZZANA 30/12/2016

Opazovanja: 1973, 1974, 1976, 1977, 1978, 1979, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1989, 1991, 1992, 1993, 1995, 1997, 1998, 2004, 2005, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020, 2021

Površina gnezdenja: 164 ha, % SLO: 100 %

TRIM 1983-2021: zmeren porast (p<0.01)

TRIM 2011-2021: nesiguren

PUN: ugodno ohranitveno stanje

Gnezditvena razširjenost brškinke (2002-2021).

Brškinka je razširjena v južni, delu zahodne in jugovzhodne Evrope (Birdlife International 2017b). V Sloveniji je zelo redka in razširjena skoraj izključno v JZ delu države. Brškinka je bila pri nas prvič opažena leta 1973 (Geister & Šere 1974/75). K nam je najverjetneje prodrla z Apeninskega polotoka in se v sedemdesetih letih razširila v Istro (Brichetti 1982). V zadnjem desetletju je najbolj številna v Sečoveljskih solinah in NRŠZ, gnezdila pa je tudi ponekod drugod na obali med Koprom in Ankaranom ter pod Kraškim robom. V preteklosti je bila pogosta v dolini reke Dragonje, Drnice in Rižane. V Sečoveljskih solinah je v obdobju 1983–2009 doživljala precejšnja populacijska nihanja (Škornik 2012), kar je sicer zanjo značilno, saj je v Sloveniji na robu areala (Geister 1998a). Najraje gnezdi na nepokošenih bregovih nasipov melioracijskih jarkov in prekopov z višino trave do 1 m, na sezonsko poplavljenih travnatih mokriščih, občasno tudi v urbanih območjih. Rada se zadržuje v predelih, poraščenih z navadnim trstom in rogozom, pa tudi ob slaniščih z osočnikom (Škornik 2012, BirdLife International 2017b). V Sečoveljskih solinah naseljuje večje nasipe in zarasle poti, predvsem ob Dragonji, v Stojbah in ob večjih kanalih (Škornik 2012). Večji del samcev brškinke je poliginičen (Ueda 1986). Gnezditvene gostote pri tej vrsti segajo od 2 p./10 ha (Moreira 1999) do 6,36 p./10 ha (Battisti et al. 2006). V Sečoveljskih solinah je na površini 52 ha v obdobju 2002–2015 gnezdilo 0–17 parov (Škornik 2012 & 2016), kar preračunano pomeni gostoto do 3,3 p./10 ha. Na izlivu Dragonje je bilo leta 1979 na 350 ha zabeleženih 54 samcev (Geister 1980c). Drugod po Evropi je bilo zabeleženih 16 samcev na 25 ha v Franciji ter 38 samcev na 80 ha v Belgiji (Hagemeijer & Blair 1997). Kot izrazito turkestansko-mediteranska vrsta je brškinka občutljiva za ostrejše zime. Te lahko populacijo zdesetkajo ali povsem uničijo (Geister 1980c), kot se je na primer zgodilo pozimi 1978/79, 1984/85 (Geister 1985b & 1998a) in 2012, ko je vrsta izginila iz celotnega območja Jadranskega morja in se v Sečoveljske soline vrnila šele leta 2014 (Škornik 2017). Ogrožajo jo izguba gnezditvenega habitata iz različnih vzrokov, na primer premene ekstenzivnih polj v plantažne sadovnjake in vinograde (Geister 1998a), osuševanje, namakanje (Hagemeijer & Blair 1997), neustrezno upravljanje z vegetacijo ob kanalih ter zaraščanje nasipov v solinah z grmovjem (Škornik 2017). Evropska populacija brškinke je v obdobju 1980–2015 doživela zmeren porast (EBCC 2017b).

Gnezdenje brškinke v obdobju načrta upravljanja (rdeče), pred tem obdobjem (zeleno) ter trend populacije (modro).

izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Preglednica 24: Vrste in število osebkov opazovanih v obdobju 2001-2021.

VRSTA PRVO OPAZOVANJE ZADNJE OPAZOVANJE ŠT. OSEBKOV ŠT. OPAZOVANJ

Rumeni žvižgač (Dendrocygna bicolor) 03/04/2006 19/09/2006 1 1

Tibetanska gos (Anser indicus) 08/05/2020 13/05/2021 16:46 2 2

Siva gos (Anser anser) 17/01/2004 10/04/2021 07:10 440 58

Beločela gos (Anser albifrons) 15/01/2002 21/04/2021 10:41 973 17

Belolična gos (Branta leucopsis) 17/01/2005 17/01/2005 1 1

Labod grbec (Cygnus olor) 11/10/2004 29/12/2021 09:12 13267 1081

Črni labod (Cygnus atratus) 19/11/2012 11:04 04/02/2015 12:57 8 3

Rjasta kozarka (Tadorna ferruginea) 01/04/2011 15/12/2018 09:45 59 7

Duplinska kozarka (Tadorna tadorna) 15/01/2001 29/12/2021 09:13 38008 1212

Moškatna bleščavka (Cairina moschata) 10/03/2015 18/09/2021 10:30 76 27

Čipkasta raca (Callonetta leucophrys) 17/02/2021 17/02/2021 1 1

Mandarinka (Aix galericulata) 19/02/2005 04/10/2020 18:42 26 15

Reglja (Spatula querquedula) 29/03/2002 10/08/2021 18:10 3594 218

Raca žličarica (Spatula clypeata) 15/01/2001 24/12/2021 11:05 8806 450

Konopnica (Mareca strepera) 15/01/2002 02/11/2021 14:53 1629 153

Žvižgavka (Mareca penelope) 15/01/2001 20/12/2021 09:17 24342 350

Mlakarica (Anas platyrhynchos) 15/01/2001 29/12/2021 09:13 111574 2599

Dolgorepa raca (Anas acuta) 03/02/2004 02/11/2021 14:53 330 86

Kreheljc (Anas crecca) 15/01/2001 24/12/2021 11:05 44965 776

Tatarska žvižgavka (Netta rufina) 26/11/2012 10:09 16/02/2017 11:43 48 7

Sivka (Aythya ferina) 10/01/2005 24/11/2021 10:19 184 40

Kostanjevka (Aythya nyroca) 22/09/2004 23/03/2021 11:53 41 19

Čopasta črnica (Aythya fuligula) 29/12/2006 30/11/2020 12:09 25 21

Rjavka (Aythya marila) 12/01/2007 19/12/2018 10:02 79 32

Gaga (Somateria mollissima) 15/01/2001 15/01/2001 1 1

Beloliska (Melanitta fusca) 15/01/2002 02/12/2020 12:10 236 58

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

VRSTA PRVO OPAZOVANJE ZADNJE OPAZOVANJE ŠT. OSEBKOV ŠT. OPAZOVANJ

Črna raca (Melanitta nigra) 15/01/2002 05/12/2019 13:12 6 5

Zvonec (Bucephala clangula) 10/01/2002 07/03/2018 17:10 364 44

Mali žagar (Mergellus albellus) 15/01/2003 25/01/2017 10:01 5 4

Veliki žagar (Mergus merganser) 16/03/2005 14/12/2011 11:14 5 5

Srednji žagar (Mergus serrator) 15/01/2001 29/12/2021 09:13 2753 428

Virginijski kolin (Colinus virginianus) 02/11/2007 16/05/2018 16:40 4 4

Prepelica (Coturnix coturnix) 22/07/2007 27/05/2021 17:41 37 19

Fazan (Phasianus colchicus) 05/02/2008 10:20 21/12/2021 09:41 961 369

Plamenec (Phoenicopterus roseus) 20/11/2005 09/06/2021 13:47 206 79

Mali ponirek (Tachybaptus ruficollis) 15/01/2001 24/12/2021 11:05 1284 408

Zlatouhi ponirek (Podiceps auritus) 15/01/2002 29/12/2021 09:29 111 41

Rjavovrati ponirek (Podiceps grisegena) 15/01/2002 29/12/2021 09:29 112 61

Čopasti ponirek (Podiceps cristatus) 15/01/2001 29/12/2021 09:29 2180 422

Črnovrati ponirek (Podiceps nigricollis) 15/01/2001 29/12/2021 09:29 2419 314

Skalni golob (Columba livia) 01/02/2005 18/09/2021 07:26 258 42

Duplar (Columba oenas) 01/04/2011 01/04/2011 6 1

Grivar (Columba palumbus) 19/01/2005 02/11/2021 14:53 5222 362

Divja grlica (Streptopelia turtur) 19/05/2004 09/09/2021 670 216

Turška grlica (Streptopelia decaocto) 22/06/2007 02/11/2021 14:53 481 211

Čopasta kukavica (Clamator glandarius) 11/05/2010 11/05/2010 1 1

Kukavica (Cuculus canorus) 17/08/2010 08:26 28/07/2021 06:23 37 30

Podhujka (Caprimulgus europaeus) 28/08/2007 11/09/2021 05:00 209 94

Planinski hudournik (Apus melba) 17/04/2005 06/04/2019 11:04 202 13

Črni hudournik (Apus apus) 06/04/2004 02/09/2021 16:28 12918 185

Bledi hudournik (Apus pallidus) 21/11/2013 12:41 15/05/2019 16:24 2 2

Mokož (Rallus aquaticus) 10/01/2002 29/12/2021 08:40 370 233

Kosec (Crex crex) 08/10/2007 16/08/2018 04:50 9 7

izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

VRSTA PRVO OPAZOVANJE ZADNJE OPAZOVANJE ŠT. OSEBKOV ŠT. OPAZOVANJ

Grahasta tukalica (Porzana porzana) 24/09/2007 16/09/2021 16:12 34 33

Zelenonoga tukalica (Gallinula chloropus)

15/01/2002 24/12/2021 11:05 798 326

Liska (Fulica atra) 15/01/2001 24/12/2021 11:05 47301 485

Mala tukalica (Zapornia parva) 09/09/2016 25/08/2021 06:25 16 11

Žerjav (Grus grus) 09/03/2005 26/11/2021 16:15 7382 67

Polojnik (Himantopus himantopus) 01/05/2001 08/09/2021 16:41 15636 1824

Sabljarka (Recurvirostra avosetta) 29/06/2001 08/08/2021 18:29 10117 886

Školjkarica (Haematopus ostralegus) 13/04/2004 09/05/2021 09:27 24 24

Črna prosenka (Pluvialis squatarola) 15/01/2001 13/11/2021 14:32 750 206

Zlata prosenka (Pluvialis apricaria) 10/10/2005 22/08/2020 10:47 71 11

Priba (Vanellus vanellus) 15/01/2001 09/08/2021 08:06 3455 149

Beločeli deževnik (Charadrius alexandrinus) 15/01/2001 20/12/2021 09:31 11029 1576

Komatni deževnik (Charadrius hiaticula) 11/04/2002 13/11/2021 14:32 1267 266

Mali deževnik (Charadrius dubius) 05/03/2004 13/08/2021 17:26 1057 367

Mali škurh (Numenius phaeopus) 03/04/2005 23/08/2021 06:22 487 123

Veliki škurh (Numenius arquata) 15/01/2001 17/10/2021 07:32 695 360

Progastorepi kljunač (Limosa lapponica) 24/09/2008 09:32 02/10/2020 17:51 37 28

Črnorepi kljunač (Limosa limosa) 16/03/2004 20/04/2021 15:56 265 61

Kamenjar (Arenaria interpres) 21/08/2012 09:18 25/08/2021 06:25 10 7

Veliki prodnik (Calidris canutus) 22/09/2004 15/10/2021 12:38 121 40

Togotnik (Calidris pugnax) 12/04/2002 22/11/2021 10:26 14798 422

Ploskokljunec (Calidris falcinellus) 22/08/2012 08:57 24/08/2021 20:40 9 7

Srpokljuni prodnik (Calidris ferruginea) 02/09/2001 09/05/2021 17:40 514 103

Temminckov prodnik (Calidris temminckii) 30/04/2004 24/07/2021 06:27 164 44

Peščenec (Calidris alba) 05/09/2007 04/12/2020 11:21 63 20

Spremenljivi prodnik (Calidris alpina) 15/01/2001 20/12/2021 09:16 15947 500

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

VRSTA PRVO OPAZOVANJE ZADNJE OPAZOVANJE ŠT. OSEBKOV ŠT. OPAZOVANJ

Mali prodnik (Calidris minuta) 10/12/2002 03/10/2021 09:00 2262 329

Puklež (Lymnocryptes minimus) 06/02/2008 12/01/2019 11:36 3 3

Sloka (Scolopax rusticola) 16/10/2007 20/03/2015 11:57 17 8

Čoketa (Gallinago media) 08/11/2007 21/02/2020 10:20 3 2

Kozica (Gallinago gallinago) 15/01/2001 29/12/2021 09:13 971 243

Ozkokljuni liskonožec (Phalaropus lobatus) 30/04/2018 08:14 27/04/2019 09:00 16 16

Mali martinec (Actitis hypoleucos) 15/01/2001 20/12/2021 09:16 2973 899

Pikasti martinec (Tringa ochropus) 08/01/2004 26/10/2021 16:05 323 188

Črni martinec (Tringa erythropus) 15/01/2002 29/09/2021 17:14 921 293

Zelenonogi martinec (Tringa nebularia) 15/01/2002 15/11/2021 09:36 12656 940

Jezerski martinec (Tringa stagnatilis) 20/09/2004 03/08/2021 16:15 124 63

Močvirski martinec (Tringa glareola) 12/04/2002 24/09/2021 13:42 7126 598

Rdečenogi martinec (Tringa totanus) 15/01/2001 23/08/2021 23:30 4190 560

Rjava komatna tekica (Glareola pratincola) 09/06/2008 12:19 03/09/2008 12:52 7 7

Triprsti galeb (Rissa tridactyla) 21/11/2006 21/11/2006 1 1

Zalivski galeb (Chroicocephalus genei) 18/04/2005 31/05/2021 16:44 20 8

Rečni galeb (Chroicocephalus ridibundus) 15/01/2001 29/12/2021 09:13 80438 1576

Mali galeb (Hydrocoloeus minutus) 15/01/2001 08/06/2021 19:53 31 20

Črnoglavi galeb (Ichthyaetus melanocephalus) 15/01/2001 12/10/2021 10:26 16743 291

Sivi galeb (Larus canus) 15/01/2003 12/12/2017 14:45 413 22

Srebrni galeb (Larus argentatus) 08/01/2004 14/03/2019 3 3

Rumenonogi galeb (Larus michahellis) 15/01/2001 29/12/2021 09:29 728530 2668

Kaspijski galeb (Larus cachinnans) 30/01/2004 29/09/2021 17:14 9 4

Rjavi galeb (Larus fuscus) 19/04/2005 08/04/2021 15:35 14 15

Mala čigra (Sternula albifrons) 01/05/2001 08/08/2021 18:29 6134 903

Črnonoga čigra (Gelochelidon nilotica) 20/05/2010 05/07/2021 08:35 13 9

o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

VRSTA PRVO OPAZOVANJE ZADNJE OPAZOVANJE ŠT. OSEBKOV ŠT. OPAZOVANJ

Kaspijska čigra (Hydroprogne caspia) 02/06/2021 19:58 08/09/2021 16:41 2 2

Črna čigra (Chlidonias niger) 01/06/2004 16/05/2020 10:55 25 20

Beloperuta čigra (Chlidonias leucopterus) 30/04/2004 06/05/2021 16:28 106 27

Belolična čigra (Chlidonias hybrida) 12/04/2008 11:32 13/05/2021 16:46 25 17

Navadna čigra (Sterna hirundo) 01/05/2001 23/08/2021 06:22 11501 1264

Kričava čigra (Thalasseus sandvicensis) 15/01/2002 02/11/2021 14:53 206 85

Bengalska čigra (Thalasseus bengalensis) 29/06/2004 19/07/2007 17 8

Rdečegrli slapnik (Gavia stellata) 15/01/2002 20/03/2021 15:20 42 27

Polarni slapnik (Gavia arctica) 15/01/2001 29/12/2021 09:29 1787 242

Črna štorklja (Ciconia nigra) 31/10/2003 05/09/2021 12:25 55 24

Bela štorklja (Ciconia ciconia) 10/09/2006 03/04/2021 08:40 26 18

Pritlikavi kormoran (Microcarbo pygmaeus) 10/12/2004 17/12/2021 10:24 503 166

Kormoran (Phalacrocorax carbo) 15/01/2001 29/12/2021 09:29 21668 1220

Vranjek (Phalacrocorax aristotelis) 15/01/2002 29/12/2021 09:29 55763 479

Velika bobnarica (Botaurus stellaris) 23/08/2009 11/12/2018 3 3

Čapljica (Ixobrychus minutus) 17/05/2004 27/05/2021 10:16 28 25

Siva čaplja (Ardea cinerea) 15/01/2001 29/12/2021 09:29 7208 1474

Rjava čaplja (Ardea purpurea) 17/05/2004 23/05/2021 06:31 75 58

Velika bela čaplja (Ardea alba) 15/01/2001 21/12/2021 10:02 6780 1803

Mala bela čaplja (Egretta garzetta) 15/01/2001 29/12/2021 09:12 43580 2617

Kravja čaplja (Bubulcus ibis) 03/01/2005 01/07/2021 19:33 30 14

Čopasta čaplja (Ardeola ralloides) 30/04/2007 07/09/2021 08:59 115 75

Kvakač (Nycticorax nycticorax) 01/06/2007 02/11/2021 14:53 29 18

Plevica (Plegadis falcinellus) 12/05/2010 08:46 08/08/2021 18:29 142 58

Sveti ibis (Threskiornis aethiopicus) 08/05/2014 08/05/2014 4 1

Klavžar (Geronticus eremita) 13/05/2016 13/05/2016 1 1

Žličarka (Platalea leucorodia) 15/01/2003 30/12/2021 09:53 233 88

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

VRSTA PRVO OPAZOVANJE ZADNJE OPAZOVANJE ŠT. OSEBKOV ŠT. OPAZOVANJ

Ribji orel (Pandion haliaetus) 04/10/2004 20/09/2021 16:25 63 50

Sršenar (Pernis apivorus) 26/04/2004 19/08/2021 09:04 41 25

Kačar (Circaetus gallicus) 23/05/2002 27/05/2021 17:41 16 15

Veliki klinkač (Clanga clanga) 11/02/2009 13:25 11/02/2009 13:25 1 1

Planinski orel (Aquila chrysaetos) 10/07/2005 07/02/2012 12:40 4 4

Rjavi lunj (Circus aeruginosus) 07/03/2005 25/09/2021 15:58 183 147

Pepelasti lunj (Circus cyaneus) 16/03/2004 02/09/2021 10:11 48 48

Stepski lunj (Circus macrourus) 17/03/2011 17/03/2011 1 1

Močvirski lunj (Circus pygargus) 28/04/2014 12:27 28/04/2014 12:30 1 1

Skobec (Accipiter nisus) 28/08/2007 29/12/2021 09:13 143 134

Kragulj (Accipiter gentilis) 05/01/2005 08/11/2021 14:51 58 55

Rjavi škarnik (Milvus milvus) 08/04/2017 15:58 22/10/2018 15:38 5 4

Črni škarnik (Milvus migrans) 06/05/2009 26/05/2009 08:55 2 2

Belorepec (Haliaeetus albicilla) 09/03/2004 30/05/2020 08:25 2 2

Kanja (Buteo buteo) 27/08/2002 16/12/2021 10:58 438 340

Pegasta sova (Tyto alba) 01/01/2011 01/01/2011 1 1

Veliki skovik (Otus scops) 28/08/2007 12/09/2021 926 117

Velika uharica (Bubo bubo) 19/05/2003 24/07/2021 09:06 3 3

Čuk (Athene noctua) 22/09/2006 26/10/2021 16:05 88 70

Lesna sova (Strix aluco) 19/05/2002 13/02/2015 09:29 6 6

Mala uharica (Asio otus) 13/12/2009 13/12/2009 1 1

Močvirska uharica (Asio flammeus) 30/04/2013 07:57 28/06/2020 09:18 3 3

Smrdokavra (Upupa epops) 19/05/2004 18/09/2021 07:26 396 207

Vodomec (Alcedo atthis) 15/01/2001 30/12/2021 09:54 1545 963

Čebelar (Merops apiaster) 15/05/2004 09/09/2021 2212 215

Zlatovranka (Coracias garrulus) 31/08/2017 15:24 01/07/2021 5 5

Vijeglavka (Jynx torquilla) 28/08/2007 02/10/2021 07:09 210 117

izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

VRSTA PRVO OPAZOVANJE ZADNJE OPAZOVANJE ŠT. OSEBKOV ŠT. OPAZOVANJ

Veliki detel (Dendrocopos major) 15/12/2006 24/11/2021 14:37 309 255

Mali detel (Dryobates minor) 10/12/2006 24/11/2021 14:37 17 17

Siva žolna (Picus canus) 09/11/2012 11:29 09/11/2012 11:30 1 1

Zelena žolna (Picus viridis) 15/12/2006 13/11/2021 14:32 253 208

Črna žolna (Dryocopus martius) 05/01/2004 13/11/2021 14:32 122 110

Južna postovka (Falco naumanni) 10/07/2019 10/07/2019 4 1

Postovka (Falco tinnunculus) 08/01/2004 02/09/2021 16:28 127 97

Rdečenoga postovka (Falco vespertinus) 30/04/2007 16/07/2018 17:00 4 4

Mali sokol (Falco columbarius) 11/02/2005 31/12/2020 10:06 19 19

Škrjančar (Falco subbuteo) 16/07/2005 31/05/2021 16:44 23 22

Sokol selec (Falco peregrinus) 13/02/2007 20/12/2021 09:40 45 44

Kobilar (Oriolus oriolus) 15/05/2004 23/08/2021 23:30 553 191

Rjavi srakoper (Lanius collurio) 03/05/2004 20/09/2021 16:25 401 216

Veliki srakoper (Lanius excubitor) 11/02/2004 08/12/2021 08:54 84 84

Črnočeli srakoper (Lanius minor) 02/08/2013 26/08/2021 08:08 7 7

Rjavoglavi srakoper (Lanius senator) 11/05/2004 25/05/2021 09:26 21 17

Šoja (Garrulus glandarius) 05/01/2004 24/11/2021 14:37 646 344

Sraka (Pica pica) 05/01/2004 16/12/2021 10:58 1460 492

Kavka (Corvus monedula) 03/10/2005 17/10/2021 07:32 334 45

Siva vrana (Corvus cornix) 15/12/2006 16/12/2021 10:58 651 259

Krokar (Corvus corax) 30/04/2007 18/03/2021 09:36 57 34

Menišček (Periparus ater) 30/09/2012 27/09/2017 3 2

Čopasta sinica (Lophophanes cristatus) 19/06/2009 19/06/2009 1 1

Močvirska sinica (Poecile palustris) 08/10/2008 08:59 29/01/2013 12:25 2 2

Plavček (Cyanistes caeruleus) 15/12/2006 30/12/2021 10:08 1004 343

Velika sinica (Parus major) 15/12/2006 24/11/2021 14:37 866 418

Plašica (Remiz pendulinus) 25/09/2007 13/11/2021 14:32 433 52

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

VRSTA PRVO OPAZOVANJE ZADNJE OPAZOVANJE ŠT. OSEBKOV ŠT. OPAZOVANJ

Kratkoprsti škrjanček (Calandrella brachydactyla)

14/03/2008 13:05 17/05/2021 16:03 9 8

Laški škrjanec (Melanocorypha calandra) 20/05/2015 09:19 15/04/2020 09:39 8 4

Hribski škrjanec (Lullula arborea) 08/01/2004 27/03/2021 10:00 17 9

Poljski škrjanec (Alauda arvensis) 21/12/2004 13/11/2021 14:32 443 144

Brkata sinica (Panurus biarmicus) 14/10/2013 10:50 23/10/2013 10:58 36 2

Brškinka (Cisticola juncidis) 15/05/2004 24/11/2021 14:37 1602 654

Bledi vrtnik (Iduna pallida) 12/07/2017 13/07/2017 08:31 3 3

Kratkoperuti vrtnik (Hippolais polyglotta) 15/05/2004 23/08/2021 06:22 446 167

Rumeni vrtnik (Hippolais icterina) 10/08/2005 11/09/2021 07:03 82 41

Tamariskovka (Acrocephalus melanopogon) 03/02/2005 16/10/2018 16:10 17 16

Bičja trstnica (Acrocephalus schoenobaenus) 01/05/2006 12/09/2021 1826 201

Plevelna trstnica (Acrocephalus agricola) 02/09/2011 02/09/2011 1 1

Robidna trstnica (Acrocephalus dumetorum) 24/09/2018 24/09/2018 1 1

Močvirska trstnica (Acrocephalus palustris) 17/05/2004 11/09/2021 07:03 227 72

Srpična trstnica (Acrocephalus scirpaceus) 17/05/2004 02/10/2021 07:09 7294 349

Rakar (Acrocephalus arundinaceus) 17/05/2004 18/09/2021 07:26 933 254

Rečni cvrčalec (Locustella fluviatilis) 05/08/2014 10/08/2014 1 1 Trstni cvrčalec (Locustella luscinioides) 15/09/2014 28/08/2021 17 17

Kobiličar (Locustella naevia) 17/08/2005 12/09/2021 141 76

Breguljka (Riparia riparia) 12/04/2002 31/08/2021 18:41 6253 109

Kmečka lastovka (Hirundo rustica) 12/04/2002 12/10/2021 10:10 60472 549

Rdeča lastovka (Cecropis daurica) 11/03/2004 25/08/2021 06:25 59 28

Mestna lastovka (Delichon urbicum) 12/04/2002 16/09/2021 16:12 27830 474

Grmovščica (Phylloscopus sibilatrix) 17/08/2005 26/08/2021 157 44

izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

VRSTA PRVO OPAZOVANJE ZADNJE OPAZOVANJE ŠT. OSEBKOV ŠT. OPAZOVANJ

Mušja listnica (Phylloscopus inornatus) 08/10/2016 08/10/2016 1 1

Kraljičica (Phylloscopus proregulus) 28/02/2020 07:58 29/02/2020 2 2

Severni kovaček (Phylloscopus trochilus) 03/04/2005 11/09/2021 05:00 354 112

Vrbji kovaček (Phylloscopus collybita) 01/01/2007 13/11/2021 14:32 1367 360

Svilnica (Cettia cetti) 19/06/2007 13/11/2021 14:32 993 551

Dolgorepka (Aegithalos caudatus) 30/04/2007 11/09/2021 07:03 479 124

Črnoglavka (Sylvia atricapilla) 20/06/2007 26/10/2021 16:05 8453 477

Vrtna penica (Sylvia borin) 28/08/2007 12/09/2021 5922 158

Pisana penica (Sylvia nisoria) 14/08/2011 01/09/2019 07:40 6 6

Mlinarček (Sylvia curruca) 23/04/2007 02/10/2021 07:09 63 43

Taščična penica (Sylvia cantillans) 24/04/2007 27/08/2021 102 70

Žametna penica (Sylvia melanocephala) 19/02/2008 10:20 11/09/2021 07:03 32 27

Rjava penica (Sylvia communis) 28/08/2007 16/09/2021 16:12 216 140

Rumenoglavi kraljiček (Regulus regulus) 01/10/2007 13/11/2021 14:32 236 29

Rdečeglavi kraljiček (Regulus ignicapilla) 03/11/2002 13/11/2021 14:32 90 55

Kratkoprsti plezalček (Certhia brachydactyla) 08/04/2008 13:38 19/08/2021 09:04 6 6

Stržek (Troglodytes troglodytes) 01/01/2007 24/12/2021 11:05 217 171

Škorec (Sturnus vulgaris) 05/01/2004 13/11/2021 14:32 103060 475

Rožnati škorec (Pastor roseus) 09/06/2020 10:57 27/05/2021 17:41 2 2

Carar (Turdus viscivorus) 18/01/2004 11/03/2021 16:09 68 21

Cikovt (Turdus philomelos) 01/10/2007 13/11/2021 14:32 271 49

Vinski drozg (Turdus iliacus) 15/03/2005 12/10/2021 10:01 41 12

Kos (Turdus merula) 05/01/2004 21/12/2021 09:41 3083 622

Brinovka (Turdus pilaris) 15/01/2005 20/12/2017 15:50 6800 22

Sivi muhar (Muscicapa striata) 12/05/2004 02/10/2021 07:09 83 54

Taščica (Erithacus rubecula) 15/12/2006 24/12/2021 11:05 2722 355

Veliki Slavec (Luscinia luscinia) 12/08/2015 10/09/2021 3 3

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

VRSTA PRVO OPAZOVANJE ZADNJE OPAZOVANJE ŠT. OSEBKOV ŠT. OPAZOVANJ

Mali slavec (Luscinia megarhynchos) 05/04/2005 18/09/2021 07:26 1856 412

Modra taščica (Luscinia svecica) 28/08/2007 16/09/2021 16:12 180 75

Črnoglavi muhar (Ficedula hypoleuca) 27/08/2007 18/09/2021 07:26 181 73

Pogorelček (Phoenicurus phoenicurus) 03/10/2007 03/10/2021 09:00 207 89

Šmarnica (Phoenicurus ochruros) 10/02/2004 21/12/2021 09:41 335 171

Repaljščica (Saxicola rubetra) 27/08/2002 08/11/2021 14:51 1075 206

Prosnik (Saxicola rubicola) 26/03/2005 13/11/2021 14:32 511 142

Kupčar (Oenanthe oenanthe) 27/08/2002 29/09/2021 17:14 773 293

Sredozemski kupčar (Oenanthe hispanica) 06/04/2013 09:50 14/04/2021 15:55 6 6

Siva pevka (Prunella modularis) 29/09/2007 24/12/2021 11:05 211 70

Domači vrabec (Passer domesticus) 08/01/2004 08/11/2021 14:51 2759 395

Italijanski vrabec (Passer italiae) 23/08/2015 29/07/2021 08:57 2 2

Travniški vrabec (Passer hispaniolensis) 15/05/2004 02/06/2015 08:26 5 5

Poljski vrabec (Passer montanus) 15/05/2004 10/09/2021 210 51

Siva pastirica (Motacilla cinerea) 13/02/2005 15/08/2021 08:59 39 35

Rumena pastirica (Motacilla flava) 05/03/2004 29/09/2021 17:14 11856 574

Citronasta pastirica (Motacilla citreola) 13/04/2011 06/04/2013 13:51 2 2

Bela pastirica (Motacilla alba) 09/02/2002 20/12/2021 09:16 24648 921

Rjava cipa (Anthus campestris) 07/05/2005 16/09/2021 16:12 34 26

Travniška cipa (Anthus pratensis) 05/01/2004 29/12/2021 08:40 10526 428

Drevesna cipa (Anthus trivialis) 14/04/2002 03/10/2021 09:00 190 80

Rdečegrla cipa (Anthus cervinus) 23/04/2006 06/05/2021 16:28 26 13

Vriskarica (Anthus spinoletta) 10/01/2002 29/12/2021 09:13 11132 417

Ščinkavec (Fringilla coelebs) 05/01/2004 21/12/2021 09:41 4811 319

Pinoža (Fringilla montifringilla) 29/10/2007 16/11/2021 08:26 93 12

Dlesk (Coccothraustes coccothraustes) 26/10/2005 21/12/2021 09:41 377 129

Kalin (Pyrrhula pyrrhula) 20/02/2005 16/02/2015 13:30 7 3

o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

VRSTA PRVO OPAZOVANJE ZADNJE OPAZOVANJE ŠT. OSEBKOV ŠT. OPAZOVANJ

Zelenec (Chloris chloris) 31/10/2007 11/09/2021 07:03 502 200

Repnik (Linaria cannabina) 15/12/2006 02/11/2021 14:53 1395 68

Mali krivokljun (Loxia curvirostra) 24/11/2012 08:38 24/11/2012 08:38 1 1

Lišček (Carduelis carduelis) 15/12/2006 21/12/2021 09:41 3118 413

Grilček (Serinus serinus) 15/12/2006 02/11/2021 14:53 1306 333

Čižek (Spinus spinus) 01/01/2007 03/10/2021 09:00 85 11

Laponski ostroglež (Calcarius lapponicus) 12/11/2007 22/10/2008 12:28 2 2

Snežni strnad (Plectrophenax nivalis) 27/11/2006 16/03/2010 13:23 30 15 Črnoglavi strnad (Emberiza melanocephala) 15/05/2007 25/05/2021 17:01 4 4

Veliki strnad (Emberiza calandra) 11/03/2004 02/10/2021 07:09 3812 323

Skalni strnad (Emberiza cia) 28/04/2015 09:34 28/04/2015 09:37 2 1

Plotni strnad (Emberiza cirlus) 04/07/2007 26/10/2021 16:05 356 176

Rumeni strnad (Emberiza citrinella) 01/10/2007 13/01/2019 14:01 31 14

Beloglavi strnad (Emberiza leucocephalos) 23/11/2016 09:55 23/11/2016 11:01 3 1

Vrtni strnad (Emberiza hortulana) 01/09/2010 10:52 01/09/2010 10:53 5 1

Trstni strnad (Emberiza schoeniclus) 10/01/2002 29/12/2021 08:40 967 211

Mali strnad (Emberiza pusilla) 22/10/2008 10:08 22/10/2008 12:28 2 1

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

SOLINARKA

Rezultati spremljanja stanja populacije v KPSS so spodbudni. Riba solinarka je v Jadranskem povodju kvalifikacijska vrsta za tri območja Natura 2000, in sicer za Sečoveljske soline in estuarij Dragonje, Strunjanske soline s Stjužo in Škocjanski zatok. Ocenjujemo, da je stanje ohranjenosti solinarke v KPSS ugodno in če se bo z območji upravljalo na podoben način, kot v preteklosti, bodo za solinarko še naprej ohranjena dovolj velika območja z ustreznim habitatom.

njena številčnost v solinskih bazenih višja od tiste v kanalih, laguni in zatoku. To je lahko posledica manj ugodnega habitata (izpostavljenost plenilcem, konkurenca z drugimi ribami) v kanalih, laguni in zatoku ali pa posledica metode izlova (vzorčenje s sakom je v večjem vodnem telesu manj učinkovito kot v manjšem vodnem telesu). Poleg tega se je v Sečoveljskih solinah pokazalo, da je bila ocenjena številčnost v zimskih sezonah višja kot v spomladanski, ker zarod v maju še ni vstopil v populacijo oz. da v teh vzorčenjih še niso zaznali izvaljenega zaroda.

V Sečoveljskih in v Strunjanskih solinah so z vzorčenji ugotovili stabilno strukturo populacije z visokim številom majhnih (mladih) osebkov ter postopnim upadanjem številčnosti proti večjim velikostnim razredom.

Študentka Nola Obersnel iz Univerze v Mariboru, Fakultete za matematiko in naravoslovje, je v zaključni nalogi pod mentorstvom prof. dr. Lovrenca Lipeja in sodelavcev preučila ekološke dejavnike, ki vplivajo na stanje populacije ribe solinarke v KPSS. Dokazala je, da upravljavski ukrepi, ki smo jih izvedli v okviru LIFE MANSALT projekta, pripomorejo k ugodnemu ohranitvenemu stanju za ribo solinarko.

Med temi ukrepi je med drugim izkop jarkov, ki povezujejo posamezne plitvine in slane mlake s kanali z globoko vodo in stalnim pretokom. Solinarki zelo ustrezajo kanali, v katerih so tako plitvine kot odseki z večjo globino vode. Celotna naloga, iz katere izhajajo izhodišča za upravljanje s habitati za zagotavljanje razmer za obstoj solinarke v KPSS, je na voljo na spletni strani KPSS.

Ohranitveno stanje solinarke je ugodno.

Na Zavodu za ribištvo so v okviru obveznosti spremljanja populacijskega stanja in trendov za živalske vrste, katerih ugodno ohranitveno stanje je v interesu Evropske skupnosti, izvedli analizo spremljanja stanja ribe solinarke v Sloveniji. Ta vrsta ribe živi v slanih in brakičnih vodah ob slovenski obali. Rezultati spremljanja stanja populacije v KPSS so spodbudni. Riba solinarka je v Jadranskem povodju kvalifikacijska vrsta za tri območja Natura 2000, in sicer za Sečoveljske soline in estuarij Dragonje, Strunjanske soline s Stjužo in Škocjanski zatok. Avtorji poročila o monitoringu (2015) ocenjujejo, da je stanje ohranjenosti solinarke v Sloveniji ugodno in če se bo z območji upravljalo na podoben način kot v preteklosti, bodo za solinarko še naprej ohranjena dovolj velika območja z ustreznim habitatom. Podatki monitoringa Zavoda za ribištvo Slovenije kažejo, da je oce -

Solinarke (Foto: I. Škornik).

Zaposleni iz NIB Morske biološke postaje Piran ter Zavod za ribištvo Slovenije izvajajo tudi redne monitoringe rib (Foto: I. Škornik).

MOČVIRSKA SKLEDNICA

Močvirska sklednica je v Sloveniji ogrožena in zavarovana vrsta. Po Pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Uradni list RS, št. 82/02 z vsemi spremembami) je uvrščena med prizadete vrste (E).

Zavarovana je z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04 z vsemi spremembami), kjer je uvrščena na Prilogo 1 (poglavja A) in na Prilogo 2 (poglavja A). V skladu s Prilogo 1 te uredbe je za varstvo močvirske sklednice in njenih populacij določen varstveni režim. V skladu s Prilogo 2 pa so določeni ukrepi varstva in smernice za ohranitev ugodnega stanja zanjo primernih habitatov. Posebne varstvene skrbi je deležna tudi v okviru mednarodne zakonodaje s področja ohranjanja narave. Po kriterijih Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN) je uvrščena na Rdeči seznam ogroženih plazilcev med potencialno ogrožene vrste (angl. Near Threatened – NT) (IUCN, 2020). Navedena katego-

rija ogroženosti pa ne odraža realnega stanja številnih populacij na evropskem prostoru (Fritz in Chiari, 2013). Ohranjanje močvirske skledice in njenih naravnih življenjskih prostorov je eden izmed ciljev Konvencije o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov (v nadaljevanju Bernska konvencija). Uvrščena je na Dodatek II, kar pomeni, da gre za strogo zavarovano živalsko vrsto, za katero je Slovenija kot pogodbenica od leta 1999 z Zakonom o ratifikaciji Konvencije o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njihovih naravnih življenjskih prostorov (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 17/99) primorana zagotoviti posebno varstvo z ustreznimi zakonodajnimi ter upravnimi ukrepi. Najpomembnejši predpis mednarodne zakonodaje, ki obravnava varstvo močvirske sklednice je Direktiva o habitatih. Po Direktivi o habitatih je močvirska sklednica uvrščena na Prilogi II in IV. Na Prilogo II so uvrščene živalske in rastlinske vrste v interesu držav članic, za ohranjanje katerih je treba določiti posebna ohranitvena območja in na Prilogo IV živalske in rastlinske vrste v interesu držav članic, ki jih je treba strogo varovati. Na osnovi Direktive o habitatih so bila za močvirsko sklednico z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) razglašena posebna varstvena območja, ki sestavljajo ekološko omrežje Natura 2000 (Uradni list RS, št. 49/04 z vsemi spremembami). V Slovenski Istri je kot kvalifikacijska vrsta vključena v tri območja Natura 2000: območje Slovenska Istra (SI3000212), Sečoveljske soline in estuarij Dragonje (SI3000240) ter Kanal Sv. Jerneja (SI3000239) (Uradni list RS, št. 49/04 z vsemi spremembami). Upravljanje območij Natura 2000 se izvaja na podlagi programa upravljanja. V skladu z Uredbo o posebnih varstvenih območjih je Vlada leta 2015 sprejela Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015-2020 (št. 00719-6/2015/13 z dne 9. 4. 2015 in nato spremenjen s sklepom št. 00719-12/2015/4 z dne 28. 5. 2015 ter dopolnjen s sklepom št. 35600-1/2016/3 z dne 24. 3. 2016; v nadaljevanju PUN). S tem operativnim programom so bili v zgoraj naštetih Natura 2000 območjih določeni varstveni cilji in ukrepi varstva na podlagi ekoloških zahtev močvirske sklednice. Sistem varstva na območju KPSS je na podlagi Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96,04 z vsemi spremembami)

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Močvirski sklednici po izpustu (Foto: I. Škornik). Postavitev vrše v enega izmed večjih vodnih oken (Foto: K. Ferjančič)

opredeljen z Uredbo o Krajinskem parku Sečoveljske soline (Uradni list RS, št. 29/01 z vsemi spremembami). Skladno z uredbo je park razdeljen na tri varstvena območja z različnim varstvenim režimom in pravili ravnanja. Varstvene usmeritve in pravila ravnanja so natančneje določeni še glede na varstveni status posameznih delov solin znotraj parka, in sicer: ekološko pomembno območje (Uradni list RS, št. 48/04 z vsemi spremembami), naravno vrednoto (Uradni list RS, št. 111/04 z vsemi spremembami) in posebno varstveno območje (Natura 2000 območje). Ohranjanje

celovitosti in povezanosti Natura 2000 območij in ohranitev ali doseganje ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov znotraj območja je obveznost, ki jo nalaga Direktiva o habitatih. Na osnovi Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) je bila močvirska sklednica kot kvalifikacijska vrsta vključena v dve Natura 2000 območji znotraj parka: Sečoveljske soline in estuarij Dragonje ter kanal Sv. Jerneja. Sečoveljske soline in estuarij Dragonje s površino 366,25 ha in Kanal Sv. Jerneja z 31,81 ha predstavljata več kot polovico območja parka (ARSO, 2020).

V PUN so na podlagi ekološki zahtev močvirske sklednico določeni varstveni cilji in potrebni ukrepi s podrobnejšimi usmeritvami za njihovo doseganje na Natura 2000 območjih. V programu so za vsak ukrep določeni tudi pristojni sektorji in odgovorni nosilci za izvajanje ukrepov. Za območje Sečoveljskih solin in estuarija Dragonje je za vse navedene ukrepe odgovorni nosilec KPSS. Na območju kanala Sv. Jerneja pa PUN nalaga nekatere ukrepe tudi nosilcem in načrtovalcem urejanja prostora, pristojnemu ministrstvu ter koncesionarjem.

Močvirsko sklednico na območju parka posredno varujejo tudi posamezni členi v številnih drugih mednarodnih, evropskih in slovenskih predpisih s področja ohranjanja narave. Med pomembnejšimi so:

- Konvencija o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaženjem (Uradni list RS– Mednarodne pogodbe, št.

Postavitev lovnih vrš. Začetek petmesečnega raziskovalnega maratona močvirske sklednice v KPSS, 28.5.2018 (Foto: I. Škornik).

Tehtanje osebkov z digitalno tehtnico na 1 g natančno (Foto: I. Škornik).. Označevanje ulovljenih osebkov s piljenjem robnih lusk (Foto: I. Škornik).

72. Lovišče na Rudniku-Korea (Foto: I. Škornik).

75. Merjenje osebkov smo opravili s kljunastim merilom (Foto: I. Škornik).

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

15/92) (Barcelonska konvencija); velja na podlagi Akta o notifikaciji (Uradni list RS– Mednarodne pogodbe, št. 15/92 z vsemi spremembami),

- Konvencija o močvirjih, ki so mednarodnega pomena, zlasti kot prebivališče močvirskih ptic (Ramsar) (Uradni list SFRJ št. 9/77); velja na podlagi Akta o notifikaciji in nasledstva (Uradni list RS, št. 15/92),

- Zakon o ratifikaciji Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, spremembe konvencije ter dodatkov I, II, III in IV h konvenciji (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 31/99) (Washingtonska konvencija), - Zakon o ratifikaciji Konvencije o biološki raznovrstnosti (Uradni list RS–Mednarodne pogodbe, št. 7/96), - Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 z vsemi spremembami), - Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 z vsemi spremembami), - Direktiva o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES) (Vodna direktiva), - Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni list RS, št. 113/09 z vsemi spremembami),

- Uredba (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in sveta z dne 22. oktobra o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst (Uradni list EU L 217 z dne 04. 11. 2004)

Ena izmed starejših najdb močvirske sklednice v Sečoveljskih solinah je iz leta 1983, ko so po besedah strokovnega sodelavca parka I. Škornika opazili odraslo samico na levem bregu Dragonje (I. Škornik osebni vir, 2020). Prisotnost močvirske sklednice na tem območju omenja najprej I. Škornik leta 1990 v prispevku Želve-miroljubne stoletnice (Škornik, 1990-1991) in kasneje S. Tome v delu Pregled razširjenosti plazilcev v Sloveniji, objavljenem leta 1996 (Tome, 1996). Leta 2003 so bile Sečoveljske soline z reko Dragonjo predlagane kot območje ključnega pomena za vzdrževanje močvirske sklednice v ugodnem stanju ohranitve. Stroka je takratno zastopanost populacije na tem prostoru ocenila med 1 in 5 % glede na celotno populacijo močvirske sklednice v državi.

Ocena zastopanosti je bila podana na osnovi maloštevilnih razpoložljivih podatkov in po mnenju stroke tudi podcenjena (Kryštufek, 2001; Tome, 2003). V okviru naravovarstvenega monitoringa je I. Škornik do leta 2005 zbral nekaj podatkov o naključnih opazovanjih (Škornik, 2005). Želve je opazil ob izlivnem delu reke Dragonje, v obrobnem jarku na Stojbah in na območju sladkovodnega močvirja na bivšem odlagališču rudniške jalovine. Na tem degradiranem in po zaprtju rudnika zamočvirjenem območju je takrat ocenil številčnost močvirske sklednice nad 30 osebkov (Škornik, 2005). Da je močvirska sklednica v Sečoveljskih solinah z Dragonjo prisotna v večjem številu, so zabeležili tudi v kasnejših raziskavah, ki so jih opravili različni strokovnjaki (Vamberger, 2009; Torkar, 2012; Budak, 2013; Torkar in Ferjančič, 2013; Vamberger in sod., 2015; Ferjančič in Škornik, 2018; 2019). Prva sistematična raziskava je potekala leta 2006 in 2007 (Vamberger, 2009b). Podatki za leto 2012 in 2013 so rezultat raziskovalnega dela V. Budak v okviru diplomske naloge. Podatke je zbirala na dveh odsekih reke Dragonje. Znotraj KPSS je zaobsegla večji del zamočvirjena levega brega pred izlivom reke Dragonje in raziskala vzdolžne jarke med halofitnimi travniki ter obsežno poslano trstičje. Po metodi lova na roke (s pomočjo vodne mrežice) in postavljanjem vrš (Vamberger, 2008; Govedič in sod., 2009;

Samica močvirske

I. Škornik).

sklednice opremljena z loggerjem podjetja Milsar (Foto:

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Vamberger in Kos,

Jajce, ki smo ga našli ob izplenjenem gnezdu na rudniku (Foto: I. Škornik). Izplenjeno gnezdo močvirske sklednice na Rudniku (Foto: I. Škornik).

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

2011) je ujela 55 močvirskih sklednic in ocenila populacijo na 247 osebkov (95 % interval zaupanja: 131-543 osebkov).

Leta 2013 sta tudi G. Torkar in K. Ferjančič opravila podobno raziskavo na območju solin. Po metodi vizualnega iskanja (Blomberg in Shine, 2006) in s postavljanjem vrš sta poleg močvirja ob nekdanjem rudniku pregledala tudi ostala območja znotraj parka s podobnimi ekološkimi razmerami. Razširjenost močvirske sklednice sta preučila še v jarkih na območju Stojb in Alta, kanalu reke Dragonje od mejnega prehoda Dragonja do izliva, kanalu Grande, kanalu Sv. Jerneja in v stari strugi Dragonje. Od skupno 44 osebkov sta jih največ ujela na bivšem odlagališču rudniške jalovine (34 osebkov), manj v jarku na Stojbah (9 osebkov) in najmanj v jarku na Altu (1 osebek). Populacija ob starem rudniku je bila s Schnablovo metodo (Schnabel, 1938) tehnike lova, označevanja in ponovnega lova ocenjena na 112 osebkov. Na vseh ostalih mestih želv nista ne ujela in niti opazila. (Torkar in Ferjančič, 2013; Ferjančič, 2013).

Leta 2018 se je ponovno izvedel monitoring močvirske sklednice na območju parka. Podobno kot leta 2013 sta K. Ferjančič in I. Škornik pregledala območja, na katerih je bila vrsta v preteklosti že potrjena. Poleg zamočvirjenega dela ob starem rudniku sta na Leri postavila vrše tudi v zgornji del kanala Sv. Jerneja. Na Fontaniggeah sta poleg speljanih jarkov na Stojbah in Altu prvič pregledala tudi jarek ob letališču. Vrše sta postavila tudi ob desnem bregu reke Dragonje ter zunaj parka v staro strugo Dragonje. Močvirska sklednica se je v vrše ujela na vseh lokacijah, razen v kanalu Dragonje in v stari strugi Dragonje, kar pomeni da se pojavlja tudi v jarku ob letališču in pričakovano tudi v kanalu Sv. Jerneja (Ferjančič in Škornik, 2018). Podobno kot v letu 2013 ni bila

ujeta nobena želva zunaj parka (Torkar in Ferjančič, 2013). Skupno sta označila 367 osebkov in s Schnablovo metodo lova in ponovnega lova ocenila velikost populacije na 530 osebkov (95 % interval zaupanja: 130–930 osebkov) (Ferjančič in Škornik, 2018).

Monitoring močvirske sklednice je s podobno metodo dela potekal tudi v letu 2019. Od aprila do novembra sta K. Ferjančič in I. Škornik (2019) vsak mesec opravila dva terenska dneva. V raziskavo sta zajela skoraj celotno obdobje aktivnosti močvirske sklednice na območju parka. Prve želve so ob toplejših dnevih lahko vidne že na začetku marca ali še prej (I. Škornik osebni vir, 2020; Budak, 2013; Bioportal, 2020). V letu 2019 sta ujela 116 novih osebkov, največ na Fontaniggeah (59 osebkov). Glede na podatke o številu ujetih, označenih in ponovno ujetih odraslih osebkov z določenim spolom v letih 2018 in 2019 sta skupaj s S. Ficheaux in O. Anthony iz Tour du Valata ocenila velikost populacije na 257 samic (95 % interval zaupanja; 225–310) in 350 samcev (95 % interval zaupanja 257–520) (S. Ficheaux, osebni vir, 2020; Ferjančič in Škornik, 2019). V tem letu se je začelo tudi s telemetrijskim spremljanjem samic z namenom odkritja gnezd, razumevanje dnevnega in letnega vzorca aktivnosti ter ugotovitve domačega okoliša želv. Z oddajniki je I. Škornik v mesecu maju opremil 5 samic z jajci. Pri eni samici je signal izgubil že julija; od novembra naprej pa beleži podatke samo še za dve samici. Zadnji podatek pred zimskim mirovanjem v letu 2019 je bil zabeležen 13. novembra (I. Škornik osebni vir, 2020; KPSS, 2020).

V okviru zadnje študije spremljanja stanja močvirske sklednice je bil delež ujetih osebkov mlajših od 10 let dobrih 32 % in ugotovljeno spolno razmerje v prid samic. Ne glede na to, pa so prevladovali srednje stari odrasli osebki, kar je neugodna starostna sestava populacije za dolgoročno preživetje vrste. Poleg tega je na voljo zelo malo podatkov o gnezditvenih habitatih na območju parka. Podobno velja za lokacije prezimovališč. Že leta 2018 so v okviru terenskega dela ciljno pregledali potenciale površine za odlaganje jajc v bližini vode. Pregledali so tudi obdelovalne površine, in sicer poleg njiv in vrtov tudi trajne nasade ter travniške površine. V bližini jarka na Stojbah je I. Škornik postavil tudi foto past a neuspešno. Gnezda so odkrili samo ob starem rudniku. Vseh 11 najdenih

Prehodi Berte čez Parenzano (Google Streetview).

Jedrne gostote Berte izračunane na podlagi njenih GPS točk.

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Podatki o gibanju Berte, Loredane in Rudice na območju Rudnika-Korea.

Podatki o gibanju Nevije in Alte na območju Alta-Fontanigge, tik ob letališču.

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

gnezd je bilo izropanih. Večina gnezd je bila na vrhu nasipa med novo izkopanim bajerjem in večjo zamočvirjeno vodno površino. Gnezda so bila izkopana na manj poraslem predelu med kamni z plitvo zemljo (Ferjančič in Škornik, 2018). Na tej lokaciji so izropana gnezda našli tudi v letu 2019. Med pregledovanjem nasipov ob solinskih bazenih so ugotovili novo lokacijo s prav tako izropanim gnezdom (Škornik in Ferjančič, 2019). Vsa najdena gnezda so bila oddaljena od vode manj kot 5 metrov. Med pregledovanjem kmetijskih površin gnezd niso našli (Ferjančič in Škornik, 2018; 2019). V vinogradu na območju ob starem rudniku so sicer našli lupine jajc, za katere pa ni bilo mogoče z natančnostjo potrditi ali gre za jajca močvirske sklednice ali ne (K. Ferjančič, ustni vir). Z metodo lova in ponovnega ulova so okvirno spremljali tudi premikanje želv med močvirjem ob starem rudniku in odcednimi jarki na Fontaniggeah, ki so med seboj povezani preko kanala Grande. Leta 2018 je bil premik zabeležen pri treh ujetih želvah (Ferjančič in Škornik, 2018) in vključno z letom 2019 pri šestih (Ferjančič osebni vir, 2020). Sodeč po podatkih, pridobljenih z izbrano metodo so premiki med območjema občasni. Toda rezultati telemetrijskega spremljanja, ki bodo dali natančnejšo sliko o premikih in velikosti domačega okoliša želv, zaenkrat še niso znani. Po preliminarnih ugotovitvah se sicer nobena z oddajnikom opremljena samica ni premaknila iz enega območja na drugega. Želvi se nista zadrževali samo znotraj enega vodnega telesa. Samica na območju starega rudnika se je premikala po celotnem zamočvirjenem območju in bila opažena v obrobnih jarkih solinskih bazenov ter na obdelovanih površinah tudi izven parka. Podobno je I. Škornik zabeležil pogoste premike tudi pri samici z oddajnikom na Fontaniggeah. Samica se je premikala med odcednimi jarki, se zadrževala na travniku ob letališču in redno prehajala čez letališko stezo (I. Škornik osebni vir, 2020; KPSS, 2020). Preliminarne ugotovitve telemetrijskega spremljanja le dveh želv pa še ne pomenijo, da premiki niso pogostejši in daljši od evidentiranih. Predstava o tem, do so želve počasne in slabo mobilne, pa

je daleč od dejstva, kar nam lepo prikaže pripet slikovni material. Še posebej zanimiv je Googlov Street View prikaz prehajanja Berte preko kolesarske steze Parenzane pri Rudniku v Sečovljah.

V odprtem solinskem ekosistemu se močvirska sklednica zadržuje predvsem v stoječih in počasi tekočih vodah, večina je polslanih (Ferjančič in Škornik, 2018). Življenjski prostor ob starem rudniku na Leri in ob reki Dragonji lahko okvirno imenujemo »močvirni habitat« in na Fontaniggeah prevladuje »kanalni habitat« (Zuffi, 2000).

Na območju Lere ob nekdanjem rudniku je prisotna v velikem številu. To degradirano območje, imenovano Rudnik, ki je lokalnemu prebivalstvu bolj znano kot Korea, je po opustitvi izkopa črnega premoga leta 1973 zalila voda in prerastlo trstičje (Phragmites australis) ter druga vegetacija, prilagojena vlažnim tlem (Škornik, 2012; Uradni list RS, št. 53/11; KPSS, 2020). Zamočvirjena površina je ločena z makadamsko potjo in večjo ruderalno površino, na kateri sta ostala dva zapuščena objekta. Do leta 2013 je večji del tega močvirja, poznan kot Rudniško jezero, v katerem so med trstičjem vidna le še posamezna vodna okna, meril 2,7 ha, manjši plitvejši del pa 0,4 ha (Torkar, 2012). Zaradi hitre sukcesije in posledično manjšanja vodne površine so kasneje načrtno poglobili oba dela močvirja. V okviru projektnih aktivnosti LIFE MANSALT so po letu 2013 začeli z obnovitvenimi deli. Iz manjšega dela močvirja je s poglabljanjem in nasutjem brežin iz drobljivega materiala nastalo novo vodno okno z dvema otokoma (0,3 ha). Rudniško jezero so poglobili le na plitvejšem južnem delu, kjer so oblikovali dodatno vodno okno (0,2 ha) z otokoma in ga z nasipom ločili od ostale vodne površine (Škornik, 2015). Poleg poplavljenega trstičja se v vodnih oknih z muljastim dnom razrašča polžasta rupija (Ruppia cirrhosa) (Škornik, 2012). Nasipe mestoma prerašča trstičje. Po vrhu, kjer je več zemlje, raste tudi lepljiva ditrihovka (Dittrichia viscosa). Na podlagi fizikalnih meritev, opravljenih v letu 2018, je voda v vseh vodnih telesih polslana (Ferjančič in Škornik, 2018). Na območju vladajo evtrofične razmere; prisoten je lahko vonj po

Raba tal na območju Rudnika-Korea s kmetijskimi površinami in travišči (stanje 2018). Območje je pomembnio kot življenjski prostor močvirske sklednice (Emys orbicularis).

Raba tal na območju Fontanigge s kmetijskimi površinami in travišči (stanje 2018). Območje je pomembnio kot življenjski prostor močvirske sklednice (Emys orbicularis).

gnijočem organskem materialu (Torkar, 2012). Na Rudniku se želve občasno pojavljajo tudi v obrobnih jarkih ob solinskih bazenih ter v zgornjem delu kanala Sv. Jernej (Ferjančič in Škornik, 2018). Ta leži v neposredni bližini kolesarske steze Parenzane in meji na kmetijske površine (Škornik, 2012). Na območju reke Dragonje se želve najverjetneje zadržujejo le na levem bregu v deltasti poplavni mrtvici, kjer je poleg halofitnih travnikov tudi obsežno poslano trstičje (Budak, 2013; Škornik, 2012; Vamberger in sod., 2015). Ta močvirnat del je od Dragonje ločen z nasipom in z njim povezan le preko dveh jaškov (Budak, 2013). Na območju so podzemni sladkovodni izviri (Fontanelle), ki so jih solinarji že v preteklosti izkoriščali kot vir pitne vode (Škornik, 2012). Voda iz izvirov teče po speljanem osrednjem jarku, ki se nato v smeri sever-jug cepi na majhne vzporedne in plitve jarke (20 cm) z dolžino 30-80 m in največjo širino 1 m. Stalen dotok sladke vode iz izvirov se meša s slano, ki s plimo priteka iz morja gorvodno po Dragonji. V plitvih jarkih sredi halofitnih travnikov voda hitro presahne; nasprotno pa ostane v osrednjem jarku in trstičju večinoma celo leto (Budak, 2013). Med glavnimi predstavniki halofitnih travnikov so obrežna lobodka (Suaeda maritima), obmorski loček (Juncus maritimus) in obrežni šaš (Carex extensa) (Kaligarič, 1985). V smeri proti izlivu sledi halofitnim travnikom obsežno trstičje (Phragmites australis). Trstičje prerašča tudi robove jarkov in brežine Dragonje, vendar ga tu hitro izpodriva tujerodna trstenika (Arundo donax) (Škornik, 2012).

Na Fontaniggeah živi močvirska sklednica v odcednih jarkih, ki so med seboj povezani. Na območju Stojb, ki je bilo pred tremi desetletji pod vodo, je prisotna v jarku pod nasipom

(jarek Stojbe). Robove jarka poraščajo trstičje, obmorski loček, grmovje črnega trna (Prunus spinosa) in šipka (Rosa canina) ter trstenika, ki se pospešeno širi (Kaligarič, 1985; Škornik, 2012). Na jugovzhodnem robu območja Alto, kjer poteka prvo zgoščevanje morske vode, so v okviru obnovitvenih del projekta LIFE MANSALT zgradili nasip in oblikovali odcedni jarek (jarek Alto) v katerega preko cevi odteka voda iz jarka ob letališču. Ob višjem vodostaju in skozi razpoke je v jarek v preteklosti redno vdirala slana voda (Škornik, 2012; Ferjančič in Škornik, 2018). Na začetku 2019 so nasip popravili in slanost vode se je nekoliko zmanjšala. Poleg tega so v bazenu popravili še del nasipa in ustvarili večjo polslano vodno površino. Plitva voda pa v času poletja hitro presahne (I. Škornik osebni vir, 2020). V odcednem jarku ob letališču (jarek Letališče) je kljub odtekanju sladke vode iz močvirnega travnika ob letališki stezi, na katerem so številni manjši podzemni izviri, voda polslana. Jarek je s podzemno cevjo namreč povezan z jarkom na Altu. Najvišja izmerjena slanost vode v tem jarku, pri kateri smo ujeli močvirsko sklednico, je bila 30 ‰ (Ferjančič in Škornik, 2018). Bregovi so zaraščeni s trstičjem in mestoma tudi s črnim trnom ter robido (Rubus fruticosus) (Škornik, 2012; Ferjančič in Škornik, 2018). Močvirska sklednica je najverjetneje v preteklosti živela v večjem delu doline reke Dragonje, ki je pred melioracijskimi posegi skupaj z reko Drnico tvorila enoten hidrografski sistem. Iz literature so namreč znani podatki, da se mestoma pojavlja na počasnejših delih reke Dragonje vse do povirnih tolmunov (Tome, 2003; Budak, 2013; Krofel in sod., 2009; Vamberger in sod., 2015; Uradni list RS, št. 49/04 02 z vsemi spremembami). Pred obsežno obalno ravnico, na kateri so

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

V poletnem času vodostaj na območju Rudnika-Korea močno upade (Foto: I. Škornik).

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

nastale Sečoveljske soline, so se s pogostimi poplavami obeh rek ustvarili številni med seboj povezani in prepleteni vodni habitati. Ti primarni habitati so zaradi regulacijskih posegov človeka postopoma izginili. V 40. letih prejšnjega stoletja so se na obeh rekah izvedle obsežne regulacije in melioracije. Strugo Dragonje so v spodnjem delu doline poglobili in izravnali v 7,5 km dolg kanal, utrjen s protipoplavnimi nasipi (Orožen Adamič, 1980; Trobec, 2012). Pred izlivom v Piranski zaliv je danes reka speljana v Kanal svetega Odorika (Trobec, 2012). Regulirali so tudi Drnico, ki se je do leta 1946 kot največji pritok izlivala v Dragonjo pri Sečovljah v obliki številnih manjših potokov. Danes v spodnjem delu teče po stari strugi reke Dragonje in se preko kanala Sv. Jernej izliva v morje (Titl, 1988). Z izkopom številnih odvodnih kanalov in jarkov je na zamočvirjeni dolini pred Sečoveljskimi solinami nastalo približno 500 ha primernih površin za kmetijsko obdelovanje, na katerih so danes vinogradi, sadovnjaki in njive (Orožen Adamič, 1980). Močvirska sklednica je bila tako potisnjena v melioracijsko mrežo kanalov in jarkov in primorana k iskanju novega primernega življenjskega prostora. Eden izmed takih je zamočvirjen del na opuščenem odlagališču rudniške jalovine. Za razliko od estuarija Dragonje, kjer so se na levem bregu ohranili poplavljeni deli z obsežnim trstičjem in halofitnimi travniki, je območje Rudnika postalo pomemben sekundarni habitat za močvirsko sklednico, na katerem se glede na rezultate sistematičnega zbiranja podatkov pojavlja v velikem številu. Na podlagi razpoložljivih podatkov sem na območju KPSS in v zaledju zbrala vse lokacije, na katerih je bila prisotnost močvirske sklednice potrjena (opažen ali ujet vsaj en osebek).

Opredelila sem t. i. prioritetno območje razširjenosti, ki je ključnega pomena za dolgoročno vzdrževanje močvirske sklednice v ugodnem stanju ohranitve. Začrtano območje je nekakšen vodni koridor, ki obsega vse vodne habitate, v katerih je bila močvirska sklednica ujeta ali opažena. Osrednjo os predstavlja »vodna pot«, ki poteka od ustja Dragonje gorvodno in se nadaljuje preko speljanih odcednih jarkov na Fontaniggeah do kanala Grande in od tu preko obrobnih jarkov solinskih bazenov do močvirja ob starem rudniku vse do kanala Sv. Jerneja, ki se izliva v morje. Zaradi posebnih ekoloških zahtev močvirske sklednice so znotraj prioritetnega območja poleg vodnih vključeni tudi okoliški kopenski habitati (Gibbons, 2003) in ostale vodne površine kot so solinski bazeni, kjer se želve po navedbah solinarjev občasno pojavljajo (I. Škornik, osebni vir). Močvirska sklednica naj bi v odprti pokrajini, kot je sistem kanalov, večino kopenskih aktivnosti opravila v neposredni bližini vode (Zuffi, 2000) oziroma se kot številne sladkovodne vrste želv od nje oddaljila največ 250–300 metrov (Burke in Gibbons 1995; Semlitsch in Bodie 2003). Z upoštevanjem kopenskega dela habitata sem okoli osrednje vodne osi zarisala 300 m kopenskega t.i. varovalnega pasu (puferske cone), ki vključuje številne površine, primerne za odlaganje jajc in tako začrtala 433,42 ha veliko prioritetno območje razširjenosti (glej Slika 4). Pogostost in dolžina premikov močvirske sklednice je neposredno povezana z možnostjo zadovoljevanja potreb tako v vodnem kot bližnjem okoliškem kopenskem habitatu (Zuffi, 2000; Ficetola in sod., 2004). S telemetrijskim spremljanjem so v Krajinskem parku Ljubljansko barje ugotovili, da znaša domači okoliš samca 11,84 ha, samice pa 6,57 ha (Vamberger

15.4.2021 je ekipa KPSS med rednim monitoringom močvirske sklednice (Emys orbicularis) v jarku ob letališču na Fontaniggeah ujela letošnjega mladiča močvirske sklednice. Komaj 2.5 cm dolga želvica je bila precej živahna. Ker ni bilo več vidne rumenjakove vrečke na trebušni strani oklepa, predvidevamo, da se je izlegla konec marca ali v začetku aprila, ko so bile najvišje dnevne temperature nad 20 stopinj Celzija (Foto: I. Škornik).

in Kos, 2011). V Franciji so domači okoliš v velikosti 7,74 ± 3,63 ha izmerili za samce in 12,51 ± 8,38 ha za samice (Cadi in sod., 2004). V Litvi so opazovali močvirske sklednice v dveh močvirnih sistemih, sestavljenih iz enega večjega stalno poplavljenega okna in več manjših začasnih vodnih oken. Med sistemoma niso zabeležili stalnih prehodov želv, znotraj močvirnega sistema pa so evidentirali značilne sezonske premike. V večjem vodnem oknu so se želve zadrževale celo leto, v manjših začasnih pa predvsem v poletnem času. Največjo prostorsko razširjenost želv so zabeležili zgodaj poleti in najmanjšo pozimi (Meeske in Mühlenberg, 2004). Za številne evropske populacije je značilno, da se v zimskem času skoncentrirajo v globljih vodah, ki praviloma ne zamrznejo in se spomladi razpršijo v plitvejša ter toplejša vodna telesa (Kotenko, 2000). Podoben vzorec je pričakovati tudi na območju Sečoveljskih solin (Budak, 2013). Razdalja, ki jo samice prepotujejo, da bi odlagale jajca, je lahko tudi več kot en kilometer (Schneeweiss in sod., 1998; Kotenko, 2000; Ficetola in De Bernardi, 2006), štiri (Jabłoński in Jabłońska 1998) ali celo do pet kilometrov (Fritz in Günther, 1996, cit. po Meeske, 1997; Fritz, 2003). Daljši premiki, tudi do 12 kilometrov, so lahko posledica pomanjkanja hrane ali iskanja novega življenjskega prostora, ko okoliška voda presahne (Kotenko, 2000). To so sicer izredni primeri. Daljši premiki, ki niso povezani z odlaganjem jajc, so po mnenju Mitrusa (2010) precej redki, še posebej to velja za premike po kopnem. Ficetola in sodelavci (2004) priporočajo ohranjanje vsaj 1000–1500 m kopenskega območja okoli vodnih habitatov močvirske sklednice s primernimi mesti za odlaganje jajc. Poleg prioritetnega sem tako določila tudi t. i. potencialno območje razširjenosti, ki pretežno leži zunaj meje parka in obsega večji del poplavne doline Dragonje in Drnice. Močvirska sklednica se znotraj tega zarisanega območja s površino 997,25 ha mestoma pojavlja na počasnejših delih reke Dragonje (Budak, 2013; Tome, 2003). Poleg tega predstavljajo zanjo potencialen habitat tudi speljana struga Drnice in večji kanali ter manjši jarki na melioriranih površinah. Podatki o natančnih lokacijah želv zaenkrat še niso sistematično zbrani, kar bi bilo v prihodnosti nujno potrebno za uspešno dolgoročno ohranjanje vrste. Trenutne ocene kažejo zaskrbljujoče stanje in hitro izginjanje lokalnih populacij številnih vodnih vrst želv (Buhlmann in sod., 2009, IUCN, 2020; Stanford in sod., 2020). Zaradi posebnih ekoloških zahtev, dolgega generacijskega časa, nizkega razmnoževalnega potenciala, pogosto majhnih lokalnih populacij, visoke stopnje plenjenja gnezd in smrtnosti mladičev je med njimi tudi močvirska sklednica (Iverson, 1991; Fritz, 2003; Ficetola in sod., 2004; Rogner, 2009). V ekosistemu je vloga vodnih želv zelo pomembna. Poleg tega, da lahko pomagajo pri širitvi semen (Ducotterd in sod., 2020), sodelujejo tudi pri kroženju mineralov in shranjujejo ogljik. S svojo prisotnostjo posredno ali neposredno vplivajo tako na celotno vodno združbo kot na kemijske dejavnike okolja (Lovich in sod., 2018). Močvirska sklednica ima kot dolgoživa vrsta s pozicijo na vrhu prehranjevalne verige in posebnih zahtev pri izbiri habitata vlogo indikatorja stanja in sprememb lokalnega ekosistema. Zmanjšanje ali celo izginotje populacije pomeni velike spremembe in kaže na to, da je ogrožen obstoj

drugih vrst ter ne nazadnje tudi zdravje človeka. Največjo grožnjo obstoju močvirske sklednice predstavljajo posegi človeka v zanjo primeren življenjski prostor, kot je spreminjanje, drobljenje in uničevanje tako vodnih kot kopenskih habitatov zaradi intenzifikacije kmetijskih površin, vse obsežnejše urbanizacije in širjenja prometne infrastrukture. Številne populacije na evropskem prostoru so se zaradi tega močno zmanjšale in ponekod tudi izginile (Gariboldi in Zuffi, 1994; Cheylann 1998; Mitrus, 2000; Velo-Antón in sod., 2008). Človek pa ne samo posega v življenjski prostor močvirske sklednice, ampak ga tudi onesnažuje z številnimi strupenimi snovmi, kot so agrokemična sredstva iz kmetijskih površin in težke kovine iz različnih virov onesnaževanja. Vse večji pritisk človeka se kaže tudi z vnašanjem tujerodnih vrst (Cadi in Joly, 2003, 2004; Pérez-Santigosa in sod., 2008). Ne nazadnje je izkoriščanje želv za prodajo ali hrano marsikje ogrozilo ali celo privedlo do izumrtja lokalnih populacij (Kotenko, 2004; Schneeweiss in Breu, 2013; Ficetola in sod., 2004). Pritisk dejavnikov, ki vplivajo tako, da ogrožajo močvirsko sklednico, se s podnebnimi spremembami samo še povečuje (Klemens, 2000). Močvirska sklednica je na območju KPSS in z njim povezanim zaledjem izpostavljena številnim dejavnikom ogrožanja, ki so podrobno opisani v nadaljevanju. Znotraj prioritetnega območja sem opredelila tudi njihov pomen oziroma ocenila velikost vpliva. Močvirska sklednica je bila postavljena v središče naravovarstvenih prizadevanj za celovitejši pristop upravljanja KPSS. Na tem obmorskem mokrišču je prisotna že od nekdaj in živi v stoječih in počasi tekočih tako celinskih kot poslanih vodah. Na podlagi zbranih razpoložljivih podatkov o prisotnosti močvirske sklednice sem v okviru ekspertnega mnenja opredelila prioritetno (433,42 ha) in potencialno (997,25 ha) območje njene razširjenosti, ki je ključnega pomena za dolgoročno vzdrževanje vrste v ugodnem stanju ohranitve.

Odvzem fecesa močvirske sklednice in njegovo shranjevanje v ampulo za nadaljnje analize prehrane (Foto: I. Škornik).

o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Močvirska sklednica je v Sloveniji ogrožena in zavarovana vrsta. Posebne varstvene skrbi je deležna tudi v okviru mednarodne zakonodaje s področja ohranjanja narave. Najpomembnejši predpis, ki obravnava varstvo močvirske sklednice je Direktiva o habitatih. Na osnovi Direktive o habitatih sta bili z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) znotraj KPSS opredeljeni dve Natura 2000 območji, v katerih je močvirska sklednica kvalifikacijska vrsta: Sečoveljske soline in estuarij Dragonje (SI3000240) ter Kanal Sv. Jerneja (SI3000239). Kot dolgoživa vrsta s posebnimi ekološkimi zahtevami in s pozicijo na vrhu prehranjevalne verige je dober pokazatelj lokalnega stanja ekosistema in vplivov na okolje. Varstvena pozornost za uspešno ohranjanje močvirske sklednice je usmerjena predvsem v razumevanje medsebojne povezanosti in prepletenosti vodnih habitatov s kopenskimi. V študiji sem na območju KPSS prepoznala osem dejavnikov, ki vplivajo tako, da ogrožajo močvirsko sklednico: kmetijska dejavnost, upravljanje vodnih habitatov, nevarnosti v morju, obisk in rekreacija v parku, tujerodne vrste, obmejna lega, infrastruktura v neposredni bližini parka in pritisk plenilcev. Po metodi Threat Reduction Assessment (TRA) sem dejavnike ogrožanja rangirala od najbolj do najmanj pomembnega na podlagi velikosti območja delovanja, intenzivnosti delovanja in nujnosti ukrepanja za zmanjšanje negativnega vpliva dejavnika. Dejavnik z največjim negativnim vplivom je prisotnost tujerodnih vrst in kot najmanj pomemben obisk in rekreacija v parku. Ne glede na rezultat je potrebno izpostaviti dejstvo, da vsi prepoznani dejavniki ogrožajo ohranitveno stanje močvirske sklednice in prispevajo k uničenju ali slabšanju kakovosti zanjo primernih habitatov. Za natančnejšo oceno je zato potrebno dolgoročno spremljanje stanja in sistematično zbiranje podatkov s pomočjo različnih metod.

Zbrani podatki, ugotovitve in predlagane varstvene smernice bodo temeljna strokovna podlaga za oblikovanje Memoranduma o sodelovanju pri ohranjanju mokrišča KPSS z zaledjem, v okviru projekta TuneUp, ki je hkrati izhodiščni dokument za pripravo Sporazuma o mokrišču za Krajinski park Sečoveljske soline z zaledjem. Ta prostovoljni dokument predstavlja strateško orodje za sodelovanje in zagotavljanje večje usklajenosti na različnih ravneh med izbranim obalnim mokriščem in lokalnimi skupnostmi. Z aktivnim varstvom močvirske sklednice je namen poudariti medsebojno sodelovanje KPSS z deležniki, ki so odvisni od upravljanja z zavarovanim območjem in odpraviti konfliktne situacije nasprotujočih si stališč lokalnega gospodarskega razvoja in naravovarstvenih ciljev. Deležniki se bodo s podpisom dokumenta zavzemali ne le za ohranjanje močvirske sklednice in ugodnega stanja njenih naravnih habitatov, ampak temeljnih ekoloških procesov in komponent biodiverzitete ter vzajemnost pri procesu trajnostnega upravljanja parka, v katerega so vključene tudi gospodarske, družbene in kulturne značilnosti celotne doline Dragonje.

Močvirska sklednica odlaga jajca pod trto vinograda (Foto: K. Leban). Gnezdo smo zaščitili z mrežo on obvestili lastnike vinograda (Foto: I. Škornik).

HROMI VOLNORITEC

Številčno populacijo hromega volnoritca smo v Parku ugotovili že leta 2010, ko smo v območju popisovali nočne metulje (Gomboc & Torkar, 2010). Takrat smo pomladi 2010 zabeležili veliko število goseničnih gnezd in gosenic na grmovju črnega trna - največjo znano gostoto vrste v Sloveniji doslej. Pred tem vrsta v Parku ni bila znana. Na osnovi teh podatkov je bila vrsta dodana v območje Natura 2000 z oznako SI3000240 - Sečoveljske soline in estuarij

Dragonje (Natura 2000 v Sloveniji, 2016). S tem je Park obenem zavezan k ohranjanju in spremljanju vrste v območju Parka.

V obdobju od 2011 do 2021 smo na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline opravili nekaj rednih monitoringov vrste hromi volnoritec (Eriogaster catax). Popis hromega volnoritca smo izvedli v spomladanskem in jesenskem obdobju pojavljanja vrste. Spomladi smo popisovali gosenična gnezda, v času, ko se gosenice še zadržujejo v skupnem gnezdu, ki si ga zgradijo iz svile, ki jo izločajo. V gnezdih se zadržujejo le mlade gosenice, kasneje pa se te razlezejo po grmih in živijo samostojno. Ker gosenice hitro rastejo, posebno, če je toplo, je obdobje monitoringa kratko, traja od enega tedna, do 10 dni, v hladnem obdobju lahko do dva tedna. Kasneje gnezda niso dobro vidna, ker grmovje hitro olista. Gosenice se izležejo v času brstenja črnega trna in gloga, ker se hranijo na mladih lističih v času brstenja grmovja. Čas izleganja gosenic je usklajen z olistanjem hranilnih rastlin, ki je hitro, zato je optimalni čas monitoringa gosenic kratek. Obdobje pojava gosenic smo spremljali že pred njihovim pojavom, da jih ne bi zamudili. Skupno smo našli 35 goseničnih gnezd s prisotnimi gosenicami, vse na črnem trnu. Gnezda, z večjim številom gosenic smo našli na visokem nasipu desnega brega Dragonje na Fontaniggah, na visokem nasipu na Stojbah in na visokem nasipu in zapuščeni njivi ob letališču Portorož. Ta gnezda niso imela toliko gosenic kot ob Dragonji. Iskanje gosenic smo opravili večkrat, spremljali smo tudi razvoj gosenic dokler te niso zapustile gnezd. Več gnezd je bilo najdenih tudina grmovju na območju Alto na Fontaniggeah.

Na glogu kot tudi drugih listavcih nismo našli nobenega zapredka, čeprav je glog v solinah prav tako pogost. Pri nočnih popisih metuljev nam je te uspelo potrditi le na enem popisu, ker je potrebno zadeti kratko obdobje aktivnosti metuljev, ki se kot odrasli ne hranijo in zato živijo le kratko obdobje. Prav tako je aktivnost metuljev časovno močno odvisna od vsakoletne sezone. Popisovali smo v obdobju od 11. oktobra do 3. novembra 2018, ko smo opravili 3 nočna opazovanja s številnimi svetlobnimi šotori, povsod, kjer smo opazili gnezda gosenic v spomladanskem času. V oktobru nam na piramidaste svetlobne šotore ni uspelo privabiti metuljev, se je pa 5 samčkov zapletlo v zvite mreže za lov ptic na Stojbah, ki so bile postavljene vzdolž sestoja grmišč črnega trna. Samčki so v mreže prileteli v mirni in zmerno hladni noči pred spremembo vremena, v noči iz 25. na 26. oktober 2016. Predvidevamo, da je bila ta noč ugodna za rojenje vrste v solinah. Po deževnem obdobju 3. novembra 2018 smo na svetlobnih šotorih le potrdili aktivne metuljev, skupaj 35 primerkov, 19 samčkov in 16 samic, kar je največje kadarkoli zabeleženo število primerkov v Sloveniji na eni lokaciji. Glede na dolgoletne izkušnje spremljanja vrste ocenjujemo, da je vrsta v KP Sečoveljske soline pogostejša kot drugje v Sloveniji. To potrjujejo tudi spomladanska opazovanja gosenic, saj je število goseničnih gnezd glede na površino grmovnih površin veliko. Metulji so letali v območju, kjer smo spomladi opazili gosenična gnezda in tudi tam, kjer teh nismo opazili. Največjo gostoto smo zabeležili v strnjenem grmovnem sestoju s

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Samec hromega volnoritca (Foto: S. Gomboc).

o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

črnim trnom na Stojbah. Rezultati popisov kažejo, da je hromi volnoritec v KP Sečoveljske soline ohranjen. V sezoni 2010 je bil čas pojavljanja gosenic zgodnejši, kot nam prikazuje spodnji grafikon. Čas pojavljanja in število gosenic hromega volnoritca opazovanih v spomladanskem času na območju Sečoveljskih solin v letu 2010. (Gomboc & Torkar, 2010) Pri popisih gosenic smo skrbno pregledali grme črnega trna in gloga na območju solin. Obenem smo pregledali še manjša drevesa in drugo grmovje, saj je znano, da se vrsta občasno hranil z drugimi grmovnimi in drevesnimi vrstami kot navajamo v uvodu. Popise smo opravili z obhodom transektov v dnevnem času. Pregledali smo rastišča grmovja na nasipih ali obrobje strnjenega grmovja v večjih kompleksih na Stojbah. Pri popisih smo pot transekta in točke najdišč vrste beležili z aplikacijo GPS Logger, ver. 2.1.10, proizvajalca BasicAirData. Ta kreira gpx, txt in kml podatkovne datoteke. Te smo uporabili za kartografske prikaze poti popisov in najdišč vrste. Za obdelavo in vizualizacijo prostorskih podatkov smo uporabili aplikacije ARC GIS PRO 2.1 in Google Earth Pro. Pri gosenicah smo zabeležili še število gosenic v gnezdu in višino gnezda na hranilni rastlini, merjeno od tal. Podobno kot pri gosenicah je čas pojavljanja metuljev tudi odvisen od sezone v kateri popisujemo metulje. Ker metulji lahko tudi več let preležijo v stadiju bube, preden se izležejo v optimalnih pogojih, je metulje toliko težje opaziti. Na njihov pojav vplivajo padavine v jesenskem času, pojav prve slane, na aktivnost izleženih metuljev pa vpliva tako veter kot nočna temperatura. Veter ne sme biti močnejši, temperatura pa ne pod 8o C, da so metulji aktivni. Odrasli metulji ne hranijo, ker imajo zakrnele ustne dele in živijo le kratek čas, od zalog maščob, ki jih nakopiči gosenica. Tako metulji živijo nekje 1-5 dni. Samice živijo dlje, samčki pa navadno en večer, ker se izčrpajo z iskanjem parjenja godnih samic. Samice živijo do 5 dni le v hladnem obdobju, če čakajo na ugodne razmere za parjenje, sicer pa manj. Za popis metuljev smo izbrali vremensko ugodne in tople jesenske noči v času od 11. oktobra do 3. novembra 2018. Metulje smo popisovali s svetlobnimi šotori, ki jih sestavlja lahka kovinska konstrukcija, s tanko polietilensko tkanino, ki je fluorescentna v UV svetlobi. V notranjosti šotora sta dve cevni fluorescentni sijalki, moči 15 W in spektra 340-400 nm, napajani iz 12 V akumulatorja. Pri nočnih popisih smo postavili od 11 do 17 svetlobnih šotorov v območju rastišča gloga in črnega trna, tudi v bližini spomla-

danskih najdišč goseničnih gnezd, da bi povečali možnost potrditve metuljev tudi iz letošnjih gosenic. Šotore smo postavili v liniji transekta, na razdalji 15–30 m med posameznim šotorom. Zaradi parazitiranosti gosenic in plenilcev gosenic v solinah: ptic, mravelj, pajkov, hroščev in malih sesalcev, je stopnja preživetja gosenic majhna. Vse bube se prav tako ne izležejo v isti sezoni, zato je majhna tudi možnost potrditve metuljev v jesenskem času. Na vse vplivajo še trenutne vremenske razmere ob popisu metuljev, zato je popis metuljev, kljub številni opremi precej nezanesljiv. Smo pa s potrditvijo aktivnosti metuljev želeli preveriti kdaj se pojavljajo in kje ter

Gosenično gnezdo hromega volnoritca v začetni fazi (Foto: I. Škornik).

Hromi volnoritec, ki se je slučajno ujel v zaprto mrežo za lovljenje ptic, 26.10.2018 (Foto: I. Škornik).

Gosenice hromega volnoritca med hranjenjem zapuščajo gnezdo (Foto: I. Škornik).

Poročilo

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

kje samice odlagajo jajčeca. To je pomembno za zagotovitev boljšega preživetja jajčec ob morebitni krčitvi in redčenju grmovja, da se površine z grmovjem ne bi preveč zarasle. Popis hromega volnoritca - Eriogaster catax (Linnaeus, 1758) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (v nadaljnjem besedilu Park) smo v letu 2018 opravili na pobudo Krajinskega parka Sečoveljske soline. Številčno populacijo hromega volnoritca smo v Parku ugotovili že leta 2010, ko smo v območju popisovali nočne metulje (Gomboc & Torkar, 2010). Takrat smo pomladi 2010 zabeležili veliko število goseničnih gnezd in gosenic na grmovju črnega trna - največjo znano gostoto vrste v Sloveniji doslej. Pred tem vrsta v Parku ni bila znana. Na osnovi teh podatkov je bila vrsta dodana v območje Natura 2000 z oznako SI3000240 - Sečoveljske soline in estuarij Dragonje (Natura 2000 v Sloveniji, 2016). S tem je Park obenem zavezan k ohranjanju in spremljanju vrste v območju Parka. Zadnji, podroben pregled najdb hromega volnoritca v Sloveniji je bil objavljen v prispevku Zakšek et. al. (2017) iz katerega je razvidno, da je vrsta najpogostejša na Primorskem, z največ podatki v Sečoveljskih solinah. Vrsta tukaj naseljuje habitate grmišč črnega trna, na zunanjih nasipih Solin in na Stojbah (Gomboc & Torkar, 2010). Prejšnje študije vrst metuljev Narura 2000 (Čelik et al., 2004, 2005) so najbližje najdbe navajale iz doline Dragonje in Kraškega roba. Čeprav smo v letu 2010 odkrili številčno močno populacijo hromega volnoritca v parku, so jo jeseni močno prizadele velike poplave, ki so povsem poplavile soline, zaradi poplavljanja Dragonje, ravno v času pred izleganjem metuljev. Potem so ob interventnih sanacijskih ukrepih izvajalci del za urejanje vodotokov še dodatno uničili največji sestoj črnega trna,

kjer je bila vrsta prisotna, na zunanjem nasipu, ob Letališču Portorož, ki so ga očistili vse zarasti. Oboje je vrsto močno prizadelo. Pojav gosenic smo spremljali tudi v naslednjih letih a jih nismo uspeli najti vse do leta 2014, ko sta bili potrjeni dve gnezdi, v letu 2016 pa eno gosenično gnezdo (Zakšek et. al., 2017). V letu 2018 smo izvedli spomladanski in jesenski monitoring vrste v območju Parka. V spomladanskem času smo pregledovali mejice gloga in črnega trna ter druge grmovne in drevesne vrste, z iskanjem goseničnih gnezd, v jesenskem času pa s popisom pojavljanja metuljev s svetlobnimi šotori. Popisi so bili uspešni in prisotnost vrste smo potrdili na več lokacijah. Vrsta naseljuje predvsem soncu izpostavljena listopadna grmišča, mejice, gozdne jase in robove toploljubnih listnatih gozdov, v katerih prevladujejo hrast (Quercus sp.), glog (Crataegus sp.) in črn trn (Prunus spinosa). Večinoma so to južne lege ne pregosto porasle s hranilnimi rastlinami – glogom in črnim trnom. Rada ima bolj osončene in zračne grme, ki niso porasli z lišaji. Predvsem na teh posamičnih in osončenih grmih samice odlagajo jajčeca, na višini od 0,1-1,6 m od tal. V Sloveniji gosenice najdemo v glavnem na glogu, redkeje na črnem trnu. V Sečoveljskih solinah smo doslej gosenice našli izključno na črnem trnu, čeprav je v območju prisoten tudi glog (Gomboc & Torkar, 2010). Literatura navaja tudi druge vrste hranilnih rastlin, ki pa jih v Sloveniji še nismo potrdili: Quercus sp., Prunus spinosa, Crataegus sp., Pyrus sp., Betula sp., Populus sp., Ulmus sp., Berberis sp. (de Freina & Witt, 1987; Pro Natura- Schweizerischer Bund für Naturschutz, 2000). Omenjeni viri tudi navajajo, da se gosenice kasnejših razvojnih stadijev lahko hranijo na drugi vrsti grmovja ali

Gosenica hromega volnoritca v tretjem razvojnem stadiju (Foto: I. Škornik).

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

mladih dreves. Npr. če se kot mlade hranijo na glogu, lahko posamične kasneje najdemo tudi na hrastu. Areal vrste je območje od severnega dela Iberskega polotoka preko Zahodne, Srednje in Južne Evrope do Rusije. Na severu sega do severne Nemčije, na jugu preko Italije in Balkanskega polotoka do Zahodne Azije (Ebert in sod., 1994). V Sloveniji je vrsta prisotna v toplih območjih vse Slovenije, največ podatkov izvira iz Krasa, Štajerske in vzhodne Slovenije (Zakšek et. al., 2017). Povsod je posamična in nikoli pogosta. Najlažje jo opazujemo v stadiju gosenic ali kot jajčeca odložena na vejicah hranilnih rastlin. Opazovanja metuljev so manj uspešna, ker ti letajo zelo kratko obdobje, pozno jeseni, ko so vremenske razmere neugodne za nočni lov, poleg tega pa živijo le 1-5 dni (Pro Natura- Schweizerischer Bund für Naturschutz, 2000). Na območju Sečoveljski solin so larvalni habitat vrste rastišča črnega trna na južnih legah večjih nasipov na obrobju solin. Posebno na nasipu ob letališču Portorož vrsta doseže največjo gostoto v Sloveniji. Toliko goseničnih gnezd, na tako majhnem arealu, v Sloveniji še nismo našli. Gnezda gosenic smo opazovali na vzhodnem območju solin, na delu od starega rudnika, do nasipov reke Dragonje. Na teh nasipih, vključno z grmišči črnega trna v območju sladkovodnega močvirja na Stojbah, smo našli zalege jajčec, kasneje pa veliko število zapredkov z gosenicami, ki jih je v tem stadiju najlažje opazovati. Gosenice so se zabubile konec maja (Gomboc & Torkar, 2010).

Po jesenskih poplavah v letu 2010 in sanacijskih delih na nasipih z odstranjevanjem grmovja, se je številčnost osebkov vobdobju 2011-2021 povečala na najštevilčnejšo populacijo vrste v Sloveniji. Vrsta ima na območju KPSS dobre pogoje za obstoj, čeprav se območje zunanjih solinskih nasipov čedalje bolj zarašča z invazivnim navadnim trstikovcem (Arundo donax), ki vse bolj prodira v soline in ponekod že prerašča del grmovne zarasti črnega trna, ki je tukaj glavna hranilna rastlina vrste. Hromi volnoritec za odlaganje jajčec izbira mlajše, vitalne in dobro osončene grme črnega trna in gloga. Pomembno je, da vsaj na dve leti redčimo grmovje, da v ožjih pasovih izsekamo starejše grme, pustimo pa mlajše, osončene, ne pregosto raščene sestoje. V gostem in starem grmovju samice ne odlagajo jajčec ali le izjemoma. Prav tako je potrebno odstranjevanje višjih rastlin, ki lahko prerastejo ali zasenčijo grmovje, posebno navadni trstikovec in ponekod trstika. Za vitalno populacijo vrste je potrebno vzdrževati razredčeno, dobro osončeno in različno staro grmovje hranilnih rastlin vrste, na delu nasipov, kjer je vrsta trajno prisotna, v solinah so to v glavnem višji zunanji nasipi. Vrsta ima v Solinah dobre pogoje za obstoj, tako po osončenosti kot primerno mikroklimo z dovolj vlage. V Solinah je spomladi zgodaj toplo za hiter razvoj gosenic, jeseni pa je dovolj vlage za uspešno izleganje metuljev. Prav tako je veliko sestojev grmovja črnega trna in gloga, kjer se lahko vrsta razmnožuje. Trend ohranjenosti vrste v Sečoveljskih solinah je pozitiven.

TUJERODNE VRSTE

Širjenje invazivnih vrst predstavlja eno večjih groženj globalni biotski pestrosti. Na območju KPPS je bilo zabeleženih nekaj vrst, ki veljajo za najhujše invazivne vrste v Sloveniji.

MONITORING TUJERODNIH VRST

Tujerodne vrste so vrste, ki so bile vnesene izven območja svoje (prvotne) naravne razširjenosti. Nova območja so dosegle s pomočjo človeka, predvsem kot posledica potovanj in trgovanja, bodisi načrtno ali nenačrtno. Večina tujerodnih vrst v novem okolju ne preživi. Nekatere pa se novemu okolju postopoma prilagodijo in se začnejo (spolno ali nespolno) razmnoževati. Naturalizirane vrste so tiste tujerodne vrste, ki se v novem naravnem okolju samostojno in redno razmno žujejo, njihove populacije se vzdržujejo brez posredovanja človeka, vendar v okolju še ne povzročajo zaznavne škode. Tujerodne vrste ali podvrste, ki se ustalijo, širijo in s tem ogrožajo ekosisteme, habitate ali vrste pa so definirane kot invazivne tujerodne vrste (definicija po Konvenciji o biološki raznovrstnosti). Svetovna zveza za varstvo narave (IUCN) kot invazivne tujerodne vrste (v nadaljevanju ITV) opredeljuje

tiste vrste, ki ogrožajo zdravje ljudi, gospodarstvo in/ali a vtohtono (domorodno) biotsko raznovrstnost.

Tujerodne živalske vrste

Širjenje invazivnih vrst predstavlja eno večjih groženj globalni biotski pestrosti.

V KPSS je med tujerodnimi vrstami najbolj pogosta in razširjena nutrija (Myocastor coypus). Lokalno in omejeno se pojavlja tudi okrasna gizdavka (Trachemys scripta ), ki pa nikjer ni številna. Poleg okrasne gizdavke lahko v prihodnje pričakujemo tudi druge tujerodne vrste želv, ki so bile ali so trenutno na voljo v trgovinah s hišnimi živalmi. V slovenskem delu Istre sta bili že opaženi tudi lažna zemljevidarka (Graptemys pseudogeographica) in kitajska trikrempljičarka (Pelodiscus sinensis).

Med tujerodnimi živalskimi vrstami so bile zabeležene tudi nekatere vrste žuželk ter metuljev. Med morskimi organizbi pa je najbolj vpadljiva modra rakovica (Callinectes sapidus).

Nutrija (Myocastor coypus) Nutrija se je v zadnjem desetletju na območju KPSS precej namnožila na območju Fontanigge in v Dragonji, kot tudi na območju Rudnika - Korea. Večkrat je bila opažena tudi na Leri. Najbolj številna je v izlivnem delu reke Dragonje. Zaenkrat ni opaziti, da bi v naravi povzročala škodo, jo pa povzroča na kmetijskih površinah, ki so znotraj območja KPSS, zato v sodelovanju z LD Strunjan na teh površinah, med cesto in Jernejevim kanalom, redno izvajamo trajno odstranjevanje

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Rumenovratka Trachemys scripta scripta ulovljena v kanalu Drnice pri Sečovljah (Foto: I. Škornik).

Modra rakovica ulovljena ob izlivu reke Dragonje (Foto: S. Pivač).

Rdečevratka Trachemy scripta elegans

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

nutrije.

Okrasna gizdavka (Trachemys scripta)

Poleg domorodne močvirske sklednice je na območju parka prisotna tudi tujerodna sladkovodna vrsta želve - okrasna gizdavka (Trachemys scripta), ki jo poznamo tudi pod imenom popisana sklednica. Od treh znanih podvrst se zaenkrat pojavljata dve, to sta rdečevratka (T. s. elegans) in rumenovratka (T. s. scripta). Obe sta maloštevilni.

Modra rakovica (Callinectes sapidus)

Morski biologi se od leta 2018 soočajo z izginjanjem morskih travnikov predvsem ob zahodni obali Istre. Na hrvaški strani je to dogajanje nekoliko obsežnejše, dogaja pa se tudi v slovenskem morju. Del morskega travnika je tako nedavno izginil v naravnem rezervatu v Strunjanu. Od leta 2015 vzdolž celotne slovenske obale tudi ni več bračiča, alge, ki sicer živi zgolj v Jadranskem morju. Se pa zadnje čase pred Sečoveljskimi solinami pojavlja modra rakovica (Callinectes sapidus), tujerodna invazivna vrsta iz ZDA. V Evropi se je modra rakovica prvič pojavila že na začetku dvajsetega stoletja. Kje so vzroki za omenjene spremembe, kakšne so njihove posledice za življenje v morju in posredno za nas bo pokazal čas.

Osa grebača zidarka (Sceliphron cementarium)

Ose grebače zidarke gradijo zarodne celice svojega gnezda iz vlažnega blata, nabranega ob vodi. Pritrdijo jih na različne podlage, kot so skale, veje in zgradbe. V pripravljene lončke znosijo majhne mlade pajke. V celico odložijo svoje jajčece in

jo zaprejo z blatom. Vrsto, ki so jo v Evropo zanesli iz Severne Amerike, so v Sečoveljskih solinah prvič našli leta 1996. Kjer se pojavi, se ponavadi zmanjša številčnost domačih vrst os zidark.

Tujerodne rastlinske vrste

Na območju KPPS je bilo zabeleženih nekaj vrst, ki veljajo za najhujše invazivne rastlinske vrste v Sloveniji (Jogan v Kus Veenvliet (ed.), 2009). Med njimi je na območju solin najbolj pogosta luskasta nebina (Aster squamatus). To ameriško enoletnico je Tone Wraber (1982) pri nas prvič našel leta 1973. Danes je to v Slovenski Istri splošno razširjena vrsta, ki množično uspeva na ruderalnih, predvsem nekoliko slanih rastiščih. V solinah se pojavlja pogosto na ruderalnih rastiščih ob poteh, na nasipih pa tudi med halofitno vegetacijo na bolj suhih mestih. Čeprav ni veliko znanega o njenem vplivu na avtohtono halofitno vegetacijo ob slovenski obali, gre posvetiti veliko pozornost njenemu širjenju in vplivu na domorodne vrste in habitate. Pogosta vrsta v Slovenski Istri, ki se pojavlja tudi na območju KPSS, je verlotov pelin (Artemisia verlotiorum). Rastlina je na videz podobna navadnemu pelinu. Razširjanje z živicami mu omogoča preraščanje obširnejših površin, s katerih izpodriva avtohtono vegetacijo. Pojavlja se predvsem na odprtih območjih, najpogosteje na manj ali nič slanih tleh, kot so višji, nekoliko vlažni nasipi. Tudi topinambur (Helianthus tuberosus) je v Slovenski Istri že pogosta invazivna vrsta. Pojavlja se na svetlih rastiščih na nekoliko globljih tleh, kjer razvije zelo goste in visoke sestoje ter ogroža avtohtono

Primerjava kartirnega popisa luskaste nebine v letu 2017 in 2021.

Populacija nutrije v KPSS se je v zadnjem desetletju povečala (Foto: I. Škornik).

o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

vegetacijo. Na območju solin se pojavlja ob robu parka, na višjih in bolj vlažnih nasipih ter na zapuščenih kmetijskih površinah. Enoletna suholetnica (Erigeron annuus) je ena od najdlje časa poznanih invazivnih vrst v Sloveniji. Pojavlja se na različnih odprtih rastiščih, tako ruderalnih kot tudi na polnaravnih suhih in vlažnih travnikih. Njeno širjene izpodriva avtohtone rastlinske vrste. Na območju solin se pojavlja pogosto ob poteh in na nasipih. Tudi robinia (Robinia pseudoacacia) je pri nas že dolgo časa poznana vrsta z izjemnim invazivnim potencialom. Izredno hitro se širi ob gozdnih robovih in na posekah. Na območju solin ji najbolj ustrezajo vlažni robovi poti ob robu parka, ter zapuščene kmetijske površine. Posamezne rastline se pojavljajo tudi na nasipih v notranjosti solin. Velja opozoriti tudi na invazivne vrste, ki na območju KPSS niso bile zabeležene so pa čedalje bolj pogoste na območju Slovenske Istre. Čeprav ni navedena v seznamu najhujših invazivnih rastlinskih vrst Slovenije, velja v Evropi amorfa (Amorpha fruticosa) za eno bolj problematičnih invazivnih vrst. Ker je vrsta pogosta na solinam sorodnih habitatih v okolici Kopra (Škocjanski zatok, Sveta Katarina), gre posvetiti veliko pozornost njenemu morebitnemu pojavljanju in širjenju na območju KPSS. Podobno velja še za druge invazivne vrste, ki v okviru popisa niso bile zabeležene, so pa pogoste na območju Slovenske Istre in v sami okolici KPSS. Njihovo širjenje bi lahko ogrozilo stanje biotske pestrosti v parku. Med najbolj problematičnimi vrstami, katerih širjenje bi bilo potrebo redno spremljati so: veliki pajesen (Ailanthus altissima), pelinolistna žvrklja (Ambrosia artemisifolia) in japonsko kosteničevje (Lonicera japonica).

Verlotov pelin (Artemisia verlotiorum)

Verlotov pelin je tujerodna rastlina, ki izvira iz vzhodne Azije (Fisher & al. 2008: 924), pri nas pa naj bi se pojavljala v submediteranskem in predalpskem fitogeografskem območju. Verlotov pelin zlahka prepoznamo. Na videz je sicer podoben navadnemu pelinu (Artemisia vulgaris L.), od katerega se razlikuje zlasti po tipu razrasti, saj se razširja z živicami in zato prerašča obširne površine, ima pa tudi izrazit aromatičen vonj (po kafri). Tudi njegovi stebelni listi imajo precej daljše končne segmente, cveti pa zelo pozno v jeseni. V letu 2018 smo izvedli kartirni popis Verlotovega pelina v izmeri UTM 100x100 m (ničelno stanje), po tistem, ko smo na območju KPSS zabeležili tudi pelinolistno ambrozijo. V Slovenski Istri je Verlotov pelin pogost in na svojih rastiščih kaže invazivno težnjo, saj ponekod prerašča obširnejše površine in se širi v (pol)naravne habitate. Pojavlja se v sestojih (predvsem) adventivnih visokih steblik na nekoliko vlažnih ruderalnih rastiščih. Verlotov pelin je pogost tudi drugod na Primorskem. Njegovo prekomerno širjenje vzdržujemo z rednim mulčenjem.

Pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisifolia)

Pelinolistna ambrozija oz. pelinolistna žvrklja je invazivna severnoameriška enoletnica, ki se v Evropi intenzivno širi zadnjih

Kartirni popis v UTM 100x100 m tujerodnega Verlotovega pelina (levo) in invazivne tujerodne pelinolistne ambrozije (desno).

Artemisia verlotiorum

artemisifolia

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

nekaj desetletij. Pelinolistna ambrozija ima pokončno, olistano in kosmato steblo, ki zraste 20-120 cm visoko. Listi so ob straneh dvakrat do trikrat pernato deljeni, zgoraj so zeleni in kosmati, na spodnji strani pa so dlačice izrazitejše. Cveti od junija do septembra. Cvetni koški so majhni in enospolni. Plodovi so dolgi 4-5 mm, kosmati in brez kodeljice. Pelod se z vetrom prenaša na dolge razdalje in je nevaren za alergike, saj povzroča seneni nahod. Pelinolistna ambrozija se kot trdoživ plevel intenzivno širi po kmetijskih površinah, po robovih poti in prometnic, po smetiščih in na zapuščenih urbanih površinah. Na območju KPSS smo evidentirali le nekaj rastlin, ki smo jih turajno odstranili.

Luskasta nebina (Aster squamatus)

Rod Aster prvotno izhaja iz Severne in Južne Amerike. Vrste, ki pripadajo temu rodu so naturalizirane po vsem svetu, zlasti v slanih in vlažnih habitatih. Luskasta nebina (Aster squamatus) je hemikriptofit (trajnica s prezimnim organom na tleh) in izvira iz centralne Južne Amerike, a je razširjena v mnogih državah po svetu, med drugim tudi v Sloveniji. Leta 1973 je luskasto nebino pri nas prvi zabeležil in opisal Wraber. Vrsta je vse od takrat nenehno prisotna na slovenskem ozemlju. Čeprav pri nas zaenkrat še ni tako invazivna, pa je njena prisotnost moteča,še posebej v bližini dveh najpomembnejših obalnih mokrišč ob slovenski obali - v Sečoveljskih solinah in Škocjanskem zatoku, ki spadata v omrežje Natura 2000. Že po prvih popisih se je izkazalo, da je te rastline na območju KPSS več, kot smo pričakovali in četudi rada porašča slana tla, je na območju KPSS najpogostejša na gramoznih nasutjih in ob robu poti. Ko se tovrstna nasutja zarastejo, luskasta nebina izgine. Njeno prekomerno širjenje vzdržujemo z rednim mulčenjem in odstranjevanjem.

Osa grebača zidarka je tujerodna vrsta, ki ogroža domače ose zidarke (Foto: M. Podlogar).

Navadna kanela ali navadni trstikovec (Foto: I. Škornik).

Verlotov pelin (Foto: I. Škornik).

Luskasta nebina (Foto: I. Škornik).

Robinija (Foto: I. Škornik).

Topinambur (Foto: I. Škornik).

NARAVNE VREDNOTE

NARAVNE VREDNOTE KPSS

Sečoveljske soline ID št. 270 Stanje naravnih vrednot (Sečoveljske soline, Sečovlje–Curto-Pichetto, Sečovlje-Stare soline, Sečovlje-Stojbe) je ugodno. Grožnja naravni vrednoti Sečoveljske soline predstavlja idejna razširitev letališča in postavitev sistema VOR na območje tretjega zgoščevanja. Vlada R Slovenije je v 11.7. 2018 sprejela Uredbo o spremembah Uredbe o Krajinskem parku Sečoveljske soline. S predloženo uredbo se je spremenila meja Krajinskega parka Sečoveljske soline tako, da zahodna meja poteka po državni meji med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško kot je določena v povezavi s končno razsodbo Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 11/10). Površina krajinskega parka se je posledično zmanjšala za 48,32 ha oziroma 6,7 %. Z ustreznimi hrvaškimi institucijami, kot tudi na evropski ravni, bo potrebno urediti status omenjenega območja, saj je to območje sedaj v R Hrvaški brez statusa Natura 2000, ki ga je imelo prej pod RS.

Sečovlje - Curto Pichetto ID št. 3195

Z novo zapornico na vhodu kanala je možno nadzorovati vodni režim, zato ne obstaja nevarnost za poplave in ne povečuje škodo na nasipih, obenem pa zagotavlja ugodne razmere za gnezdenje navadni in mali čigri, kot tudi drugim vrstam, saj tudi v letu 2018 na tem območju nismo zabeležili plenjenja s strani kopenskih plenilcev (lisica, kuna). Težave na tem območju imamo s preboji na čelnem morskem nasipu, kjer vdira voda iz morja na gnezdišče. Sanacijo visokomorskih nasipov izvaja vodnogospodarsko podjetje VGP Drava Ptuj, zapornične sisteme pa podjetje SOLINE d.o.o., vendar se v zadnjih dveh letih, kljub številnim opozorilom, ni zgodilo nič, zato je gnezdišče ves čas pod vodo.

Sečovlje - Stare soline ID št. 3628 Večina močvirja ob levem bregu izlivnega dela Dragonje je bila do leta 2017 znotraj širše zavarovanega območja KPSS (Uradni list RS št. 29/01 s spremembami), s statusom naravne vrednote - Stare soline (Uradni list RS št. 111/04 s spremembami) in znotraj Natura 2000 območja Sečoveljske soline z estuarijem Dragonje (SI3000240), v katerem je močvirska sklednica kvalifikacijska vrsta (Uradni list RS št. 49/04 s spremembami).

S končno razsodbo v arbitraži med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško leta 2017 je bila kopenska meja določena po strugi reke Dragonje (Odločba Stalnega arbitražnega sodišča v Hagu, št. 2012-04 z dne 29. Junija 2017). Z Uredbo o spremembah Uredbe o Krajinskem parku Sečoveljske soline (Uradni list RS št. 48/18) območje Starih solin in levi breg reke Dragonje nista več znotraj Slovenije, poleg tega se je spremenil tudi varstveni status tega območja. To območje v R Hrvaški nima več statusa posebnega varstvenega območja, kar pomeni, da ne predstavlja več del mreže Natura 2000. Trenutna izključitev iz vseevropskega ekološkega omrežja Natura 2000 lahko negativno vpliva na stanje populacije močvirske sklednice in njenega habitata. Problematika dejavnosti na tem območju kot so pozidava, gradnja ceste, izvajanje lova, onesnaževanje in odlganje odpadkov je izpostavljena že v Načrtu upravljanja (Uradni list RS št. 29/01 s spremembami). S sprejetim arbitražnim sporazumom pa je nadzor na tem območjem še manjši, saj predhodni varstveni režim in pravila ravnanja ne veljajo več. To lahko še poveča obseg zgoraj navedenih dejavnosti in vspodbudi k intenzifikaciji kmetijskih dejavnosti, spreminjanju namenske rabe, povečanem ribolovu in nedovoljeni plovbi po reki Dragonji.

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Naravna vrednota Sečoveljske soline 270. (Foto: I. Škornik)

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Sečovlje - Ob rudniku ID št. 3637

Stanje NV Sečovlje-Ob Rudniku 3637 je neugodno, saj se po obnovi območja le-to ni pričakovano zarastlo, brežine zgrajenih otokov pa so bile za močvirsko sklednico prestrme in smo jih v letu 2019 strojno preuredili. V prihodnjih letih nameravamo v okviru partnerstva na projektu LIFE URCA PRO EMYS povsem preurediti to območje

Dragonja ID št. 50

Reka Dragonje je v ugodnem stanju ohranjenosti, vendar je polovica območja po arbitražni odločitvi v R Hrvaški.

Sečovlje - Stojbe ID št. 3674

Stanje NV Sečovlje-Stojbe 3674 je v ugodnem ohranitvenem stanju. Naravna vrednota Stojbe je gosto zaraslo območje na jugovzhodnem robu Sečoveljskih solin. Na zahodni strani meji na nasip Parenzane (nekdanje železniške povezave Trst-Poreč), na južni na nasip ob desnem bregu Dragonje, na vzhodni in severni strani pa na kmetijske površine. Območje je gosto poraslo z grmičevjem črnega trna, s posameznimi sadnimi drevesi, opuščenim vinogradom in travišči in je opuščeni del širšega kultiviranega območja Sečovelj, ki ga v večji meri sestavljajo vinogradi, njive in vlažni travniki. Od skupaj 304 ugotovljenih vrst ptic na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline, jih je bilo na območju Stojb registriranih skoraj polovica (143 vrst). Na območju gnezdi nekaj redkih in ogroženih ptic pevk, med njimi: svilnica (Cettia cetti), brškinka (Cisticola juncidis), plotni strnad (Emberiza cirlus) in rjavi srakoper (Lanius collurio). Ob preletu, selitvi in prezimovanju ptic se na tem območju zadržuje nadpovprečno veliko število vrst in osebkov. Območje je pomembno prehranjevališče in počivališče za številne trstnice (rod Acrocephalus), listnice (rod Phylloscopus) in penice (rod Sylvia). Zadnje raziskave so pokazale, da je območje v času selitve pomebno tudi za modro taščico (Luscinia svecica) in presenetljivo tudi za velikega skovika (Otus scops). Stojbe predstavljajo izredno pomembno prezimovališče tudi za rdečeglavega kraljička (Regulus ignicapilla).

Ravno tu je bilo najdenih tudi nekaj novih in redkih vrst za KPSS. Med njimi tudi plevelna trstnica (Acrocephalus agricola) in mušja listnica (Phylloscopus inornatus). Mušja listnica je azijska vrsta listnic, ki se občasno pojavlja pri nas. Prvič so jo v Sloveniji ujeli leta 1991 na Vrhniki. Sicer prezimuje v Aziji, toda očitno so ji zahodni predeli Evrope bližji. V Veliki Britaniji jo že beležijo kot stalno na preletu in prezimovanju.

Nekatere redke in zanimive vrste, ki se tu ustavljajo na preletu: kosec (Crex crex), čapljica (Ixobrychus minutus), mala tukalica (Zapornia parva), rjavoglavi srakoper (Lanius senator) in pisana penica (Sylvia nisoria).

Med tujerodnimi vrstami se na območju pojavlja virginijski kolin (Colinus virginianus). Na območju naravne vrednote živi tudi močvirska sklednica (Emys orbicularis). Na območju in v neposredni okolici je evidentiranih približno 700 vrst metuljev. Med nazanimivejšimi najdbami velja omeniti številčno populacijo hromega volnoritca (Eriogaster catax), ki spada med naše zavarovane vrste in vrste posebnega pomena - NATURA 2000. Leta 2007 se je z bližnjega letališča na območje Stojb pričela širiti rimska belvalovka (Bellevalia romana). Danes povsem prerašča travnik ob grmovnem sestoju Stojb in predstavlja pomembno rastišče te vrste pri nas.

Lera

Fontanigge iz zraka (Foto: I. Škornik).

iz zraka (Foto: I. Škornik).

o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

HABITATNI TIPI

Direktivo o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (The Council Directive 92/43/EEC on the Conservation of Natural Habitats and of Wild Fauna and Flora - “The Habitat Directive”) je sprejel Ministrski svet 21. maja 1992. Direktiva je bila večkrat dopolnjena, nazadnje leta 1995 ob pridružitvi Avstrije, Finske in Švedske.

Od leta 2007 do 2012 smo v okviru rednega monitoringa KPSS na območju Sečoveljskih solin kartirali habitatne tipe iz seznama evropske uredbe o habitatih. Ti habitatni tipi so: Sredozemska slanoljubna grmičevja Sarcocornetea fruticosi (1420), sestoji metličja Spartinion maritimae (1320), muljasti in peščeni poloji, kopni ob oseki (1140), pionirski sestoji vrst rodu Salicornia in drugih enoletnic na mulju in pesku (1310) ter Sredozemska slana travišča Juncetalia maritimi (1410). Leta 2011so bili naknadno popisani in ovrednoteni vsi na solinah pojavljajoči se habitatni tipi. Opravljeno je bilo tudi kartiranje njihovega ničelnega stanja. Januarja 2013 smo v okviru projekta LIFE MANSALT izdelali Osnutek habitatnega akcijskega načrta v kpss s Predvidenimi izvedbenimi deli. V letu 2015 so bili že vidni rezultati tega načrta. Eden od glavnih ciljev tega projekta je bilo ohranjanje ugodnega stanja habitatov, ki smo ga zagotovili z nekaterimi izvedbenimi deli in pridobili približno 50 ha okopnin ali občasno poplavljenih bazenov, na katerih smo pričakovali ugodno sukcesijo halofitov in halofitne vegetacije. Po dveh letih od vzpostavitve okopnin na Fontaniggeah, so rezultati zaraščanja slonoljubnih rastlin in vegetacije več kot pričakovani, saj so se nekatere površine povsem zarasle. Kot je bilo pričakovati, se je na suhih površinah solinskih bazenov na Fontaniggeah množično razrasel sicer vedno pionirski osočnik (Salicornia europaea), takoj za njim pa še primorski slanorad (Suaeda maritima). Na omenjenih območjih se širijo tudi halofitne trajnice, kot sta grmičasta členjača (Arthrocnemum fruticosum), tolščakasta loboda Atriplex portulacoides ) in ozkolistna mrežica (Limonium angustifolium ). Na območju Alto, ki obsega 48,8 ha površine, smo dosegli 70 % zaraščenost (cca. 34 ha). Pred zgoraj omenjenimi posegi je bila zaraščenost manj kot 10 %. Na območju Predrakci, ki obsega 7,6 ha površine, smo dosegli 50 % zaraščenost (cca. 4 ha). Pred zgoraj omenjenimi posegi je bila zaraščenost manj kot 1 %.

Na območju Rakci, ki obsega 8,3 ha površine, smo dosegli 30 % zaraščenost (cca. 2,5 ha). Pred zgoraj omenjenimi posegi je bila zaraščenost manj kot 5 %.

Na območju Muzej-Slana trata, ki obsega 18,3 ha površine je zaraščenost enaka, kot pred zgoraj omenjenimi posegi. Vzrok za to, da tu ni prišlo do sukcesije halofitne vegetacije je še povsem nejasen.

Tudi na večjih območjih, ki niso bila predvidena za okopnine, so se razrasli halofiti. Na območju Life, ki obsega 69,5 ha površine, smo dosegli 15 % zaraščenost (cca. 10 ha). Pred zgoraj omenjenimi posegi je bila zaraščenost manj kot 1 %. Na območju Corsolongo, ki obsega 17,4 ha površine, smo dosegli 5 % zaraščenost (cca. 1 ha). Pred zgoraj omenjenimi posegi ni bilo vegetacijskega odevala. Med habitatnimi tipi, katerih površina razraščenosti se je bistveno povečala so pionirski sestoji vrst rodu Salicornia in drugih enoletnic na mulju in pesku (1310) ter sredozemska slanoljubna grmičevja Sarcocornetea fruticosi (1420).

Med habitatnimi tipi, katerih površina zaraščenosti se je v obdobju 2011-2021povečala za 827 % in je stanje ohranjenosti ugodno so pionirski sestoji vrst rodu Salicornia in drugih enoletnic na mulju in pesku (1310), sredozemska slanoljubna grmičevja Sarcocornetea fruticosi (1420) so se povečala za 250 %, muljasti in peščeni poloji, kopni ob oseki (1140) za 440 % ter Sredozemska slana travišča Juncetalia maritimi (1410), za 394 %. Slednji habitatni tip smo v letu 2016 še enkrat podrobno skartirali s pomočjo GPS naprave in ugotovili, da se je površina tega HT iz 19 ha povečala na 75 ha. Tudi stanje ohranjenosti ostalih habitatnih tipov se izboljšuje. Zaradi arbitražne razsodbe smo v KPSS izgubili okoli 48 ha površine parka, saj je levi breg Dragonje do vznožja Markovca in Rujevca sedaj pod ingerenco R Hrvaške. S tem smo tudi izgubili dobršen del površin sestojev metličja Spartinion maritimae (1320) in sredozemskih slanih travišč Juncetalia maritimi (1410).

Omenjeno območje sodi v območje Nature 2000, zato bo potrebno v prihodnje s sosednjo Hrvaško oz. njihovimi strokovnimi službami doreči ustrezno upravljanje in varovanje tega območja. Ker se je v letu 2018 pričelo z odstranjevanjem zapuščenih plovil v Jernejevem kanalu, smo na željo izvajalca del VGP Drava Ptuj in v sodelovanju z Zavodom za varstvo narave RS izvedli kartirni popis morskega metličja. Prvi to -

Število ur monitoringa habitatov v obdobju 2011-2021.

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

vrstni popis smo ivedli leta 2007. Primerjava obeh kartirnih popisov kaže, da se sestoji metličja niso bistveno spremenili. Sestojev metličja na levem izlivnem delu reke Dragonje nismo popisovali, saj to bomočje po arbitražnem sporazumu sodu pod R Hrvaško. Izolirane lokacije z nekaj bilkami metličja, ki smo jih našli v letu 2007 na desnem bregu kanala Grande ob kristalizaciji na Leri ni več, saj je blatna zaplata ob sanaciji zidu izginila.

V letu 2019 smo se posvetili ureditvi močvirnatega dela na območju Alto za zagotavljanje optimalnih razmer za močvirsko sklednico.

V obdobju 2011-2021smo redno vzdrževali ustrezen vodni režim na območju okopnin. Na nekaterih območjih je prihajalo do občasnega poplavljanja suhih površin zaradi vdora morske vode, vendar so bila že izvedena vsa nujna sanacijska dela na visokomorskih in drugih nasipih, tako da smo bomo tudi v prihodnje zagotavljali ustrezne vodne razmere.

Habitatni tip 1410: Sredozemska slana travišča (Juncetalia maritimi). Habitatni tip 1420: Sredozemska slanoljubna grmičevja (Sarcocornetea fruticosi).

Nasip s katerim smo razdelili sladkovodni del Alta od bazenov za izhlapevanje vode ter s tem močvirski sklednici zagotovili optimalne življenjske pogoje (Foto: I. Škornik).

Habitatni tip 1130: Izlivi rek, estuariji.

Habitatni tip 1140: Muljasti in peščeni poloji, kopni ob oseki.

Habitatni tip 1310: Pionirski sestoji vrst rodu Salicornia in drugih enoletnic na mulju in pesku.

Habitatni tip 1320: Sestoji metličja (Spartinion maritimae).

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Posamezna območja, ki so bila vključena v habitatni akcijski načrt prej in po okopnitvi (Foto: I. Škornik).

Posamezna območja, ki so bila vključena v habitatni akcijski načrt prej in po okopnitvi (Foto: I. Škornik).

TRADICIONALNO SOLINARSTVO

Tradicionalno solinarstvo se izvaja na celotnem območju Lere in na območju enega solnega polja v sklopu Muzeja solinarstva (na srednjeveški način za potrebe prezentacije obiskovalcem parka).

Izvajanje solinarske dejavnosti v obsegu, potrebnem za ohranitev biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot ter krajine

Tradicionalno solinarstvo se izvaja na celotnem območju Lere in na območju dveh solnih polj v sklopu Muzeja solinarstva (na srednjeveški način za potrebe prezentacije obiskovalcem parka). Podjetje SOLINE Pridelava soli d.o.o., ki ima rudarsko koncesijo za pridelovanje soli, je od leta 2011 v celoti revitaliziralo eno, prej povsem zapuščeno solno polje (20-Sever) na Leri in obnovilo tretje tretjine na 21 solnih poljih oziroma skupno 168 kristalizacijskih bazenov (21 x 8 = 168) na Leri (nova obloga, zapore, sanacija podlage, vzgoja petole, pretočni kanali, kolski tir…), v letih 2012 in 2013 pa še v celoti obnovilo solno polje s pretočnim sistemom in nasipi v sklopu Muzeja solinarstva. Na Leri so se obnovitvena in vzdrževalna dela na infrastrukturi (solna polja, nasipi, zidovi…) izvajala kontinuirano v vseh letih. Delež števila obnovljenih solnih polj se je torej v obravnavanem obdobju povečal za 8 % na Leri in za 50% na Fontaniggeah.

Proizvodnja soli v (t--) v obdobju 2001-2021.

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Konciranje kristalizacijskih gred (Foto: I. Škornik).

Zamenjava lesenih oblog kristalizacijskih gred (Foto: I. Škornik).

Odtisi

Voziček

Solinski

Vzdrževanje

Oblikovanje kupa soli na odcedišču (Foto: I. Škornik).

nasipov in jarkov na območju kristalizacije na Leri (Foto: I. Škornik).

taperinov - lesenih solinarskih natikačev (Foto: I. Škornik).

s soljo (Foto: I. Škornik).

Tradicionalno ročno pobiranje soli z gaverom (Foto: I. Škornik).

rakec med solnim cvetom (Foto: I. Škornik).

Poročilo o izvajanju javne

službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Skupina na vodenem ogledu v KPSS (Foto: I. Škornik).

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Cilj 2: OMOGOČANJE DOŽIVLJANJA IN SPOZNAVANJA PARKA

Zavarovana območja veljajo za najpomembnejši inštrument varstva biotske raznovrstnosti. Cilj razglasitve in upravljanja zavarovanega območja je v ohranjanju narave in z njo povezanimi dobrinami in koristmi ter kulturnimi vrednotami.

Naši dolgoročni cilji upravljanja KPSS so usmerjeni k varovanju in trajnemu ohranjanju naravnih lepot in s tem biotske raznovrstnosti Sečoveljskih solin, čuvanju kulturne dediščine in značilnosti obmorske kulturne krajine Slovenske Istre. Obiskovalcem nudimo doživljanje parka z usmerjanjem (informacijska središča in točke, informativne table, parkovne poti), vodenimi ogledi, delavnicami v naravi, ustvarjalnimi delavnicami in različnimi izobraževalnimi programi ter predavanji. Primerne oblike rekreacije so tiste, ki so podrejene temeljnim namenom krajinskega parka. V KPSS poteka tudi solinarski festival, ki v krajinski park privabi številne navdušence in ljubitelje solinarske tradicije ter kulinaričnih posebnosti. Na osnovi določil Zakona o ohranjanju narave (ZON) se za obisk Krajinskega parka Sečoveljske soline zaračunava vstopnina. Z nakupom vstopnice so obiskovalci parka med obiskom v parku nezgodno zavarovani. Ob obisku parka je treba upoštevati pravila obnašanja v KPSS!

KPSS si je mogoče ogledati individualno ali v skupini. Od leta 2016 je za individualne obiske na voljo tudi mobilni vodnik po KPSS - NEXTO. Nexto je aplikacija za pametne telefone, ki deluje kot mobilni turistični vodič. Aplikacija Nexto uporabniku daje bistvene informacije o njegovi neposredni okolici, bi se glasil najpreprostejši opis. Mobilna naprava informacije sprejema preko ti. prožilcev, kot so QR koda, GPS, številčna oznaka in prek posebnih oddajnikov Bluetooth, ki z njo začnejo komunicirati, ko se jim uporabnik dovolj približa. Nexto je zaradi tega kot nalašč za uporabo med obiski muzejev in naravnih znamenitosti. Namen platforme Nexto je združiti na enem mestu vso slovensko naravno in kulturno dediščino. Je pravzaprav mobilna platforma za pripovedovanje zgodb o kulturni ali naravni dediščini lokacije, ki si jo lahko pred ali med obiskom naravne ali kulturne znamenitosti naložite na svoj pametni telefon. Mobilni vodnik NEXTO je v KPSS na voljo v petih jezikih: slovenščini, italijanščini, angleščini, nemščini in francoščini. Organiziranim skupinam (najmanj 15 oseb) omogočamo voden ogled, za katerega pa se je potrebno pravočasno naročiti s pomočjo spletnega obrazca, ki je bil izdelan v okviru projekta CLIMAPARKS in v katerem so objavljeni splošni pogoji ter opozorila. Vodeni ogledi po parku so namenjeni obiskovalcem, ki poleg sprehoda po parku želijo o Krajinskem parku Sečoveljske soline in tradiciji solinarstva izvedeti nekaj več. S programom za obiskovalce s posebnimi potrebami želimo Krajinski park Sečoveljske soline približati vsem obiskovalcem. Programe oblikujemo v sodelovanju s strokovnimi vodji različnih skupin. Za slepe in slabovidne je v centru za obiskovalce na razpolago taktilni model Sečoveljskih solin.

KPSS ima dva kopenska vhoda (Lera, Fontanigge), do obeh območij pa je možen dostop po morju s čolnom. Na območje Lere vstop s psom ni mogoč! Vstop in sprehod s psom na kratkem povodcu je mogoč le po makadamski poti ob Dragonji. Dostop do Muzeja solinarstva je po morju ali po makadamski cesti ob Dragonji na Fontaniggeah, kjer za skupine vozi tudi električni vlak. Ob obisku parka je treba upoštevati pravila obnašanja v KPSS. V Park ni dovoljeno vstopati v času, ko ta ni odprt za obiskovalce. Zadrževanje v Parku ponoči je prepovedano.

V Krajinski park Sečoveljske soline je v poletnem in zimskem času mogoče vstopiti uro

po sončnem vzhodu, park pa je potrebno zapustiti uro pred sončnim zahodom, vendar obiskovalcem vedno priporočamo, da čas obratovanja preverijo na recepciji parka na Leri. Obiskovalci lahko pred prihodom v park na spletnem portalu KPSS preverijo dogajanje na spletni kameri in se seznanijo z osnovnimi vremenskimi podatki naše vremenske postaje. V skladu s strategijo o ohranjanju biotske raznovrstnosti v Sloveniji lahko »turizem« predstavlja razvojno priložnost za območja z visoko naravno danostjo, vendar le pod pogojem, da ne povzroča zmanjšanja biotske raznovrstnosti, da zniža porabe neobnovljivih virov in sledi načelom trajnostnega obiskovanja, ki morajo vključevati ohranjanje pestrosti, značilnosti in lepot narave ter krajine. Trajnostno obiskovanje

zavarovanega območja moramo razumeti kot priložnost in ne kot pritisk ali grožnjo.

V okviru delovnega sklopa »Trajnostno obiskovanje parkov« projekta CLIMAPARKS, smo v letu 2010 vzpostavili redni monitoring obiskovalcev v parku ter na obeh vhodih uvedli preštevanje le-teh.

Koncept nosilne zmogljivosti ni enotno opredeljen, različni avtorji podajajo različne definicije. Chamberlain (1997) definira turistično nosilno zmogljivost kot nivo delovanja človeka, ki ga neko okolje še prenese, ne da bi se pri tem to okolje uničilo in ne da bi bilo pri tem prizadeto lokalno prebivalstvo ali zmanjšano zadovoljstvo obiskovalcev. Po definiciji Svetovne turistične organizacije je nosilna zmogljivost določena z maksimalnim številom turistov na določeni turistični destinaciji, ki še ne bi imelo negativnega vpliva na naravno in družbeno okolje ter ne bi zmanjševalo kvalitete zadovoljstva turistov (Mangion, 2001). Glede na upoštevano ekološko nosilnost okolja, ki je povezana predvsem s spremembami biofizikalnega okolja zaradi »turistične« rabe ter družbeno nosilno zmogljivost, ki predstavlja odnos tako lokalnega prebivalstva kot tudi obiskovalcev do okolja, rabe naravnih virov in onesnaženosti okolja ter zadovoljstvo obojih s ponudbo in razvojem obiskovanja v zavarovanih območjih, smo na območju KPSS kot zgornjo mejo še sprejemljivega določili največ 50.000 obiskovalcev na leto, kar pomeni, da se lahko istočasno na območju KPSS nahaja največ 300 obiskovalcev, oziroma do največ 900 obiskovalcev na dan. Na vhodu na Leri poteka sprotno preštevanje vseh obiskoval-

Vse več obiskovalcev in organiziranih skupin obišče KPSS s kolesi (Foto: I. Škornik).

Mobilni vodnk Nexto, ki je od leta 2016 individualne obiskovalce vodil po parku in razlagal zgodbo solin v petih jezikih, žal ne deluje več.

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Učna pot Saltworks na Fontaniggeah je v celoti pokrita z aplikacijo Nexto (Foto: I. Škornik).

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

cev parka, tudi tistih, ki za vstop v park niso plačali vstopnine (izvzeti so zaposleni v KPSS, lastniki privezov, člani veslaškega kluba in poslovni partnerji podjetja). Na Fontaniggeah je bil obisk v obdobju, ko je recepcija zaprta in Muzej solinarstva ne dela (1.11. do 31.3.) zabeležen s pomočjo fotografij iz lovske kamere, ki je postavljena na recepciji. V obdobju 2002–2021 je KPSS obiskalo 725.141 obiskovalcev. V obdobju 2011–2021 je KPSS obiskalo 479.848 obiskovalcev.

Trend obiskovanja

Trend obiskovanja lahko definiramo kot smer razvoja pojava, v katero gre obiskovanje, ali drugače povedano smer, v katero se gibljejo prostočasne navade ljudi. Trend je osnovna smer in predstavlja učinek dejavnikov, ki delujejo na dolgi rok. Vendar ta smer ni premočrtna. Smer teh vrhov in dolin določa smer trenda ali navade obiskovalcev. Če imamo zaporedje višjih vrhov in dolin, govorimo o naraščajočem trendu. Ti dejavniki lahko povzročajo, da pojav odraža tendenco stalnega naraščanja, stalnega upadanja ali pa se izražena tendenca v daljšem časovnem obdobju celo spremeni. Trend nam omogoča lažjo in bolj nazorno primerjavo med pojavi, napoved verjetnega razvoja pojava v prihodnosti in olajšuje ugotavljanje ostalih sestavin pojava ter nakazuje njegovo moč in pomembnost (Arh & Pfajfar, 1998).

Od leta 2002 do 2021 je KPSS obiskalo 730.197 obiskovalcev. Število obiska narašča, upadel je le zadnji dve leti (2020-2021) zaradi Covid razmer. Leta 2010 smo uvedli preštevanje obiskovalcev na vseh vstopnih točkah KPSS, zato imamo za obdobje 2011-2021 natančne podatke o obisku KPSS.

o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

V obdobju 2011-2021 je Krajinski park Sečoveljske soline obiskalo 482.756 obiskovalcev. 265.783 (55 %) je bilo domačih gostov, medtem ko je bilo tujcev 187.647 (45 %). 427.440 je bilo obiskovalcev na Leri, medtem ko si je 55.326 obiskovalcev ogledalo Muzej solinarstva na Fontaniggeah. Lero je obiskalo več tujih gostov, Fontanigge pa več domačih. Z vstopnico iz Lere je Fontanigge obiskalo več obiskovalcev, kot obratno. Na Leri smo z vodniki opravili kar 5060 vodenih ogledov (od tega je bilo 109 brezplačnih), ki se jih je udeležilo 155.157 obiskovalcev.

Tretjina (32,1 %) obiskovalcev se je odločila za voden ogled. 59,5 % je bilo domačih obiskovalcev, 40,5 % vodenih ogledov pa predstavljajo tujci, med katerimi je največ angleško (16,7 %) in nemško (16,3 %) govorečih obiskovalcev, sledijo jim obiskovalci iz Italije (5,5 %), dobra 2 odstotka pa predstavljajo vodeni ogledi v drugih jezikih (francoščina, ruščina, srbohrvaščina,...). Opaziti je porast francosko govorečih obiskovalcev.

Število vseh obiskovalcev KPSS po območjih v v obdobju 2011-2021.

Preglednica 25. Število obiskovalcev in količina padavin

Mesec Padavine (mm)

Obiskovalci 2011 2012 Var (%) 2011 2012 Var (%) April 10.4 45.2 334.60 4,292 4,557 6.2 Maj 54 88.8 64.40 5,326 5,976 12.2 Junij 37.2 29 –22.00 6,141 6,625 7.9 Julij 142.6 3 –97.90 3,106 3,776 21.6 Avgust 4.2 21.2 404.80 3,069 4,177 36.1 September 67.2 77.4 15.20 4,755 6,596 38.7 Oktober 116.2 86.2 –25.80 4,234 4,189 –1.1 Skupaj 431.8 350.8 –18.80 30,923 35,896 16.1

Preglednica 26. Število obiskovalcev in temperatura

Mesec Temperatura (°C)

Obiskovalci 2011 2012 Var (%) 2011 2012 Var (%)

April 14.1 12.8 –9.2 4,292 4,557 6.2 Maj 17.8 16.8 –5.6 5,326 5,976 12.2 Junij 21.8 22.5 3.2 6,141 6,625 7.9 Julij 22.7 25.4 11.9 3,106 3,776 21.6 Avgust 24.5 24.6 0.4 3,069 4,177 36.1 September 22.4 20.5 –8.5 4,755 6,596 38.7 Oktober 13.9 15.7 12.5 4,234 4,189 –1.1 Skupaj 19.6 19.8 0.8 30,923 35,896 16.1

LERA FONTANIGGE

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Trend obiska vseh obiskovalcev KPSS po mesecih v obdobju 2011-2021.

Po strukturi obiskovalcev na vodenih ogledih so na prvem mestu otroci, dijaki in študenti (39,5 %), na drugem so odrasli obiskovalci (34,3%), sledijo jim upokojenci (8,0 %), novinarji (6,9 %) ter obiskovalci s sposebnimi potrebami (1,4%).

V KPSS je bilo v obdobju 2011-2021 prodanih 342 letnih kart, 900 letnih kart smo podelili udeležencem čistilnih akcij in najemnikom privezov. 28.050 je bilo družinskih vstopnin, 142.591 odraslih in 177.724 otroških, dijaških, študentskih in upokojenskih vstopnic, 45.961 obiskovalcev je vstopilo v KPSS brezplačno (CŠOD Burja, spremljevalci skupin, vodniki, invalidi ipd.).

Po kopnem je v park vstopilo skupaj 456.745 obiskovalcev, medtem ko je s plovilom v park priplulo 23.465 obiskovalcev. Povečuje se število obiskovalcev, ki v park vstopajo s kolesom, saj nas letno s kolesi obišče približno 3000 obiskovalcev. Thalasso Spa Lepa Vida je obiskalo 40.829 obiskovalcev. Da bi ugotovili morebitne povezave med vremenom in obiskovanjem, smo za obdobje 2008–2012 v okviru projekta CLIMAPARKS izvedli primerjave med številom obiskovalcev ter vremenskimi podatki. Pričakovali smo, da bosta dež in temperatura pomemebno vplivala na trend obiskovanja, ven-

dar iz podrobnejših mesečnih analiz, ki smo jih izvedli v okviru projekta Climaparks za obdobje 2011–2012 (april–oktober), ni bilo razvidnih pomembnejših korelacij med številom obiskovalcev in količino padavin, kot tudi ne med številom obiskovalcev in temperaturo zraka (Preglednica 25 in 26). Zanimiv pojav je časovni trend oziroma čas vstopa v KPSS, z viškom avgusta v časovnem intervalu med 10.00 in 11.00 uro. Iz grafa (slika 138) je razvidno, da največ obiskovalcev v KPSS vstopi med 9.00 in 13.00 uro v poletnem času. Trend časovnega obiskovanja je glede na klimatske razmere v Sečoveljskih solinah v tem obdobju vse prej kot »normalen pojav«, vendar pričakovan. Izkazalo se je, da je ogled šolskih in drugih skupin povezan s trajanjem avtobusnega prevoza iz oddaljenih krajev, obisk turistov iz bližnjih turističnih destinacij pa z zapuščanjem plaž ob najbolj vročem delu dneva ter slabo obveščenostjo o možnostih in krajih za rekreacijo ali obisk s strani hotelskih recepcij ter turističnih agencij.

Nakup vstopnic po kategorijah vstopnin v KPSS po letih v obdobju 2011-2021.

januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december

Trend obiskovanja KPSS med letom glede na čas prihoda v park v obdobju 2010–2012. Upoštevali smo le tiste obiskovalce, ki so na vhodu v park na Leri kupili vstopnico in je bil zabeležen čas njihovega prihoda (N=53.613).

Okolju prijazen prevoz

V okviru delovnega sklopa z naslovom: »Trajnostno upravljanje: parki kot primeri dobre prakse«, smo v času trajanja projekta CLIMAPARKS v KPSS izvedli tudi študijo o okolju prijaznem prevozu. Pri obiskovalcih smo želeli preveriti smiselnost in uporabnost električnih vozil za prevoz po parku. Kupili smo dve električni kolesi Elefteria, ki so jih obiskovalci lahko brezplačno preizkusili na Leri. Po preizkusu koles so obiskovalci izpolnili vprašalnik. Del rezultatov je bil zbran tudi na spletnem portalu KPSS. Skoraj polovica (42 %) obiskovalcev je za KPSS izvedela od prijateljev ali znancev, 22 % obiskovalcev je informacije o KPSS poiskalo na medmrežju, le 5 % obiskovalcev je za Sečoveljske soline izvedelo v turistično informacijskih centrih. Tretjina je park obiskala enkrat ali pa nikoli, medtem ko jih 17 % v Sečoveljske soline zahaja pogosto. Največkrat se odločijo za sprehod (28 %), ogled tradicionalne pridelave soli (22 %), obisk Muzeja solinarstva (18 %), opazovanje ptic (18 %), medtem ko si je 12 % obiskovalcev Sečoveljskih solin želelo le miru. Dve tretjini vprašanih verjame v podnebne spremembe,

a jih 58 % meni, da uvedba prevoza obiskovalcev po parku ni potrebna in da naj obiskovalci hodijo peš. 15 % jih meni, da je primerno prevozno sredstvo za obiskovalce električni vlakec, 10 % je za električna kolesa, 14 % sodelujočih pa je za navadna kolesa. Povsem drugačne rezultate beležimo pri obiskovalcih, ki so prevoz z električnim kolesom preizkusili v praksi. V obdobju 2010–2011 smo 100 obiskovalcem iz 10 različnih držav omogočili ogled KPSS na električnem kolesu Elefteria. V raziskavo smo vključili približno enako število moških in žensk, med katerimi je bilo največ obiskovalcev med 30 in 60 letom starosti (62 %). Po pričakovanju je bilo največ Slovencev (48 %), Nemcev (14 %), Avstrijcev (13 %) ter Italijanov (11 %). Vsi so potrdili, da je bila vožnja s kolesom udobna. 71 % vprašanih je z elektropogonom prevozilo vso pot na Leri, slaba tretjina (27 %) je kolo tudi poganjala, le 1 obiskovalec se je odločil, da električnega pogona ne bo uporabil. 78 % vprašanih se je ustavilo ob informativnih tablah, vsi pa so med vožnjo z električnim kolesom opazovali okolico. Med vožnjo so bili navdušeni nad lahkotnostjo vožnje, ekološko uporabo energije, enostavnostjo ter neslišnostjo vožnje. Kar 82 % vseh vprašanih meni, da je uvedba tovrstnega prevoza super, 17 % je namero pohvalilo, le enemu od stotih se uvedba tovrstnega prevoza ne zdi smiselna. Junija 2012 je pričelo na Leri voziti tudi električno vozilo Villager 8, ki je dva tedna poizkusno prevažalo obiskovalce od vhoda na Leri do Centra za obiskovalce (MMC). V času preizkusa prevoza smo izvedli anketiranje uporabnikov. V obdobju od junija do avgusta 2012 smo 114 obiskovalcem iz 17 različnih držav omogočili prevoz na električnem vozilu Villager 8. V raziskavo je bilo udeleženih približno enako število moških in žensk, med katerimi je bilo največ obiskovalcev nad 60 letom starosti (32,4 %). Takoj za njimi sledijo obiskovalci med 31 in 45 letom (29,8 %) ter obiskovalci med 46 in 60 letom starosti (29,8 %). Izbira za tovrstni prevoz med starejšimi ne preseneča, saj je bilo poletje 2012 izredno vroče. Po pričakovanju je bilo največ Slovencev in Italijanov (slika 31). Vsi so potrdili, da je bila vožnja s vozilom udobna. Med vožnjo so bili navdušeni nad ekološko uporabo energije, enostavnostjo ter neslišnostjo vožnje. Uvedba električnih koles, skuterjev in drugih električnih vozil je v zavarovanem območju smiselna, saj omogoča

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

nižje prevozne stroške, obenem pa upravljalcu narekuje določene zahteve (prostor za shranjevanje, priklop na električno omrežje, vzdrževanje), ki zagotavljajo nemoteno in kvalitetno uslugo. Avtonomija električnih vozil je pogojena z obremenitvijo električnega pogona (klanci, nosilnost), ki pa je v našem primeru zaradi poti brez klancev minimalna.

Sečoveljske soline predstavljajo nacionalno območje velike naravne, kulturne, ekonomske in estetske vrednosti, v katerih je s sonaravnim gospodarjenjem mogoče vzdrževati in uravnavati biološko raznolikost. Ena izmed najbolj pogosto prisotnih dejavnosti je tudi obiskovanje, ki je na zavarovanih območjih že tradicionalno prisotno in predstavlja pomembno

razvojno možnost. Nosilno zmogljivost smo ocenili na podlagi indikatorjev nosilne zmogljivosti za scenarij trajnostnega obiskovanja. Izbrali smo jih po subjektivni presoji glede na specifične značilnosti obravnavanega območja in zbranih podatkih. Letno nas lahko obišče do največ 55.000 obiskovalcev. Obiskovanje je zagotovo dejavnost, v kateri bomo med prvimi občutili vpliv klimatskih sprememb.

I. Škornik).

Naša električna flota, 21.11.2017 (Foto: I. Škornik).

Novo električno kombinirano vozilo za prevoz potnikov, 10.12.2021 (Foto: I. Škornik).

26.10.2016. Predstavitvena vožnja električnega vlaka Soios SunShuttle za novinarje (Foto: I. Škornik).

Nova kolesarnica s polnilno postajo za električna kolesa na Leri, 5.11.2021 (Foto: I. Škornik).

Električno vozilo Villager 8 ameriškega proizvajalca Ingersoll Rand je namenjeno prevozu do Thalasso Spa Lepa Vida (Foto:

Električno delovno vozilo Garia za odvoz smeti in vzdrževalna dela na terenu (Foto: I. Škornik).

Muzej solinarstva na Fontaniggeah. Zahodno solno polje je bilo nazadnje obnovljeno v letu 2007 (Foto: I. Škornik).

Cilj 3: PRISPEVANJE K URESNIČEVANJU CILJEV JAVNEGA INTERESA Z DRUGIH PODROČIJ

Koncesionar za upravljanje KPSS je leta 2011 začel z vzdrževalnimi in obnovitvenimi deli na enem solnem polju (F7) in nasipih za uravnavanje vodnega režima za demonstracijo srednjeveškega solinarstva v okviru kompleksa Muzeja solinarstva, kjer interpretacijo izvajajo zaposleni v Muzeju, in jih redno vzdrževal. Težave smo imeli s poplavljanjem zaradi obilnih padavin in visokega plimovanja.

Med upravljavcem parka - podjetjem Soline d. o. o. in upravljavcem Muzeja solinarstvaPomorskim muzejem »Sergej Mašera« Piran, so medsebojna razmerja, zlasti glede vodnega režima, solinarstva, vzdrževanja nasipov in obiskovanja parka urejena s sporazumom. Solinarska dejavnost se na območju celotnih solin izvaja na podlagi koncesijske pogodbe, ki jo ima podjetje Soline, d. o. o. Podjetje opravlja tradicionalno solinarsko dejavnost na Leri in po srednjeveških postopkih na Fontaniggeah. Obiskovalcem parka smo omogočali ogled obeh načinov pridobivanja soli na obeh območjih. Pri prikazovanju srednjeveškega solinarstva smo upoštevali navodila upravljavca Muzeja solinarstva zaradi čim večje avtentičnosti prikaza. Strokovnjaki Muzeja solinarstva obiskovalcem razlagajo postopke in predstavljajo kulturno dediščino.

Vodni režim notranjih voda ter notranje nasipe in kanale na celotnem območju solin upravlja podjetje Soline, d. o. o., oziroma upravljavec parka, vključno s tistimi na območju Muzeja solinarstva, pri čemer smo upoštevali varstvene režime in navodila za varstvo kulturne dediščine.

Za zagotavljanje kar najboljših možnosti za prikazovanje srednjeveških metod pridelave soli smo v kanalih Giassi in Cavani 131 vzdrževali čim nižji vodostaj, vsaj enkrat mesečno pa smo v obeh delno zamenjali vodo. Ker so suhozidni zidovi kanala Giassi in Cavane 131 že dodobra načeti, prav tako tudi zapornični sistemi, smo imeli ob močnejšem deževju in vdoru morske vode večkrat težave s poplavljanjem območja muzeja. Zaradi dežja je prestopila bregove reka Dragonja oktobra 2014, decembra 2017 in decembra 2020, visoko plimovanje morja pa nam je povzročalo težave novembra 2018, novembra 2019, zaradi dotrajanosti zaporničnega sistema visokomorskega nasipa ob kanalu Curto pa

Kolesarnica na Fontaniggeah, kjer se izvaja skupna izposoja koles za obiskovalce Fontanigg (Foto: I. Škornik).

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

je ponovno poplavilo Fontanigge in območje muzeja v januarju 2021. Podjetje Soline je na solnem polju F7 redno izvajalo potrebna dela za nadaljevanje pridelave soli, vključno z obnovo petole. Vzdrževalnih del na drugem solnem polju nismo izvajali, saj le-to že od leta 2007 ni bilo vzdrževano. Potrebna dela vključujejo tudi obnovo nasipov na še vidni tlorisni mreži v sklopu kompleksa Muzeja solinarstva; podjetje Soline je skrbelo za ustrezno dovajanje oziroma uravnavanje pretokov in gladin vode na Fontaniggeah, saj se Fontanigge še vedno uporabljajo kot prvo zgoščevanje, tako pridobljene slanice pa za nadaljnjo uporabo pri proizvodnji na Leri. Za vzdrževanje enega solnega polja smo zagotovili tudi ustrezno usposobljenega in izkušenega solinarja, ki pa ni bil kos vzdrževanju obeh solnih polj, saj je dela tu za vsaj dva solinarja. Marca 2012 so zaposleni v organizacijski delovni enoti Pridelava soli realizirali temeljito obnovo celotnega »aktivnega« solnega polja (F7). Proizvodnje v tem letu ni bilo. Od takrat smo redno vzdrževali (1 solinar) in obnovili nasipe v skupni dolžini 11 km. Redno smo vzdrževali tudi vodne režime na območju Muzeja solinarstva, z že zgoraj omenjenimi težavami visokega plimovanja in poplav. Leta 2013 je solinar na območju solnega polje F7 pridelal 41 ton soli (industrijska), leta 2014 zaradi zelo slabega vremena ni bilo soli, 2015 je bilo pobrano 7 ton soli, ki je bila odpeljana kot industrijska sol na Lero. 2016 smo pridelali približno15 ton soli in jo odpeljali na Lero. V letu 2017 smo na vetrni črpalki zamenjali jadra z novimi in pridelali 15 ton soli, ki pa ni bila odpeljana in se je vsa raztopila na odcedišču. Leta 2018 in 2019 je bilo pridelano cca. 5 ton soli, ki se je raztopila na odcedišču. Leta 2020 smo zaradi poplave v juniju uspeli izprazniti solno polje šele v drugi polovici julija, tako, da se je konec julija na polju nabralo nekaj kupov soli v demonstracijske namene, nakar zaradi slabega vremena tisto leto ni bilo več proizvodnje. Leta 2021smo ponovno pričeli s pripravami solnega polja, ki smo jih zaradi poplavljanja območja morali prekiniti. Zaradi del na ustju kanala Giassi ni bilo mogoče upravljati z vodnimi režimi. Decembra 2011sta Podjetje SOLINE Pridelava soli d.o.o. in Pomorski muzej Sergeja Mašere iz Pirana podpisala sporazum o medsebojnem sodelovanju, ki je rezultat pogajanj med Ministrstvom za kulturo in Ministrstvom za okolje in prostor ter usklajeno s sprejetim upravljavskim načrtom Krajinskega parka Sečoveljske soline. Po letu 2012 je bil obisk Muzeja solinarstva na Fontaniggeah za obiskovalce KPSS enostavnejši, saj zanj ni bilo potrebno doplačati vstopnine. Za vstop v muzej je veljala enotna vstopnica KPSS, ki velja še danes za obe območji (Lera in Fontanigge). Za skupine nad 15 oseb (na željo skupine pa tudi za manjše skupine), ki si želijo ogledati Muzej solinarstva smo izvajali prevoze z električnim vlakom do Muzeja solinarstva, skrbeli za komunikacijo s predstavniki povpraševalcev, registriranih na aplikaciji in jim potrjevali izpolnjen obrazec za najavo skupine. Za ogled KPSS in Muzeja solinarstva velja ena vstopnica, ki jo obiskovalec kupi na enem od kopenskih vhodov v park ali v okrepčevalnici Fioret. Vsak obiskovalec muzeja je hkrati obiskovalec parka. Vstop v muzej, kot tudi v multivizijsko središče in druge objekte, namenjene obiskovalcem, je prost. Pomorski muzej Piran je v obdobju 2011-2021 izvajal interpretacijo vsebin kulturne dediščine in tradicije ob ogledu Muzeja solinarstva prek ustrezno strokovno usposobljenih sodelavcev, ki so v času odprtja Muzeja solinarstva stalno prisotni. Delovanje muzeja in vodenja po muzeju so bila odvisna tudi od finančnih zmožnosti, ki so vezane na pridobljena javna sredstva namenjena za izvajanje javne službe varstva kulturne dediščine na območju Muzeja solinarstva. Zaradi nedoslednosti pri zagotavljanju tovrstnih sredstev, je bil muzej nekajkrat zaprt. Dodatne težave pa smo imeli še v času epidemije s Covidom ter v času obnove mejnega prehoda Sečovlje, saj so bile Fontanigge zaprte za obiskovanje. Pomorski Muzej sergeja Mašere je v tem obdobju organiziral solinarske tabore, delavnice ter druge oblike aktivnosti za praktično seznanjanje s solinarskim delom na območju Muzeja solinarstva. Pomorski muzej Piran in Krajinski park Sečoveljske soline sta med 20. in 26. julijem 2020 v Muzeju solinarstva (Sečovlje-Fontanigge) gostila skupino študentov Biotehnične fakultete-Oddelka za krajinsko arhitekturo v Ljubljani. V sodelovanju s Krajinskim parkom Sečoveljske soline, Soline pridelava soli d.o.o. in Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Piran, so študentje pridobivali osnovna znanja solinarstva in dela na solnem fondu v Fontaniggah. Pomagali so solinarju in spoznali kulturne in naravne značilnosti solinarske dediščine. Pri tem je muzej sodeloval z upravljavcem parka, ki zagotavlja možnosti za izvajanje praktičnega solinarskega dela. Tabore in delavnice ter druge oblike dejavnosti za praktično seznanjanje s solinarskim delom upravljavca oglašujeta

Marca 2012 so stekla pospešena obnovitvena dela na nasipih in ostali solinarski infrastrukturi pred muzejem solinarstva (Foto: I. Škornik).

Skupina šrudentov biotehnične fakultete in naš solinar (Foto: arhiv muzeja).

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

na enak način kakor obiskovanje.

Upravljavec Muzeja solinarstva je izvajal naloge upravljanja Muzeja solinarstva na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine. Izvajal je naloge interpretacije kulturne dediščine beneškega načina pridelave soli in skrbi za urejenost notranjih prostorov in okolice muzejskih hiš.

Upravljavec parka je v letih, ko je Muzej organiziral Tabore v sodelovanju z Voluntariatom (2011 – 2013), vsako leto pomagal pri organizaciji teh taborov (prevozi, manjša ureditvena dela, skupne predstavitve).

Prav tako nemoteno je potekala skupna izposoja koles za obiskovalce Fontanigge. Kolesa je Muzej pridobil v okviru svojega projekta ter za časa trajanja projekta kolesa tudi vzdrževal. Upravljavec je na območju recepcije Fontanigge postavil kolesarnico, kjer vrši izposojo koles, po končanem projektu Muzeja pa tudi prevzel stroške vzdrževanja in zimske hrambe.

Med sinergijskimi nalogami, ki so usklajene z delovanjem javne vodnogospodarske službe izpostavljamo pripravo pripomb na letne načrte JVG službe in izvajanje terenskih obhodov za ugotavljanje poškodb oziroma stanja na nasipih (vendar podatki niso spremljani in dokumentirani na način, ki bi omogočal kvantitativno primerjavo po letih).

Obnova nasipov nalivnih kanalov, obnova ločevalnih nasipov (mezzarol) med servidorji in med kavedini, čiščenje nalivnih kanalov, čiščenje kanalčkov servidorjev, obnova pohodnih nasipov na območju kristalizacijski bazenov (kavedinov) (Foto: M. Lužnik).

Beneški način pridobivanja soli pred Muzejem solinarstva na Fontaniggeah (Foto: M. Lužnik).

Zaradi visokega plimovanja, južnega vetra in obilnega deževja decembra 2020, ko je na območju Sečoveljskih solin padlo skoraj 200 mm dežja, v zaledju Drnice in Dragonje pa še bistveno več, je voda ponovno zalila območje Fontanigge ter posledično tudi Muzej solinarstva. Pod vodo je bilo tudi bližnje letališče, cesta in nekaj hiš, saj voda zaradi neugodnih mareografskih pogojev ni mogla odtekati v morje. (Foto: I. Škornik).

V Casermi na Leri se odvijajo razstave in drugi dogodki (Foto: B. Morgan).

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Cilj 4: OMOGOČANJE POVEZANOSTI LOKALNEGA PREBIVALSTVA S PARKOM

s podajanjem vseh ključnih informacij o parku, pa tudi vseh nasvetov in pomoči, povezanih z ravnanjem v in ob parku, s čimer Sečoveljske soline lahko prispevajo k bogatenju kakovosti življenja okoliških prebivalcev in trajnostnemu razvoju območja.

Med prioritetnimi nalogami upravljavca sta bili sodelovanje pri prireditvah v lokalni skupnosti ter omogočanje dogodkov v parku.

V Krajinskem parku Sečoveljske soline smo v obdobju 2011-2021 izvedli številne aktivnosti, s katerimi smo okrepili povezavo z lokalno skupnostjo.

Med take aktivnosti sodijo razne izobraževalne delavnice in predavanja za lokalne osnovne šole v okviru evropskih projektov, podpora lokalni skupnosti ob organizaciji lokalnih dogodkov, gostovanje razstav lokalnih likovnih društev in italijanske skupnosti. Vseskozi je potekalo tudi tesno sodelovanje s Turističnim združenjem Portorož, preko katerega se oglašuje ponudba parka, park pa sodeluje tudi pri izobraževanju lokalnih turističnih vodnikov ter skrbi za vodene oglede novinarjev, ki obiščejo destinacijo. Poleg tega so organizirana različna srečanja in manjši dogodki, ki so postali prepoznavni med obiskovalci in lokalno skupnostjo – predvsem redna letna čistilna akcija v parku, slikarski ex-tempore v organizaciji lokalnega turističnega društva, solinarski praznik, razstave o varstvu narave, predavanja in prikazi za lokalne šolske skupine itd. Preko lokalnega Turističnega društva Taperin smo bili prisotni na več sejmih in stojnicah. Lokalno šolo pa tudi podpiramo pri prijavah na razpis, ki ga vsakoletno razpisuje TZS, Turizmu pomaga lastna glava.

Od leta 2019 sodelujemo tudi pri projektu Art Down Up, v organizaciji Centra za komunikacijo in sluh Portorož, ki je namenjen spodbujanju kreativnosti otrok in odraslih z Downovim sindromom ter z drugačnimi potrebami, še zlasti pa zavedanju najširše javnosti za preseganje predsodkov do drugačnosti. V KPSS se odvijajo likovne delavnice, ob zaključku pa se postavi tudi razstava v galeriji Caserma.

Lokalna skupnost je bila vključena tudi v pomembnejše projekte (LIFE, CLIMAPARKS, TUNE UP…).

Medsebojno sodelovanje z lokalno skupnostjo je za park ključno, saj le s podporo lokalne skupnosti lahko park zasleduje svoje cilje.

19.4.2008 Solinarski praznik na Leri (Foto:I. Škornik).

Pisno opozorilo na vetrobranskem steklu avtomobila (Foto: I. Škornik).

Nedovoljen poseg lokalnega vinogradnika (Foto: I. Škornik).

Cilj 5: IZVAJANJE NEPOSREDNEGA NADZORA V NARAVI

KPSS je eden od državnih parkov, za katerega je predpisan obvezen naravovarstveni nadzor. Načrtovano je bilo, da se bo neposredni nadzor izvajal vsaj enkrat tedensko na celotnem območju KPSS, poostreno predvsem v času gnezditve ptic, še posebej v prvem varstvenem območju. Ker pa več let ni bilo ustreznega usposabljanja novih nadzornikov s strani države, smo v KPSS prva dva naravovarstvena nadzornika s pooblastili dobili šele v začetku leta 2016, ko sta končala z izobraževanji in usposabljanji za naravovarstvene nadzornike. Nadzorna služba je imela v obdobju 2001-2021 od 2 do 3 naravovarstvene nadzornike s pooblastilom po ZON in po Zakonu o prekrških (ZP-1; Uradni list RS, št. 7/03 et al.) ter enega prostovoljnega naravovarstvenega nadzornika.

Kljub formalnim omejitvam, zaradi katerih se naravovarstveni nadzor ni mogel izvajati prej, pa je upravljavec parka skrbel za izvajanje varstvenih režimov z neposrednimi pregledi stanja na terenu ter z ozaveščanjem in usmerjanjem obiskovalcev parka na vstopnih točkah v park. Park je bil v tem obdobju pobudnik številnih sestankov s pristojnimi ministrstvi, inšpekcijskimi in občinskimi službami, da bi se zagotovilo izvajanje nadzora nad dogajanjem v Jernejevem kanalu, ki ga zaznamuje več sto priveznih mest in plovil, brez ustreznih dovoljenj. Ti napori se sedaj kažejo v vzpostavljanju učinkovitejšega sistema nadzora in urejanja razmer v in ob kanalu.

K usposabljanju za naravovarstvenega nadzornika (NN) sta v letu 2015 pristopila 2 kandidata, zaposlena v KPSS. V letu 2015 sta tudi uspešno opravila izpit za vodenje prekrškovnega postopka ter se udeležila usposabljanja v Gotenici ter na Bledu. Pri usposabljanju novih nadzornikov je pomembno vlogo odigral Vadbeni center Gotenica, kjer je v letu 2015 potekalo obvezno tridnevno usposabljanje za operativne

Število ur nadzora v KPSS po letih v obdobju 2011-2021.

postopke. Usposabljanje je v letu 2015 zaključilo skupno 87 kandidatov za NN, kolikor so jih v Gotenici usposobili od novembra 2015 dalje. 22.2.2016 sta kandidata iz KPSS uspešno opravila izpit za Naravovarstvenega nadzornika (NN). Istega dne je ministrica Ministrstva za okolje in prostor Irena Majcen obema izdala pooblastilo o usposobljenosti za naravovarstvenega nadzornika, 17.5.2016 pa je izdala še sklep o izdaji izkaznic naravovarstvenih nadzornikov (pod zap. št. 30. in 31.). S tem sta postala naravovarstvena nadzornika iz KPSS uradni osebi prekrškovnega organa, podjetje SOLINE Pridelava soli d.o.o., ki upravlja s KPSS, pa prekrškovni organ.

V letu 2016 je KPSS poslal na usposabljanje za prostovoljne nadzornike 6 prijavljenih kandidatov. Pri usposabljanju prostovoljnih nadzornikov je ponovno pomembno vlogo odigral Vadbeni center Gotenica. Do konca leta je usposabljanje in preizkus znanja uspešno opravila le ena oseba. Od 12.12. 2016 do 14.12.2016 sta se naravovarstvena nadzornika KPSS v vadbenem centru Policijske akademije v Gotenici udeležila strokovnega usposabljanja z naslovom “Komunikacija in obvladovanje konfliktov”. Od 7.12. do 8.12.2017 in 12.12. do 13.12.2017 sta se naravovarstvena nadzornika KPSS v vadbenem centru Policijske akademije v Gotenici udeležila dopolnilnega strokovnega usposabljanja z naslovom “Operativni postopki naravovarstvenega nadzornika”.

V letu 2016 smo na območju KPSS opravili 162 ur naravovarstvenega nadzora. 152 ur nadzora smo opravili v prvem varstvenem območju (Fontanigge), 10 ur v drugem varstvenem območju (Lera). Pri izvajanju nadzora smo uporabili tudi lovsko kamero ter objave na družbenem omrežju FB. Izrekli smo nekaj opozoril.

V letu 2017 smo na območju KPSS opravili 426 ur naravovarstvenega nadzora. 257 ur nadzora smo opravili v prvem varstvenem območju (Fontanigge), 148 ur v drugem varstvenem območju (Lera), 21 ur nadzora smo opravili na območju Jernejevega kanala. Pri izvajanju nadzora smo uporabili tudi lovsko kamero ter objave na družbenem omrežju FB. Izrekli smo več deset opozoril in izdali 5 plačilnih nalogov. Največ kršitev je še vedno na območju Fontanigg, saj tam obiskovalci radi sprehahajo svoje pse, le-ti pa večinoma niso na povodcih.Pogoste kršitve so tudi hoja in kolesarjenje izven za to označenih poti, nabiranje zavarovanih rastlin in živali ter ribolov izven dovoljenih območij, predvsem ponoči. 10.10.2018 sta se oba NN udeležila izobraževanja za naravovarstvene nadzornike v Škocjanskih jamah, 17.10.2018 pa še praktičnega izobraževanja prepoznavanja gliv v gradu v Podsredi. Obe izobraževanji je organiziral MOP. V letu 2018 smo na območju KPSS opravili 427 ur naravovarstvenega nadzora. 246 ur nadzora smo opravili v prvem varstvenem območju (Fontanigge), 137 ur v drugem varstvenem območju (Lera), 44 ur nadzora smo opravili na območju Jernejevega kanala. Izrekli smo nekaj opozoril, izdali 10 plačilnih nalogov ter dve davčni izvršbi. Dve zadevi v Jernejevem kanalu smo

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

17.11.2015. Ekipa naravovarstvenih nadzornikov na izobraževanju na Zatrniku (Foto: B. Ogorelec). Gotenica, 11.11.2015. Praktični preizkus ustavljanja kolesarjev pri vožnji v naravi (Foto: B. Ogorelec).

1.12.2016. Udeleženci usposabljanja v Gotenici, kjer so bili tudi kandidati iz KPSS (Foto: I. Mijatovič).

22.12.2016. Praktični del usposabljanja v Gotenici za prostovoljne nadzornike, kjer so bili tudi kandidati iz KPSS (Foto: I. Mijatovič).

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

predali ustrezni inšpekcijski službi.

15. aprila 2019 smo zaposlili še eno NN, ki je v tem času uspešno opravila izobraževanje za vodenje prekrškovnega postopka in uspešno opravila tudi izpit. Z ustrezno postavitvijo ograj in zapornic na obeh vhodih v KPSS ter z objavo urnikov in ustnim opozarjanjem ter ozaveščanjem obiskovalcev o ciljih in varstvenih režimih Krajinskega parka Sečoveljske soline, se je število kršitev varstvenega režima parka bistveno zmanjšalo v primerjavi z leti poprej. Poudariti je potrebno, da nam v letošnjem letu pomagajo tudi policisti, ki izvajajo nadzor na državni meji ob reki Dragonji, predvsem v nočnem času, ko je kršitev največ.

V letu 2019 smo opravili 681 ur nadzora v naravi, od tega 471 ur na Fontaniggeah (prvo varstveno območje). Izvajali smo tudi redne obhode in nadzor v Jernejevem kanalu ter nadzirali dela, ki jih je izvajala vodnogospodarska družba– podjetje VGP Drava Ptuj d.o.o.. Izrekli smo 16 ustnih opozoril, dve zadevi pa smo predali v obravnavo ustrezni inšpekcijski službi.

V letu 2020 smo opravili 1524 ur nadzora v naravi, od tega 1064 ur na Fontaniggeah (prvo varstveno območje). Izvajali smo tudi redne obhode in nadzor v Jernejevem kanalu. V okviru sodelovanja z drugimi nadzornimi službami smo opravili še 84 delovnih ur, 8 ur smo potrebovali za dodatno postavitev infrastrukture za omejevanje motenj in nadzor, 62 ur pa za vzdrževanje te infrastrukture. 114 delovnih ur je bilo potrebnih za ukrepanje po ZON-u in vodenje prekrškovnih postopkov. Izdali smo 3 plačilne naloge, 2 odločbi, izrekli smo 30 ustnih opozoril, eno zadevo pa smo predali v obravnavo ustrezni inšpekcijski službi MOP ter eno zadevo z ilegalnim ribolovom Hrvatov v KPSS predali ribiškemu inšpektorju, ki nas je kasneje pozval k uradnemu pričanju.

V letu 2021 smo opravili 916 ur nadzora v naravi, od tega 567 ur na Fontaniggeah (prvo varstveno območje). Izvajali smo tudi redne obhode in nadzor v Jernejevem kanalu.

V okviru sodelovanja z drugimi nadzornimi službami smo opravili še 55 delovnih ur, 5 ur smo potrebovali za dodatno postavitev infrastrukture za omejevanje motenj in nadzor, 30 ur pa za postavitev, vzdrževanje opreme in infrastrukture. 97 delovnih ur je bilo potrebnih za ukrepanje po ZON-u in vodenje prekrškovnih postopkov. Eden od nadzornikov je opravil dodaten preizkus znanja za odločanje v prekrškovnem postopku za 6. stopnjo.

Izdali smo 6 plačilni nalogov, 5 odločb, izdali smo tri pisna

opozorila in izrekli več ustnih opozoril, eno zadevo smo predali v obravnavo ustreznemu Okrajnemu sodišču. Delo naravovarstvenih nadzornikov Krajinskega parka Sečoveljske soline vključuje naslednje naloge: • neposredni nadzor v naravi, ki obsega spremljanje stanja v obliki rednih tedenski obhodov območja (občasno ponoči), nadzor nad izvajanjem varstvenega režima in pogojev obiskovanja, ugotavljanje dejanskega stanja pri kršitvah, skupaj z opozarjanjem in osveščanjem kršiteljev varstvenega režima ter izrekanjem glob v primerih večjih ali ponovljenih kršitev in obveščanje pristojnih inšpekcijskih organov in policije, • občasni obhodi po okolici parka z namenom preverbe obstoječih in novih virov ogrožanja in konkretnih groženj za krajinski park, • nadzor nad gradnjo infrastrukture za obisk parka, • nadzor nad vzdrževalnimi in obnovitvenimi deli znotraj meja krajinskega parka, predvsem nad izvedbo del zunanjih izvajalcev, • priprava poročil in obveščanje nadrejenih in ministrstva o kršitvah, izrečenih opozorilih in globah, kot tudi virih ogrožanja in grožnjah, ki se pojavljajo izven meja območja, • nadzor, omejevanje in odstranjevanje tujerodnih vrst in • vzdrževanje parkovnih tabel in njihova zamenjava ob dotrajanosti • redno izobraževanje nadzornikov za zagotavljanje delovanja s polnimi pooblastili.

Ključna področja, kjer prihaja do kršitev: Z ustrezno postavitvijo ograj in zapornic na obeh vhodih v KPSS ter z objavo urnikov in ustnim opozarjanjem ter ozaveščanjem obiskovalcev o ciljih in varstvenih režimih Krajinskega parka Sečoveljske soline, se je število kršitev varstvenega režima parka bistveno zmanjšalo v primerjavi z leti poprej. Poudariti je potrebno, da nam zadnja leta veliko pomagajo tudi policisti, ki opravljajo mejno kontrolo ob reki Dragonji, predvsem v nočnem času, ko je kršitev veliko in nam zadeve odstopijo v nadaljnji prekrškovni postopek.

Kršitve varstvenega režima parka v obdobju 2011-2021 se še vedno večinoma nanašajo na ribolov v nočnem času, zadrževanje v parku, ko ta ni odprt za obiskovalce, hojo izven označenih poti ter sprehajanje psov brez povodca.

Izobraževanje za NN na gradu v Podsredi, 17.10.2018 (Foto: I. Škornik). Prehodi migrantov ponoči na Fontaniggeah (Foto: nadzorna kamera).

Klavdij Godnič, direktor podjetja SOLINE d.o.o. (Foto: I. Škornik).

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Cilj 6: SPLOŠNE NALOGE IN AKTIVNOSTI

KLAVDIJ GODNIČ

Upravljavec parka je koncesionar podjetje SOLINE Pridelava soli, d. o. o. (krajše: Soline, d. o. o.). Osnovna dejavnost podjetja je pridelava soli po tradicionalnem postopku v solinah v Sečovljah in Strunjanu. Podjetje je v 100-odstotni lasti gospodarske družbe Telekom d. d..

Z državo ima podjetje Soline d. o. o., poleg koncesije za izvajanje javne službe ohranjanja narave, sklenjeni še dve koncesijski pogodbi: – za rabo mineralne surovine morske soli na območju pridobivalnih prostorov Strunjan, Lera in Fontanigge do junija 2023 na podlagi Uredbe o podelitvi rudarske pravice imetnikom dovoljenj za raziskovanje oziroma pridobivanje mineralnih surovin (Uradni list RS, št. 103/00) in koncesijske pogodbe z dne 21. 12. 2001, št. 354-14-225/01; – za rabo naravne vrednote Sečoveljske soline do leta 2023 na podlagi Uredbe o koncesiji za rabo naravne vrednote Sečoveljskih solin in o koncesiji za upravljanje Krajinskega parka Sečoveljske soline (Uradni list RS, št. 11/02) in koncesijske pogodbe z dne 12. 7. 2003. Država je zagotovila, da se bo s trojnim koncesijskim razmerjem ohranilo območje izjemne naravne vrednote in kulturne dediščine. Tako je skozi opravljanje poslovne dejavnosti osnovno poslanstvo podjetja Soline d.o.o., v imenu države, varovati in trajno ohranjati naravno in kulturno dediščino na področju KPSS ter pridelava soli na tradicionalen način. Upoštevajoč sonaravnost procesov podjetje zagotavlja trajnostni razvoj tega področja, z izvajanjem ukrepov varovanja naravnih vrednot kulturne dediščine pa širi zavest o pomenu ohranjanja KPSS.

V podjetju je 90 redno zaposlenih, vodi pa ga direktor. V obdobju turistične sezone in pobiranja soli se dodatno začasno zaposli do 20 delavcev.

PIRANSKE SOLINE so krovna blagovna znamka podjetja. Blagovna znamka PIRANSKE SOLINE označuje edinstveno območje neprecenljive vrednosti z vidika etnološke, arheološke, zgodovinske in krajinske dediščine. V krovnem logotipu je ohranjen stari znak iz petdesetih let z namenom, da se poudari dejstvo, da gre za avtohtono slovensko blagovno znamko.

Bistvena področja delovanja družbe podjetje pokriva s trgovinskimi znamkami SOLNCE za produkte iz prehrambnega programa, LEPA VIDA za linijo kozmetičnega programa ter ekološkega turizma in KPSS za področje upravljanja parka.

Podjetje svoje izdelke prodaja doma in v tujini. Največja tržišča izven Slovenije so Avstrija, Nemčija in Italija. V butičnih trgovinah z izbranimi blagovnimi znamkami prehrane višje kvalitete je podjetje prisotno v več kot 20 državah sveta tako v Evropi, kot izven. V Sloveniji je ročno pridelana nerafinirana jedilna sol pridelana na tradicionalen način prisotna v vseh večjih veleprodajnih trgovinah. Podjetje upravlja tudi lastno maloprodajno mrežo trgovin. Trgovine so locirane v parku KPSS (na Leri) in starih mestnih jedrih v Portorožu, Piranu, Ljubljani, Kopru in Bledu. Ponudba izdelkov podjetja je v lastnih trgovinah prilagojena turistom, obsega pa kozmetični program naravne kozmetike Lepa Vida , darilni program in program prehrane ( slane čokolade, oljčna olja, Solni cvet, Piransko sol z zaščitenim geografskim poreklom ).

Ena od ključnih dejavnosti podjetja je poleg pridelave in predelave soli tudi vzdrževanje vodne in parkovne infrastrukture. Podjetje je usposobljeno in ima ekipo za izvajanje vzdrževalnih in gradbenih del, ki se opravljajo predvsem z morja ter zahtevajo posebno opremo, stroje in znanje.

Med redne splošne naloge sodijo upravno-administrativne in organizacijske naloge, naloge za povečevanje usposobljenosti in učinkovitosti javne službe, vzdrževanje ma-

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

teriala in sredstev ter upravljanja nepremičnin v parku. Uspešno sodelujemo tudi z mediji, kar je razvidno iz preglednice objav v medijih za obdobje 2011-2021. Krajinski park ima svoj spletni portal www.kpss.si, Instagram stran (IG) ter Facebook profil (FB) s več 4200 sledilci. Veliko naporov je bilo v desetletnem obdobju vloženih v aktivnosti za posodobitev koncesijske pogodbe in reševanje nerešenih vprašanj, ki izhajajo iz koncesijskega razmerja. Potekala so tudi usklajevanja aktivnosti vezanih na ribiško pristanišče, divje priveze v kanalu Sv. Jerneja ter ob sprejemanju prostorskega načrta letališča Portorož, ki leži na vplivnem območju parka, deloma pa tudi v njem. Upravljanje krajinskega parka lahko razdelimo na glavne sklope, ki obsegajo upravljanje habitatov, infrastrukture, obiska, naravovarstveni nadzor ter monitoring in raziskave.

LETO

OBJAV TISK

Podnebne značilnosti leta 2011 ter trendi nekaterih meteoroloških spremenljivk

Leto 2011 se uvršča med najtoplejša leta pri nas. Povsod po državi je bila povprečna letna temperatura za več kot 1°C nad povprečjem 1961–1990, v večjem delu države je bilo povprečje preseženo za več kot 1,5 °C (ARSO, 2012). Na Leri je povprečna letna temperatura znašala 14,5 °C, medtem ko je bilo na Fontaniggeah pol stopinje hladneje in sicer 14 °C.

Večina mesecev v letu 2011 je bila nadpovprečno toplih, najbolj je izstopal avgust z najvišjo izmerjeno dnevno temperaturo na Leri 34,9 °C ter na Fontaniggeah 33,8 °C. Najnižjo letno temperaturo smo na Leri izmerili 8.3.2011 in sicer -4,8 °C, medtem ko je bila na Fontaniggeah najnižja temperatura izmerjena 4.1.2011 in 8.3.2011, znašala je -4,7 °C. Vsota padavin je bila v letu 2011 povsod pod dolgoletnim povprečjem, v večjem delu države je bilo padavin med 70 in 80 % dolgoletnega povprečja. Na Leri je padlo 569,8 mm dežja, medtem ko je bilo na Fontaniggeah izmerjenih 628,7 mm padavin. Največ padavin na območju Sečoveljskih solin je bilo julija in oktobra. Na Obali je bil od novembra še manj namočen avgust. Na Leri je avgusta padlo 4,2 mm dežja, v novembru pa 9,2 mm. Na Fontaniggeah je avgusta padlo 1,6 mm dežja, v novembru pa 8,2 mm.

V večjem delu države je bilo od leta 1951 dalje to leto eno najmanj namočenih. V Portorožu je padlo v celem letu le 614 mm, kar se močno razlikuje od leta poprej s 1.394 mm (ARSO, 2012).

Trajanje sončnega obsevanja v letu 2011 je bilo nad dolgoletnim povprečjem. V Portorožu je bilo to z 2.730 urami

najbolj osončeno leto od 1955 dalje. Letna vsota ur sončnega obsevanja na Leri za leto 2011 znaša 3.075,5 ur. Sonce je na Letališču Portorož v juliju 2011 sijalo 315 ur, kar je 100 % od povprečja obdobja 1961–1990. Na Leri smo v juliju 2011 izmerili 355,8 ur.

Prevladujoč veter na območju Sečoveljskih solin je jugo (SE), ki piha v nočnem času. Močneje in bolj enakomerno piha na Fontaniggeah. Najbolj vetroven je bil marec.

Ohranitev naravnih vrednot, vrst in habitatnih tipov ter krajine

Leta 2011 je bilo zavedenih 1579 popisov monitoringa ptic. Do konca leta 2011 smo v bazo vnesli skupaj 20.684 vnosov. Skupaj je bilo v letu 2011 opravljenih 1362 ur monitoringa, od tega je bilo 216 ur porabljenih za vzorčevanje voda, 161 ur za monitoring habitatov, 1180 za analize in laboratorijske raziskave, 739 ur za monitoring ptic, 146 ur je bilo opravljenih s plovilom.

Od leta 1878 pa do konca leta 2011 je bilo opaženih skupno 296 vrst ptic.

V letu 2011 je bilo opaženih 153 vrst ptic, od tega jih je bilo na Fontaniggeah zabeleženih kar 142 vrst, na območju Lere pa 69 vrst ptic.

V januarju 2011 je prezimovalo 39 vrst, v decembru 2011 pa 60 vrst.

Začetek solinarske sezone, 1.6.2011 (Foto: I. Škornik).

Delo na obročkovalski postaji Stojbe (Foto: I. Škornik).

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

V letu 2011 je bila največkrat opazovana vrsta polojnik Himantopus himantopus z 95 zapisi, sledita mu rumenonogi galeb Larus michahellis z 82 zapisi ter beločeli deževnik Charadrius alexandrinus z 76 zapisi. Najštevilčnejša vrsta v letu 2011 je ponovno rumenonogi galeb Larus michahellis z 39.278 registriranimi osebki, sledita mu vranjek Phalacrocorax aristotelis z 6670 registriranimi osebki ter liska Fulica atra z 4794 osebki.

V letu 2011 so bile opažene 4 nove vrste za območje Sečoveljskih solin – rjasta kozarka Tadorna ferruginea, stepski lunj Circus macrourus, plevelna trstnica Acrocephalus agricola in pisana penica Sylvia nisoria. Zanimive in redke vrste, ki so se poleg zgoraj že omenjenih novih vrst na območju KPPS pojavile v letu 2011: mandarinka Aix galericulata, plevica Plegadis falcinellus, kosec Crex crex, črnonoga čigra Gelochelidon nilotica, pegasta sova Tyto alba, rjavoglavi srakoper Lanius senator in citronasta pastirica Motacilla citreola

Gnezditev

Na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline je bilo v letu 2011 evidentiranih 28 vrst gnezdilcev, toliko jih namreč gnezdi na območju solin. Gnezdilcem iz ti. vplivnega območja v tem letu nismo posvečali posebne pozornosti.

V letu 2011 je bilo najdenih 331 gnezd različnih vrst. Največ je bilo legel polojnika Himantopus himantopus in sicer 52, beločelega deževnika Charadrius alexandrinus 44, ter rumenonogega galeba Larus michahellis 46 V letu 2011 je

Prezimovanje

V januarju 2011 je prezimovalo 39 vrst, v decembru 2011 pa 60 vrst. Skupaj je bilo v obdobju 2010-2011 na prezimovanju registriranih 79 različnih vrst, 13 vrst je od skupaj 63 je prezimovalo samo v januarju, medtem ko je 16 vrst od skupaj 66 prezimovalo samo v decembru.

Prelet

V letu 2011 je bilo v času spomladanskega in jesenskega preleta evidentiranih 131 različnih vrst. Spomladanski prelet na območju Sečoveljskih solin poteka večinoma med marcem in majem. V tem času je bilo evidentiranih 92 različnih vrst. V času jesenskega preleta, ki poteka od avgusta do oktobra pa 94 vrst. 37 vrst se je na preletu pojavilo samo spomladi, 39

vrst pa samo v jesenskem času preleta. Višek spomladanskega preleta je bil v marcu, jesenskega pa v avgustu.

Zanimive in redke vrste

Zanimive in redke vrste, ki so se na območju KPPS pojavile v letu 2011: mandarinka Aix galericulata, plevica Plegadis falcinellus, kosec Crex crex, črnonoga čigra Gelochelidon nilotica, pegasta sova Tyto alba, rjavoglavi srakoper Lanius senator in citronasta pastirica Motacilla citreola.

Nove vrste

V letu 2011 so bile opažene 4 nove vrste za območje Sečoveljskih solin – rjasta kozarka Tadorna ferruginea, stepski lunj Circus macrourus, plevelna trstnica Acrocephalus agricola in pisana penica Sylvia nisoria.

Lov in obročkanje

Lov in obročkanje ptic na območju Stojb poteka v okviru rednega dela monitoringa ptic v KPSS ter projekta CLIMAPARKS, s pomočjo katerega smo lovišče opremili tudi z montažno lopo za 2 obročkovalca. V petih lovnih dnevih je bilo ujetih in obročkanih 1572 ptic, ki so pripadale kar 34 vrstam. Številne so bile srpične trstnice Acrocephalus scirpaceus, zato najdbi iz tujine (Italija, Nemčija) ne presenečata. Med zanimivim ulovom velja omeniti tudi 14 ujetih podhujk Caprimulgus europaeus in pa seveda mladostni osebek pisane penice Sylvia nisoria, ki je za KPSS nova, sedaj že 295 registrirana vrsta.

Kartiranje favne metuljev, kobilic, dvoživk in plazilcev v Krajinskem parku Sečoveljske soline.

Skupaj z zunanjimi izvajalci Zavoda Egea, smo pričeli s podrobnim kartiranjem favne metuljev, kobilic, dvoživk in plazilcev v Krajinskem parku Sečoveljske soline.

Namen raziskav je popis biotske raznovrstnosti živalstva, z vrednotenjem biologije in ekologije vrst, pripravo katalogov vrst in smernic upravljanja biodiverzitete Sečoveljskih solin, ki so specifičen življenjski prostor, v katerem najdemo precej zanimivih, ozko prilagojenih vrst na ekstremne življenjske pogoje. Popisi se izvajajo na celotnem območju solin v dnevnem in nočnem času, skozi vse leto, najmanj enkrat tedensko. Pri nočnih popisih se za privabljanje žuželk uporablja tudi modro svetleče šotore, z izvorom UV svetlobe.

V okviru aktivnosti je bilo evidentiranih 91 vrst metuljev, 7

Obročkan mladič polojnika (Foto: I. Škornik).

Plevelna trstnica Acrocephalus agricola – ujeta na Stojbah 2.9.2011 (Foto: R. Tekavčič).

vrst kobilic, 2 vrsti bogomolk, 4 vrste plazilcev in 3 vrste dvoživk. Med najzanimivejšimi najdbami velja omeniti številčno populacijo hromega volnoritca - Eriogaster catax (Linnaeus, 1758), ki spada med naše zavarovane in vrste posebnega pomena - NATURA 2000. Gosenice te vrste so se pravkar zabubile, metulji pa bodo izleteli konec oktobra.

V Sečoveljskih solinah so se začele pojavljati prve halofilne vrste, zavijači, peresničarji, sovke, pedici in kar nekaj čisto majhnih vrst metuljčkov. Med temi je tudi nova vrsta za Slovenijo - Cosmopterix lienigiella Zeller, 1846, vrsta, katere gosenica vrta v liste trstike.

V Krajinskem parku Sečoveljske soline so februarja 2011 zaključili z enoletnim popisom biodiverzitete, ki ga je v okviru projekta HABIT-CHANGE opravil zavod Egea.

V Krajinskem parku Sečoveljske soline je bilo skupno evidentiranih 689 vrst metuljev, 40 vrst kobilic, 2 vrsti bogomolk, 4 vrste dvoživk in 7 vrst plazilcev. Od tega je 48 zavarovanih vrst metuljev, 1 zavarovana vrsta bogomolke, 4 zavarovane vrste dvoživk, 6 zavarovanih vrst plazilcev. 57 vrst metuljev, 4 vrste dvoživk in 6 vrst plazilcev je na Rdečem seznamu ogroženih vrst. 2 vrsti metuljev in 1 vrsta plazilcev pripadajo k vrstam Natura 2000. Že samo ti podatki povedo, kako pomembne so Sečoveljske soline za ohranjanje redkih in zavarovanih vrst, čeprav so po svojem obsegu razmeroma majhno zavarovano območje.

Habitati

V letu 2011 smo na območju Sečoveljskih solin redno vzdrževali vodne režime, ki zagotavljajo optimalne življenjske pogoje rastlinam in živalim. Opravljenih je bilo 141 ur. V juliju 2011 je bila v okviru projekta LIFE+ MANSALT uspešno zaključena prva izmed naravovarstvenih akcij, ki so namenjene zagotovitvi nadzora nad vodnim režimom v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Območje Piccie je odslej zavarovano pred udarjanjem valov in visokim plimovanjem morja s skalometom, ki bo učvrstil obstoječi kamniti zid. Tako se morje ta tem delu solin ne bo več nenadzorovano prelivalo prek plitvin in otočkov, kjer gnezdijo redke in ogrožene vrste ptic, kot je npr.beločeli deževnik in za dolgi čas prelilo rastišča slanoljubnih rastlin; tem namreč ustreza, da jih slana voda prelije le občasno, ne pa da so dalj časa potopljene pod vodo. V okviru projekta LIFE+ MANSALT potekajo tudi dela na obnovi čelnih nasipov, nasipov, ki predeljujejo soline od morja.

Ti nasipi so v izredno slabem stanju; posamezni odseki so bili zgrajeni v času pred drugo svetovno vojno in od tedaj nikoli temeljito obnovljeni. Prek razpok v teh nasipih se vode prelivajo prek pomembnih življenjskih okolij na solinah in dolgotrajne poplave niso ugodne ne za živi svet ne za objekte kulturne dediščine na solinah. V prvi fazi del na teh objektih je bilo treba izvesti obsežna pripravljalna dela; ne le , da je bilo treba izobraziti novo zaposlene delavce (v okviru projekta LIFE+ je bilo zaposlenih 21 novih delavcev za obnovo nasipov!), potrebna so tudi pripravljalna dela (ureditev dostopnih poti in deponije gradbenega materiala zunaj območja parka). Tudi nekatera pripravljalna dela se izvajajo pretežno ročno (npr. priprava oziroma obdelava kamna za vgradno v nasipe), podobno pa velja tudi za obnovo zidov. V prvi fazi je treba najprej začasno zamašiti razpoke v zidovih in tako omogočiti, da se bodo dela sploh lahko izvajala. V okviru projekta LIFE+ MANSALT se obnavlja zid, visokovodni nasip, ob Drnici. Tudi obnovljeni zid bo kamniti, njegova vloga pa bo v varovanju južne strani območja Fonatnigge pred nenadzorovanim poplavljanjem vode; ta lahko priteče iz povodja Drnice in Dragonje (kot se je to zgodilo ob zadnjih poplavah septembra 2009) ali iz morja (katastrofalno visoka plima decembra 2008). Poleg velikih koristi, ki jih bodo ob vzpostavljenem nadzoru nad rastišči slanoljubnih rastlin in prebivališči ogroženih živalskih vrst (ribe, ptice), je pri teh delih treba izpostaviti tudi velik prispevek obnovitvenih del v območju Natura 2000 za lokalno skupnost: z obnovo nasipov bo zagotovljena tudi večja poplavna varnost naselij v zaledju parka, predvsem pa bo to velik prispevek k preprečevanju škode na izjemni kulturni dediščini Sečoveljskih solin, ki jih zdaj še ogroža visoka voda. V okviru projekta LIFE+ MANSALT so bile v avgustu 2011 nameščene kamere, ki prenašajo sliko z gnezdišč redkih in ogroženih čiger na velik zaslon v centru za obiskovalce parka. Obiskovalci si tako – ne da bi kakorkoli motili življenje teh ogroženih ptic – lahko ogledujejo njihove navade v času gnezdenja, leženja jajc in izvalitve ter hranjenja mladičev, pa tudi medsosedske spore v koloniji čiger. Čigre gnezdijo na tleh na manjših otočkih na Fontaniggeah. Njihova legla so pogosto plen kopenskih (kuna, lisica, jazbec, potepuški psi…) in zračnih (sive vrane, srake, galebi…) plenilcev. Prek postavljenih kamer, ki noč in dan beležijo dogajanja na gnezdišču, si upravljavci parka obetamo, da bomo prišli do

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Metulj vrste Cosmopterix lienigiella Zeller - nova vrsta za Slovenijo (Foto: S. Gomboc). Navadna čigra je bila 7.6.2003 kot mladič obročkana v Sečoveljskih solinah, 7.4.2011 je fotografirana na bojah bližnjega školjčišča (Foto: I. Škornik).

novih spoznanj, kako učinkoviteje zavarovati gnezdišča čiger pred plenilci. V okviru projekta LIFE+ MANSALT se izvajajo tudi izkopi t.i. robnih jarkov, ki potekajo ob robu z vodo zalitih solnih polj na Fontaniggeah. S temi deli sledimo izkušnjam starih solinarjev, ki so prek teh jarkov omogočali boljšo izmenjavo vode in tako omejevali razraščanje alg na vodni površini. Boljši pretok vode prinaša tudi več hrane in predvsem kisika za ribe, tudi za solinarko, katere populacije v okviru projekta LIFE še posebej varujemo. Brez takšnega mešanja vode lahko v solinah nastanejo razmere, pri katerih se zaradi pomanjkanja kisika lahko v majhnih količinah razvijejo za ptice strupeni plini. Pojav se imenuje botulizem in v preteklih letih je že prišlo do pogina posameznih ptic. Poleg tega so robni jarki koristni tudi kot ovira za dostop kopenskih plenilcev do gnezdišč polojnikov, čiger, sabljark in deževnikov. Kopenski plenilci, kot sta npr. kuna in lisica, namreč nerade plavajo v slani vodi.

Ostalo

V okviru projekta CLIMAPARKS “ Klimatske spremembe in upravljanje zavarovanih območij – v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja in programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013, smo 18.2.2011 v multimedijskem centru (MMC) KPSS na Leri organizirali predavanje mag. Tanje Cegnar iz Agencije Republike Slovenije za okolje z naslovom »PODNEBNE SPREMEMBE IN LJUDJE«, ki so se ga udeležili zaposleni v KPSS, kot tudi drugi zainteresirani.

V okviru projekta CLIMAPARKS je od 9.3.2011 do 10.3.2011 v Ravenni potekala 2. konferenca projektnih partnerjev iz Italije in Slovenije.

V okviru projekta CLIMAPARKS je od 3.10.2011 do 6.10.2011 v Veliki Britaniji potekala strokovna ekskurzija in seznanitev s parkom dobre prakse znotraj EU. Na konferenci v Ravenni je bil izbran Narodni park Lake District.

V okviru projekta CLIMAPARKS smo na infomatu Centra za obiskovalce (MMC) na Leri vzpostavili »Info točko«, kjer si lahko obiskovalci preberejo vse o projektu in podnebnih spremembah.

17.12.2011 je v Marino Portorož prispelo novo plovilo Carolina Skiff 1980 DLX. Plovilo je bilo kupljeno v okviru projekta CLIMAPARKS in se bo v ta namen tudi uporabljalo. Od 13.10.2011 do 18.10.2011 je v Algheru na Sardiniji potekal vsesredozemski simpozij (13th MEDMARAVIS Pan-Medie -

tarranean Symposium), ki ga je organizirala mednarodna organizacija MEDMARAVIS (Mediterranean Marine Bird Association), katere član sveta in predstavnik RS je tudi I. Škornik. Posveta se je udeležilo več kot 50 udeležencev iz 11 sredozemskih držav. KPSS je v sodelovanju z italijanskimi in hrvaškimi kolegi na simpoziju sodeloval s predstavitvijo » Important post-breeding roosting area of Mediterranean Shag Phalacrocorax aristotelis desmarestii in Gulf of Trieste (N Adriatic).«

Omogočanje doživljanja in spoznavanja parka

V okviru delovnega sklopa »Trajnostno obiskovanje parkov« projekta CLIMAPARKS, smo v KPSS vzpostavili tudi monitoring obiskovalcev v parku. 1.11.2010 smo na vhodu na Leri uvedli preštevanje vseh obiskovalcev parka, tudi tistih, ki za vstop v park niso plačali vstopnine (izvzeti so zaposleni v KPSS, lastniki privezov, člani veslaškega kluba in poslovni partnerji podjetja). Iz arhivov smo pridobili čim bolj natančne podatke o številu obiskovalcev v KPSS od leta 2006 dalje. Krajinski park Sečoveljske soline obiskalo rekordnih 47.430 obiskovalcev. 38.702 je bilo obiskovalcev na Leri, medtem ko si je 8.728 obiskovalcev ogledalo Muzej solinarstva na Fontaniggeah. Na Leri smo z vodniki opravili kar 529 vodenih ogledov, ki se jih je udeležilo 16.753 obiskovalcev. Večinoma je šlo za šolske skupine in upokojence, povečuje pa se število obiskovalcev iz tujine. Na Leri je bilo v letu 2011 prodanih 27 letnih kart, 1.801 družinskih, 9.202 odraslih in 15.529 otroških, dijaških, študentskih in upokojenskih vstopnic. 11.745 obiskovalcev je vstopilo v KPSS brezplačno. 56 skupinam smo omogočili brezplačno vodenje, ki se ga je udeležilo 1.347 obiskovalcev. 100 letnih kart smo podarili udeležencem čistilne akcije.Po kopnem je v park vstopilo skupaj 43.082 obiskovalcev kar predstavlja 90.84 %, medtem ko je v park priplulo s plovilom 4.348 obiskovalcev, kar predstavlja 9.16 % vseh obiskovalcev. Od tega jih je na Lero priplulo skupaj 2.291 obiskovalcev, na Fontanigge pa 2.057 obiskovalcev. Pri obiskovalcih, ki v KPSS prihajajo s plovili, so večinoma šolske skupine.

Udeleženci strokovne ekskurzije v Lake District (VB) (Foto: ranger LD).

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Na simpoziju MEDMARAVIS na Sardiniji smo sodelovali s prispevkom o prenočevanju vranjekov v Tržaškem zalivu (Foto: I. Škornik).

2012

Podnebne značilnosti leta 2012 ter trendi nekaterih meteoroloških spremenljivk

Čeprav se leto 2012 pridružuje skupini desetih let, ki so bila najtoplejša, smo leto 2012 tudi v Krajinskem parku Sečoveljske soline začeli s precej zimskimi temperaturami. Povprečna temperatura tako na celinah kot na površju oceanov je bila za 0,45 stopinje višja od dolgoletnega povprečja v letih 1961–1990, ko je bila temperatura 14 stopinj Celzija. Leta od 2001 do 2012 so med 13 najtoplejšimi leti, odkar od leta 1850 spremljajo gibanje povprečnih letnih temperatur. Je pa treba ob tem dodati, da je ta sorazmerno majhen porast povprečne temperature znak, da se globalno segrevanje upočasnjuje.

Na Leri je povprečna letna temperatura znašala 14,3 °C, medtem ko je bilo na Fontaniggeah le malo hladneje in sicer 14,1 °C.

Večina mesecev v letu 2012 je bila nadpovprečno toplih, najbolj je izstopal avgust z najvišjo izmerjeno dnevno temperaturo na Leri 35,6°C ter na Fontaniggeah 35,7 °C. Najnižjo letno temperaturo smo na Leri in Fontaniggeah izmerili 26.2.2012 in sicer -7,6°C.

Vsota padavin je bila v letu 2012 pod dolgoletnim povprečjem. Na Leri je padlo 554,8 mm dežja, medtem ko je bilo na Fontaniggeah izmerjenih 655,4 mm padavin. Največ padavin na območju Sečoveljskih solin je bilo maja in novembra. Na Obali je bil še najmanj namočen marec. Na Leri je marca padlo 0,8 mm dežja, na Fontaniggeah pa 0,2 mm dežja. Trajanje sončnega obsevanja v letu 2012 je bilo daljše, kot v letih 2011. Letna vsota ur sončnega obsevanja na Leri za leto 2012 znaša 3.095,3 ur. Na Leri smo v juliju 2012 izmerili

367,8 ur. Prevladujoč veter na območju Sečoveljskih solin je jugo (SE), ki piha v nočnem času. Močneje in bolj enakomerno piha na Fontaniggeah. Najbolj vetroven je bil februar, s sunki burje do 120 km/h na Leri in 99,8 km/h na Fontaniggeah.

Ohranitev naravnih vrednot, vrst in habitatnih tipov ter krajine

V letu 2012 je bilo zavedenih 3297 popisov oz. opazovanj. Do konca leta 2012 smo v bazo vnesli skupaj 23.981 vnosov. Skupaj je bilo opravljenih 2442 ur monitoringa, od tega je bilo 216 ur porabljenih za vzorčevanje voda, 161 ur za monitoring habitatov, 1180 za analize in laboratorijske raziskave, 739 ur za monitoring ptic, 146 ur je bilo opravljenih s plovilom. V letu 2012 je bilo opaženih 174 vrst ptic, od tega jih je bilo na Fontaniggeah zabeleženih kar 163 vrst, na območju Lere pa 90 vrst ptic.

V januarju 2012 je prezimovalo 61 vrst, v decembru 2012 pa 46 vrst. Skupaj je bilo v letu 2012 na prezimovanju registriranih 68 različnih vrst, 22 vrst je od skupaj 68-tih vrst prezimovalo samo v januarju, medtem ko je 7 vrst od skupaj 68-tih prezimovalo samo v decembru.

V letu 2012 je bila največkrat opazovana vrsta mlakarica Anas platyrhynchos s 199 zapisi, sledita mu rumenonogi galeb Larus michahellis s 166 zapisi ter mala bela čaplja Egretta

Rekordna solinarska sezona v letu 2012. 5628 ton pobrane soli (Foto: I. Škornik).

Tatarske žvižgavke Netta rufina opazovane v letu (Foto: I. Škornik).

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

garzetta s 162 zapisi.

Najštevilčnejša vrsta v letu 2012 je ponovno rumenonogi galeb Larus michahellis z 47.632 registriranimi osebki, sledita mu mlakarica Anas platyrhynchos z 11.636 registriranimi osebki ter rečni galeb Chroicocephalus ridibundus s 7836 osebki.

Gnezditev

Na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline je bilo v letu 2012 evidentiranih 34 vrst gnezdilcev.

V letu 2012 na območju KPSS rdečenogi martinec Tringa totanus ni gnezdil, prav tako nismo zabeležili gnezditve brškinke Cisticola juncidis, čeravno je bil v času opazovan pojoči samec. Jadranska populacija je zaradi izredno nizkih tempertur v februarju utrpela precejšnjo škodo in je ponekod povsem izginila.

V letu 2012 je bilo najdenih 478 gnezd. Največ je bilo legel mestne lastovke Delichon urbicum (78), male čigre Sternula albifrons (72), navadne čigre Sterna hirundo (62), polojnika Himantopus himantopus (54) ter beločelega deževnika Chradrius alexandrinus (52).

Najzgodnješa gnezdilca sta bila rumenonogi galeb Larus michahellis (12.1.2012) ter beločeli deževnik Charadrius alexandrinus (22.3.2012). V letu 2012 se je solinskim gnezdilcem pridružil nov gnezdilec - labod grbec Cygnus olor. Par je, sicer neuspešno, gnezdil ob izlivu reke Dragonje.

Prezimovanje

V januarju 2012 je prezimovalo 61 vrst, v decembru 2012 pa 46 vrst. Skupaj je bilo v letu 2012 na prezimovanju registriranih 68 različnih vrst, 22 vrst je od skupaj 68-tih vrst prezimovalo samo v januarju, medtem ko je 7 vrst od skupaj 68-tih prezimovalo samo v decembru. Prvič je v Sloveniji prezimoval komatni deževnik Charadrius hiaticula. 26.1.2012 je bil opažen na območju Colombera skupaj z beločelimi deževniki Charadrius alexandrinus.

Prelet

V letu 2012 je bilo v času spomladanskega in jesenskega preleta evidentiranih 149 različnih vrst. Spomladanski prelet na območju Sečoveljskih solin poteka večinoma med marcem in majem. V tem času je bilo zabeleženo skupaj 119 vrst. V času jesenskega preleta, ki poteka od avgusta do oktobra pa 109 vrst. 40 vrst se je na preletu pojavilo samo spomladi, 30 vrst pa samo v jesenskem času preleta. Višek spomladanskega preleta v letu 2012 je bil v marcu, jesenskega pa v avgustu. Na preletu prevladujejo številni pobrežniki ter nekatere pevke. Najštevilčnejši je vsekakor škorec Strunus vulgaris, ki se redno pojavlja v večjem številu, številni pa so tudi rečni galebi Chroicocephalus ridibundus, liske Fulica atra, mlakarice Anas platyrhynchos, togotniki Philmachus pugnax, bele Motacilla alba in rumene pastirice M. flava, vriskarice Anthus spinoletta in travniške cipe A. pratensis.

Zanimive in redke vrste Opazovanji malega krivokljuna Loxia curvorostra in črnega laboda Cygnus atratus sta drugo registrirano opazovanje v

KPSS. 24.11.2012 je Lero dvakrat preletel mali krivokljun. Prvi podatek zanj je izpred več kot 100 let. Bivališča malih krivokljunov Loxia curvirostra so iglasti gozdovi, kjer se vse leto hranijo s storži iglavcev. V Sloveniji lahko posamezne večje ali manjše skupine krivokljunov srečamo prek celega leta. Večkrat so bili že opazovani v Slovenski Istri, vendar na območju Sečoveljskih solin nikoli. Zaznamo jih po značilnem oglašanju. Kot izgleda postajajo tudi Sečoveljske soline vse bolj priljubljene tudi labodom, saj se njihovo število na prezimovanju zadnjih 10 let povečuje. Seveda so najbolj pogosti labodi grbci Cygnus olor, letos pa se jim je pridružil tudi avstralski prišlek - črni labod Cygnus atratus. Tujerodna vrsta, ki je bila v Evropo zanešena kot okrasna ptica, se občasno pojavlja povsod po Evropi, ponekod tudi gnezdi. Iz Sečoveljskih solin je znan le en sam podatek o opazovanju te vrste. Opazovan je bil daljnega 9.2.1975, ko ga je na morju pred solinami opazoval A. Šmuc. 21.11.2012 je s 17 labodi grbci plaval v morju pred solinami. Redke vrste, ki so se na območju KPPS pojavile v letu 2012: kamenjar Arenaria interpres, ploskokljunec Limicola falcinellus (tretje opazovanje), tatarska žvižgavka Netta rufina (tretje opazovanje). 21.8.2012 sta bila v bazenu Ob morju na Fontaniggeah opazovana dva osebka kamenjarja Arenaria interpres. Gre za prvo opazovanje te vrste po skoraj dvajsetih letih. Osebka sta se prehranjevala na poloju delno osušenega bazena Ob morju, kjer so jima družbo delali še polojniki Himantopus himantopus, mali Actitis hypoleucos in močvirski martinci Tringa glareola ter spremenljivi prodniki Calidris alpina. To opazovanje je šele 8 opazovanje te vrste na območju KPSS. Nazadnje je kamenjarje, bili so trije, opazoval Luka Božič v istem bazenu daljnega 5.9.1993. 22.8.2012 in 23.8.2012 smo v bazenu ob morju na Fontaniggeah med številnimi pobrežniki opazovali tudi ploskokljunca Limicola falcinellus. Bili so trije, opazovanje pa je tretje zabeleženo opazovanje te vrste na območju Sečoveljskih solin. Prvič so ga tu opazili 1.8.1987, drugič pa 5.9.1993. Kaj povezuje leti 1993 in 2012, da smo samo v dveh dneh opazili dve tako redki vrsti, kot sta kamenjar in ploskokljunec? Pobrskali smo po vremenskih podatkih in ugotovili, da je bilo tudi poletje 1993 precej sušno z nadpovprečno vročim avgustom. Tatarska žvižgavka Netta rufina je bila na območju Sečo -

Kamenjar (Foto: I. Škornik).

Poročilo

veljskih solin opazovana le dvakrat. Prvič jo je daljnega 17.12.1978 opazoval A. Šmuc. Bilo jih je 7. Drugič jo je videl B. Rubinič 15.1.2000. 26.11.2012 se je v bazenu ob morju na Fontaniggeah zadrževalo 8 osebkov. Trije osebki so bili odrasli samci, 1 mladosten samec in 4 samice. Zanimive vrste, ki so se poleg zgoraj že omenjenih novih in redkih vrst na območju KPPS pojavile v letu 2012: planinski orel Aquila chrysaetos, plamenec Phoenicopterus roseus ter rumeni strnad Emberiza citrinella.

Nove vrste

V letu 2012 je bila opažena 1 nova vrsta za območje Sečoveljskih solin – pivka Picus canus

Lov in obročkanje

Občasno smo lovili na obročkovalski postaji Stojbe. Izvedli smo lov in označevanje z barvniumi obročki pri naslednjih vrstahj: beločeli deževnmik, mala in navadna čigra, polojnik ter sabljarka.

Habitati

obdobju 2012 smo na območju Sečoveljskih solin redno vzdrževali vodne režime, ki zagotavljajo optimalne življenjske pogoje rastlinam in živalim. V letu 2012 je bilo opravljenih 501 ur. Za zagotavljanje ustreznih vodnih režimov potekajo v okviru pridobljenih mednarodnih projektov in republiških programov vodnega gospodarstva na območju Sečoveljskih solin sanacijska in druga vzdrževalna dela. Obenem se večji del eksploatacijskega območja uporablja v proizvodne namene pri tradicionalnem pridobivanju soli. Z obnovo območij za izhlapevanje v predelih Mezzane in Piccie, se je občutno povečala površina 1. območja izhlapevanja. Ker se je zaradi, čez vse leto poplavljenih površin na Fontaniggeah pokazalo, da nam površine habitatov slanuš stagnirajo, ponekod pa se je njihova površina celo zmanjšala, smo nastalo situacijo preučili in pripravili predlog za izboljšanje stanja vseh evropsko pomembnih habitatnih tipov tako, da bistveno ne posegamo v ugodne gnezditvene razmere pomembnih vrst, kot tudi ne v tradicionalno pridelavo soli oz. pripravo zgoščenih slanic za proizvodnjo. Pripravili smo osnutek habitatnega akcijskega načrta, s katerim smo povečali zaraščanje površin s halofitno vegetacijo.

Monitoring kakovosti vode

Monitoring kakovosti vode je potekal enkrat mesečno, praviloma sredi meseca. Izvajamo ga s pomočjo WTW Multimetra 350i. Enkrat mesečno smo odvzeli tudi vzorec vode glavnih kanalov in reke Dragonje. Analize te vode so bile opravijene v laboratoriju v KPSS. Z meritvami smo želeli spremljati kakovost vode in ugotoviti kdaj in zakaj prihaja do občasnih anoksij in aviarnega botulizma. V letu 2012 je bilo opravljenih 188 ur. Rezultati meritev in analiz vode, ki so bile opravljene v okviru projekta CLIMAPARKS od leta 2010 do konca leta 2012 so predstavljeni v končnem poročilu projekta ter kasneje še v letnem poročilu naravovarstvenega monitoringa KPSS.

Ostalo

Vranjeki na školjčišču (Foto: I. Škornik).

9.1.2012 so Sečoveljske soline kot prva skupina v letošnjem letu obiskali varovanci projekta Rehabilitacija žrtev vojne v Libiji. Gostje iz Libije so KPSS obiskali na pobudo Občine Piran. 30.1.2012 smo v Vrtcu Morje Lucija izpeljali prvo delavnico za predšolske otroke. Otroci so poleg predstavitve vrst in habitatov, ki jih varujemo preko projekta LIFE sami izdelali tudi svojega polojnika. 13.2.2012 je pričela z oddajanjem v živo nova spletna kamera v KPSS na Leri. V četrtek 22. marca je Sečoveljske soline obiskal Dott. Girolamo Culmone, direktor Naravnega rezervata solin Trapani in Paceco na Siciliji WWF (IT), ki je te dni gost Morske biološke postaje Piran. 25.3.2012 se je v okviru vseslovenske akcije Očistimo Slovenijo tudi v KPSS odvijala čistilna akcija. Čistilne akcije se je na zbirnem mestu Lera-Seča udeležilo 80 prostovoljcev, poleg tega se nam je v Sečovljah pridružilo še 25 gasilcev in otrok. Nabrali smo približno 4 kubične metre smeti. V primerjavi z lanskim letom, je bilo čistilcev manj, vzpodbudno pa je, da je bilo manj tudi smeti v KPSS. V ponedeljek, 26. marca smo se v Ljubljani udeležili delovnega posveta ‘PRILOŽNOSTI OKOLJA IN PODNEBJA’ - o vzpostavitvi programa za okoljske in podnebne ukrepe LIFE, ki ga je organizirala evropska poslanka Dr. Romana Jordan. V okviru projekta CLIMAPARKS je od 12.04.2012 do 13.04.2012 v Matavunu potekala 4. konferenca projektnih partnerjev iz Italije in Slovenije. Konferenco je organizirala ekipa iz JZ Park Škocjanske jame. Direktor podjetja SOLINE d.o.o. Alojz Jurjec je v torek 17.4.2012 v Krajinskem parku Sečoveljske soline sprejel delegacijo Ustavnega sodišča Ruske federacije, ki jo je vodil predsednik sodišča dr. Valerij Dmitrievich Zorkin v spremstvu Veleposlanika Ruske federacije v Sloveniji, dr. Doku Gapurovič Zavgajeva ter predstavniki Ustavnega sodišča Republike Slovenije. 23.4.2012 je izšla monografija »Favnistični pregled ptic Sečoveljskih solin«, avtorja I. Škornika. Zajetna študija obravnava ptičji svet Sečoveljskih solin, ki je plod 25 let dolgega in neutrudnega zbiranja podatkov. V soboto, 21.4. in nedeljo, 22.4.2012 se je v solinah odvijal 10. Solinarski praznik. Ob tej priložnosti smo organizirali otroške delavnice, kjer smo izdelovali ptice, slikali na tekstil in okraševali platnene vrečke z motivi iz narave in solinarstva.

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Popoldan je svojo knjigo z naslovom Favnistični in ekološki pregled ptic Sečoveljskih solin predstavil sodelavec Iztok Škornik, zvečer pa smo se zbrali na odprtju razstave slik in poetike avtorjev Ubalda Trnkoczyja in Vinka Moderndoferja. V nedeljo je v soline prispela solinarska družina, dogajanje pa so obogatili Šavrinski godci, Folklorna skupina Val iz Pirana, TD Taperin in mnogi drugi. Bogato zbirko gradiva o Sečovljah in okolici je predstavil domačin Damir Gregorič. Oba dneva so se na stojnicah predstavljali stojničarji z bogato ponudbo domačih proizvodov iz Slovenije, Avstrije, Italije in Hrvaške ter številna društva. Prvič pa so Sečoveljske soline obiskali tudi poslovni partnerji iz Tajvana. 16.5.2012 smo v KPSS organizirali otroške delavnice in novinarsko konferenco ob priložnosti praznovanja 20. obletnice LIFE programa. Na delavnicah je okoli 60 otrok ustvarilo papirnate ptice (polojnike) in krasilo platnene vrečke z LIFE motivi. Na povabilo predsednika Ustavnega sodišča Republike Slovenije dr. Ernesta Petriča je v nedeljo, 17. junija 2012, na uradni obisk dopotovala delegacija Ustavnega sodišča Republike Albanije, ki jo vodi predsednik Ustavnega sodišča Republike Albanije g. Bashkim Dedja.

V petek, 13.julija je KPSS obiskal svetovno priznani strokovnjak prof. dr. Stjepko Golubić iz Bostonske univerze v ZDA. V okviru projekta CLIMAPARKS so od 13.9.2012 do 14.9.2012 v Italiji potekale obveznosti projektnih partnerjev iz Italije in Slovenije. 13.9.2012 je v sejni sobi občinske palače Taglia di Po (Municipio di Taglio di Po) potekal sestanek projektnega sveta partnerjev.

V okviru projekta CLIMAPARKS je od 1.10.2012 do 5.10.2011 na Portugalskem potekala strokovna ekskurzija in seznanitev s parkom dobre prakse znotraj EU. Kot zadnji od dveh je bil izbran Narodni park Peneda-Gerês.

V petek, 5. oktobra 2012, so Sečoveljske soline postale prizorišče znanstvenega srečanja z naslovom »Sečoveljske soline kot znanstveno raziskovalni in izobraževalni bazen«. Glavni namen srečanja je bil predstaviti soline in podobna okolja iz karseda različnih strokovnih pogledov.

Med 15. in 19. oktobrom 2012 je v mestecu Gotha blizu Biosfernega območja Thuringen Forest v Nemčiji potekalo srečanje partnerjev projekta HABIT-CHANGE, v katerem sodeluje tudi upravljavec KPSS, podjetje Soline d.o.o. Srečanja združenja evropskih zavarovanih območij in letne skupščine Federacije EUROPARC, ki sta potekala v Genku, v

Belgiji, med 22. in 25.oktobrom se je udeležil tudi predstavnik KPSS. Nosilna tema srečanja je bila ”Re-connect” (povezave narava-narava, ljudje-narava, podjetja-biotska pestrost, politike-prakse).

V torek, 27. novembra 2012, je v Kopru v okviru projekta SIMARINE-NATURA (LIFE10NAT/SI/141) potekala delavnica o vzpostavitvi in upravljanju morskih območij Natura 2000 za sredozemskega vranjeka (Phalacrocorax aristotelis desmarestii) v Sloveniji. Delavnice se je udeležil tudi predstavnik KPSS Iztok Škornik s predstavitvijo sredozemskega vranjeka. V okviru projekta CLIMAPARKS je od 12.12.2012 do 13.12.2012 v kraju Cimolais (Dolomiti, Italija) in kraju Prato (Rezija, Italija) potekal 2. projektni sestanek v okviru delovnega sklopa 2 (WP2), ki ga je v okviru projekta CLIMAPARKS vodil in koordiniral KPSS.

Strokovna ekskurzija v Narodni park Peneda-Gerês - Portugalska (Foto: I. Škornik).

Omogočanje doživljanja in spoznavanja parka

V okviru delovnega sklopa »Trajnostno obiskovanje parkov« projekta CLIMAPARKS, smo v KPSS tudi v letu 2012 izvajali monitoring obiskovalcev v parku. Podrobni rezultati tega monitoringa bodo objavljeni v končnem poročilu projekta. V letu 2012 je Krajinski park Sečoveljske soline obiskalo 45.000 obiskovalcev. 36.729 je bilo obiskovalcev na Leri, medtem ko si je 8281 obiskovalcev ogledalo Muzej solinarstva na Fontaniggeah. Na Leri smo z vodniki opravili kar 431 vodenih ogledov, ki se jih je udeležilo 13.585 obiskovalcev. Večinoma je šlo za šolske skupine in upokojence, povečuje pa se število obiskovalcev iz tujine. Število obiskovalcev Krajinskega parka Sečoveljske soline je v primerjavi z letom 2011 nekoliko upadlo. V obdobju 2006-2012 nas je obiskalo 267.743 obiskovalcev.

V KPSS je bilo v letu 2012 prodanih 51 letnih kart, 1876 družinskih, 12.590 odraslih in 18.818 otroških, dijaških, študentskih in upokojenskih vstopnic. 11.886 obiskovalcev je vstopilo v KPSS brezplačno. 109 skupinam smo omogočili brezplačno vodenje, ki se ga je udeležilo 1.895 obiskovalcev. 100 letnih kart smo podarili vsem udeležencem čistilne akcije. Po kopnem je v park vstopilo skupaj 41.256 obiskovalcev, od tega na Leri 34.135 obiskovalcev in na Fontaniggeah 7.121 obiskovalcev. S plovilom je v park vstopilo 3.754 obiskovalcev, od tega na Leri 2.594 obiskovalcev in na Fontaniggeah 1.160 obiskovalcev.

V letu 2012 je postal obisk Muzeja solinarstva na Fontaniggeah za obiskovalce KPSS enostavnejši, saj zanj ni potrebno doplačati vstopnine. Za vstop v muzej velja enotna vstopnica KPSS, ki velja za obe območji (Lera in Fontanigge).

Poročilo o izvajanju javne službe-

upravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Podnebne značilnosti leta 2013 ter trendi nekaterih meteoroloških spremenljivk

Leto 2013 je bilo od 1 do 2 °C toplejše kot v povprečju obdobja 1961–1990; nadpovprečno topla je bila tudi večina mesecev, med letnimi časi je bil pozitivni odklon največji poleti. Poletno vročino je spremljala suša, avgusta pa smo na mnogih merilnih mestih izmerili doslej najvišjo temperaturo zraka, ponekod je celo presegla 40 °C. Največ padavin je bilo v Posočju, ponekod so presegle 2800 mm. Proti jugu in vzhodu je količina padavin pojemala. Dolgoletno povprečje je bilo skoraj povsod preseženo, odkloni pa niso presegli 20 %. Na Leri je povprečna letna temperatura znašala 14,3 °C, medtem ko je bilo na Fontaniggeah le malo hladneje in sicer 14,1 °C.

Večina mesecev v letu 2013 je bila nadpovprečno toplih, najbolj je izstopal avgust z najvišjo izmerjeno dnevno temperaturo na Leri 36,2°C ter na Fontaniggeah 35,6 °C. Najnižjo letno temperaturo smo na Leri izmerili 27.1.2013 in sicer -3,4°C, medtem ko je bila na Fontaniggeah najnižja temperatura izmerjena 27.1.2013 in 16.3.2013, znašala je -3,3 °C. Vsota padavin je bila v letu 2013 nad dolgoletnim povprečjem. Na Leri je padlo 909,7 mm dežja, medtem ko je bilo na Fontaniggeah izmerjenih 947,3 mm padavin. Največ padavin na območju Sečoveljskih solin je bilo marca, maja in novembra.

Na Obali je bil še najmanj namočen julij. Na Leri je julija padlo 4,8 mm dežja, na Fontaniggeah pa 6,4 mm dežja. Trajanje sončnega obsevanja v letu 2013 je bilo krajše, kot v letih 2011 in 2012. V Portorožu je bilo to z 2.309 urami nekoli-

ko pod dolgoletnim povprečjem osončeno leto (1961-1990), vir: ARSO). Letna vsota ur sončnega obsevanja na Leri za leto 2013 znaša 2.749,5 ur. Sonce je na Letališču Portorož v juliju 2013 sijalo 361 ur. Na Leri smo v juliju 2013 izmerili 368,8 ur. Prevladujoč veter na območju Sečoveljskih solin je jugo (SE), ki piha v nočnem času. Močneje in bolj enakomerno piha na Fontaniggeah. Najbolj vetroven je bil februar.

Ohranitev naravnih vrednot, vrst in habitatnih tipov ter krajine

Zbrali smo 29.991 favnističnih podatkov (podatek = zapis o določeni vrsti, na določenem kraju, ob določenem času), ki govorijo o 1.240.400 opazovanih osebkih. Skupaj je evidentiranih 299 vrst ptic, ki so bile v obdobju 1870–2013 na območju Sečoveljskih solin zabeležene vsaj enkrat. Od vseh registriranih vrst je kar 87 vrst na seznamu ptic iz Priloge I ptičje direktive in vrst selivk iz 4. člena. Od tega je kar 30 vrst t.i. kvalifikacijskih vrst, za katere se določa SPA območja.

V letu 2013 je bilo opaženih 176 vrst ptic, od tega jih je bilo na Fontaniggeah zabeleženih kar 161 vrst, na območju Lere pa 78 vrst ptic.

V letu 2013 je bila največkrat opazovana vrsta mlakarica s 183 zapisi, sledita mu rumenonogi galeb Larus s 134 zapisi

22.2.2013 je sneg pobelil Sečoveljske soline. Pogled na Alto na Fontaniggeah (Foto: I. Škornik)

Gnezdo sabljarke (Foto: I. Škornik).

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

ter polojnik s 119 zapisi. Najštevilčnejša vrsta v letu 2013 je rumenonogi galeb s 34.155 registriranimi osebki, sledita mu kmečka lastovka z 10.205 registriranimi osebki ter mlakarica s 6.530 osebki.

V 15 lovnih dnevih v letu 2013, v katerih je sodelovalo 6 obročkovalcev, je bilo ujetih in obročkanih 1.828 ptic, ki so pripadale kar 39 različnim vrstam.

Gnezditev

Na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline je bilo v letu 2013 evidentiranih 37 vrst gnezdilcev. V letu 2013 je bilo najdenih 528 gnezd. Ponovno gnezdita liska in rdečenogi martinec.

Prezimovanje

V januarju 2013 je prezimovalo 61 vrst, v decembru 2013 pa 46 vrst. Presenetljiva je ugotovitev oz. potrditev o rednem prezimovanju rdečeglavega kraljička Regulus ignicapilla . Na podlagi večkratnega ulova istih osebkov v času prezimovanja ter ulova v dveh različnih prezimovalnih obdobjih, lahko z gotovostjo sklepamo, da so Stojbe pomembno prezimovališče za to vrsto. Prvi rdečeglavi kraljički, ki so kasneje na območju Stojb tudi prezimovali, so k nam prileteli že v septembru. Število osebkov nekaterih vrst se je v zimskem času zmanjšalo. Med njimi največ pri žvižgavki Anas penelope.

Prelet

V letu 2013 je bilo v času spomladanskega in jesenskega preleta evidentiranih 148 različnih vrst. V času spomladanskega preleta je bilo v letu 2013 evidentiranih 127 različnih vrst, v času jesenskega preleta pa 87 vrst. 61 vrst se je na preletu pojavilo samo spomladi, 21 vrst pa samo v jesenskem času preleta.

Zanimive in redke vrste

Zanimive in redke vrste, ki so se na območju KPPS pojavile v letu 2013: tatarska žvižgavka Netta rufina, močvirska uharica Asio flammeus, kačar Circaetus gallicus, planinski hudournik Apus melba, mali detel Dendrocopos minor, črnočeli srakoper Lanius minor, močvirska sinica Poecile palustris, sredozemski kupčar Oenanthe hispanica, citronasta pastirica Motacilla citreola, rjasta kozarka Tadorna ferruginea, črna raca Melanita nigra, brkata sinica Panurus biarmicus, zlata prosenka

Pluvialis apricaria.

Nove vrste

V letu 2013 je bila opažena 1 nova vrsta za območje Sečoveljskih solin in sicer 21.11.2013 bledi hudournik Apus pallidus

Lov in obročkanje

V 15 lovnih dnevih v letu 2013, v katerih je sodelovalo 6 obročkovalcev, je bilo ujetih in obročkanih 1.828 ptic, ki so pripadale kar 39 različnim vrstam.

Habitati

V okviru projekta LIFE je bil izdelan podrobnejši načrt za upravljanje z vodami in habitati, ki med drugim predvideva tudi določitev območij, v katerih je prelivanje morske vode omejeno, poleg tega pa so predvidene tudi akcije tehničnih ureditev za nastanek »okopnitev«. V letu 2013 smo pričeli z deli za zagotovitev okopnin na območju Fontanigge. Vseh del nismo zaključili. Izkopan je bil tudi robni jarek od vhoda na Fontaniggeah do Muzeja solinarstva. Predlaganih zaščitnih kovinskih vrat nismo postavili. na osnovi podatkov kartiranja habitatnih tipov, ki so potekala na območju KPSS, smo izdelali karto pomembnih habitatov v 100 x 100 m UTM razdelitvi. V okviru projekta CLIMAPARKS smo nabavili tudi Multikopter DJI Phantom 2 Vision, s katerim smo do oktobra 2014 opravili aerofotografiranje habitatov Sečoveljskih solin iz višine 200 m.

Ostalo

Izdelane so bile smernice za ohranitev ciljnih habitatov v območju Natura 2000 v Jernejevem kanalu (estuarij, sestoji metličevja) so namenjene predvsem načrtovalcem posegov pri ureditvenih delih v tem kanalu. Na levi brežini kanala se v sklopu projekta LIFE MANSALT izvajajo dela na obnovi zidov, s katerimi bo preprečeno nenadzorovano preplavljanje območja solin, kjer so pomembni habitati, gnezdišča ciljnih solinskih ptic, življenjski prostori ribjih vrst in rastišča slanoljubnih rastlin. Na desni brežini pa Občina Piran načrtuje ureditev območja za privez manjših plovil. Smernice sestavljajo poglavja, v katerih so opisane pravne in upravljavske podlage, v katerih je zahtevana ohranitev ugodnega ohranitvenega stanja v kanalu in se nadaljujejo s konkretnimi usmeritvami,

Rjasta kozarka na Fontaniggeah. (Foto: I. Škornik)

Kamniti zid na levi brežini Jernejevega kanala (Foto: A. Grbec).

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

ki jih je treba upoštevati pri izvedbi del. Smernice so bile že posredovane tudi odgovornim na piranski občini. V okviru projekta LIFE MANSALT je bil izdelan Vrstni akcijski načrt za desetletno obdobje za tri ciljne vrste ptic: beločelega deževnika, malo in navadno čigro. Akcijski načrt za posamezno vrsto sestavljata dva nosilna dela (biološko ovrednotenje in opis akcij) ter povzetek. V sklopu biološkega ovrednotenja so podani podatki o vrsti, njeni razširjenosti, biologiji, populacijskih trendih in dejavniki ogrožanja ter že izvedeni ukrepi za zagotavljanje ugodnega ohranitvenega stanja. Med akcijami pa so na osnovi pregleda zakonskih in programskih dokumentov ter območij določene konkretne akcije za izboljšanje stanja populacij na terenu in potrebni podporni ukrepi. Po opravljenih pripravljalnih delih v letu 2012, so se v letu 2013 pričela obsežnejša dela na obnovi leve brežine Jernejevega kanala. 28.5.2013 smo v Evropskem parlamentu v okviru dogodka ‘Zgodba o soli’ predstavili Krajinski park Sečoveljske soline in projekt LIFE MANSALT. Okoli 60 gostov se je udeležilo dogodka in ob druženju spoznalo posebnost tega območja, pomen biodiverzitete in kulturne dediščine. Poudarili smo, kako zelo pomembni so evropski projekti za območja Natura 2000. Prisotnim smo predstavili tudi prve posnetke filma LIFE – Življenje na visoki nogi, ki nastaja v okviru projekta LIFE. V okviru dogodka Sapore di Sale, ki ga je organiziral Park Delta del Po Emilia Romagna smo v dneh od 6.-8.9.2013 v Cervii predstavili LIFE MANSALT projekt. Na dogodku se je predstavil tudi italijanski projekt LIFE MC-SALT – Environmental Management and Conservation in Mediterranean saltworks and coastal lagoons. Priložnost smo izkoristili za izmenjavo izkušnje glede izvajanja ekološke obnove, monitoringa in usmerjanja obiskovalcev. 3.11.2013 je v Ljubljani potekal 8. strokovni posvet – Pregled upravljanja območij Natura 2000, ki ga je organiziral Zavod RS za varstvo narave. V letu 2013 je Slovenija sprejela dopolnitve Uredbe o območjih Natura 2000. Evropski Komisiji je Slovenija oddala drugo poročilo o stanju vrst po Direktivi o habitatih. Izteka pa se tudi prvi Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2007-2013. Pripravljene so bile analize doseganja ciljev in izvajanja ukrepov upravljanja Nature 2000, ki so bile skupaj s poročilom po Direktivi o habitatih predstavljene na 8. strokovnem posvetu z naslovom Pregled

upravljanja območij Natura 2000. Na posvetu smo v prostoru, namenjenemu predstavitvi posterjev o upravljanju z območji Natura 2000 predstavili tudi projekt LIFE MANSALT.

V okviru projekta CLIMAPARKS so od 5.2.2013 do 7.2.2013 vseh italijanskih partnerjih potekali projektni sestanki v okviru delovnega sklopa 2 (WP2), ki ga je v okviru projekta CLIMAPARKS vodil in koordiniral KPSS.

V okviru projekta CLIMAPARKS je od 11.04.2013 do 12.4.2013 v Cimolaisu (Italija) potekal zadnji projektni sestanek partnerjev projekta CLIMAPARKS pred zaključno konferenco, ki bo 17.10.2013 v Portorožu.

V okviru projekta CLIMAPARKS se je 18.10.2013 v Portorožu zaključilo tridnevno druženje partnerjev strateškega projekta ClimaParks. V sredo 16.10.2013 se je v Centru za obiskovalce na Leri (KPSS) odvijalo srečanje partnerjev, dan kasneje (17.10.2013) je bila v Smaragni dvorani GH Bernardin zaključna konferenca, ki se je je udeležilo približno 100 udeležencev in 13 predavateljev.

V okviru projekta SALTWORKS je 14.03.2013 in 15.03.2013 v Portorožu potekalo 2. vmesno srečanje projektnih partnerjev iz Italije in Slovenije. V okviru projekta Saltworks smo v Krajinskem parku Sečoveljske soline postavili novo učno pot.Projekt Saltworks deluje v okviru Programa Čezmejnega sodelovanja SLOVENIJA – ITALIJA 2007-2013. V projektu sodelujejo 4 soline, ki se nahajajo na programskem območju med Italijo in Slovenijo: soline v kraju Cervia, soline v kraju Comacchio, Sečoveljske in Strunjanske soline. Med 9. in 14. avgustom 2013 smo v sodelovanju z Zavodom Egea izvedli poletni kamp, ki se ga je udeležilo 13 študentov biologije. 27.8.2013 in 28.8.2013 smo izvedli izobraževanje za učitelje osnovnih šol. 25.9.2013 smo v MMC na Leri izvedli likovno delavnico, ki se jo je udeležilo 21 otrok OŠ Sečovlje. V letu 2013 smo uspešno zaključili tudi s projektom HABIT-CHANGE. 5. marca 2013 je bila na sedežu Stalnega predstavništva Nemčije pri Evropski uniji v Bruslju predstavitev rezultatov in priporočil projekta HABIT-CHANGE. Konec oktobra 2013 smo zaključili s štetjem vranjekov na prenočišču pred Sečoveljskimi solinami. Na mrojektu SIMARINE smo sodelovali kot podpornik projekta in izvajalec monitoringa vranjekov na prenočiščih. Udeležili smo se strokovnega posveta “Sredozemski dan obale”, ki je potekal v Pretorski palači v Kopru. Na posvetu

Zaključna konferenca projekta Climaparks v GH Bernardin (Foto: B. Lozej). Ekskurzija udeležencev konference Climaparks z ladjo Laho po slovenski obali (Foto: I. Škornik).

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline

je I. Škornik predstavil model upravljanja KPSS. Slovensko okoljsko ministrstvo je dogodek obeležilo 18.9.2013, z organizacijo posveta v Kopru. Na dogodku so predstavniki različnih državnih institucij predstavili državne okvirje za upravljanje z obalnim in morskim območjem ter programe, ki bodo v novi finančni perspektivi 2014-2020 omogočali financiranje različnih projektov v povezavi z morjem Namen Sredzemskega dneva obale je krepitev zavesti o pomenu in ogroženosti obale kot naravnega in gospodarskega vira. Poteka vsako leto 25. septembra kot obletnica ratifikacije Protokola o celovitem upravljanju z obalo (ICZM Protokol), ki ga Slovenija leta 2009 ratificirala kot prva sredozemska država.

13. 6. 2013 smo v kanalu Pichetto opravili testne meritve temperature in prevodnosti v površinskem sloju vode z daljinsko vodenim plovilom Čigra, ki je plod domačega znanja treh partnerjev: Okoljsko inženirstvo, Henigman in MBP NIB. 22.8.2013 je KPSS obiskala delegacija, ki jo je vodil ameriški senator g. Thomas Richard »Tom« Harkin. V spremstvu župana, g. Petra Bossmana in drugih gostov je gospod senator spoznal posebnosti solin in tradicionalnega postopka pridelave soli.

V sredo 8. maja 2013 je KPSS obiskal minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan s sodelavci. Ekipi ministrstva smo predstavili koncept upravljanja s parkom, ki temelji na koncesijskem razmerju in nekatere nove pridobitve v parku.

ogled. 76,8 % je bilo domačih obiskovalcev, slabo četrtino (23,2 %) vodenih ogledov pa predstavljajo tujci, med katerimi je največ angleško in nemško govorečih obiskovalcev (oboji s po 17,9 %), sledijo jim obiskovalci iz Italije (4,3 %), slaba odstotek pa predstavljajo vodeni ogledi v drugih jezikih (ruščina, srbohrvaščina,...).

Po strukturi obiskovalcev so na prvem mestu učenci osnovnih šol, dijaki in študenti (43,5 %), sledijo jim odrasli obiskovalci (39,0 %), novinarji in poslovni partnerji (9,5 %) ter upokojenci (6,9 %). Slab odstotek (0,8 %) predstavljajo osebe sposebnimi potrebami, le v enem samem primeru je bil voden ogled za vrtec.

Število obiskovalcev Krajinskega parka Sečoveljske soline se je v primerjavi z letom 2012 povečalo in preseglo mejo 50.000 obiskovalcev v enem letu.

V KPSS je bilo v letu 2013 prodanih 37 letnih kart, 2461 družinskih, 14.452 odraslih in 23.111 otroških, dijaških, študentskih in upokojenskih vstopnic. 3.532 obiskovalcev je vstopilo v KPSS brezplačno, od tega je bilo 851 otrok in 66 učiteljev v okviru programa CŠOD Doma Burja iz Seče, s katerimi zgledno sodelujemo že vse od nastanka parka. 100 letnih kart smo podarili udeležencem čistilne akcije.

Po kopnem je v park vstopilo skupaj 49.161 obiskovalcev, medtem ko je s plovilom v park priplulo 1.839 obiskovalcev. Usluge Thalasso Spa Lepa Vida je koristilo 2.355 obiskovalcev.

Omogočanje doživljanja in spoznavanja parka

V letu 2013 je Krajinski park Sečoveljske soline obiskalo 51.000 obiskovalcev. 42.820 je bilo obiskovalcev na Leri, medtem ko si je 8.180 obiskovalcev ogledalo Muzej solinarstva na Fontaniggeah. Na Leri smo z vodniki opravili kar 544 vodenih ogledov, ki se jih je udeležilo 17.190 obiskovalcev, medtem ko je bilo v muzeju solinarstva 210 vodenih ogledov, udeležilo pa se jih je 6350 obiskovalcev. Slaba polovica (46,0 %) obiskovalcev se je odločila za voden

Osnovnošolci na vodenem ogledu v solinah (Foto: I. Škornik). Za obiskovanje so zanimive tudi Fontanigge. (Foto: I. Škornik)

Izobraževalna delavnica za otroke v okviru projekta Saltworks (Foto: L. Kastelic).

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Podnebne značilnosti leta 2014 ter trendi nekaterih meteoroloških spremenljivk

Leto 2014 se je začelo z nenavadno toplim vremenom. Januar, februar in marec so bili med najtoplejšimi od začetka meritev, od dolgoletnega povprečja so bili toplejši tudi za 4°C ali več. Edino obdobje hladnega vremena je bilo ob koncu januarja in deloma v začetku februarja, sicer je bilo zmerno toplo ali pretoplo glede na referenčno 30-letno obdobje 1981–2010. Tudi april je bil še znatno pretopel, nato so do septembra sledili temperaturno zmerni meseci, močnejših vročinskih valov nismo beležili. Meteorološko poletje je bilo v primerjavi s prejšnjimi leti sveže, a normalno glede na referenčno 30-letno obdobje. Oktober in december, še bolj pa november so bili bistveno toplejši od dolgoletnega povprečja. Zlasti toplo je bilo sredi oktobra in od 4. do približno 17. novembra, regionalno pa tudi v posameznih dneh decembra. Zaradi nekaj neobičajno toplih mesecev in odsotnosti izrazito hladnih mesecev je letošnje leto najtoplejše od začetka stalnih meteoroloških meritev v Sloveniji, to je od leta 1850. Sodeč po še daljših časovnih nizih meritev iz sosednjih držav lahko z veliko gotovostjo trdimo, da je bilo letošnje leto najtoplejše vsaj od konca 18. stoletja.

Na Leri je povprečna letna temperatura znašala kar stopinjo več kot leto poprej in sicer 15,3 °C, medtem ko je bilo na Picci še topleje in sicer 15,5 °C. Mesec januar se je pričel dokaj toplo, saj je bila najvišja dnevna temperatura v KPSS zabeležena 5.1.2012. Na Leri je ta znašala 15,5 °C. Temperatura ves januar ni padla po ničlo. Najnižja januarska temperatura je bila 1,1°C na Leri.

Najbolj vroče je bilo 12.6.2014 na Leri (33,2 °C), kot tudi na Picci (33,6 °C). Najnižjo letno temperaturo smo izmerili 31.12.2014 in sicer na Leri -1,8 °C, na Picci -1,3 °C . Marca je bilo tudi izredno vetrovno. Prevladoval je jugo. Letna vsota ur sončnega obsevanja na Leri za leto 2014 znaša 2853 ur. Na Leri smo v juliju 2014 izmerili 348 ur, kar je 20 ur manj kot leto prej. Podobno kakor pri temperaturi zraka smo tudi pri višini padavin zabeležili nekaj izjemnih mesecev. V večjem delu države so bili zelo mokri januar, februar in september. Ponekod je bilo veliko moče tudi v poletnih mesecih in novembra. Znaten padavinski primanjkljaj smo na državni ravni beležili le marca. Povsod po Slovenijo je bila letna višina padavin daleč nad dolgoletnim povprečjem, ponekod celo najvišja v obdobju 1961–2014. Po doslej zbranih in digitaliziranih arhivskih meteoroloških podatkih je bilo leto 2014 na ravni Slovenije najbolj namočeno po rekordno mokrem letu 1937, ko je tudi v Sečoveljskih solinah padlov več kot 1600 mm padavin. Vsota padavin je bila na območju Sečoveljskih solin v letu 2014 druga največja po letu 1937. Na Leri je padlo 1390,9 mm dežja, medtem ko je na Picci padlo 1383,3 mm. Največ padavin na območju Sečoveljskih solin je bilo februarja, julija in septembra. Najbolj suh je bil marec.

Vremenska postaja iz Fontanigg je bila v začetku leta 2014 postavljena na območje Piccia (Foto: I. Škornik).

15.10.2014 je poleg vetra padlo tudi veliko dežja. Rreka Dragonja na Fontaniggeah. (Foto: I. Škornik)

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Ohranitev naravnih vrednot, vrst in habitatnih tipov ter krajine

Skupaj je evidentiranih 299 vrst ptic, ki so bile v obdobju 1870–2014 na območju Sečoveljskih solin zabeležene vsaj enkrat. Od vseh registriranih vrst je kar 87 vrst na seznamu ptic iz Priloge I ptičje direktive in vrst selivk iz 4. člena. Od tega je kar 30 vrst t.i. kvalifikacijskih vrst, za katere se določa SPA območja. 29 vrst je na Rdečem seznamu ptičev gnezdilcev (Škornik, 2012).

V letu 2014 je bilo opaženih 164 vrst ptic, od tega jih je bilo na Fontaniggeah zabeleženih kar 149 vrst, na območju Lere pa 65 vrst ptic.

V letu 2014 je bila največkrat opazovana vrsta mlakarica z 73 zapisi, sledita mu polojnik galeb z 65 zapisi ter velika bela čaplja z 61 zapisi. Najštevilčnejša vrsta v letu 2014 je rumenonogi galeb z 23.966 registriranimi osebki, sledita mu mlakarica s 4.215 registriranimi osebki ter duplinska kozarka z 2.570 osebki.

Gnezditev

Podatke o gnezdilcih Sečoveljskih solin smo zbrali z načrtnim kvantitativnim popisom v popisni mreži UTM 100 x 100 m. Od leta 2011 smo v gnezditvenem času območje Sečoveljskih solin natančno pregledali po vsej površini primerni za gnezdenje. Vodnih površin brez blatnih otočkov nismo pregledovali. Od skupno 787 kvadratov velikosti 100 x 100 m, jih je nekaj manj kot 500 primernih za gnezdenje. Na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline je bilo do konca leta 2014 evidentiranih 54 vrst gnezdilcev, od tega jih le 25 vrst gnezdi v solinah. Redno jih gnezdi 39 vrst, občasno jih gnezdi še 6. Na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline je bilo v letu 2014 le 32 vrst, toliko jih je namreč gnezdilo na območju solin.

V letu 2014 se je med gnezdilci spet pojavil rečni galeb Chroicocephalus ridibindus , ki je že gnezdil leta 2010. Par teh ptic je spet gnezdil na zaraščenem otočku na območju

Life. Najdeno je bilo gnezdo z jajci, ki pa je kasneje propadlo zaradi močnih nalivov in dviga vodne gladine. V letu 2014 se je med gnezdilce vrnila brškinka, ki je kot gnezdilka zaradi hudega mraza izginila v letu 2012.

Sabljarka je v Sečoveljskih solinah od leta 2008 uspešno gnezdi, število gnezdečih parov pa strmo narašča. V gnezditveni sezoni 2014 jih je gnezdilo že skoraj 30 parov.

Prezimovanje

V obdobju 2013–2014 je bilo na prezimovanju opaženih 78 vrst. 22 vrst je od skupaj 78 je prezimovalo samo v januarju, medtem ko je 11 vrst prezimovalo samo v decembru.

V zimi 2013/2014 je bilo evidentiranih 69 vrst, v zimi 2013/2014 58 vrst, v zimi 2014/2015 pa 78 vrst.

V januarju 2014 je prezimovalo 36 vrst, v decembru 2014 pa 82 vrst.

Prelet

V letu 2014 je bilo v času spomladanskega in jesenskega preleta evidentiranih 140 različnih vrst. V času spomladanskega preleta je bilo v letu 2014 evidentiranih 117 različnih vrst, v času jesenskega preleta pa 77 vrst. 63 vrst se je na preletu pojavilo samo spomladi, 23 vrst pa samo v jesenskem času preleta.

Zanimive in redke vrste

Zanimive in redke vrste, ki so se na območju KPPS pojavile v letu 2014: močvirski lunj Circus pygargus, beloliska Melanita fusca , kratkoprsti plezalček Certhia brachydactyla , rečni cvrčalec Locustella fluviatilis, močvirska uharica Asio flammeus, rjasta kozarka Tadorna ferruginea. 23.5.2014 je bil na gramozni poti ob območju Life najden tudi kadaver močvirske uharice. Ali gre za isti osebek je nemogoče sklepati.

Nove vrste

V letu 2014 je bila opažena 1 nova vrsta za območje Sečoveljskih solin–sveti ibis Threskiornis aethiopicus. 8.5.2014 so 4 osebki leteli nad solinami.

Lov in obročkanje

V marcu 2014 smo na območju Stojb pričeli z rednim lovom in obročkanjem ptic. V 79 lovnih dnevih v letu 2014, v katerih

Kadaver redke močvirske uharice najden na Fontaniggeah 23.5.2014 (Foto: I. Škornik).

Del območja Life iz zraka (Foto: I. Škornik).

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

je sodelovalo 10 obročkovalcev, je bilo ujetih in obročkanih 2.322ptic, ki so pripadale kar 56 različnim vrstam.

Habitati

Z dronom smo do oktobra 2014 opravili aerofotografiranje habitatov Sečoveljskih solin iz višine 200 m. Po že opravljenem fotografiranju pa je sledila programska nadgradnja multikopterja, ki ne omogoča letenja v neposredni bližini letališč (za manjša letališča, kot je Portorož v radiusu 1.5 km) in maksimalno višino letenja 120 m. Večji del Sečoveljskih solin se zaradi bližine letališča Portorož ne da več fotografirati iz zraka.

Ostalo

Tudi v letu 2014 je projekt LIFE MANSALT potekal skladno s projektnimi cilji. Zaključili smo vsa predvidena dela na levem bregu kanala Drnica (obnovljeno 518m kamnitega zidu), dokončali vgradnjo 420 m skalometa na čelnem morskem nasipu, obnovili smo prve metre nasipov v kanalih Pichetto in Curto, sezidali smo 300 m kamnitega zidu na levi brežini Jernejevega kanala; omenjena dela učinkovito prispevajo k nadzoru prelivanja voda v času visokega plimovanja in s tem k zagotavljanju ugodnega ohranitvenega stanja ciljnih vrst in habitatov, kar z drugimi besedami pomeni, da so slanoljubne rastline odslej dovolj časa na suhem, kar je potrebno za njihov obstoj in razvoj in da jajca in mladiče na tleh gnezdečih solinskih ptic ne odplaknejo več ekstremno visoki plimni valovi, izkopali 1.200 m (skupno že 3200 m od začetka projekta) robnih jarkov okoli solnih bazenov na Fontaniggeah, s čemer je omogočeno boljše kroženje vode, kar pomeni več kisika v vodi za ribo solinarko in druge vrste, več kisika za vse vodne organizme in otežen dostop kopenskih plenilcev kot sta lisica in kuna do gnezd solinskih ptic,. Pričeli smo z obnovitvenimi deli v močvirju Rudnik-Koreja, kjer je nastalo novo sladkovodno okno z dvema otokoma, dovolj globoko in razgibano, da bodo želve sklednice tam tudi v poletni vročini našle primerni vodni habitat za svoj obstoj. V letu 2013 smo izvedli 25 delavnic, v letu 2014 pa 22 delavnic, na katerih smo predstavili pomen omrežja Natura 2000 in razložili namen projekta LIFE MANSALT. Na ta način udeležence delavnic seznanjamo o pomenu varovanja narave tudi za obstoj človeka in dvigujemo okoljsko zavest. Dokončana je tudi delovna verzija 10 minutnega filma o biodiver-

ziteti Sečoveljskih solin, ki bo na ogled vsem obiskovalcem parka. Projekt LIFE MANSALT zagotavlja več kot 40 polnih zaposlitev za obdobje 5 let, še nekajkrat večje pa je število posrednih zaposlitev. 24.6.2014, je v KPSS potekala tiskovna konferenca, ki je potekala na plovilih, in na kateri so bili predstavljeni projekti, ki se izvajajo v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Leto 2014 so v KPSS nedvomno zaznamovale neugodne vremenske razmere. Velika količina dežja (skupna vrednost padavin je v septembru že presegla 1000 mm, kar je skoraj dvojna vrednost dolgoletnega povprečja padavin za Portorož, ki znaša nekaj nad 500 mm. Padavine so se pogosto pojavljale v obliki zelo močnih nalivov, velikokrat pa so deževna obdobja trajala tudi po več dni. Poleti, ko naj bi v submediteranskem pasu prevladovali sončni dnevi, so bile letos nad solinami značilne močne nevihte z dežjem. Leto 2014 je prvo v zadnjih nekaj desetletjih, ko solinarji niso pridelali niti grama soli.

V letu 2014 smo v KPSS sprejeli kolege iz Bolgarije, ki izvajajo različne LIFE projekte. Dne 23.maja 2014 so bili pri nas predstavniki projekta MC-SALT, LIFE/10/NAT/IT/000256, ki so partnerji pri italijanskem nosilcu projekta LIFE. Dne 16.10.2014 pa so bili pri nas predstavniki kar dveh LIFE projektov, in sicer projekta Salt of Life, LIFE08/NAT/BG/000277 in projekta Life for the Burgas Lakes, LIFE08/10/NAT/IT/000256.

V okviru projekta LIFE MANSALT smo izvajali redno spremljanje stanja habitatov in tudi vegetacije. Med raziskavami, ki so bile opravljene, je tudi popis tujerodnih in invazivnih rastlinskih vrst. Evidentirali smo petnajst tujerodnih in invazivnih rastlinskih vrst. K sreči še nobena od njih s svojim bohotenjem na račun domorodnih vrst pretirano ne ogroža domačih rastlinskih vrst. Kljub temu bo treba problematiki spremljanja pojavljanja in razširjenosti tujerodnih in invazivnih vrst posvetiti posebno pozornost v sklopu upravljanja s KPSS. Podžupanja občine Piran Meira Hot in direktor podjetja Soline Pridelava soli d.o.o. Klavdij Godnič sta 24.6.2014 odprla učno sprehajalno pot SALTWORKS na območju Fontanigge. Pot v skupni dolžini skoraj 2 km, deloma poteka po lesenem mostovžu nad solinskimi bazeni in se nadaljuje po zemeljski, utrjeni poti. Ob tej priložnosti je bila izvedena tudi tiskovna konferenca , ki je potekala na plovilih, in na kateri so bili predstavljeni projekti, ki se izvajajo v Krajinskem parku Sečoveljske soline.

Zaposleni iz NIB Morska biološka postaja Piran ter Zavod za ribištvo Slovenije izvajajo tudi redne monitoringe ribe solinarke (Foto: I. Škornik). Predstavitev modela KPSS na konferenci Adriatic Flyway v Albaniji (Foto: P. Bečka).

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je v sodelovanju s Krajinskim parkom Sečoveljske soline ter društvom Morigenos 15.1.2014 izvedlo prireditev “Čudovito morje”. Kot je povedala Bia Rakar iz Društva za opazovanje in proučevanja ptic Slovenije, je dogodek namenjen vsem ljubiteljem morja in morskih živali. Premierno je bil predstavljen 13 minutni film o sredozemskem vranjeku. Drugi del dogodka, ki se je v multimedijski dvorani Krajinskega parka Sečoveljske soline pričel po predstavitvi filma, je bila še predstavitev knjige Vranjek “Ari in njegovo prvo potovanje”. Po uvodnih prebranih odlomkih pravljice, ki jih je brala Vanesa Bezlaj, mlada ornitologijna iz Medvod, sta se občinstvu predstavili še avtorici knjige pisateljica Petra Vrh Vrezec in ilustratorka Kristina Krhin. Druženje smo zaključili s člani društva Morigenos, ki so nam predstavili delfine v slovenskem morju.

Od 30.9.2014 doo 03.10.2014 je v mestu Drač v Albaniji potekala “Druga mednarodna konferenca Adriatic Flyway”, ki se je je udeležil tudi strokovni sodelavec KPSS I. Škornik s prispevkom “Securing favorable ecological status of species and Habitats and traditional Salinas: visitor management and salt-production process and Sečovlje Salina Nature Park”, s katerim smo želeli predstaviti model trajnostnega upravljanja zavarovanega območja.

Zadnji delovni dan so bile organizirane tudi delavnice, 3.10.2014 pa je bil organiziran celodnevni izlet, kjer smo si v glavnem ogledali Narodni Park Karavasta.

14.2.2014 smo se udeležili delavnice “Finančna orodja za upravljanje zavarovanih območij”, ki je v okviru projekta AdriaWet2000 potekala v Gorici (Italija). Predaval je predstavnik mednarodne organizacije IUCN Dr. James Hardcastle.

Julija 2014 je Google začel s fotografiranjem ulic v Sloveniji in posneto že vključil v Google Street View Slovenija. 25.3.2014 so pričeli s fotografiranjem parkovnih poti v KPSS s pomočjo nahrbtnika Trekker.

V okviru sodelovanja z Morsko biološko postajo Piran (Nacionalni inštitut za biologijo) ter Naravoslovnotehniško fakulteto (Univerza v Ljubljani) je bilo izvedeno vzorčenje sedimentov v kanalu Pichetto v Sečoveljskih solinah. 24.3.2014 je na območju KPSS potekala čistilna akcija.

Omogočanje doživljanja in spoznavanja parka

V letu 2014 je Krajinski park Sečoveljske soline obiskalo 38.435 obiskovalcev. 33.056 je bilo obiskovalcev na Leri, medtem ko si je 5.379 obiskovalcev ogledalo Muzej solinarstva na Fontaniggeah. Na Leri smo z vodniki opravili kar 460 vodenih ogledov, ki se jih je udeležilo 15.051 obiskovalcev. Dobra polovica (53,1 %) obiskovalcev se je odločila za voden ogled. 66,8 % je bilo domačih obiskovalcev, slabo tretjino (33,2 %) vodenih ogledov pa predstavljajo tujci, med katerimi je največ nemško (14,7 %) in angleško govorečih obiskovalcev (13,8 %), sledijo jim obiskovalci iz Italije (2,8 %), 2% pa predstavljajo vodeni ogledi v drugih jezikih (ruščina, srbohrvaščina...).

Po strukturi obiskovalcev so na prvem mestu učenci osnovnih šol, dijaki in študenti (46,7 %), sledijo jim odrasli obiskovalci (37,9 %), novinarji in poslovni partnerji (4,1 %) ter upokojenci (9,1 %). Odstotek in pol (1,5 %) predstavljajo osebe s posebnimi potrebami, le v dveh primerih je bil voden ogled za vrtec. Število obiskovalcev Krajinskega parka Sečoveljske soline je v primerjavi z letom 2013 močno upadlo.

V KPSS je bilo v letu 2014 prodanih 37 letnih kart, 1570 družinskih, 10.398 odraslih in 19.801 otroških, dijaških, študentskih in upokojenskih vstopnic. 3.271 obiskovalcev je vstopilo v KPSS brezplačno, od tega je bilo 975 otrok in 80 učiteljev v okviru programa CŠOD Doma Burja iz Seče, s katerimi zgledno sodelujemo že vse od nastanka parka. 100 letnih kart smo podarili udeležencem čistilne akcije.

Po kopnem je v park vstopilo skupaj 36.562 obiskovalcev, medtem ko je s plovilom v park priplulo 1.873 obiskovalcev. Od začetka aprila do konca septembra je na območju Lere vozilo električno vozilo Villager 8, ki prevaža obiskovalce od vhoda na Leri do Thalasso Spa Lepa Vida in Centra za obiskovalce (MMC). Obiskovalcem Lepe Vide prevoza z električnim vozilom ni potrebno plačati, medtem ko se je za plačljiv prevoz do MMC v letu 2014 odločilo 834 obiskovalcev parka. V letu 2014 je Muzej Sergeja Mašere iz Pirana na Fontaniggeah omogočil brezplačno uporabo koles. Tovrstni prevoz do Muzeja solinarstva je izkoristilo približno 2600 obiskovalcev. Usluge Thalasso Spa Lepa Vida je koristilo 2.378 obiskovalcev. Obisk KPSS se je v letu 2014 zmanjšal za več kot 10.000 obiskovalcev. Razlogi so predvsem v slabem vremenu in najverjetneje tudi v višjih cenah storitev KPSS.

Odprtje poti Saltworks na Fontaniggeah (Foto: A. Grbec).

Poročilo o izvajanju javne službe-

upravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

2015

Podnebne značilnosti leta 2015 ter trendi nekaterih meteoroloških spremenljivk

Leto 2015 je bilo za več kot 2 °C toplejše kot v povprečju obdobja 1961–1990.

V letu 2015 so bili v nižinskem svetu vsi meseci nadpovprečno topli, v visokogorju sta za dolgoletnim povprečjem zaostajala september in oktober. Povprečna temperatura zraka je bila na Kredarici rekordno visoka, po vsej državi pa je bila opazno nad dolgoletnim povprečjem.

Jesen je bila nadpovprečno topla, večina ozemlja je zabeležila presežek med 1 in 2 °C. Jesen 2015 je bila nadpovprečno topla, vendar smo v preteklosti že večkrat imeli toplejše jeseni. December 2015 je bil povsod toplejši kot v dolgoletnem povprečju, največji presežek so zabeležili v visokogorju. Decembra so povsod močno prevladovali nadpovprečno topli dnevi.

Sonce je povsod sijalo več časa kot običajno, približno polovica ozemlja je dolgoletno povprečje presegla za več kot desetino.

Prevladovali so meseci s skromnejšimi padavinami od dolgoletnega povprečja, najbolj izrazito pa izstopa december. December je bil na vseh prikazanih postajah izjemno suh. Na Leri je povprečna letna temperatura znašala 14,8 °C. Večina mesecev v letu 2015 je bila nadpovprečno toplih, najbolj je izstopal avgust z najvišjo izmerjeno dnevno temperaturo na Leri 37,1°C. Najnižjo letno temperaturo smo na Leri izmerili 31.12.2013 in sicer -3,2°C. Popvprečna julijska temperatura na Leri je bila za 3 stopinje višja od dolgoletnega julijskega povprečja.

Na vseh prikazanih postajah so padavine zaostajale za dolgoletnim povprečjem, najbolj v Portorožu, najmanjši zaostanek je bil v Novem mestu.

Vsota padavin je bila v letu 2015 pod dolgoletnim povprečjem. Na Leri je padlo 558,6 mm dežja. Največ padavin na območju Sečoveljskih solin je bilo oktobra in sicer 132,7 mm. Na Obali je bil še najmanj namočen december. Na Leri je decembra 2015 padlo le 1,4 mm dežja.

Trajanje sončnega obsevanja v letu 2015 je bilo daljše, kot v letih prej. Letna vsota ur sončnega obsevanja na Leri za leto 2015 znaša 3.031,5 ur. Sonce je na Leri v juliju 2013 sijalo 373 ur.

Prevladujoč veter na območju Sečoveljskih solin je jugo (SE), ki piha v nočnem času. Najbolj vetroven je bil ponovno februar.

Ohranitev naravnih vrednot, vrst in habitatnih tipov ter krajine

Monitoring ptic se izvaja tedensko (vsaj enkrat ali bolje dvakrat v začetku tedna). Pri popisovanju v zimskem času, ko je osebkov veliko, se izvaja štetje vsaj dvakrat ali trikrat tedensko, kjer v popisu sodelujeta vsaj eden ali dva popisovalca. Kartiranje gnezdilcev se izvaja v gnezdilnem obdobju na celotnem območju KPSS vse dokler se ne evidentira vseh za

Ker je bil večji del solin zaradi gradbenih del povsem suh, je bil dostop do gnezdišč čiger povsem enostaven. To so izkoristile tudi lisice. (Foto: kamera)

Kljub letu z malo padavinami, je bila solinarska sezona pod povprečjem (Foto: I. Škornik)

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

KPSS pomembnih gnezdilcev. Tudi v letu 2015 smo nadaljevali z zbiranjem neobjavljenih podatkov.

V letu 2015 smo opravili 535 ur monitoringa. Za obravnavano območje se je v širšem obdobju 1973–2015 nabrala množica podatkov o preletnikih, prezimovalcih ter podatkov pred in po gnezditvi. Za obdobje 1983–2004 so podatki zbrani bolj ali manj sistematično. Od leta 2004 do 2015 so podatki rezultat izvajanja rednega tedenskega monitoringa ptic na popisnem območju. Zbrali smo 31.057 favnističnih podatkov (podatek = zapis o določeni vrsti, na določenem kraju, ob določenem času), ki govorijo o 1.277.144 opazovanih osebkih. Skupaj je evidentiranih 301 vrst ptic, ki so bile v obdobju 1870–2015 na območju Sečoveljskih solin zabeležene vsaj enkrat. Od vseh registriranih vrst je kar 87 vrst na seznamu ptic iz Priloge I ptičje direktive in vrst selivk iz 4. člena. Od tega je kar 30 vrst t.i. kvalifikacijskih vrst, za katere se določa SPA območja. 29 vrst je na Rdečem seznamu ptičev gnezdilcev (Škornik, 2012).

V letu 2015 je bilo zabeleženih 185 vrst ptic, od tega jih je bilo na Fontaniggeah zabeleženih kar 167 vrst, na območju Lere pa 74 vrst ptic.

V letu 2015 je bila največkrat opazovana vrsta mlakarica s 81 zapisi, sledita mu beločeli deževnik s 68 zapisi ter labod grbec s 58 zapisi. Najštevilčnejša vrsta v letu 2015 je rumenonogi galeb s 7.974 registriranimi osebki, sledita mu mlakarica z 7.906 registriranimi osebki ter kreheljc s 3.157 osebki.

Gnezditev

Na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline je bilo v letu 2015 evidentiranih 24 vrst gnezdilcev.

V letu 2015 je spet uspešno gnezdila brškinka, ki je kot gnezdilka zaradi polarnega mraza leta 2012 povsem izginila iz severnega Jadrana.

V letu 2013 je bilo najdenih 127 gnezd. Leto 2015 se uvršča med najtoplejša leta pri nas. To je bilo leto toplotnih rekordov, poplav in suš. Povsod po državi je bila povprečna letna temperatura za več kot 2°C nad povprečjem 1961–1990.

Prevladovali so meseci s skromnejšimi padavinami od dolgoletnega povprečja.

Zaradi vremenskih razmer ter gradbenih del v okviru projekta

LIFE MANSALT so bile soline blj ali manj brez vode. Bazeni, kjer gnezdijo večina solinskih ptic so bili sredi gnezditvene sezone popolnoma brez vode, tudi robni jarek se je zaradi pomanjkanja vode povsem skrčil in tako omogočil dostop nekaterim kopenskim plenilcem, predvsem lisici. Lisica je bila glavni vzrok za povsem neuspešno gnezditveno sezono za malo in navadno čigro. Izplenjena so bila vsa legla in požrti vsi mladiči na gnezdišču. Nekaj parov navadne čigre je poskusilo v drugo na ombočju tretjega izhlapevanja, vendar tudi tu neuspešno. Nekoliko bolje so jo odnesli beločeli deževniki, polojniki in sabljarke. Beločeli deževnik predvsem zato, ker gnezdi precej razpršeno, polojnik in sabljarka pa ker sta ti dve vrsti v letu 2015 gnezdili na območju drugega in tretjega izhlapevanja, v katerih je bilo dovolj vode. Skupaj s študenti PU smo izvedli pilotno raziskavo in več kot mesec dni trajajoča neposredna opazovanja na terenu čez ves dan. Na gnezdišča smo namestili tudi lovske kamere, ki so beležile vsa dogajanja na gnezdiščih čiger. Poizskusno smo postavili tudi mrežno zaščito na 2 gnezdi navadne čigre in eno gnezdo male čigre. Zaščita naj bi preprečevala plenjenje legel s strani zračnih plenilcev (siva vrana, sraka), vendar so opazovanja in posnetki pokazali, da do poskusa plenjenja sploh ni prišlo. Srake, ki so se pojavile na gnezdiščih čiger, so se pojavile takoj po plenjenju lisic. Mrežnate zaščite smo pravočasno odstranili.

V juliju 2015 so se na območju LIFE končala ureditvena dela na gnezdišču za redke in ogrožene ptice, ki so potekala v okviru projekta LIFE MANSALT. Z manjšim gradbenim strojem smo na omenjenem območju »postavili« 45 novih otokov različnih oblik, višin in velikosti. Največji med njimi meri več kot 50 m, širok pa je dobrih 6 m. Na tem območju gnezdijo številne navadne in male čigre, sabljarke, polojniki in rdečenogi martinci, kot tudi beločeli deževniki. Od blatnih otokov, ki so ostali po gradbenih posegih nekdanjega podjetja HIDRO Koper v začetku osemdesetih let, se jih je do danes ohranila le peščica. Ker so nam v letošnjem letu razmere omogočile, da smo se lahko z manjšim bagerjem prebili v osrednji del območja LIFE (manj padavin, drugi gradbeni posegi …), smo se odločili za izgradnjo novih blatnih otokov, na katerih si bodo lahko že v naslednji sezoni novo gnezdišče poiskale številne solinske gnezdilke. Območje bo zaradi novo nastalih otokov lahko povsem zalito z morsko vodo, ki bo preprečevala dostop do gnezdišč kopenskim plenilcem, kot sta lisica in kuna.

Posamezna območja, ki so bila vključena v habitatni akcijski načrt prej in po okopnitvi (Foto: I. Škornik).

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Prezimovanje

V letu 2015 je na območju KPSS prezimovalo 65 vrst. V januarju 2015 je prezimovalo 48 vrst, v decembru 2015 pa 50 vrst. Januarja 2015 je bilo 15 takih vrst, ki so prezimovale samo v januarju in ne v decembru, 17 vrst pa takih, ki so prezimovale samo v decembru in ne tudi v januarju. Ponovno smo na podlagi večkratnega ulova istih osebkov v času prezimovanja potrdili redno prezimovanju rdečeglavega kraljička Regulus ignicapilla . Prav tako zanimiv jer bil ulov rumenoglavega kraljička Regulus regulus in vrbjega kovačka Phylloscopus collybita z našim obročkom, ki se je vrnil na prezimovanje v Stojbe. Število osebkov nekaterih vrst se je v zimskem času zmanjšalo. Med njimi največ pri žvižgavki Anas penelope

Prelet

V letu 2015 je bilo evidentiranih 152 vrst. V času spomladanskega preleta 2015 je bilo evidentiranih 129 vrst, v času jesenskega preleta 2015, ki poteka od avgusta do novembra, pa 77 vrst. 75 vrst se je na preletu pojavilo samo spomladi, 23 vrst pa samo v jesenskem času preleta. Sredi letošnjega septembra sta bila na območju obročkovalske postaje Stojbe ulovljena dva čebelarja, ki sta na nogi nosila nemške kovinske obročke. Najdba je vsekakor izjemna, saj tujih najdb te vrste v Sloveniji še nismo imeli.

Zanimive in redke vrste 1.9.2015 se je v eno od mrež ulovila tudi pisana penica Sylvia nisoria. Ulovljen je bil prvoletni osebek. Podatek je zanimiv predvsem zato, ker gre za šele drugo najdbo te vrste na območju KPSS. Prvič sta jo na Stojbah ujela Rudi Tekavčič in Vojko Havliček 15.8.2011. Tudi takrat se je ujel prvoletni osebek. 20.05.2015 je bil na makadamski poti ob kanalu Grande v predelu Corsolonga opazovan in fotografiran osebek laškega škrjanca. Gre nedvomno za prvo opazovanje te vrste v Sečoveljskih solinah, saj ga je ob Dragonji, najverjetneje na hrvaškem Krasu Rujevca, daljnjega leta 1881 opazoval Bernardo Schiavuzzi. Laški škrjanec Melanocorypha calanadra je stepska ptica. Poseljuje južno, jugovzhodno in vzhodno Evropo. Največje evropske populacije živijo v Španiji, Turčiji in Rusiji. Po letu 1950 je bil laški škrjanec v Sloveniji opazovan le enkrat. Glede na bližino gnezdeče populacije v hrvaškem

Kvarnerju so možna opazovanja predvsem v submediteranskem delu Slovenije.

Nove vrste

V letu 2015 sta bili opaženi 2 novi vrsti za območje Sečoveljskih solin in sicer 10.03.2015 moškatna bleščavka Carina moschata, ki ni avtohtona vrsta ter 23.8.2015 italijanski vrabec Passer italiae, ki ga je na območju Stojb v mrežo ujel T. Mihelič.

Lov in obročkanje

V letu 2015 smo na območju Stojb nadaljevali z rednim lovom in obročkanjem ptic. V 86 lovnih dnevih v letu 2015, v katerih je sodelovalo več kot 30 obročkovalcev, je bilo ujetih in obročkanih 2.322 ptic, ki so pripadale kar 62 različnim vrstam. V letu 2015 smo izvedli tudi prvo Mrežijado - strokovno srečanje obročkovalcev iz vse Slovenije in lov v znanstvene namene, ki se ga je udeležilo 27 ljubiteljev ptic iz vse Slovenije. 20 ornitologov z dovoljenji za izvajanje lova oz. označevanja (obročkanja) ptic, skupaj s predstavnikom KPSS ter Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki organizira to dejavnost v Sloveniji, je postavilo 60 najlonskih mrež v dolžini 1 km. Pri nekaterih ciljnih vrstah (beločeli deževnik, polojnik, sabljarka ter navadna in mala čigra) smo nadaljevali z označevanjem z zanje posebej izdelanimi barvnimi obročki, na katerih je tudi koda.

Habitati

V letu 2013 smo pričeli z deli za zagotovitev okopnin na območju Fontanigge. Dela so bila izvedena po akcijskem načrtu, ki je bil predlagan. Eden od glavnih ciljev projekta LIFE MANSALT je ohranjanje ugodnega stanja habitatov. V okviru tega projekta je bil izdelan tudi osnutek Habitatnega akcijskega načrta v KPSS, s katerim smo z nekaterimi izvedbenimi deli zagotovili približno 50 ha okopnin ali občasno poplavljenih bazenov, na katerih smo pričakovali ugodno sukcesijo halofitov in halofitne vegetacije. Po dveh letih od vzpostavitve okopnin na Fontaniggeah, so rezultati zaraščanja slonoljubnih rastlin in vegetacije več kot pričakovani, saj so se nekatere površine povsem zarasle. Kot je bilo pričakovati, se je na suhih površinah solinskih bazenov na Fontaniggeah množično razrasel sicer vedno pionirski osočnik (Salicornia europaea), takoj za njim pa še primorski slanorad (Suaeda maritima ). Na

29.9.2015. Posvet za Načrt upravljanja voda 2015 -2021 (Posvet za jadranske reke z morjem (Foto: I. Škornik).

Ob otvoritvi lesenega mostovža na Leri. (Foto: B. Morgan).

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

omenjenih območjih se širijo tudi halofitne trajnice, kot sta grmičasta členjača (Arthrocnemum fruticosum), tolščakasta loboda Atriplex portulacoides ) in ozkolistna mrežica (Limonium angustifolium ).

Ker pa so bile v letu 2015 zaradi drugih gradbenih posegov na suhem tudi površine, ki niso bile namenjene okopninam, se je površina novo nastalih rastišč halofitne vegetacije bistveno povečala in znaša približno 52 ha. Med habitatnimi tipi, katerih površina razraščenosti se je bistveno povečala so pionirski sestoji vrst rodu Salicornia in drugih enoletnic na mulju in pesku (1310) ter sredozemska slanoljubna grmičevja Sarcocornetea fruticosi (1420).

Na Zavodu za ribištvo so v okviru obveznosti spremljanja populacijskega stanja in trendov za živalske vrste, katerih ugodno ohranitveno stanje je v interesu Evropske skupnosti, izvedli analizo spremljanja stanja ribe solinarke v Sloveniji. Ta vrsta ribe živi v slanih in brakičnih vodah ob slovenski obali. Rezultati spremljanja stanja populacije v KPSS so spodbudni.

Ostalo

V petek, 16.10.2015 smo organizirali zaključno tiskovno konferenco projekta LIFE MANSALT. Na tiskovni konferenci so bili predstavljeni rezultati petletnega LIFE+ MANSALT projekta, ki se je zaključil s 30. septembrom 2015. Izdelana so bila Tehnično-varstvena navodila za varstvo ciljnih vrst in habitatov, ki so uvrščene na dodatke direktive o ptičih in direktive o habitatih Pri ureditvenih delih na jernejevem kanalu. Izdelan je bil naravovarstveni program »Življenje po življenju«. V okviru projekta so bile izdelane tudi študije »Pregled floristične pestrosti v krajinskem parku sečoveljske soline«, »Poročilo o monitoringu ciljnih vrst ptic v projektu LIFE MANSALT«, »Monitoring ribe solinarke v Sečoveljskih solinah« V okviru projekta LIFE MANSALT smo pripravili še drugi, daljši film z naslovom ''Človek in narava v Sečoveljskih solinah''. V filmu je obširneje predstavljen preplet človeka in narave v tem prostoru skozi stoletja. Podano je zaključno poročilo projekta LIFE MANSALT. V juliju smo zaposleni v KP Sečoveljske soline in KP Strunjan v okviru projekta CARS-OUT! obiskali norveškega projektnega partnerja v Narodnem parku Jotunheimen. Prijazno osebje parka nas je vodilo preko najbolj zanimivih točk parka in nam med tem razložilo, kako je organiziran motorni promet v parku. Projekt CARS-OUT! je potekal od januarja 2015

in prvi rezultati so že vidni. Postavljena je bila protiprašna zaščita in utrjena je bila obstoječa poti na Lero, prav tako so bila izvedena dela za ureditev nove pešpoti. Izvedba teh del je bila zelo pomembna za dosego najpomembnejših ciljev projekta, to je popolno opustitev dostopa v park z motornimi vozili in okoljsko sprejemljiv obisk KPSS. 10.3.2015 smo pričeli s postavitvijo novih parkovnih tabel na Fontaniggeah, ki so nastale v okviru projekta LIFE MANSALT. 4.6.2015 je v MMC na Leri v okviru izobraževanja ZRSVN potekala delavnica za zavarovana območja na Obali. 4.9.2015 so pričeli z obnovitveni deli mostu čez kanal Sv. Jerneja na Leri. 2.10.2015 smo se udeležili Srečanja zavarovanih območij Slovenije v Matavunu. 29.9.2015 smo bili na posvetu za Načrt upravljanja voda 2015 -2021 - Posvet za jadranske reke z morjem.

Predavanje o prilagoditvah na “slano” za najmlajše v vrtcu Morje v Luciji. 27.11.2015 (Foto: vrtec Morje)

Omogočanje doživljanja in spoznavanja parka

V letu 2015 je Krajinski park Sečoveljske soline obiskalo 35.608 obiskovalcev. 33.130 je bilo obiskovalcev na Leri, medtem ko si je 2.478 obiskovalcev ogledalo Muzej solinarstva na Fontaniggeah. Na Leri smo z vodniki opravili kar 411 vodenih ogledov, ki se jih je udeležilo 12.510 obiskovalcev. Dobra tretjina (35,0 %) obiskovalcev se je odločila za voden ogled. 68 % je bilo domačih obiskovalcev, slabo tretjino (32 %) vodenih ogledov pa predstavljajo tujci, med katerimi je največ nemško (10,4 %) in angleško (9,7 %) govorečih obiskovalcev, sledijo jim obiskovalci iz Italije (4,1 %), slab odstotek pa predstavljajo vodeni ogledi v drugih jezikih (ruščina, srbohrvaščina,...).

Po strukturi obiskovalcev so na prvem mestu odrasli obiskovalci (37,7 %), na drugem učenci osnovnih šol, dijaki in študenti (36,5 %), sledijo jim upokojenci (9,7 %) ter novinarji in poslovni partnerji (4,9 %) . Odstotek in pol (1,46 %) predstavljajo osebe sposebnimi potrebami, le v enem samem primeru je bil voden ogled za vrtec. Število obiskovalcev Krajinskega parka Sečoveljske soline se je v primerjavi z letom 2014 zmanjšalo predvsem zaradi manjšega števila obiskovalcev na Fontaniggeah. Tam se je obisk v primerjavi z letom prej prepolovil. Vzrok temu je vsekakor neredno obratovanje Muzeja solinarstva, domnevno zaradi pomanjkanja sredstev.

V KPSS je bilo v letu 2015 prodanih 24 letnih kart, 1449 družinskih, 10.051 odraslih in 16.264 otroških, dijaških, študentskih in upokojenskih vstopnic. 3.680 obiskovalcev je vstopilo v KPSS brezplačno

Po kopnem je v park vstopilo skupaj 33.508 obiskovalcev, medtem ko je s plovilom v park priplulo 2.100 obiskovalcev. Usluge Thalasso Spa Lepa Vida je koristilo 3.948 obiskovalcev.

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Podnebne značilnosti leta 2016 ter trendi nekaterih meteoroloških spremenljivk

Tudi leto 2016 je bilo za več kot 2 °C toplejše kot v povprečju obdobja 1961–1990. V povprečju je bila temperatura na Leri v letu 2016 za desetinko nižja, kot leto poprej. V letu 2016 so bili vsi meseci nadpovprečno topli, razen maja in decembra. Veliko je bilo padavin. Januar je bil toplejši in večinoma bolj moker in sončen kot običajno. Februar je bil nadpovprečno topel in obilno namočen. Vodnatost in temperatura rek sta bili nadpovprečni. V marcu je bila glavnina padavin zbrana v prvi tretjini meseca. 26. aprila je pozeba poleg sadnega drevja prizadela tudi poljščine. Maja je sončnega vremena primanjkovalo, padavine pa so bile nadpovprečne. Temperatura morja je junija dosegla že 26,8 °C. Med 25. in 27. junijem smo bili v Sloveniji priča krajevnim neurjem z močnimi nalivi, sunki vetra in ponekod tudi s točo. Na svetovni ravni se je julija nadaljevalo izjemno toplo vreme. Ponekod so 13. julija pustošila krajevna neurja, naslednji dan se je občutno shladilo. Avgust je bil nadpovprečno topel in sončen. Tudi v avgustu so bila krajevna neurja z nalivi, sunki vetra in točo. September je bil toplejši in bolj suh kot v dolgoletnem povprečju. Oktober je bil hladnejši kot običajno. November je bil nadpovprečno namočen. Največ padavin je bilo v hribovitem svetu zahodne Slovenije. Tudi vodnatost rek je bila velika. V začetku novembra je bilo morje nadpovprečno toplo, imelo je 18 °C. DEcember je bil hladnejši od dolgoletnega povprečja in skoraj brez padavin. Sonce je povsod sijalo več časa kot običajno, približno polovica ozemlja je dolgoletno povprečje presegla za več kot desetino.

Na Leri je povprečna letna temperatura znašala 14,7 °C. Večina mesecev v letu 2016 je bila nadpovprečno toplih, najbolj je izstopal junij z najvišjo izmerjeno dnevno temperaturo na Leri 35,3°C. Najnižjo letno temperaturo smo na Leri izmerili 11.01.2016 in sicer -3,9°C. Popvprečna julijska temperatura na Leri je bila za več kot 2 stopinje višja od dolgoletnega julijskega povprečja. Nadpovprečno topli so bili tudi prvi štirje meseci v letu.

Vsota padavin je bila v letu 2016 nad dolgoletnim povprečjem. Na Leri je padlo 940,4 mm dežja. Največ padavin na območju Sečoveljskih solin je bilo februarja in sicer 200 mm. Na Obali je bil še najmanj namočen december. Na Leri je decembra 2016 padlo le 2,6 mm dežja. Trajanje sončnega obsevanja v letu 2016 je bilo krajše, kot leto prej. Letna vsota ur sončnega obsevanja na Leri za leto 2016 znaša 3.016,5 ur. Sonce je na Leri v juliju 2016 sijalo 370,5 ur. Prevladujoč veter na območju Sečoveljskih solin je jugo (SE), ki piha v nočnem času. Najbolj vetrovna sta bila februar in marec.

Ohranitev naravnih vrednot, vrst in habitatnih tipov ter krajine

Zbrali smo 33.322 favnističnih podatkov (podatek = zapis o določeni vrsti, na določenem kraju, ob določenem času), ki govorijo o 1.337.752 opazovanih osebkih.

Polojnik na gnezdu (Foto: I. Škornik).

30.11.2016. Zanimiv pojav stotisočih plavajočih jajčec solinskega rakca v zimskem času (Foto: I. Škornik).

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja

Skupaj je evidentiranih 305 vrst ptic, ki so bile v obdobju 1870–2016 na območju Sečoveljskih solin zabeležene vsaj enkrat. Od vseh registriranih vrst je kar 87 vrst na seznamu ptic iz Priloge I ptičje direktive in vrst selivk iz 4. člena. Od tega je kar 30 vrst t.i. kvalifikacijskih vrst, za katere se določa SPA območja. 29 vrst je na Rdečem seznamu ptičev gnezdilcev (Škornik, 2012).

V letu 2016 je bilo zabeleženih 178 vrst ptic, od tega jih je bilo na Fontaniggeah zabeleženih kar 162 vrst, na območju Lere pa 78 vrst ptic.

V letu 2016 je bila največkrat opazovana vrsta polojnik s 93 zapisi, sledita mu mlakarica s 91 zapisi ter rumenonogi galeb s 89 zapisi. Najštevilčnejša vrsta v letu 2015 je ponovno rumenonogi galeb s 24.551 registriranimi osebki, sledita mu mlakarica z 3.605 registriranimi osebki ter škorec s 3.355 osebki. Za območje Fontanigge je bilo v letu 2016 ugotovljenih 162 (91 %) od skupaj 178 ugotovljenih vrst, medtem ko smo na Leri našteli le 78 (43,8 %) vrst ptic. 94 vrst smo registrirali le na Fontaniggeah, medtem ko je bilo 10 vrst opaženih samo na Leri. Pestrost ptic je na Leri v primerjavi s Fontaniggeami manjša, kar ne preseneča. Do podobnih rezultatov je prišel tudi Škornik v Favnističnem in ekološkem pregledu ptic Sečovelskih solin, kjer trdi, da se je zaradi postopnega spreminjanja ekoloških razmer na območju Sečoveljskih solin v zadnjih desetletjih spremenila več kot polovica vrstne sestave združbe ptic med Lero in Fontaniggeami (Škornik, 2012).

Gnezditev

Na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline je bilo v letu 2016 evidentiranih 17 vrst gnezdilcev. Tudi leto 2016 se uvršča med najtoplejša leta pri nas. To je bilo leto toplotnih rekordov, poplav in suš. Povsod po državi je bila povprečna letna temperatura za več kot 2°C nad povprečjem 1961–1990. Prevladovali pa so meseci z nadpovprečno količino padavin od dolgoletnega povprečja. V juliju 2016 so se na območju LIFE končala ureditvena dela na gnezdišču za redke in ogrožene ptice. Z manjšim gradbenim strojem smo na omenjenem območju »postavili« 45 novih otokov različnih oblik, višin in velikosti. Največji med njimi meri več kot 50 m, širok pa je dobrih 6 m. Na tem območju so v letu 2016 gnezdile predvsem sabljarke, polojniki, navadne in male čigre, rdečenogi martinci, kot tudi beločeli deževniki. Obmo -

parka Sečoveljske soline 2003-2021

čje je bilo zaradi novo nastalih otokov kasneje povsem zalito z morsko vodo, ki naj bi preprečevala dostop do gnezdišč kopenskim plenilcem, kot sta lisica in kuna, vendar je lisica ponovno plenila, predvsem tam, kjer je plenila že leto prej, kar kaže, da gre najverjetneje za isti osebek ali več osebkov, ki so prišli do gnezdišč tudi po vodi.

Prezimovanje

V letu 2016 je na območju KPSS prezimovalo 63 vrst. V januarju 2016 je prezimovalo 48 vrst, v decembru 2016 pa 59 vrst. Januarja 2016 je bilo 10 takih vrst, ki so prezimovale samo v januarju in ne v decembru, 21 vrst pa takih, ki so prezimovale samo v decembru in ne tudi v januarju.

Ponovno smo na podlagi večkratnega ulova istih osebkov v času prezimovanja potrdili redno prezimovanje rdečeglavega kraljička Regulus ignicapilla Število osebkov nekaterih vrst se je v zimskem času zmanjšalo. Med njimi največ pri žvižgavki Anas penelope in liski Fulica atra. Povečalo pa se je število prezimujočih labodov grbcev Cygnus olor. Dokaj redno se v zimskem času pojavlja plamenec Phoenicopterus ruber.

Prelet

Spomladanski prelet na območju Sečoveljskih solin poteka večinoma med marcem in majem, jesenski prelet pa poteka od avgusta do oktobra. V obdobju (1983–2009) je bilo evidentiranih 213 vrst. V času jesenskega preleta (1983–2009), ki poteka od avgusta do novembra, pa 211 vrst. Mnogo vrst se na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline ustavi tako na preletu kot tudi na prezimovanju. 134 vrst se na preletu pojavlja redno (Škornik, 2012).

V letu 2016 je bilo evidentiranih 153 vrst. V času spomladanskega preleta 2016 je bilo evidentiranih 92 vrst, v času jesenskega preleta 2016, ki poteka od avgusta do novembra, pa 120 vrst. 33 vrst se je na preletu pojavilo samo spomladi, 61 vrst pa samo v jesenskem času preleta.

Zanimive in redke vrste

Do leta 2016 je bilo od 305 registriranih vrst na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline 125 takih vrst (42.8 %), ki so bile opažene manj kot desetkrat. 32 vrst se je tu pojavilo le enkrat, 20 vrst se je tu pojavilo dvakrat, 24 vrst se je tu pojavilo trikrat.

Udeleženci 2. mrežijade na Stojbah (Foto: I. Škornik). Klavžar (Foto: I. Škornik).

Krajinskega

Nove vrste

V letu 2016 so bile opažene 4 nove vrste za območje Sečoveljskih solin: klavžar Geronticus eremita, mali orel Aquila pennata, mušja listnica Philloscopus innornatus, beloglavi strnad Emberiza leucocephala 18.5.2016 nas je italijanska kolegica in ornitologinja Nicoletta Perco obvestila, da so na območju Sečoveljskih solin v petek 13.5.2016 okoli 17 h izgubili GPS signal s klavžarjem (Geronticus eremita), ki je del mednarodnega projekta Waldrapp. Klavžar z imenom Balthasar je priletel v soline preko Rovinja iz Toscane, kjer je prezimoval skupaj z ostalimi klavžarji iz projekta. Klavžarja je v petek opazovalo tudi osebje letališča, ko se je sprehajal med letali, isti dan pa ga je na letališki zgradbi fotografirala tudi krajanka Sečovelj. 19.5.2016 smo pregledali celotno območje, kjer naj bi bila nazadnje oddana klavžarjeva lokacija. Ta je bila na hiši ob kanalu Grande ob letališču. Pregledali smo tudi območje Letališča Portorož, za kar se seveda zahvaljujemo osebju letališča, vendar klavžarja nismo našli. Na srečo se je “javil” sam z juga istrskega polotoka blizu Fažane. V Evropi je klavžar izumrl v začetku 17. stoletja, potem ko je ob človeku stoletja dolgo gnezdil v južnih delih Nemčije. Vzrok izumrtja: streljanje, jemanje mladičev iz gnezda in preganjanje. Na nesrečo je veljal klavžar za prvovrstno delikateso, posvečeno predvsem le najvišjim duhovnim in posvetnim vladarjem. Nekaj manj kot 200 osebkov še živi v Maroku in Siriji. Okoli 2000 jih živi v ujetništvu. Upodobljen je tudi na freskah v Hrastovljah. Najverjetneje je živel tudi na Kraškem robu. Balthasar pripada skupini za reintrodukcijo inštituta Konrad Lorenz v Avstriji in je označen z barvnimi obročki ter GPS oddajnikom.

To je prvo pojavljanje klavžarjev na območju KPSS. To, da se pojavlja povsod ob letališčih, pa ne preseneča, saj je le-teh vajen. Z ultralahkimi letali jih namreč učijo selitve v prezimovališče v Toscani, nazaj pa naj bi se vrnili sami. Na poti nazaj pa vedno ne gre vse po načrtih. 8.10.2016 je bila na stalni obročkovalski postaji KPSS na Stojbah ujeta mušja listnica ( Phylloscopus inornatus) - nova vrsta Sečoveljskih solin. Ptico je v mrežo ujel stalni sodelavec PMS Žan Pečar, ki se je ta teden mudil na naši obročkovalski postaji na Stojbah. Mušja listnica je 303. vrsta zabeležena na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline. Gre za azijsko vrsto listnic, ki se občasno pojavlja pri nas.

Prvič so jo pri nas ujeli leta 1991 na Vrhniki. Sicer prezimuje v Aziji, toda očitno so ji zahodni predeli Evrope bližji. V Veliki Britaniji jo že beležijo kot stalno na preletu in prezimovanju. Dva svetla osebka malega orla Aquila pennata je 19.9.2015 opazoval D. Bordjan, komisija pa je opazovanje potrdila šele v letu 2016. 23.11.2016 so bili na območju Alto na grmovju opazovani 3 beloglavi strnadi Emberiza leucocephala. Eden je celo pel.

Lov in obročkanje

V letu 2016 smo na območju Stojb nadaljevali z rednim lovom in obročkanjem ptic. Opravljenih je bilo 78 lovnih dni. V času od 5.8. do vključno 9.10.2016 smo na območju stalne obročkovalske postaje na Stojbah (KPSS, Fontanigge) izvajali neprekinjeni lov ptic s stoječimi najlonskimi mrežami. Sodelovalo je več kot 20 registriranih ter s strani PMS pooblaščenih slovenskih obročkovalcev. Skupaj smo ulovili 8507 ptic, ki so pripadale kar 83 različnim vrstam. Večinoma je šlo za ptice pevke, ki se sicer precej neopazno selijo med grmovjem in trstičjem. Kot je bilo pričakovati je bilo največ ulovljenih črnoglavk (2717 os.), srpičnih trstnic (2066 os.) ter taščic (862 os.). Presenetljivo, pa glede na lanskoletne rezultate pričakovano tudi veliko število ulovljenih velikih skovikov, ki se očitno selijo v večjem številu prek solin. Ulovljenih je bilo kar 66 teh zanimivih nočnih ptic. V 9 primerih je šlo za tujo najdbo iz Italije, Švedske, Češke, Španije, Nemčije, Hrvaške in Finske. Ujeli smo nekatere redke vrste ter za KPSS novo vrsto - mušjo listnico. Ciljne vrste (polojnik, beločeli deževnik, sabljarka, mala in navadna čigra) smo zaznamovali tudi z barvnimi obročki.

Habitati

Od 1.1.2016 do 30.11.2016 smo opravili 267 ur. V teh urah je zajeto spremljanje stanja habitatnih tipov, upravljanja z vodami zaradi optimalnih pogojev ter kartiranje posameznih habitatnih tipov z GPS. Posebej smo se v letošnjem letu posvetili sredozemskih slanim traviščem HT1410, saj je bila površina tega pomembnega habitata podcenjena in pri prejšnjih kartiranjih ponekod tudi spregledana. Med habitatnimi tipi, katerih površina razraščenosti se je povečala za 827 % in je stanje ohranjenosti ugodno so pionirski sestoji vrst rodu Salicornia in drugih enoletnic na mulju in pesku (1310), sredozemska slanoljubna grmičevja

Zaraščanje okopnine z ozkolistno mrežico (Foto: I. Škornik). 30.9.2016. Ogled naravnega rezervata Kopački Rit na Hrvaškem je potekal v okviru konference MMV8 v Novem Sadu. (Foto: I. Škornik).

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Sarcocornetea fruticosi (1420), katerih površina razraščenosti se je povečala za 250 %, muljasti in peščeni poloji, kopni ob oseki (1140), katerih površina razraščenosti se je povečala za 440 % ter Sredozemska slana travišča Juncetalia maritimi (1410), katerih površina razraščenosti se je povečala za 394 %. Slednji habitatni tip smo v letu 2016 še enkrat podrobno skartirali s pomočjo GPS naprave in ugotovili, da se je površina tega HT iz 19 ha povečala na75 ha. Tudi stanje ohranjenosti ostalih habitatnih tipov se izboljšuje.

Ostalo

Vzpostavili smo pešpot od vhoda na Leri do upravne stavbe in centra za obiskovalce v skupni dolžini 1.100 m, od tega po lesenem mostovžu dolžine 494 m, prek obnovljenega kamnitega nasipa in treh lesenih mostov; v ta sklop sodi tudi obnovljena lesena hišica za sprejem obiskovalcev (recepcija). Utrdili in zaščitili smo zgornji ustroj dostopne poti ob kanalu Lera za vožnjo obiskovalcev do term Lepa Vida z električnim vozilom v dolžini 856 m. Utrdili smo makadamsko pot ob Dragonji za dostopanje do Muzeja solinarstva na Fontaniggeah v dolžini 2.200 m in nabavili električni vlak za prevoz 54 potnikov. Napajanje je na električni pogon, tudi s pomočjo sončnih kolektorjev. Od 25.9.2016 do 1.10.2016 smo se udeležili 8. svetovne konference MMV8 o obiskovanju in gospodarjenju zavarovanih območij v Novem Sadu (Srbija). Sodelovalo je 160 predstaviteljev in predavateljev iz 40 držav. Med njimi smo bili tudi mi.

Slaba tretjina (29,7 %) obiskovalcev se je odločila za voden ogled. 58.4 % je bilo domačih obiskovalcev, 41,6 % vodenih ogledov pa predstavljajo tujci, med katerimi je največ angleško (18 %) in nemško (15 %) govorečih obiskovalcev, sledijo jim obiskovalci iz Italije (6,1 %), dobra 2 odstotka (2,5 %) pa predstavljajo vodeni ogledi v drugih jezikih (ruščina, srbohrvaščina,...).

Po strukturi obiskovalcev so na prvem mestu odrasli obiskovalci (44,6 %), na drugem učenci osnovnih šol, dijaki in študenti (39,4 %), sledijo jim upokojenci (7,7 %) ter novinarji in poslovni partnerji (5,2 %). Slabe tri odstotke (2,9 %) predstavljajo osebe sposebnimi potrebami, le v enem samem primeru je bil voden ogled za vrtec.

Med individualnimi obiskovalci je bilo 13.195 domačih gostov, tujih gostov je bilo malenkost več, 13.552. Lero je obiskalo več tujih obiskovalcev kot domačih (53,5%).

Število obiskovalcev Krajinskega parka Sečoveljske soline se je v primerjavi z letom 2015 bistveno povečalo in predstavlja drugi najboljši obisk v zadnjih 10 letih. Tudi obisk Fontanigg in Muzeja solinarstva se je v primerjavi z letom 2015 povečal, predvsem zaradi tistih obiskovalcev, ki so si ogledali oba dela KPSS. Takih, ki so kupili vstopnico na Leri in si kasneje ogledali še Fontanigge je bilo 3988, tistih, ki so na Lero prišli z vstopnico iz Fontanigg pa le 630.

V KPSS je bilo v letu 2016 prodanih 26 letnih kart, 150 letnih kart smo podelili udeležencem čistilne akcije. 1987 je bilo družinskih vstopnin, 10.379 odraslih in 19.110 otroških, dijaških, študentskih in upokojenskih vstopnic. 3.436 obiskovalcev je vstopilo v KPSS brezplačno

Omogočanje doživljanja in spoznavanja parka

V letu 2016 je Krajinski park Sečoveljske soline obiskalo 48.174 obiskovalcev. 42.106 je bilo obiskovalcev na Leri, medtem ko si je 6.068 obiskovalcev ogledalo Muzej solinarstva na Fontaniggeah. Na Leri smo z vodniki opravili kar 454 vodenih ogledov, ki se jih je udeležilo 14.321 obiskovalcev.

Po kopnem je v park vstopilo skupaj 46.252 obiskovalcev, medtem ko je s plovilom v park priplulo 1.922 obiskovalcev. Thalasso Spa Lepa Vida je obiskalo 7.484 obiskovalcev. Vzpostavili smo večjezični vodnik Nexto, ki je pravzaprav mobilna platforma za pripovedovanje zgodb o kulturni ali naravni dediščini lokacije, ki si jo lahko pred ali med obiskom naravne ali kulturne znamenitosti naložite na svoj pametni telefon.

Mobilni vodnik NEXTO je v KPSS na voljo v petih jezikih: slovenščini, italijanščini, angleščini, nemščini in francoščini.

Svečano odprtje noveha električnega vlaka (Foto: I. Škornik). Novo pot smo opremili s smernimi tablicami (Foto: I. Škornik).

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline

Podnebne značilnosti leta 2017 ter trendi nekaterih meteoroloških spremenljivk

Po prvih podatkih je bilo leto 2017 nadpovprečno osončeno, trajanje je bilo za okoli desetino daljše od dolgoletnega povprečja. Glede padavin je bilo lansko leto razmeroma normalno, skoraj nikjer ni bilo večjih odklonov. Tako je bilo po letni statistiki temperatur in padavin leto 2017 podobno letom 2008, 2009, 2013 in 2016, a vremenski potek je bilo precej različen.

Leto se je začelo z zelo hladnim januarjem, ki je bil ponekod najhladnejši v zadnjih 30 letih, sledil je zelo topel februar in še toplejši marec, ki je bil eden najtoplejših.

V nadaljevanju se je temperaturna slika nekoliko normalizirala, dokler ni prišlo zelo vroče poletje, ki je bilo v večjem delu države med petimi najtoplejšimi, zlasti na jugovzhodu. Slovenija se je poleti 2017 soočala s sušo, ki je bila najizrazitejša na jugu in vzhodu države.

Poletje se je nato, laično rečeno, precej hitro končalo z deževnim septembrom, nato je bilo nekoliko več lepega vremena oktobra. Med vremenskimi ekstremi leta 2017 najbolj izstopata pozeba 21. aprila, ko je bila temperatura zraka v Sloveniji večinoma globoko pod ničlo, in vetrolom sredi decembra, ki je povzročil veliko škode v gozdovih in na objektih ter je zajel večji del države, kar je za Slovenijo razmeroma neobičajno, saj so vetrolomi običajno omejeni na manjša območja. Tudi sicer je bil december vremensko razgiban, od zelo hladnih juter, ko se je temperatura ponekod spustila na minus 20 Sicer pa podobno kot po svetu tudi v Sloveniji povprečne

temperature naraščajo. Od sredine 70. let prejšnjega stoletja se je v Sloveniji segrelo za približno dve stopinji Celzija, kar pomeni, da je zdaj običajno leto dve stopinji toplejše, kot je bilo pred 50. leti. Tako so zdaj celo tista najhladnejša leta, ki jih imamo, primerljiva z najtoplejšimi leti, ki smo jih imeli pred 50, 60 in več leti. Najtopleje je bilo v večjem delu Slovenije leta 2014, ki je od dolgoletnega povprečja odstopalo za skoraj dve stopinji Celzija. S stališča podnebnih razmer je bilo to leto zagotovo “najbolj nenavadno leto”. Bilo je najbolj toplo, hkrati pa tudi izredno namočeno. Marsikje po Sloveniji je bilo najbolj namočeno v zadnjih 50 letih. Zimo v letu 2014 si bomo zapomnili tudi po žledolomu. Tudi leto 2017 je bilo v KPSS za več kot 1 °C toplejše kot v povprečju obdobja 1961–1990. V povprečju je bila temperatura na Leri v letu 2017 za štiri desetinke nižja, kot leto poprej. Na Leri je povprečna letna temperatura znašala 14,3 °C. Večina mesecev v letu 2017 je bila nadpovprečno toplih, z nižjimi temperaturami od povprečja je izstopal januar s povprečno temperaturo 2,1°C ter najnižjo temperaturo 11.1.2017, ki je znašala -7,3°C. Najtoplejši dan je bil 3.8.2017 z izmerjeno najvišjo dnevno temperaturo na Leri 36,9°C.

Popvprečna julijska temperatura na Leri je bila za skoraj 2 stopinje višja od dolgoletnega julijskega povprečja. Nadpovprečno topli so bili vsi meseci v letu, razen januarja in decembra.

Vsota padavin je bila v letu 2017 nad dolgoletnim povprečjem. Na Leri je padlo 1149,6 mm dežja. Največ padavin na območju Sečoveljskih solin je bilo septembra in novembra in sicer več kot 200 mm.

Na Obali je bil še najmanj namočen julij. Na Leri je julija 2017 padlo le 5 mm dežja.

Zaradi obsežnih padavin v zaledju je bila poplavljena Sečoveljska Draga, 11.12.2017 (Foto: vir FB).

Vetrolom na poti na Fontanigge je posledica neurja z močnim vetrom v decembru (Foto: I. Škornik).

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Trajanje sončnega obsevanja v letu 2017 je bilo daljše, kot leto prej. Letna vsota ur sončnega obsevanja na Leri za leto 2017 znaša 3.063,5 ur. Sonce je na Leri v juliju 2017 sijalo 372,5 ur. Prevladujoč veter na območju Sečoveljskih solin je jugo (SE), ki piha v nočnem času. Najbolj vetrovna sta bila junij in avgust.

Gnezditev

Na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline je bilo v letu 2017 evidentiranih 33 vrst gnezdilcev.

Leto 2017 je bilo med toplejšimi in nadpovprečno osončeno, pa tudi vremensko “najbolj nenavadno” leto.

Glede na referenčno obdobje 1981–2010 je temperaturni odklon lani dosegel eno stopinjo Celzija, kar leto 2017 uvršča na približno deveto mesto. Lansko leto je bilo v okviru zadnjih let zmerno toplo, a hkrati toplejše od vseh let v obdobju 1961–1993, kažejo podatki Agencije RS za okolje (Arso).

Ohranitev naravnih vrednot, vrst in habitatnih tipov ter krajine

Zbrali smo 35.656 favnističnih podatkov (podatek = zapis o določeni vrsti, na določenem kraju, ob določenem času), ki govorijo o 1.372.084 opazovanih osebkih. Skupaj je evidentiranih 304 vrste ptic, ki so bile v obdobju 1870–2017 na območju Sečoveljskih solin zabeležene vsaj enkrat. Od vseh registriranih vrst je kar 87 vrst na seznamu ptic iz Priloge I ptičje direktive in vrst selivk iz 4. člena. Od tega je kar 22 vrst t.i. kvalifikacijskih vrst, za katere se določa SPA območja. 29 vrst je na Rdečem seznamu ptičev gnezdilcev (Škornik, 2012).

V letu 2017 je bilo zabeleženih 159 vrst ptic, od tega jih je bilo na Fontaniggeah zabeleženih kar 137 vrst, na območju Lere pa 73 vrst ptic.

V letu 2017 je bila največkrat opazovana vrsta mala bela čaplja z 126 zapisi, sledita mu mlakarica s 115 in polojnik z 108 zapisi. Najštevilčnejša vrsta v letu 2017 je ponovno rumenonogi galeb s 24.173 registriranimi osebki, sledita mu mlakarica z 5.437 registriranimi osebki ter rečni galeb s 3.236 osebki.

V letu 2017 niso bile opažene nove vrste za območje Sečoveljskih solin.

Za območje Fontanigge je bilo v letu 2017 ugotovljenih 137 (85,9 %) od skupaj 159 ugotovljenih vrst, medtem ko smo na Leri našteli le 73 (46,5 %) vrst ptic. 76 vrst smo registrirali le na Fontaniggeah, medtem ko je bilo 12 vrst opaženih samo na Leri.

Tudi v letu 2017 smo vzdrževali ustrezen vodni režim na območju Life, kjer smo »postavili« 45 otokov različnih oblik, višin in velikosti. Na tem območju so v letu 2017 gnezdile predvsem sabljarke, polojniki, navadne in male čigre, rdečenogi martinci, kot tudi beločeli deževniki. Tudi v letu 2017 je na naketerih otokih plenila lisica, opazili pa smo tudi plenjenje srak in vran.

Prezimovanje

V letu 2017 je na območju KPSS prezimovalo 57 vrst. V januarju 2017 je prezimovalo 53 vrst, v decembru 2017 pa 35 vrst. Januarja 2017 je bilo 22 takih vrst, ki so prezimovale samo v januarju in ne v decembru, 4 vrste pa takih, ki so prezimovale samo v decembru in ne tudi v januarju.

Podatki opazovanj in štetja kažejo, da se je število nekaterih vrst in osebkov v zadnjih letih precej zmanjšalo, čeravno izračuni TRIM kažejo na stabilen trend prezimovanja. Med njimi največ pri žvižgavki Anas penelope in liski Fulica atra. Povečalo pa se je število prezimujočih labodov grbcev Cygnus olor.

Prelet

V letu 2017 je bilo evidentiranih 125 vrst. V času spomladanskega preleta 2017 je bilo evidentiranih 87 vrst, v času jesenskega preleta 2017, ki poteka od avgusta do novembra, pa 93 vrst. 32 vrst se je na preletu pojavilo samo spomladi, 38 vrst pa samo v jesenskem času preleta.

Zanimive in redke vrste

Do leta 2017 je bilo od 304 registriranih vrst na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline 125 takih vrst (42.8 %), ki so bile opažene manj kot desetkrat. 32 vrst se je tu pojavilo le enkrat, 20 vrst se je tu pojavilo dvakrat, 24 vrst se je

Obročkanje beločelih deževnikov se nadaljuje (Foto: I. Škornik). Leglo male čigre na enem izmed novonastalih otokov (Foto: I. Škornik).

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

tu pojavilo trikrat. 27.9.2017 je bil na obročkovalski postaji Stojbe ulovljen menišček ( Periparus ater ). Vrsta sinice, ki živi v iglastih gozdovih je bila v KPSS evidentirana le trikrat. 30.8.2017 je bil na območju Fontanigge v mrežo ujet ploskokljunec (Limicola falcinellus). Lov je potekal v okviru rednega lova in obročkanja ptic, ki poteka vsako leto na območju KPSS na obročkovalski postaji Stojbe in v katerem sodelujejo številni zunanji sodelavci Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki to dejavnost koordinira v Sloveniji. Gre za šele četrti podatek o tej vrsti v Sloveniji in prvi ulov. V vseh štirih primerih se je vrsta zadrževala v Sečoveljskih solinah. Od 14.1.2017 do vključno 16.2.2017 se je na območju Velike Lame in ob izlivu reke Dragonje zadrževalo od 7 do 11 tatarskih žvižgavk (Netta rufina). 25.1.2017 smo v kanalu Pichetto opazovali samico malega žagarja ( Mergellus albellus ). Za plamenca (Phoenicopterus roseus) bi že težko rekli, da je še vedno redka vrsta, saj se posamič ali v manjših skupinah redno pojavlja na območju KPSS. V letu 2017 je bil opažen dvakrat, v drugo se je mladostni osebek tu zadržal več kot 3 mesece. Zlata prosenka (Pluvialis apricaria) je bila v letu 2017 opažena dvakrat in sicer 2 osebka 10.5.20174 in 1 osebek 23.10.2017.

Nove vrste

V letu 2017 ni bila registrirana nobena nova vrsta za območje KPSS.

Lov in obročkanje

V letu 2017 smo na območju Stojb nadaljevali z rednim lovom in obročkanjem ptic. Opravljenih je bilo 40 lovnih dni. V času od 4.8. do vključno 29.10.2016 smo na območju stalne obročkovalske postaje na Stojbah (KPSS, Fontanigge) izvajali neprekinjeni lov ptic s stoječimi najlonskimi mrežami. Sodelovalo je 12 registriranih ter s strani PMS pooblaščenih slovenskih obročkovalcev. Ciljne vrste (polojnik, beločeli deževnik, sabljarka, mala in navadna čigra) smo zaznamovali tudi z barvnimi obročki.

Tujerodne vrste

V letu 2017 smo izvedli kartirni popis luskaste nebine v izmeri UTM 100x100 m (ničelno stanje) in primerjalno še kartirni popis obmorske nebine. Vrsti ponekod rasteta na istih rastiščih, vendar je opaziti, da luskasti nebini ustrezajo precej ruderalna območja solin, kot so različna gramozna nasipališča, poti in gramozna parkirišča, medtem ko je obmorska nebina v večji meri prisotna na nasipih na večjih in manjših solinskih kanalih. Zgostitve luskaste nebine so največje ( >400 rastlin v kvadratu 100x100 m) na območju Colombere, kjer je bila za potrebe obnovitve visokovodnih in visokomorskih nasipov urejena gramozna cesta. Čeravno je luskasta nebina tujerodna vrsta, invazivnosti zaenkrat nismo potrdili. Bomo pa v prihodnje spremljali stanje obeh vrst in kartirni popis ponovili čez 3 leta.

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Aviarna influenca

Dne, 19.1.2017 so nas lovci obvestili o najdbi poginulega laboda grbca (Cygnus olor) v KPSS na desnem bregu reke Dragonje. Lokacijo smo preverili in poginulega laboda tudi našli. O tem smo takoj obvestili ustrezne službe in veterinarskega higienika, ki je prišel po laboda še isti dan in ga odpeljal na preiskave za aviarno influenco. Po poginulih labodih, ki so jih našli na ribnikih pri Pragerskem, je bila 25. januarja 2017 potrjena okužba z virusom aviarne influence A(H5N8) tudi za laboda grbca iz Sečoveljskih solin.. To je bila druga potrditev aviarne influence A(H5N8) v Sloveniji. Okužbo s tem virusom je prijavilo že 20 drugih evropskih držav. Virus aviarne influence A(H5N8) ne predstavlja nevarnosti za ljudi, saj okužba pri ljudeh še ni bila dokazana. Kljub temu pa je potrebna previdnost, predvsem pri morebitnem stiku s prostoživečimi pticami. Tako kot jeseni 2005, smo ob pojavu ptičje gripe januarja 2017 v KPSS poostrili terenski nadzor za odkrivanje morebitnih obolelih ali poginulih ptic in pripravili načrt ukrepov ob morebitnem sumu na okužene ptice, obiskovalce pa obveščali o preventivnih ukrepih.

Habitati

V letu 2017 smo v okviru rednega monitoringa KPSS na območju Sečoveljskih solin spremljali stanje vseh habitatnih tipov iz seznama evropske uredbe o habitatih. Ti habitatni tipi so: Sredozemska slanoljubna grmičevja Sarcocornetea fruticosi (1420), sestoji metličja Spartinion maritimae (1320), muljasti in peščeni poloji, kopni ob oseki (1140), pionirski sestoji vrst rodu Salicornia in drugih enoletnic na mulju

in pesku (1310) ter Sredozemska slana travišča Juncetalia maritimi (1410).

Opravljeno je bila tudi primerjava z njihovim ničelnim stanjem ter pregled sukcesije slanoljubnega rastja.

Z izvedbenimi deli v letu 2014 in 2015 smo zagotovili približno 50 ha okopnin, z rednim nadzorom in vzdrževanjem vodnega režima, pa smo zagotavljali ustrezne razmere za rast halofitne vegetacije.

Po treh letih od vzpostavitve okopnin na Fontaniggeah, so rezultati zaraščanja slonoljubnih rastlin in vegetacije več kot pričakovani, saj so se nekatere površine povsem zarasle. Ugotovili smo, da se obsežnejša sukcesija halofitnih trajnic prične že drugo leto po pionirskem zaraščanju slanoljubnih enoletnih rastlin, ta trend pa je še obsežnejši v tretjem letu, tako, da lahko v prihodnje pričakujemo bistveno povečanje površine, kjer uspevajo halofitne trajnice.

Med habitatnimi tipi, katerih površina razraščenosti se je spet povečala za več kot 100 % in je stanje ohranjenosti ugodno, so sredozemska slanoljubna grmičevja Sarcocornetea fruticosi (1420).Povečanje je opaziti tudi na HT Sredozemska slana travišča Juncetalia maritimi (1410).

Tudi stanje ohranjenosti ostalih habitatnih tipov se izboljšuje. Zaradi arbitražne razsodbe smo v KPSS izgubili okoli 48 ha površine parka, saj je levi breg Dragonje do vznožja Markovca in Rujevca sedaj pod ingerenco R Hrvaške. S tem smo tudi izgubili dobršen del površin sestojev metličja Spartinion maritimae (1320) in sredozemskih slanih travišč Juncetalia maritimi (1410).

Omenjeno območje sodi v območje Nature 2000, zato bo potrebno v prihodnje s sosednjo Hrvaško oz. njihovimi stro -

Stanje habitatov v letu 2015 (levo) in dve leti kasneje (desno) (Foto: I. Škornik).

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline

kovnimi službami doreči ustrezno upravljanje in varovanje tega območja.

Ostalo

Od 8. do 12. avgusta 2017 je v Univerzitetnem središču Askja (po istoimenskem vulkanu) v Reykjaviku na Islandiji potekalo mednarodno srečanje strokovnjakov za vodne ptice z naslovom »The Waterbird Society Annual Meeting«.

Gre za že 41. Srečanje mednarodne organizacije Waterbird Society s sedežem v ZDA. Organizacija Waterbird Society je mednarodna znanstvena, nevladna organizacija, katere cilj je proučevanje in varovanje vodnih ptic.

Srečanja smo se udeležili tudi mi v okviru Programa Finančnega mehanizma EGP 200-2014 (SI02), CARS-OUT! Okoljsko prijazen obisk zavarovanih območij in Programa Norveškega finančnega mehanizma (SI05).

V treh napornih delovnih dneh je bilo kar 92 predavanj, od tega dve plenarni. Predstavljenih je bilo tudi 24 prispevkov na posterjih, med njimi tudi prispevek I. Škornika »Status, distribution and threats of five breeding species in Sečovlje Salina Nature Park: prescription of biodiversity conservation for the area.«

V januarju 2017 smo postavili nekatere nove table na kolesarski poti Parenzana in Fontaniggeah. 18.3.2017 smo izvedli čistilna akcijo v KPSS, 20.3.2017 smo popisali vsa nasedla in poškodovana plovila v Jernejevem kanalu ter nekatera po nalogu inšpekcijske službe odstranili.

23.3.2017 smo začeli z deli na poti za električni vlak na Fontaniggeah, ki bi v prihodnje povezovala Lero s Fontaniggeami. Vlak smo preizkusili v marcu. 07.4.2017 smo postavili novo razgledno ploščad na kristalizaciji ob novi poti za obiskovalce

V letu 2017 smo uvedli vodene oglede opazovanja ptic. Zakonca s Floride sta bila prva obiskovalca novega programa opazovanja ptic v KPSS, ki sta se ga udeležila 13.5.2017. 25.05.2017 je v MMC na Leri potekala predstavitev novega videa o KPSS Dogodek smo posvetili obeležju Evropskega dne parkov.

Uredili smo nova privezna mesta v kanalu Grande. Udeležili smo se številnih delavnic in posvetov (predstavite projekta “Mobilen kot ptica” v NRŠZ, 20.10.2017, predstavi-

tvene delavnice Interreg projektov v Ljubljani, 24.10.2017, 09.11.2017 predstavitve Life projektov na Brdu pri Kranju, srečanja ZRSVN, 15.11.2017 v Ljubljani, kongresa “Slovenske ptice in ornitologi” v NRŠZ, 25.11.2017, 14.12.2017 pa še delavnice LIFE v Kempinskem).

Pot strokovne ekskurzije “Po solnih poteh”.

02.12.2017 Naša ekipa na vodenem ogledu v Ninu (Foto: I. Škornik).

01.12.2017

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

V oktobru smo se veselili novega električnega vozila Reanult Zoe. Novembra pa sta se mu prudružćila še dva električna Reanult Kangoo. Po večletnih poizkusih smo med 29.11.2017 in 3.12.2017 izpeljali 2000 km dolgo strokovno ekskurzijo podjetja SOLINE Pridelava soli d.o.o. z naslovom “Po solnih poteh”. V štirih dnevih smo si ogledali rudnik v Tuzli (BiH), soline v Ulcinju (Črna Gora) ter soline Ston, soline Nin in tovarno soli na Pagu (Hrvaška).

Število obiskovalcev Krajinskega parka Sečoveljske soline spet raste. Letošnji obisk je rekorden.

V KPSS je bilo v letu 2017 prodanih 29 letnih kart, 150 letnih kart smo podelili udeležencem čistilne akcije. 2.198 je bilo družinskih vstopnin, 17.774 odraslih in 17.600 otroških, dijaških, študentskih in upokojenskih vstopnic, 2.888 obiskovalcev je vstopilo v KPSS brezplačno (CŠOD Burja, spremljevalci skupin, vodniki ipd.).

Po kopnem je v park vstopilo skupaj 51.845 obiskovalcev, medtem ko je s plovilom v park priplulo 2.364 obiskovalcev. Thalasso Spa Lepa Vida je obiskalo 4.889 obiskovalcev.

Omogočanje doživljanja in spoznavanja parka

V letu 2017 je Krajinski park Sečoveljske soline obiskalo 54.209 obiskovalcev. 27.263 (50,3%) je bilo domačih gostov, medtem ko je bilo tujcev 26.946 (49,7%). 48.535 je bilo obi skovalcev na Leri, medtem ko si je 5.674 obiskovalcev ogle dalo Muzej solinarstva na Fontaniggeah. Lero je obiskalo več tujih gostov, Fontanigge pa več domačih. Z vstopnico iz Lere je kar 2931 obiskovalcev obiskalo tudi Fontanigge in Muzej solinarstva, medtem ko je z vstopnico iz Fontanigg na Lero prišlo le 499 obiskovalcev. Na Leri smo z vodniki opravili kar 532 vodenih ogledov, ki se jih je udeležilo 17.016 obiskovalcev. Vodenih ogledov v Muzeju solinarstva je bilo 118, udeležilo pa se jih je 4236 obiskovalcev. 32.957 je bilo individualnih obiskovalcev. Tretjina (31,4 %) obiskovalcev se je odločila za voden ogled. 43,6 % je bilo domačih obiskovalcev, 56,4 % vodenih ogle dov pa predstavljajo tujci, med katerimi je največ angleško (19,5 %) in nemško (27,5 %) govorečih obiskovalcev, sledijo jim obiskovalci iz Italije (6,7 %), dobra 2 odstotka (2,7 %) pa predstavljajo vodeni ogledi v drugih jezikih (francoščina, ruščina, srbohrvaščina,...). Opaziti je porast francosko govo rečih obiskovalcev.

Po strukturi obiskovalcev so na prvem mestu odrasli obi skovalci (55,4 %), na drugem so otroci (23,1%), sledijo jim upokojenci (14,0 %) in študenti (7,2 %).

Parkirišče na Fontaniggeah je ob večjem obisku premajhno (Foto: I. Škornik). Skupina obiskovalcev, ki se je udeležila evropskega dne opazovanja ptic na Fontaniggeah (Foto: I. Škornik).

Električni vlak prevaža obiskovalce do muzeja solinarstva (Foto: I. Škornik).

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Podnebne značilnosti leta 2018 ter trendi nekaterih meteoroloških spremenljivk

Januar 2018 je bil temperaturno pravo nasprotje neobičajno mrzlega januarja 2017. Povprečna januarska temperatura je bila v nižini med petimi najvišjimi in je dolgoletno povprečje obdobja 1981−2010 v pretežnem delu Slovenije presegla za 3 do 5 °C. Najvišja izmerjena temperatura v januarju 2018 je v kar nekaj krajih presegla 15 °C. Z neobičajno nizko temperaturo zraka so posebej izstopali zadnji štirje februarski dnevi, ko je povprečna dnevna temperatura zaostajala tudi več kot 10 °C za dolgoletnim povprečjem. Nizko temperaturo je spremljal okrepljen veter, ki je krepil občutek mraza.

Na Obali je bil letošnji maj najtoplejši doslej, drugod po državi se je maj 2018 po povprečni temperaturi uvrstil na drugo do četrto mesto. Povprečna julijska temperatura je v pretežnem delu države presegla dolgoletno povprečje za 0,5 do 1,5 °C. Zadnje dni meseca se je začel prvi vročinski val poletja 2018. Julija se je večji del mesca nadaljeval tip vremena s pogostimi krajevnimi nevihtami, zato so bile padavine krajevno in časovno razporejene zelo neenakomerno. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je padavin v dobri polovici Slovenije primanjkovalo, najbolj na skrajnem severovzhodu države. Septembra 2018 je bil povprečen temperaturni presežek za V državnem povprečju je bil november 2018 kar 2,2 °C toplejši od povprečja obdobja 1981–2010, padavine so dosegle le 78 % dolgoletnega povprečja in tudi sončnega vremena je v primerjavi primanjkovalo. Izstopale so vremenske razmere v dneh od 27. do 30. novembra. Neurja v obliki močnih nalivov in močnega vetra so v številnih občinah povzročila težave ali

gmotno škodo. Leto 2018 je bilo v KPSS za skoraj 2 °C toplejše kot v povprečju obdobja 1961–1990. V povprečju je bila temperatura na Leri v letu 2018 za skoraj stopinjo višja, kot leto poprej. Na Leri je povprečna letna temperatura znašala 15,2 °C. Večina mesecev v letu 2018 je bila nadpovprečno toplih, z nižjimi temperaturami od povprečja sta izstopala februar s povprečno temperaturo 3,8°C ter najnižjo temperaturo 1.2.2018, ki je znašala -5,9°C ter marec s povprečno temperaturo 7°C ter najnižjo temperaturo 30.3.2018, ki je znašala -2,3°C. Januar je bil nadpovprečno topel, saj je bila povprečna temperatura v januarju 7,2°C z najnižjo temperaturo 8.1.2018, malo pod lediščem in je znašala -0,7°C. Najtoplejši dan je bil 4.8.2018 z izmerjeno najvišjo dnevno temperaturo na Leri 34,9°C.

Popvprečna julijska temperatura na Leri je bila za natančno 2 stopinje višja od dolgoletnega julijskega povprečja. Nadpovprečno topli so bili vsi meseci v letu, razen februarja, marca in decembra.

Vsota padavin je bila v letu 2018 pod dolgoletnim povprečjem. Na Leri je padlo 704,2 mm dežja. Največ padavin na območju Sečoveljskih solin je bilo februarja in marca in sicer več kot 80 mm. Na Obali je bil še najmanj namočen december. Na Leri je decembra 2018 padlo le 25,4 mm dežja.

Trajanje sončnega obsevanja v letu 2018 je bilo krajše, kot leto prej. Letna vsota ur sončnega obsevanja na Leri za leto 2018 znaša 3.002,5 ur. Sonce je na Leri v juliju 2018 sijalo 356,5 ur, kar je 20 ur manj kot v letu 2017.

Prevladujoč veter na območju Sečoveljskih solin je jugo (SE), ki piha v nočnem času. Najbolj vetroven je bil marec.

Visoko plimovanje z Jugom v začetku novembra je povzročilo prelivanje vode iz Dragonje v soline, 8.11.2018 (Foto: I. Škornik).

Poplavljeno dvorišče pred upravo, 9.12.2018 (Foto: I. Škornik).

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Ohranitev naravnih vrednot, vrst in habitatnih tipov ter krajine

V letu 2018 je bilo zabeleženih 166 vrst ptic, od tega jih je bilo na Fontaniggeah zabeleženih kar 155 vrst, na območju Lere pa 71 vrst ptic.

V letu 2018 je bila največkrat opazovana vrsta mlakarica z 128 zapisi, sledita mu mala bela čaplja s 114 in velika bela čaplja z 90 zapisi. Najštevilčnejša vrsta v letu 2018 je ponovno rumenonogi galeb s 21.526 registriranimi osebki, sledita mu mlakarica z 6.592 registriranimi osebki ter rečni galeb s 6.018 osebki.

V letu 2018 je bila evidentirana 1 nova vrsta za območje Sečoveljskih solin. V letu 2018 smo na območju Stojb nadaljevali z rednim lovom in obročkanjem ptic. Opravljenih je bilo 31 lovnih dni.

Za območje Fontanigge je bilo v letu 2018 ugotovljenih 155 (93,4 %) od skupaj 166 ugotovljenih vrst, medtem ko smo na Leri našteli le 71 (42,7 %) vrst ptic. 93 vrst smo registrirali le na Fontaniggeah, medtem ko je bilo 9 vrst opaženih samo na Leri.

Gnezditev

Na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline je bilo v letu 2018 evidentiranih 24 vrst gnezdilcev. Tudi v letu 2018 smo vzdrževali ustrezen vodni režim na območju Life, kjer smo »postavili« 45 otokov različnih oblik, višin in velikosti. Na tem območju so v letu 2018 gnezdile predvsem sabljarke, polojniki, navadne in male čigre, rdečenogi martinci, kot tudi beločeli deževniki. V letu 2018 je na vseh otokih plenila lisica, vendar je bilo nadomestno leglo uspešno. Opazili pa smo tudi plenjenje srak in vran.

Prezimovanje

V letu 2018 je na območju KPSS prezimovalo 53 vrst. V januarju 2018 je prezimovalo 33 vrst, v decembru 2018 pa 47 vrst. Leta 2018 je bilo 6 takih vrst, ki so prezimovale samo v januarju in ne v decembru, 20 vrst pa takih, ki so prezimovale samo v decembru in ne tudi v januarju.

Podatki opazovanj in štetja kažejo, da se je število nekaterih vrst in osebkov v zadnjih letih precej zmanjšalo, čeravno izračuni TRIM kažejo na stabilen trend prezimovanja. Med njimi je nenavadno in nepričakovano v letu 2018, kot prezimovalec izginila liska Fulica atra, saj je bil v vsem letu na območju KPSS prisoten le gnezdeči par na Rudniku.

Prelet

V letu 2018 je bilo evidentiranih 143 vrst, kar je več kot leto poprej. V času spomladanskega preleta 2018 je bilo evidentiranih 95 vrst, v času jesenskega preleta 2018, ki poteka od avgusta do novembra, pa 116 vrst. 27 vrst se je na preletu pojavilo samo spomladi, 48 vrst pa samo v jesenskem času preleta.

Zanimive in redke vrste

Do leta 2018 je bilo od 306 registriranih vrst na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline 125 takih vrst (42.8 %), ki so bile opažene manj kot desetkrat. 32 vrst se je tu pojavilo le enkrat, 20 vrst se je tu pojavilo dvakrat, 24 vrst se je tu pojavilo trikrat. 30.4.2018 smo med rednim monitoringom ptic na območju Fontanigge, med sicer pestro množico pobrežnikov, lahko opazovali izredno redkega ozkokljunega liskonožca (Phalaropus lobatus), ki je plaval v družbi togotnikov, spremenljivih prodnikov, črnih in močvirskih martincev, sabljark in polojnikov. Kljub pregovorni zaupljivosti do človeka, pa ni pustil bližje, zato so fotografski posnetki zgolj dokumentacija te vrste. Pred tem je bil opazovan v letih 1963, 1993 in 1999, vedno na jesenski selitvi. Tokratno opazovanje pa je prvi podatek za spomladansko selitev, ptica pa je bila že skoraj v gnezditveni opravi.

Nove vrste

V letu 2018 je bila registrirana nova vrsta za območje KPSS. V ponedeljek 24.9.2018 se je na obročkovalski postaji Stojbe v KPSS ujela robidna trstnica (Acrocephalus dumetorum). Gre za novo vrsto za območje KPSS, sicer pa je bila tudi v Sloveniji le nekajkrat ulovljena in sodi med izredno redke vrste. Gre za tipično azijsko vrsto, ki večinoma prezimuje v Indiji in na Šrilanki, zato so opazovanja v zahodnem delu Evrope izredno redka.

V letu 2018 je po dvajsetih letih spet gnezdila postovka (Foto: I. Škornik). Obročkanje male čigre (Foto: I. Škornik).

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Lov in obročkanje

V času od 9.8. do vključno 27.9.2018 smo na območju stalne obročkovalske postaje na Stojbah (KPSS, Fontanigge) izvajali neprekinjeni lov ptic s stoječimi najlonskimi mrežami. Sodelovalo je več kot 18 registriranih ter s strani PMS pooblaščenih slovenskih obročkovalcev. Skupaj je bilo ulovljenih 4437 osebkov, ki so pripadali 49 različnim vrstam. Ciljne vrste (polojnik, beločeli deževnik, sabljarka, mala in navadna čigra) smo zaznamovali tudi z barvnimi obročki.

Tujerodne vrste

Opravili smo kartirini popis verlotovega pelina (Artemisia verlotiorum) in pelinolistne ambrozije (Ambrosia artemisifolia). Iz kanala Drnice smo iz narave odstranili nekaj rumenovratk (Trachemys scripta scripta).

Močvirska sklednica

28.5.2018 smo pričeli z rednim monitoringom močvirske sklednice, naše avtohtone sladkovodne želve. Močvirska sklednica je naša kvalifikacijska Natura 2000 vrsta. S spremljanjem populacije na območju KPSS, želimo ugotoviti kakšno je njeno trenutno stanje, predvsem pa, kje samice odlagajo svoja jajca.

V krajinskem parku Sečoveljske soline smo od konca maja do sredine oktobra leta 2018 opravili 38 terenskih dni in ulovili 367 močvirskih sklednic. V analizo populacije močvirske sklednice smo zajeli prostorsko razširjenost, naseljenost, spolno in starostno strukturo populacije, v katero smo vključili še meritve morfometričnih lastnosti.

Hromi volnoritec

Ko je že kazalo, da smo zaradi nesmotrnega vodnogospodarskega posega na Stojbah izgubili hromega volnoritca (Eriogaster catax), je 11.4.2018 med monitoringom Stanislav Gomboc našel nekaj goseničjih gnezd te vrste nočnega metulja, ki je za KPSS kvalifikacijska vrsta Natura 2000. Rezultati popisov kažejo, da je hromi volnoritec v KPSS ohranjen. Po jesenskih poplavah v letu 2010 in sanacijskih delih na nasipih z odstranjevanjem grmovja, se je številčnost osebkov v letu 2018 ponovno povečala na najštevilčnejšo populacijo vrste v Sloveniji. Vrsta ima na območju KPSS dobre pogoje za obstoj, čeprav se območje zunanjih solinskih nasipov čedalje bolj zarašča z invazivnim navadnim trstikovcem (Arundo

donax), ki vse bolj prodira v soline in ponekod že prerašča del grmovne zarasti črnega trna, ki je tukaj glavna hranilna rastlina vrste.

Habitati

letu 2018 smo v okviru rednega monitoringa KPSS na območju Sečoveljskih solin spremljali stanje vseh habitatnih tipov iz seznama evropske uredbe o habitatih. Ti habitatni tipi so: Sredozemska slanoljubna grmičevja Sarcocornetea fruticosi (1420), sestoji metličja Spartinion maritimae (1320), muljasti in peščeni poloji, kopni ob oseki (1140), pionirski sestoji vrst rodu Salicornia in drugih enoletnic na mulju in pesku (1310) ter Sredozemska slana travišča Juncetalia maritimi (1410). Med habitatnimi tipi, katerih površina razraščenosti se je spet povečala za več kot 100 % in je stanje ohranjenosti ugodno, so sredozemska slanoljubna grmičevja Sarcocornetea fruticosi (1420).Povečanje je opaziti tudi na HT Sredozemska slana travišča Juncetalia maritimi (1410).

Tudi stanje ohranjenosti ostalih habitatnih tipov se izboljšuje. Zaradi arbitražne razsodbe smo v KPSS izgubili okoli 48 ha površine parka, saj je levi breg Dragonje do vznožja Markovca in Rujevca sedaj pod ingerenco R Hrvaške. S tem smo tudi izgubili dobršen del površin sestojev metličja Spartinion maritimae (1320) in sredozemskih slanih travišč Juncetalia maritimi (1410).

Omenjeno območje sodi v območje Nature 2000, zato bo potrebno v prihodnje s sosednjo Hrvaško oz. njihovimi strokovnimi službami doreči ustrezno upravljanje in varovanje tega območja.

Ker se je v letu 2018 pričelo z odstranjevanjem zapuščenih plovil v Jernejevem kanalu, smo na željo izvajalca del VGP Drava Ptuj in v sodelovanju z Zavodom za varstvo narave RS izvedli kartirni popis morskega metličja. Prvi tovrstni popis smo ivedli leta 2007. Primerjava obeh kartirnih popisov kaže, da se sestoji metličja niso bistveno spremenili.

Ostalo

Ob svetovnem dnevu mokrišč smo v KPSS pripravili razstavo z naslovom »Sečoveljske soline - 25. let v ramsarski družini, s katero smo obeležili četrt stoletja od vpisa Sečoveljskih solina na seznam svetovnih mokrišč. Na ostalih ramsarskih lokalitetah in ostalih pomembnih mokriščih v Sloveniji so se odvijale številne aktivnosti, s katerimi smo opozorili na vlogo

Ta velika samica, ki smo jo ujeli na Rudniku, je najverjetneje stara več kot 20 let (Foto: I. Škornik).

Odprtje razstave Sečoveljske soline: 25 let v Ramsarski družini, 2.2.2018 (Foto: I. Škornik)

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

in pomen teh mokrišč za boljšo prihodnost urbanih okolij ter trajnostni razvoj Slovenije, ki temelji na ohranjeni naravi. Slovenija je s skoraj 38% ozemlja vključenega v omrežje evropsko pomembnih habitatov in vrst (Natura 2000) vodilna v EU. Zato moramo poskrbeti, da bomo našo biotsko raznovrstnost ohranili, jo izboljšali in do 2030 obrnili trend upadanja v trend rasti.

13.2.2018 smo zaključili dvodnevno strokovno srečanje “Workshop at Zero emission Umwelt-Campus Birkenfeld (UCB)”, ki ga je organiziral MOP, udeležili pa so se ga predstavniki MOP-a, Eko Sklada, Inštituta Jožef Stefan, Gozdarskega Inštituta Slovenije, Kozjanskega parka, JZ Strunjan ter KPSS.

Spoznali smo skrivnosti LIFE projekta IP ZENAPA, si pod strokovnim vodstvom ogledali dosežke in inovacije trajnostnega razvoja ter energetsko samooskrbo Campusa.

V soboto, 24.3.2017 smo s pomočjo številnih prostovoljcev izpeljali tradicionalno čistilno akcijo v ''Očistimo soline'' Krajinskem parku Sečoveljske soline. Prva čistilna akcija je bila organizirana že v letu 2004 in veseli nas, da ljudje postajajo vse bolj osveščeni in da jim je mar za soline in okolje nasploh. Predvsem pa smo veseli, da se čistilne akcije udeležuje vse več otrok.

9.5.2018 je Krajinski park Sečoveljske soline obiskala delegacija Ustavnega sodišča Kraljevine Belgije. Po sprejemu direktorja g. Klavdija Godniča, se je delegacija na vodeni ogled odpravila z električnim vlakom po Leri. Konec septembra so vzdrževalci podjetja SOLINE Pridelava soli d.o.o., postavili nove klopi na Fontaniggeah. Klopi so bile potrebne zamenjave, saj so bile tiste, ki smo jih postavili daljnega leta 2006 že povsem dotrajane ali neuporabne. Poleg ekološkega otoka, ki nastaja na vhodu v KPSS na Leri, smo na območju KPSS postavili nove zabojnike za ločevanje odpadkov. Na območju Fontanigge je postavljen zabojnik le na parkirišču recepcije, saj pričakujemo od obiskovalcev, da večino odpadkov odnesejo s seboj. Na Fontaniggeah namreč ni organiziranega komunalnega odvoza in odpadke vozimo sami.

Na Leri smo uredili parkirišče za polnjenje električnih vozil, kjer so na dveh polnilnicah štiri polnilna mesta ter postavili smo novo panelno ograjo v dolžini 160 m.

Na vhodu na Fontanigge smo postavili novo fotovoltaično zapornico.

Omogočanje doživljanja in spoznavanja parka

V letu 2018 je Krajinski park Sečoveljske soline obiskalo 51.294 obiskovalcev, kar je nekoliko manj kot v letu 2017. 24.708 (48,1 %) je bilo domačih gostov, medtem ko je bilo tujcev prvič več in sicer 26.244 (51,9 %). 47.250 je bilo obiskovalcev na Leri, medtem ko si je 4.044 obiskovalcev ogledalo Muzej solinarstva na Fontaniggeah. Lero je obiskalo več tujih gostov, Fontanigge pa več domačih. Z vstopnico iz Lere je kar 2516 obiskovalcev obiskalo tudi Fontanigge in Muzej solinarstva, medtem ko je z vstopnico iz Fontanigg na Lero prišlo le 448 obiskovalcev. V KPSS smo z vodniki opravili kar 619 vodenih ogledov, ki se jih je udeležilo 19.892 obiskovalcev, 31.402 je bilo individualnih obiskovalcev. Dobra tretjina (38,7 %) obiskovalcev se je odločila za voden ogled. 40,9 % je bilo domačih obiskovalcev, 59,1 % vodenih ogledov pa predstavljajo tujci, med katerimi je največ nemško (27,3 %) in angleško (22,1 %) govorečih obiskovalcev, sledijo jim obiskovalci iz Italije (6,3 %), dobra 2 odstotka (2,8 %) pa predstavljajo vodeni ogledi v francoskem jeziku, 0,4 % pa predstavljajo vodenja v drugih jezikih (ruščina, srbohrvaščina, madžarščina,...). Opaziti je porast francosko govorečih obiskovalcev. Po strukturi obiskovalcev so na prvem mestu odrasli obiskovalci (59,8 %), na drugem so otroci in študenti (31,14 %), sledijo jim upokojenci (8,2 %) in osebe s posebnimi potrebami (0,4 %). Število obiskovalcev Krajinskega parka Sečoveljske soline se je v primerjavi z letom prej zmanjšalo za 2915 obiskovalcev, vendar je še vedno nad ocenjeno nosilnostjo okolja, ki znaša 50.000 obiskovalcev/leto. V KPSS je bilo v letu 2019 prodanih 23 letnih kart, 200 letnih kart smo podelili udeležencem čistilne akcije. 1.877 je bilo družinskih vstopnin, 17.012 odraslih in 16.777 otroških, dijaških, študentskih in upokojenskih vstopnic, 2.984 obiskovalcev je vstopilo v KPSS brezplačno (CŠOD Burja, MIFF, spremljevalci skupin, vodniki ipd.). Po kopnem je v park vstopilo skupaj 49.397 obiskovalcev, medtem ko je s plovilom v park priplulo 1.897 obiskovalcev. Thalasso Spa Lepa Vida je obiskalo 6.270 obiskovalcev.

14.12.2018 so delavci podjetja Palisada zaključili z deli na novi ograji. (Foto: I. Škornik).

Zaposleni MOP-a na obisku v KPSS (Foto: I. Škornik).

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Podnebne značilnosti leta 2019 ter trendi nekaterih meteoroloških spremenljivk

Vremensko dogajanje v Sloveniji so letos najbolj zaznamovala poletna neurja, junijska vročina in dolgotrajno hladno vreme maja. Maj je bil edini mesec z izrazito negativnim temperaturnim odklonom povsod po državi, ponekod je bil hladnejši od dolgoletnega povprečja tudi januar. Ostali meseci, do novembra, so bili nadpovprečno topli: junij je bil ponekod rekordno topel, s temperaturnim odklonom več kot 4 °C.

Leto 2019 je bilo v KPSS za skoraj 2 °C toplejše kot v povprečju obdobja 1961–1990. V povprečju je bila temperatura na Leri v letu 2019 enaka kot leto poprej. Na Leri je povprečna letna temperatura znašala 15,2 °C. Večina mesecev v letu 2019 je bila nadpovprečno toplih, z nižjimi temperaturami od povprečja sta izstopala januar s povprečno temperaturo 4,1°C ter najnižjo temperaturo 3.1.2019, ki je znašala -3,2°C ter maj s povprečno temperaturo 14,8°C ter najnižjo temperaturo 7.5.2019, ki je znašala 6,2°C. Najtoplejši dan je bil 31.8.2019 z izmerjeno najvišjo dnevno temperaturo na Leri 35,4°C.

Popvprečna julijska temperatura na Leri je bila za natančno 2 stopinje višja od dolgoletnega julijskega povprečja, kot leto poprej. Nadpovprečno topli so bili vsi meseci v letu, razen januar in maj.

Vsota padavin je bila v letu 2019 malo pod dolgoletnim povprečjem. Na Leri je padlo 875,5 mm dežja. Največ padavin na območju Sečoveljskih solin je bilo maja (160 mm) in novembra več kot 230 mm. Na Obali je bil še najmanj namočen junij. Na Leri je junija 2019 padlo le 7,6 mm dežja.

Trajanje sončnega obsevanja v letu 2019 je bilo krajše, kot leto prej. Letna vsota ur sončnega obsevanja na Leri za leto 2018 znaša 2.900 ur. Sonce je na Leri v juliju 2019 sijalo 331 ur, kar je 25 ur manj kot v letu 2018 in 45 ur manj kot v letu 2017. Prevladujoč veter na območju Sečoveljskih solin je jugo (SE), ki piha v nočnem času. Najbolj vetroven je bil marec. Zaradi močnega južnega vetra, lastnega nihanja plimovanja Jadranskega morja in znižanega pritiska je morje od 12.11.2019 večkrat poplavilo nižje ležeče predele v vseh treh istrskih občinah. Poplavam se niso izognili niti na Hrvaškem in v Benetkah. V KPSS je morje prvič prestopilo 12.11.2019 zvečer, zaradi povišanega plimovanja pa je poplavljalo tudi naslednji dan. Zaradi močnega juga so imeli s plimovanjem morja težave v Kopru, Piranu in Izoli, kjer je morje ponekod naraslo tudi za pol metra in več. Veliko škode je morje povzročilo na Sečoveljskih in Strunjanskih solinah. Morje je prebilo tudi del leve brežine Jernejevega kanala in povzročilo številne poškodbe. Prek nasipov Dragonje, Drnice in kanala Sv. Jerneja je voda tekla v slapovih, tako da je veduta še najbolj spominjala na znana Plitvička jezera. Na Leri je bilo poškodovano tudi električno omrežje, tako da je bil pretekle dni obisk parka omejen. Poplavljeno je območje kristalizacije, pod vodo pa so tudi Fontanigge, saj je v bližini Muzeja solinarstva Dragonja prestopila desni breg v dolžini kar 500 m, obenem pa dodobra poškodovala tudi cesto in obračališče za električni vlak, ki prevaža obiskovalce. Podobno visoko plimovanje smo v KPSS zabeležili 1.12.2008. Soline so bile zaradi obilnih padavin poplavljene tudi 19.9.2010, ko je reka Dragonja zapustila svojo strugo in poplavila Fontanigge. Letošnje plimovanje je drugo najvišje vse od leta 1969.

Poplavljeno parkirišče za polnjenje električnih vozil (Foto: I. Škornik).

Reka Dragonja je prestopila bregove in poplavljala Fontanigge (Foto: K. Gorišek).

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Ohranitev naravnih vrednot, vrst in habitatnih tipov ter krajine

V letu 2019 je bilo zabeleženih 164 vrst ptic, od tega jih je bilo na Fontaniggeah zabeleženih kar 144 vrst, na območju Lere pa 50 vrst ptic.

V letu 2019 je bila največkrat opazovana vrsta mlakarica z 76 zapisi, sledita mu mala bela čaplja s 58 in duplinska kozarka s 57 zapisi. Najštevilčnejša vrsta v letu 2019 je ponovno rumenonogi galeb s 10.030 registriranimi osebki, sledita mu mlakarica z 3.396 registriranimi osebki ter kreheljc s 1.583 osebki.

V letu 2019 ni bila evidentirana nobena nova vrsta za območje Sečoveljskih solin. V letu 2019 smo na območju Stojb nadaljevali z rednim lovom in obročkanjem ptic. Opravljenih je bilo 17 lovnih dni.

Za območje Fontanigge je bilo v letu 2019 ugotovljenih 144 (87,8 %) od skupaj 164 ugotovljenih vrst, medtem ko smo na Leri našteli le 50 (30,5 %) vrst ptic. 103 vrst smo registrirali le na Fontaniggeah, medtem ko je bilo 9 vrst opaženih samo na Leri.

Gnezditev

Na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline je bilo v letu 2019 evidentiranih 25 vrst gnezdilcev. Tudi v letu 2019 smo vzdrževali ustrezen vodni režim na območju Life, kjer smo »postavili« 45 otokov različnih oblik, višin in velikosti. Na tem območju so v letu 2019 gnezdile predvsem sabljarke, polojniki, navadne in male čigre, rdečenogi martinci, kot tudi beločeli deževniki. V letu 2019 je na vseh otokih plenila lisica. Uspešna je bila kolonija čiger na gnezdišču med kanaloma Curto in Pichetto. Opazili pa smo tudi plenjenje navadne postovke, srak in vran.

Prezimovanje

V letu 2019 je na območju KPSS prezimovalo 43 vrst. V januarju 2019 je prezimovalo 38 vrst, v decembru 2019 pa 19 vrst. Leta 2019 je bilo 5 takih vrst, ki so prezimovale samo v

januarju in ne v decembru, 24 vrst pa takih, ki so prezimovale samo v decembru in ne tudi v januarju. Podatki opazovanj in štetja kažejo, da se je število nekaterih vrst in osebkov v zadnjih letih precej zmanjšalo, čeravno izračuni TRIM kažejo na stabilen trend prezimovanja. Med njimi nenavadno in nepričakovano tudi v letu 2019 ni prezimovala liska Fulica atra, saj sta bil v vsem letu na območju KPSS prisotna le gnezdeča para na Rudniku. 17. decembra sta bili na prezimovanju opaženi dve sabljarki Recurvirostra avosetta.

Prelet

V letu 2019 je bilo evidentiranih 131 vrst, kar je manj kot leto poprej. V času spomladanskega preleta 2019 je bilo evidentiranih 74 vrst, v času jesenskega preleta 2019, ki poteka od avgusta do novembra, pa 106 vrst. 25 vrst se je na preletu pojavilo samo spomladi, 57 vrst pa samo v jesenskem času preleta.

Zanimive in redke vrste 15.5.2019 je bila na območju Alto opažena zlatovranka (Coracias garrulus), 4.6.2019 pa na makadamski poti ob območju Life tudi kratkoprsti škrjanček (Calandrella brachydactyla). 26.8.2019 so med rednim lovom ptic v KPSS na območju Colombere naši zunanji sodelavci v mrežo ujeli redkega pobrežnika ploskokljunca (Limicola falcinellus). To je komaj peti znan podatek o tej vrsti v Sečoveljskih solinah. Nazadnje je bil ujet leta 2017. Tudi avgusta. Prvič so ga tu opazili 1.8.1987.

Nove vrste Novih vrst nismo opazili.

Lov in obročkanje Na obročkovalski postaji Stojbe v KPSS smo v sodelovanju s sodelavci PMS izvedli neprekinjen lov ptic od 20.8.2019 do vključno 7.9.2019. Ujeli smo 3400 ptic, 81 različnih vrst. Nekatere ciljne vrste (beločeli deževnik, mala in navadna čigra, polojnik in sabljarka), smo lovili s posebnimi vzmetnimi pastmi ali z vršami. Ulovljene ptice smo sistematično označevali z barvnimi in kovinskimi obročki.

Tujerodne vrste Izvedli smo mulčenje zarasti verlotovega pelina, luskaste

Kratkoprsti škrjanček v Sečoveljskih solinah (Foto: I. Škornik).

Nasip s katerim smo razdelili sladkovodni del Alta ter s tem močvirski sklednici zagotovili optimalne življenjske pogoje (Foto: I. Škornik).

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline

nebine in navadnega trstikovca. Med rednim monitoringom smo ulovili 1 osebek rumenovratke (Trachemys scripta scripta) in ga odstranili iz narave. V sodelovanju z LD Strunjan smo na kmetijskih površinah med cesto in Jernejevim kanalom izvedli trajno odstranitev več kot 30 osebkov nutrije.

Močvirska sklednica

Monitoring močvirske sklednice v Krajinskem Parku Sečoveljske soline je potekal tudi v letu 2019. Podobno kot v letu 2018, je bil glavni cilj spremljanje stanja vrste na tem območju. V letu 2019 je terensko delo potekalo od aprila do novembra, v lepem vremenu in v času normalnih vodostajev. Močvirsko sklednico smo ciljno spremljali na predhodno opredeljenem prioritetnem območju (Škornik in Ferjančič, 2018), torej v sladkovodnih kanaliv na Fontaniggeah in večjih vodnih oknih na sladkovodnem močvirnem območju ob starem rudniku (Korea). Kot glavno metodo smo uporabili metodo lova z vršami.

V letu 2019 smo opravili 126 lovnih dni (1 lovni dan = 1 pasti čez 1 noč). Skupno smo postavili pasti na 16 mestih in tako zajeli večji del vodnih površin. V letu 2019 smo ujeli 300 želv, od tega smo jih na novo označili 116. Ujeli smo 184 že označenih osebkov iz leta 2018. 5 samic z jajci smo opremili z oddajniki (loggerji).

Hromi volnoritec Rezultati popisov kažejo, da je hromi volnoritec v KP Sečoveljske soline ohranjen. V letu 2019 je bilo odkritih 10 goseničnih gnezd. Konec oktobra pa smo ponovno zabeležili rojenje samcev in samic. Za vitalno populacijo vrste je potrebno vzdrževati razredčeno, dobro osončeno in različno staro grmovje hranilnih rastlin vrste, na delu nasipov, kjer je vrsta trajno prisotna, v solinah so to v glavnem višji zunanji nasipi. Vrsta ima v Solinah dobre pogoje za obstoj, tako po osončenosti kot primerno mikroklimo z dovolj vlage. V Solinah je spomladi zgodaj toplo za hiter razvoj gosenic, jeseni pa je dovolj vlage za uspešno izleganje metuljev. Prav tako je veliko sestojev grmovja črnega trna in gloga, kjer se lahko vrsta razmnožuje, predvsem na območju Stojb in ob letališču. Trend ohranjenosti vrste v Sečoveljskih solinah je pozitiven.

Habitati

V letu 2019 smo opravili 281 ur monitoringa habitatov. V teh urah je zajeto spremljanje stanja habitatnih tipov, upravljanja z vodami zaradi optimalnih pogojev ter kartiranje posameznih habitatnih tipov z GPS. Posebej smo se v letošnjem letu posvetili ureditvi močvirnatega dela na območju Alto za zagotavljanje optimalnih razmer za močvirsko sklednico. V okviru rednega monitoringa KPSS smo na območju Sečoveljskih solin spremljali stanje vseh habitatnih tipov iz seznama evropske uredbe o habitatih. Ti habitatni tipi so: Sredozemska slanoljubna grmičevja Sarcocornetea fruticosi (1420), sestoji metličja Spartinion maritimae (1320), muljasti in peščeni poloji, kopni ob oseki (1140), pionirski sestoji vrst rodu Salicornia in drugih enoletnic na mulju in pesku (1310) ter Sredozemska slana travišča Juncetalia maritimi (1410). Med habitatnimi tipi, katerih površina razraščenosti se je spet povečala in je stanje ohranjenosti ugodno, so sredozemska slanoljubna grmičevja Sarcocornetea fruticosi (1420). Povečanje je opaziti tudi na HT Sredozemska slana travišča Juncetalia maritimi (1410). Tudi stanje ohranjenosti ostalih habitatnih tipov se izboljšuje.

Ostalo 15.1.2019 je bil na obisku v Jernejevem kanali minister Leben., ki si je ogledal odstranjevanja zapuščenih plovil. V začetku februarja smo v okviru letnega načrta upravljanja KPSS izvedli nujna vzdrževalna in ureditvena dela na območju Rudnika-Korea, kjer živijo močvirske sklednice. Ugotovili smo namreč, da so nasipi, ki smo jih uredili pred leti previsoki in brežine prestrme za želve. Po ureditvenih delih, ki so trajala dva dni, bo želvam prehajanje iz enega območja v drugo in do gnezdišč veliko lažje. Razširili pa smo tudi nekatera vodna okna, ki bodo življenjski prostor številnim kačjim pastirjem. V Krajinskem parku Sečoveljske soline smo v marcu uvedli nov režim vstopanja na območje Lere preko vrtljivih portalnih vrat s čitalcem črtne kode ali RFID kartico. Za ta ukrep smo se odločili na podlagi Zakona o ohranjanju narave (ZON), Uredbe o Krajinskem parku Sečoveljske soline ter Načrta upravljanja KPSS, ki ga je za obdobje 2011-2021 potrdila Vlada Republike Slovenije. Kot upravljavec smo dolžni zagotavljati potek obiskovanja parka, ki mora biti ustrezen z vidika varstva in obiskovanja, kamor sodi tudi zagotavljanje enakomernejše

Gnezdo hromega volnoritca, Fontanigge (Foto: I. Škornik). Samica močvirske sklednice opremljena z loggerjem podjetja Milsar (Foto: I. Škornik).

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

porazdelitve obiska prek leta, urejanje infrastrukture ter spodbujanje naravi prijaznega obiskovanja. Ker se na območju Lere pridobiva živilo – sol, smo dolžni izpolnjevati vse strožje zakonske zahteve in zahteve standardov (npr. IFS), skladiščnega in pridelovalnega prostora, ki med drugim predpisujejo tudi kontrolo na celotnem območju solin in nadzor nad vstopom v pridobivalno območje. 12.4.2019 smo se deležili delavnice MPA WWF v Strunjanu. 1.6.2019 smo izvedli zanimivo predstavitev KPSS uporabnikom vodnih skuterjev na morju pred Sečoveljskimi solinami. 26.11.2019 smo v centru za obiskovalce (MMC) na Leri namestili povsem nov informativni kiosk (PointKiosk) Portugalske izdelave, ki nam ga je dobavilo podjetje Cobit.d.o.o. iz Kromberka. Model Inca je nižje postavitve s premičnim stolom, ki omogoča uporabo tudi invalidnim osebam z vozički. Vsebine Point Kioska so v petih jezikovnih različicah (slo, itl, ang, nem, fra). Informativni kiosk je del Info točke v okviru podnebnega sklada »Ukrepi za preprečevanje in obvladovanje vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst«. Skupaj z geologi in raziskovalci iz Morske biološke postaje piran (NIB), smo izvedli nekaj skupnih terenskih raziskav, med njimi tudi zanimivo postavitev podvodne konstrukcije projekta BORG, ki ga vodijo strokovnjaki iz Unoiverze v Celovcu.

krat smo izvedli opazovanje ptic (ti. Bird Watching) za turiste. Tretjina (32,3 %) obiskovalcev se je odločila za voden ogled. 45,7 % je bilo domačih obiskovalcev, 54,3 % vodenih ogledov pa predstavljajo tujci, med katerimi je največ nemško (25,3 %) in angleško (18,9 %) govorečih obiskovalcev, sledijo jim obiskovalci iz Italije (6,4 %), slabe 4 odstotke (3,8 %) pa predstavljajo vodeni ogledi v francoskem jeziku (odstotek več, kot v lanskem letu), 0,4 % pa predstavljajo vodenja v drugih jezikih (ruščina, srbohrvaščina, madžarščina,...). Še vedno beležimo porast francosko govorečih obiskovalcev. Po strukturi obiskovalcev so na prvem mestu odrasli obiskovalci (55,5 %), na drugem so otroci in študenti (35,5 %), sledijo jim upokojenci (6,8 %), predstavniki sedme sile (1,9 %) in osebe s posebnimi potrebami (0,4 %).

Število obiskovalcev Krajinskega parka Sečoveljske soline se je v primerjavi z letom prej povečalo in je še vedno nad ocenjeno nosilnostjo okolja, ki znaša 50.000 obiskovalce letno. V KPSS je bilo v letu 2019 prodanih 31 letnih kart. 2.402 je bilo družinskih vstopnin, 18.121 odraslih in 16.333 otroških, dijaških, študentskih in upokojenskih vstopnic, 1180 obiskovalcev je vstopilo v KPSS brezplačno (CŠOD Burja, MIFF, spremljevalci skupin, vodniki ipd.).

Po kopnem je v park vstopilo skupaj 49.268 obiskovalcev, medtem ko je s plovilom v park priplulo 1.689 obiskovalcev. 2875 (5,6 %) obiskovalcev je park obiskalo s kolesom. Thalasso Spa Lepa Vida je obiskalo 6.646 obiskovalcev.

Omogočanje doživljanja in spoznavanja parka

V letu 2019 nas je obiskalo 52.902 obiskovalcev, kar je več kot lansko leto v istem obdobju. Domačih obiskovalcev je bilo 24.219 (45,8%), medtem ko je bilo tujih obiskovalcev več in sicer 28.683 (54,2%). Lero je obiskalo več tujih obiskovalcev (26.278), Fontanigge pa več domačih (3050).

Do konca leta smo opravili 539 vodenih ogledov, ki se jih je udeležilo 16.459 obiskovalcev, kar je manj kot lani. 4013 obiskovalcev si je ogledalo Muzej Solinarstva na Fontaniggeah. Opravili smo 116 prevozov z električnim vlakom do muzeja solinarstva in prispevali k zmanjšanju ogljičnega odtisa. Tri-

Nov vstop v KPSS zagotavlja večji nadzor nad obiskovalci, 8.3.2019 (Foto: I. Škornik).

Ekipa KPSS, NIB MBP in Univerze iz Celovca pri postavitvi projekta BORG (Hydrothermal Vent) na Leri, 7.8.2019 (Foto: M. Bright).

Večja skupina navdušenih Bird Watcherjev iz različnih držav, 26.6.2019 (Foto: I. Škornik).

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Podnebne značilnosti leta 2020 ter trendi nekaterih meteoroloških spremenljivk

Vremensko dogajanje v Sloveniji so letos najbolj zaznamovala poletna neurja, junijska vročina in dolgotrajno hladno vreme maja. Letošnje leto je v Sloveniji med najtoplejšimi v merilni zgodovini.

Leto 2020 je bilo v KPSS za skoraj 1,5 °C toplejše kot v povprečju obdobja 1961–1990. V povprečju je bila temperatura na Leri v letu 2020 za pol stopinje nižja kot leto poprej. Na Leri je povprečna letna temperatura znašala 14,8 °C. Večina mesecev v letu 2020 je bila nadpovprečno toplih. Najtoplejši dan je bil 8.8.2020 z izmerjeno najvišjo dnevno temperaturo na Leri 34,6°C. Popvprečna julijska temperatura na Leri je bila nekoliko več kot pol stopinje višja od dolgoletnega julijskega povprečja. Nadpovprečno topli so bili januar, februar, avgust, september in december.

Vsota padavin je bila v letu 2020 malo pod dolgoletnim povprečjem. Na Leri je padlo 908,4,5 mm dežja. Največ padavin na območju Sečoveljskih solin je bilo junija (207 mm) in decembra več kot 165 mm.

Na Obali je bil še najmanj namočen januar. Na Leri je januarja 2020 padlo le 11,2 mm dežja. Trajanje sončnega obsevanja v letu 2020 je bilo daljše, kot leto prej. Letna vsota ur sončnega obsevanja na Leri za leto 2020 znaša 3.112 ur. Sonce je na Leri v juliju 2020 sijalo 372 ur, kar je 41 ur več kot 2019. Prevladujoč veter na območju Sečoveljskih solin je jugo (SE), ki piha v nočnem času. Najbolj vetrovni meseci so bili marec,

april in maj, avgusta pa smo bili deležni vetroivnega rekorda. 3.8.2020 je bil na Leri zabeležen sunek vetra s hitrostjo 107,8 km/h.

Ohranitev naravnih vrednot, vrst in habitatnih tipov ter krajine

V letu 2020 je bilo zabeleženih 167 vrst ptic, od tega jih je bilo na Fontaniggeah zabeleženih kar 154 vrst, na območju Lere pa 57 vrst ptic.

V letu 2020 je bila največkrat opazovana vrsta polojnik s 85 zapisi, sledita mu mala bela čaplja s 84 in navadna čigra s 67 zapisi. Najštevilčnejša vrsta v letu 2020 je ponovno rumenonogi galeb s 12.523 registriranimi osebki, sledita mu duplinska kozarka z 2.790 registriranimi osebki ter kreheljc z 2.614 osebki.

V letu 2020 sta bili evidentirani dve novi vrsti za območje Sečoveljskih solin. V letu 2020 smo na območju Stojb nadaljevali z rednim lovom in obročkanjem ptic. Opravljenih je bilo 32 lovnih dni.

Gnezditev

Na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline je bilo v letu 2020 evidentiranih 36 vrst gnezdilcev. Tudi v letu 2020 smo vzdrževali ustrezen vodni režim na

Močan nočni veter je polomil nove senčnike, 20.6.2020 (Foto: I. Škornik).

Visoke vode Drnice so se prek območja letališča izlivale v soline, ob tem pa ponekod poškodovale makadamsko pot, 10.12.2020 (Foto: I. Škornik).

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

območju Life. Na tem območju so v letu 2020 gnezdile predvsem sabljarke, polojniki, navadne in male čigre, rdečenogi martinci, kot tudi beločeli deževniki. Na ciljnih gnezdiščih solin je bilo urejeno skupaj 124 otokov (15 Slana trata, 45 Life, 43 Corsolongo, 21 Colombera), ki jih bo treba tudi v letu 2021 vzdrževati in opraviti različna dela pri površinskem oblikovanju teh območij (zagotoviti skrivališča za mladiče). Na območju gnezdišča in NV Curto-Pichetto je potrebno obnoviti sredinski nasip in ga nadvišati, da ne bo prihajalo več do poplavljanja gnezdišča. V letu 2020 je na otokih manj kot leto prej plenila lisica., je pa bilo zabeleženo plenjenje dveh osebkov rumenonogega galeba, ki sta v tednu dni izplenila skoraj vse mladiče na gnezdišču Life. Uspešnejša je bila kolonija čiger na gnezdišču med kanaloma Curto in Pichetto, vendar je bilo gnezdišče dve tretjini pod vodo zaradi vdora morske vode na čelnem morskem nasipu. Opazili pa smo tudi plenjenje navadne postovke, srak in vran.

7.2.2020 nas je Afonso Rocha, portugalski kolega z Univerze Aveiro (Portugalska), obvestil o opazovanju naše navadne čigre (Sterna hirundo) v Gvineji Bissau v Afriki. Na navadni čigri, ki je počivala ob obrežju otoka Orango v arhipelagu Bijagós, je dne 16.1.2020 s kolegom Michielom Van Der Weideom prebral črno oznako S27 na belem plastičnem obročku.Gre za mlad osebek, saj se je čigra izvalila v KPSS v letu 2019. Obročkali smo jo kot mladiča 25.6.2019 na gnezdišču med kanaloma Curto in Pichetto. To je že drugo opazovanje slovenskih navadnih čiger v tej državi. Do tam

je samo zračne linije več kot 4700 km. Leta 2019 je bila tam opazovana tudi navadna čigra iz Škocjanskega zatoka. Sicer pa so bile navadne čigre iz Slovenije opazovane še v Senegalu in Mavretaniji, kjer prezimujejo. Čebelar, ki je bil še pred desetletji redka gnezdilka doline reke Dragonje, je v Sečoveljskih solinah prvič gnezdil leta 2006. Na brežini kanala Grande smo našli rov enega para, vendar mladiči niso poleteli. Kasneje tam ni več nikoli gnezdil. Leta 2018 smo na Fontaniggeah v brežini reke Dragonje, tik ob makadamski cesti, ki vodi od recepcije proti izlivu reke Deragonje, zasledili prve gnezdeče pare. Leto kasneje se je, po tistem, ko smo jim brežino nekoliko očistili, število povzpelo na 4 pare, letos pa smo ob pregledu ugotovili, da bo tu gnezdilo najmanj 10 parov, saj se 15 rovov razteza v dolžini 400 m.

Prezimovanje

V letu 2020 je na območju KPSS prezimovalo 49 vrst, šet več kot leto prej. V januarju 2020 je prezimovalo 45 vrst, v decembru 2020 pa 27 vrst. Leta 2020 je bilo 22 takih vrst, ki so prezimovale samo v januarju in ne v decembru, 4 vrste pa takih, ki so prezimovale samo v decembru in ne tudi v januarju.

Podatki opazovanj in štetja kažejo, da se je število nekaterih vrst in osebkov v zadnjih letih precej zmanjšalo, čeravno izračuni TRIM kažejo na stabilen trend prezimovanja in je v letu 2020 prezimovalo več vrst kot leto prej. Med njimi nenavadno in nepričakovano tudi v letu 2020 ni prezimovala liska Fulica atra, saj sta bil v vsem letu na območju KPSS prisotna le gnezdeča para na Rudniku. V letu 2020 je prezimovala tudi sabljarka (Recurvirostra avosetta). Gre za prvo prezimovanje v Sloveniji.

Prelet

V letu 2020 je bilo evidentiranih 133 vrst, kar je 20 vrst manj kot leto poprej. V času spomladanskega preleta 2020 je bilo evidentiranih 78 vrst, v času jesenskega preleta 2020, ki poteka od avgusta do novembra, pa 108 vrst. 25 vrst se je na preletu pojavilo samo spomladi, 55 vrst pa samo v jesenskem času preleta.

Konec maja so nas iz Italijanskega Centra za obročkanje ptic

Kraljičica ujeta na Stojbah (Foto: D. Fekonja).

Naša navadna čigra je prezimovala v Gvineji Bissau v Afriki.

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

obvestili o opazovanju beločelega deževnika (Charadrius alexandrinus) na izlivu reke Soče, ki je nosil bel PVC obroček s črno kodo SCP. Pregledali smo naš arhiv in ugotovili, da je Silvano Candotto na Punta Spigola opazoval in fotografiral samico, ki smo jo na Fontaniggeah kot odraslo ptico ulovili na gnezdu 29.6.2012. To je že tretji podatek, da naši beločeli deževniki gnezdijo tudi v bližnji Italiji.

Zanimive in redke vrste 7.5.2020 smo med izvajanjem rednega tedenskega monitoringa na območju Alto ob letališču (Fontanigge) opazovali zlatovranko (Coracias garrulus). Ta čudovita ptica modrih in zelenih barv nas je tokrat obiskala šele drugič. Najverjetneje so soline in bližnja polja njena postojanka na selitvi. Nekoliko naprej pa nas je presenetil še kratkoprsti škrjanček (Calandrella brachydactyla). Tudi on ni pogost. V zadnjih desetih letih smo ga videli le petkrat.

Nove vrste 8.5.2020 je bila med sivimi gosmi (Anser anser) v letu prepoznana tibetanska gos (Anser indicus), ki sicer ni avtohtona vrsta v Evropi, saj je izvorno doma v Himalaji. Zaradi svoje lepote so jo marsikje uvozili kot okrasno ptico ribnikov. V Veliki Britaniji pa so že znani primeri prostoživečih parov, ki tudi uspešno gnezdijo. 28.2.2020 popoldan je na naši obročkovalski postaji Stojbe na Fontaniggeah D. Fekonja iz Prirodoslovnega Muzeja Slovenije, sicer naš stalni zunanji sodelavec, ujel v mrežo izredno redko ptico - kraljičico. Gre za drugi podatek o tej vrsti v Sloveniji nasploh in za novo vrsto v našem KPSS. Kraljičica gnezdi od južne Sibirije, zahodno blizu reke Jenisej, severne Mongolije preko Mandžurije do Himalaje in ob meji z Afganistanom. Živi v odprtih gozdovih tajge, zelo rada se zadržuje v krošnjah dreves, kjer se prehranjuje podobno kot naša kraljička z raznimi žuželkami in pajki. Jeseni se odrasli osebki selijo, prvoletni (1y) pa samo delno. Prezimujejo v južni Kitajski, Indiji in jugovzhodni Aziji od nadmorske višine 300-1800 m.

Lov in obročkanje

Na obročkovalski postaji Stojbe v KPSS smo v sodelovanju s sodelavci PMS izvedli neprekinjen lov ptic od 20.8.2020

do vključno 28.8.2019. Ujeli smo 1022 ptic, 50 različnih vrst. Navadno čigro smo zaznamovali tudi z barvnimi obročki.

Tujerodne vrste

Morski biologi se od leta 2018 soočajo z izginjanjem morskih travnikov predvsem ob zahodni obali Istre. Na hrvaški strani je to dogajanje nekoliko obsežnejše, dogaja pa se tudi v slovenskem morju. Del morskega travnika je tako nedavno izginil v naravnem rezervatu v Strunjanu. Od leta 2015 vzdolž celotne slovenske obale tudi ni več bračiča, alge, ki sicer živi zgolj v Jadranskem morju. Se je pa v letu 2020 pred Sečoveljskimi solinami pojavlja modra rakovica (Callinectes sapidus), tujerodna invazivna vrsta iz ZDA. V Evropi se je modra rakovica prvič pojavila že na začetku dvajsetega stoletja. Kje so vzroki za omenjene spremembe, kakšne so njihove posledice za življenje v morju in posredno za nas bo pokazal čas.

Močvirska sklednica

V letu 2020 je terensko delo potekalo od aprila do novembra, v lepem vremenu in v času normalnih vodostajev. Podobno kot v letih 2018 in 2019 se je močvirsko sklednico ciljno spremljalo z mesečnim postavljanjem vrš na zamočvirjenem delu ob starem rudniku in v odcednih jarkih na Fontaniggeah. V okviru terenskega dela smo v času odlaganja jajc pregledali potencialne lokacije za gnezda. Pozorni smo bili na sončna, neporasla in suha mesta tako v neposredni bližini večjih vodnih oken in jarkov, kot brežini nasipov s peščeno ali drobljivo podlago. Na Fontaniggeah smo pregledali tudi obdelovalne površine. V letu 2020 smo opravili 126 lovnih dni (1 lovni dan = 1 pasti čez 1 noč). Skupno smo postavili pasti na 16 mestih in tako zajeli večji del vodnih površin. Močvirsko sklednico smo pričakovano ujeli na vseh mestih in s številnimi ujetimi mladimi osebki potrdili uspešno razmnoževanje vrste v preteklem letu. V vrše smo ujeli in na novo označili 99 močvirskih sklednic. Na Rudniku smo označili 48 želv. Visoko število ujetih močvirskih sklednic ostaja tudi na Fontaniggeah. Med vsemi jarki smo jih največ označili v jarku ob letališču (25 osebkov). V aprilu je bil z rokami ujet samec močvirske sklednice pod Sečo, na začetnem delu Jernejevega kanala. Na podlagi zbranih podatkov o ponovnem ulovu smo zabeležili 215 ponovnih ulovov. Skupno je v bazi podatkov parka eviden-

Ogled ekipe NN, članov LD Strunjan in lovske inšpektorice, 25.5.2020 (Foto: I. Škornik). Delegacija MOP-a na ogledu opravljenih del iz Podnebnega sklada, 31.1.2020 (Foto: I. Škornik)..

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

tiranih že 582 osebkov.

Hromi volnoritec

V letu 2020 smo našli 4 gosenična gnezda in nekaj gosenic v tretjem razvojnem stadiju (po treh levitvah), ko že zapuščajo gnezda. Vsa na območju obročkovalske postaje Stojbe, kjer smo v lanskem letu izvedli delno redčenje grmovja črnega trna in drugih rastlin, ki zaraščajo območje lovišča. Kot se je izkazalo, je bil ukrep pozitiven za hromega volnoritca. Konec oktobra pa smo ponovno zabeležili rojenje samcev in samic.

Habitati

V letu 2020 smo v okviru rednega monitoringa KPSS na območju Sečoveljskih solin spremljali stanje vseh habitatnih tipov iz seznama evropske uredbe o habitatih. Tudi v letu 2020 smo vzdrževali ustrezen vodni režim na območju Life. Na tem območju so v letu 2020 gnezdile predvsem sabljarke, polojniki, navadne in male čigre, rdečenogi martinci, kot tudi beločeli deževniki.

Na ciljnih gnezdiščih solin je bilo urejeno skupaj 124 otokov (15 Slana trata, 45 Life, 43 Corsolongo, 21 Colombera), ki jih bo treba tudi v letu 2021 vzdrževati in opraviti različna dela pri površinskem oblikovanju teh območij (zagotoviti skrivališča za mladiče). Na območju gnezdišča NV Curto-Pichetto je potrebno zagotoviti ustrezne vodne razmere in obnoviti sredinski nasip ter ga nadvišati, da ne bo prihajalo več do poplavljanja gnezdišča.

Ostalo

Zaradi ukrepov za omejitev širjenja koronavirusa je bil KPSS v tem letu večkrat zaprt, odpadle pa so tudi vse javne organizirane prireditve.

V okviru projekta »MAD 2020 – Mediteranean Action Day 2020« smo konec avgusta 2020 v KPSS pričeli z brezplačnimi vodenji, s katerimi bomo obiskovalce seznanili s pomembnostjo sredozemskih mokrišč, kamor sodijo tudi Sečoveljske soline.

Sodelovali smo na projektu TUNE UP. Skupaj s predstavniki LD Strunjan in lovsko inšpektorico smo izvedlu strokoven ogled območja ob letališču. Skupaj z raziskovalci MBP smo 28.7.2020 postavili vrše za rake pri odkrivanju tujerodnih vrst.

Omogočanje doživljanja in spoznavanja parka

V letu 2020 nas je obiskalo 24.454 obiskovalcev, kar je več kot 50% manj v primerjavi z lanskim letom v istem obdobju. Domačih obiskovalcev je bilo 18.653 (76,3%), medtem ko je bilo tujih obiskovalcev manj in sicer 5.801 (23,7%). Večina obiskovalcev je obiskala Lero. Muzej solinarstva na Fontaniggeah je bil zaprt.

Do konca leta smo opravili 98 vodenih ogledov, ki se jih je udeležilo 2.811 obiskovalcev, kar je precej manj kot lani. Od 31. avgusta do 26. septembra 2020 smo v okviru projekta “MAD 2020 - Sredozemski akcijski dan 2020” izvedli 5 strokovno vodenih ogledov Krajinskega parka Sečoveljske soline, ki se jih je udeležilo 130 udeležencev vseh starosti. Med dvournim ogledom so se obiskovalci seznanili s pomenom sredozemskih mokrišč, ki vključujejo tudi Sečoveljske soline, v centru za obiskovalce pa so si ogledali kratek film o Krajinskem parku Sečoveljske soline. Desetina (11,4 %) obiskovalcev se je odločila za voden ogled. 73,5 % je bilo domačih obiskovalcev, 26,5 % vodenih ogledov pa predstavljajo tujci, med katerimi je največ italijansko (10,2 %) in nemško (9,2 %) govorečih obiskovalcev, sledijo jim angleško govoreči obiskovalci (7,1 %).

Po strukturi obiskovalcev so na prvem mestu odrasli obiskovalci (69,6 %), na drugem so otroci in študenti (23,6 %), sledijo jim upokojenci (6,6 %) in osebe s posebnimi potrebami (0,6 %). Število obiskovalcev Krajinskega parka Sečoveljske soline se je v primerjavi z zadnjimi petimi leti več kot prepolovilo, vzroke temu pa gre seveda pripisati predvsem razmeram in ukrepom povezanih s Covid – 19.

V KPSS je bilo v letu 2020 prodanih 30 letnih kart. 341 je bilo družinskih vstopnin, 8.797 odraslih in 4.279 otroških, dijaških, študentskih in upokojenskih vstopnic, 260 obiskovalcev je vstopilo v KPSS brezplačno (CŠOD Burja, spremljevalci skupin, vodniki ipd.). Po kopnem je v park vstopilo skupaj 23.781 obiskovalcev, medtem ko je s plovilom v park priplulo 673 obiskovalcev. S kolesom je v park vstopilo 1476.

Thalasso Spa Lepa Vida je obiskalo 6.572 obiskovalcev.

Ekipa projekta Tune Up na terenu, 10.6.2020 (Foto: I. Škornik). Vodeni ogledi so

bili zaradi razglašene epidemije precej okrnjeni (Foto:M. Makovec).

Poročilo o izvajanju javne službe-

upravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Podnebne značilnosti leta 2021 ter trendi nekaterih meteoroloških spremenljivk

Leto 2021 je bilo presenetljivo hladnejše, kot je bilo v zadnjih 10 letih. Pravzaprav ugotavljajo celo, da se je leto 2021 globalno gledano začelo z najnižjimi temperaturami v zadnjih šestih do sedmih letih. Tudi leto 2021 je bilo v KPSS za skoraj 1°C toplejše kot v povprečju obdobja 1961–1990, vendar je bila v povprečju temperatura na Leri v letu 2021 za 0,6 °C nižja, kot leto poprej. Na Leri je povprečna letna temperatura znašala 14,2 °C. Večina mesecev v letu 2021 je bila z nižjimi temperaturami od desetletnega povprečja. V letu 2021 smo zabeležili najnižjo srednjo vrednost v zadnjih desetih letih pri temperaturnih viških, pri najnižjih temperaturah, kot tudi pri povprečni letni temperaturi. Februar je izstopal s povprečno temperaturo 7,7°C ter najnižjo temperaturo 13.2.2021, ki je znašala -4,3°C. Januarja je bila najnižja temperatura le desetinko višja od februarske, povprečna temperatura v januarju pa je bila najnižja v letu in sicer 4,9°C. Najtoplejši dan je bil 8.7.2021 z izmerjeno najvišjo dnevno temperaturo na Leri 35,5°C. Popvprečna junijska in julijska temperatura na Leri je bila za 2 stopinje višja od dolgoletnega povprečja. Nadpovprečno topla sta bila še februar in september. Pod dolgoletnim povprečjem so bile temperature v marcu, aprilu in maju. Vsota padavin je bila v letu 2021 pod dolgoletnim povprečjem. Na Leri je padlo 734,4 mm dežja. Največ padavin na območju Sečoveljskih solin je bilo maja in sicer več kot 128 mm. Nadpovprečne količine padavin smo zabeležili še v januarju, februarju in julija. Najmanj namočen je bil marec z le 21,4 mm dežja.

Trajanje sončnega obsevanja v letu 2021 je bilo krajše, kot leto prej. Letna vsota ur sončnega obsevanja na Leri za leto 2021 znaša 3.051 ur. Sonce je na Leri v juliju 2021 sijalo 359,5 ur, kar je 12,5 ur manj kot v letu 2020.

Prevladujoč veter na območju Sečoveljskih solin je jugo (SE), ki piha v nočnem času. Najbolj vetroven je bil oktober, s sunki vetra višjimi od 80 km/h.

Ohranitev naravnih vrednot, vrst in habitatnih tipov ter krajine

V letu 2021 smo evidentirali 205 vrste ptic, od tega jih je bilo na Fontaniggeah zabeleženih kar 203 vrste, na območju Lere pa 64 vrst ptic.

V letu 2021 je bila največkrat opazovana vrsta mala bela čaplja z 224 zapisi, sledita ji mlakarica z 200 in rumenonogi galeb z 179 zapisi. Najštevilčnejša vrsta v letu 2021 je škorec z 27.873 registriranimi osebki, sledita mu rumenonogi galeb z 17.928 registriranimi osebki ter duplinska kozarka z 10.902 osebki. V letu 2021 je bila evidentirana ena nova vrsta za območje Sečoveljskih solin. V letu 2021 smo na območju Stojb nadaljevali z rednim lovom in obročkanjem ptic. Opravljenih je bilo 13 lovnih dni.

Gnezditev

Na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline je bilo v letu 2021 evidentiranih 38 vrst gnezdilcev. Med potrjene

Duplinska kozarka z mladiči (Foto: I. Škornik).

Vdor morske vode in zalito območje muzeja solinarstva, 6.1.2021 (Foto: I. Škornik).

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

gnezdilce se je vrnila čapljica ( Ixobrychus minutus ), ki je gnezdila v trstičju jarka ob letališču. Ponovno je gnezdil rečni galeb, vendar neuspešno, saj je bilo leglo izplenjeno. Tudi v letu 2021 smo vzdrževali ustrezne vodne režime na vseh gnezdiščih, kjer smo uredili umetne otoke. Na teh območjih so v letu 2021 gnezdile predvsem sabljarke, polojniki, navadne in male čigre, rdečenogi martinci in beločeli deževniki.

Prezimovanje

V letu 2021 je na območju KPSS prezimovalo 58 vrst, devet več kot leto prej. V januarju 2021 je prezimovalo 38 vrst, v decembru 2021 pa 50 vrst. Leta 2021 je bilo 8 takih vrst, ki so prezimovale samo v januarju in ne v decembru, 20 vrst pa takih, ki so prezimovale samo v decembru in ne tudi v januarju. Podatki opazovanj in štetja kažejo, da se je število nekaterih vrst in osebkov v zadnjih letih precej zmanjšalo, čeravno izračuni TRIM kažejo na stabilen trend prezimovanja in je v letu 2021 prezimovalo več vrst kot leto prej. Tudi v letu 2021 ni bilo prezimujočih lisk Fulica atra v jati, prezimovali so le posamezni osebki na Rudniku, kjer tudi gnezdijo.

Prelet

V letu 2021 je bilo evidentiranih 186 vrst, kar je precej več kot leto poprej. V času spomladanskega preleta 2021 je bilo evidentiranih 156 vrst, v času jesenskega preleta 2021, ki poteka od avgusta do novembra pa 160 vrst. 130 vrst je bilo zabeleženih v obeh obdobjih preleta. 26 vrst se je na preletu pojavilo samo spomladi, 30 vrst pa samo v jesenskem času preleta. 20.3.2021 je A. Božič opazoval z barvnim obročkom zaznamovanega beločelega deževnika na območju Fontanigge. Po posredovanju podatkov italijanskim kolegom, je sedaj njegova zgodovina znana. Gre za samico, ki je bila obročkana 11.6.2016 v beneških lagunah (na obrežju Ca Ballarin) z rumenim barvnim obročkom ter kodo AFC. Pred tem jo je 2.9.2018 opazoval tudi Silvano Candotto ob izlivu reke Soče. Naši beločeli deževniki so bili večkrat opaženi v Italiji. Opazovanje italijanskega beločelega deževnika pri nas pa je prvo. Ta ista samica je bila kasneje večkrat opazovana tudi v času gnezdenja in je najverjetneje v KPSS tudi gnezdila. 2.6.2021 smo opazovali dva osebja plamenca, 5.6. pa so bili tu trije. Šlo je za mladostne osebke. Eden med njimi je bil označen z belim PVC obročkom s črno kodo LAFC. Po preverjanju obročkovalske sheme za plamenca, smo ugotovili,

da je bil obročkan leta 2020 v Franciji, natančneje v solinah Salins d'Aigues-Mortes - Etg. du Roi.

Zanimive in redke vrste Med zanimivimi in redkimi vrstami smo na območju KPSS zabeležili: Malo tukalico, školjkarico, kamenjarja, ploskokljunca, plamenca, zalivskega galeba, kaspijskega galeba, kaspijsko čigro, kravjo čapljo, plevico, veliko uharico, črnočelega in rjavoglavega srakoperja, trstnega cvrčalca, rožnatega škorca, velikega slavca in črnoglavega strnada.

Nove vrste 17.2.2021 je K. Gorišek v kanalu Sv. Jerneja opazovala in fotografirala neznano raco. Izkazalo se je, da je neznana vrsta samec čipkaste race (Callonetta leucophrys). Ta vrsta živi v južnoameriških gozdovih. V Evropi je nedvomno ubežnica (negnezdeča vrsta, ki nedvomno izvira iz ujetništva). Zaradi čudovite obarvanosti perja samcev te vrste, je cenjena kot okrasna »perjad«. Tudi v Sloveniji, kjer je znana tudi kot rdečekrilna račka. Čipkasta raca je 309 vrsta ptice, registrirane na območju KPSS.

Lov in obročkanje

Na obročkovalski postaji Stojbe v KPSS smo v sodelovanju s sodelavci PMS v letu 2021 2 x izvedli neprekinjen lov ptic in sicer od 22.8.2021 do vključno 30.8.2021. Ujeli smo 1157 ptic, 61 različnih vrst. Drugi lov je potekal od 8.9.2021 do vključno 12.9.2021. Ujeli smo 1162 ptic, 44 različnih vrst. Z barvnimi obročki smo opremili 13 mladičev navadne čigre. ter dva odrasla beločela deževnika.

Tujerodne vrste

Izvedli smo mulčenje zarasti verlotovega pelina, luskaste nebine in navadnega trstikovca.

V sodelovanju z LD Strunjan smo na kmetijskih površinah med cesto in Jernejevim kanalom izvedli trajno odstranitev več kot 20 osebkov nutrije.

V letu 2021 smo izvedli ponovni kartirni popis luskaste nebine v izmeri UTM 100x100 m in primerjalno še kartirni popis obmorske nebine. Vrsti ponekod rasteta na istih rastiščih, vendar je opaziti, da luskasti nebini ustrezajo precej ruderalna območja solin, kot so različna gramozna nasipališča, poti in gramozna parkirišča, medtem ko je obmorska nebina v večji meri prisotna na nasipih na večjih in manjših solinskih

Barvno označevanje beločelih deževnikov (Foto: I. Škornik).

Rastišče rimske belvalovke na Stojbah (Foto: I. Škornik).

Poročilo

kanalih. Zgostitve luskaste nebine zabeležene s kartirnim popisom v letu 2017 so se zmanjšale, iz 13 kvadratov 100x100 m je izginila. Opaziti je, da sčasoma izgine na tistih ruderalnih rastiščih in nasipih, ki se povsem zarastejo z različno vegetacijo. V primerjavi s prvim popisom smo jo kot zelo številčno zabeležili na gramozni poti ob letališču in kanalu Grande. V okviru Sklada za podnebne spremembe smo izdelali poučno in zabavno zgibanko s stripom o tujerodni okrasni gizdavki.

Močvirska sklednica

V Krajinskem parku Sečoveljske soline poteka redni monitoring močvirske sklednice že od leta 2018. V letu 2018 smo močvirsko sklednico spremljali s postavljanjem vrš večkrat na mesec. Od leta 2019 pa terensko delo poteka ciljno na zamočvirjenem delu ob starem rudniku in v odcednih jarkih na Fontaniggeah enkrat mesečno, okvirno od aprila do oktobra. Skupno smo ujeli in na novo označili 68 želv, in sicer letos prvič največ na Fontaniggeah (46 želv). Med vsemi jarki smo jih največ označili v jarku ob letališču (27 želv). Na podlagi zbranih podatkov o ponovnem ulovu smo zabeležili 136 ponovnih ulovov, kar je precej manj v primerjavi z leti 2019 in 2020. Poleg deževnega in hladnega maja, manjše število ponovnih ulovov povezujemo tudi s številnimi poškodbami na vršah. ki so jih povzročile nutrije. V letošnjem letu smo ujeli in označili manj želv kot v preteklih dveh letih, vendar še vedno ostaja število novo ujetih močvirskih sklednic visoko. Glede na rezultate monitoringov Sečoveljske soline in dolina reke Dragonje predstavljajo eno izmed pomembnejših

življenjskih prostorov za močvirsko sklednico v slovenski Istri in tudi v Sloveniji. Skupno je v bazi parka evidentiranih kar 651 močvirskih sklednic. Da je jarek ob letališču eden izmed pomembnejših habitatov močvirske sklednice, kažejo podatki o številu ujetih mladih osebkov tudi v letu 2021. Podobno kot v prejšnjih letih smo tudi letos največ novih mladih osebkov ujeli prav v tem jarku. 15. aprila smo na bregu jarka ob letališču med pregledovanjem vrš opazili mladiča močvirske sklednice, ki je v dolžino oklepa meril komaj 25 mm. Gre za najmanjšo želvo, ki smo jo ujeli in izmerili v parku. Glede na to, da ni bilo več vidne rumenjakove vrečke na trebušni strani oklepa, predvidevamo, da se je izlegla konec že konec marca ali v začetku aprila, ko so bile najvišje dnevne temperature nad 20 stopinj Celzija. Gre za pomemben podatek, ki kaže na to da je mladič prezimil v gnezdu odloženem v preteklem letu. Razmnoževanje močvirske sklednice na delu parka ob letališču ocenjujemo kot uspešno in jarek kot enega izmed ključnih habitatov za dolgoročno uspešno razmnoževanje. Ohranjanje s trstičjem zaraščenih bregov in druge naravne sestoje obrežnega steblikovja je tako nujno za preprečevanje motenj in dostop plenilcem. Strojni posegi, kot so košnja, čiščenje ali redčenje bregov in poglabljanje dna ter odstranjevanje mulja predstavljajo veliko grožnjo za močvirsko sklednico, zlasti če se izvajajo ob neprimernem času in na neustrezen način. Poleg tega je na tem delu parka nujno ohranjanje primernih kopenskih površin za razmnoževanje. Kot primeren gnezditveni habitat ob letališki stezi in Stojbah izpostavljamo tudi obrobje vinogradov in kmetijska zemljišča v zaraščanju. Intenzivna obdelava teh površin pa predstavlja veliko grožnjo za jajca v gnezdih in lahko pokonča celoten zarod.

Hromi volnoritec 1.4.2021 smo med rednim monitoringom že naleteli na prvo gosenično gnezdo hromega volnoritca (Eriogaster catax) na Fontaniggeah. Gosenice so bile v zgodnji razvojni fazi in so se že levile. Gnezdo smo našli na presvetljeni veji črnega trna na nasipu desnega brega reke Dragonje. Hromi volnoritec je vezan na obrobja termofilnih presvetljenih gozdov, zaraščajoče pašnike in travnike, grmišča in mejice v toplih in vlažnih legah, katerih glavna gradnika sta črni trn in glog. Je naša kvalifikacijska vrsta Natura 2000. Z redčenjem grmovja črnega trna v KPSS poskušamo hromemu volnoritcu zagotavljati ugodno ohranitveno stanje. V letu 2021 je bilo najdenih 7 gnezd hromega volnoritca.

Habitati

Tudi v letu 2021 smo v okviru rednega monitoringa KPSS na območju Sečoveljskih solin spremljali stanje vseh habitatnih tipov iz seznama evropske uredbe o habitatih. Med habitatnimi tipi, katerih površina razraščenosti se je spet povečala in je stanje ohranjenosti ugodno, so sredozemska slanoljubna grmičevja Sarcocornetea fruticosi (1420) in pionirski sestoji vrst rodu Salicornia in drugih enoletnic na mulju in pesku (1310). Povečanje je opaziti tudi na HT Sredozemska slana travišča Juncetalia maritimi (1410).

Zaraščanje halofitnih trajnic (Foto: I. Škornik).

Mladič močvirske sklednice, 15.4.2021 (Foto: I. Škornik).

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Ostalo

Zaradi ukrepov za omejitev širjenja koronavirusa je bil KPSS v tem letu večkrat zaprt, odpadle pa so tudi vse javne organizirane prireditve. Od 10.5. pa do vključno 31.5.2021 je bil zaradi obnovitvenih del na mejnem prehodu Sečovlje za obiskovanje zaprt južni del KPSS - Fontanigge, vključno z Muzejem solinarstva.

20. aprila 2021 je minilo dvajset let, odkar je Vlada Republike Slovenije določila območje Krajinskega parka Sečoveljske soline, prvega upravljanega krajinskega parka ob slovenski obali.

Izvedli smo štiri razstave v Casermi in eno umetniško instalacijo italijanskega umetnika Fabia Roncata. na Fontaniggeah. Nabavili smo dve novi električni vozili in postavili novo kolesarnico s polnilno enoto za električna kolesa in skuterje. Električna polnilnica Clorofilla je namenjena polnjenju električnih koles in pospeševanju razvoja e-turizma. Opremljena je z uporabnim orodjem za nujno vzdrževanje ter z univerzalno tlačilko.

Omogočanje doživljanja in spoznavanja parka

V obdobju 2002–2021 je KPSS obiskalo 730.197 obiskovalcev.

V letu 2021 nas je obiskalo 36.488 obiskovalcev, kar je 10.000 obiskovalcev več, kot v istem obdobju lani. Domačih obiskovalcev je bilo 28.435 (77,9%), medtem ko je bilo tujih obiskovalcev manj in sicer 8.053 (22,1%). Večina obiskovalcev je obiskala Lero. Muzej solinarstva na Fontaniggeah je obiskalo 2381 obiskovalcev.

V letu 2021 smo opravili 189 vodenih ogledov. 73,0 % je bilo domačih obiskovalcev, 27,0 % vodenih ogledov pa predstavljajo tujci, med katerimi je največ angleško (15,3 %) in italijansko (6,7 %) govorečih obiskovalcev, sledijo jim nemško govoreči obiskovalci (5 %).

Po strukturi vodenih obiskovalcev so na prvem mestu odrasli obiskovalci (48,5 %), na drugem so otroci in študenti (44,8 %), sledijo jim upokojenci (5 %), predstavniki sedme sile (1,6%) in osebe s posebnimi potrebami (0,1 %).

Število obiskovalcev Krajinskega parka Sečoveljske soline po letu 2020, ki so ga zaznamovale razmere in ukrepi povezane s Covid – 19 je ponovno v porastu.

V KPSS je bilo v letu 2021 prodanih 27 letnih kart. 2.522 je bilo družinskih vstopnin, 13.815 odraslih in 10.102 otroških, dijaških, študentskih in upokojenskih vstopnic, 1099 obiskovalcev je vstopilo v KPSS brezplačno (CŠOD Burja, spremljevalci skupin, vodniki ipd.).

Po kopnem je v park vstopilo skupaj 32.633 obiskovalcev, medtem ko je s plovilom v park priplulo 1.066 obiskovalcev. S kolesom je v park vstopilo 3.498.

Thalasso Spa Lepa Vida je obiskalo 7.201 obiskovalcev. Z električnim vlakom smo do Muzeja Solinarstva na Fontaniggeah vozili 41 x in prepeljali 2.381 obiskovalcev.

Nova kolesarnica s polnilnico za električna kolesa na Leri (Foto: I. Škornik). Novo električno delovno vozilo Garia (Foto: I. Škornik).

Umetniška instalacija Fabia Roncata na Fontaniggeah (Foto: I. Škornik).

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

V petek, 27.10.2006 je Krajinski park Sečoveljske soline obiskal predsednik republike dr. Janez Drnovšek s sodelavci. Zaposleni v parku so mu predstavili novosti (multimedijski center, razgledno ploščad, prodajno galerijo, obnovljena solna polja). Predsedniku je bil predstavljen tudi postopek tradicionalne pridelave soli ter posebnost Piranske soli, ki je povsem naravna in ročno pridelana. (Foto: Arhiv KPSS)

Leta 2007 je KPSS obiskal tudi ameriški veleposlanik Thomas Bolling Robertson, ki je v tem času zaključil svoj mandat v Sloveniji. S soprogo sta bila navdušena nad Sečoveljskimi solinami, nad njihovim živim svetom, predvsem pa tudi nad postopkom pridelave soli, ki je

Arhiv KPSS)

Dne 7.3.2006 je Sečoveljske soline obiskala parlamentarna delegacija odbora za kmetijstvo Republike Ciper, ki jo vodi predsednik odbora g. Christos Mavrokordatos in člani parlamentarnega odbora za kmetijstvo Republike Slovenije, ki jih vodi predsednik odbora za kmetijstvo g. Alojz Sok. (Foto: Arhiv KPSS)

5.6.2006 je Krajinski Park Sečoveljske soline (KPSS) obiskala veleposlanica Republike Turčije ga. Sina BAYDUR. Ob prihodu v park se je seznanila s splošnimi podatki o zavarovanem območju in si takoj zatem v prostorih obnovljene Caserme, v katerih je trgovina “LERA ogledala še polurni film o Sečoveljskih solinah. (Foto: Arhiv KPSS)

17.9.2007

3.2.2009

je bil na uradnem delovnem obisku v KPSS minister za okolje in prostor Karel Erjavec. Z vodstvom podjetja SOLINE Pridelava soli d.o.o. se je pogovarjal o težavah Sečoveljskih solin po nedavnih poplavah in o nastali škodi. Obljubil je pomoč pri izvedbi sanacije, ki jo bosta država in podjetje izvedla s pomočjo evropskih sredstev sedemletnega projekta. (Foto: Arhiv KPSS)

V soboto, 16.5.2009 je bila na obisku Krajinskega parka Sečoveljske soline delegacija ustavnih sodnikov iz Portugalske, ki jo je vodil predsednik ustavnega sodišča Portugalske Rui Moura Ramos. (Foto: Arhiv KPSS)

Manuel Chabrera, svetovno priznani španski arhitekt in slikar je 2008 ustvarjal v Sečoveljskih solinah. V Krajinski park Sečoveljske soline je prispel 11.7.2008 v družbi svoje žene Marian, senatorja španske vlade Francisca Bella Galana ter svetovalke za kulturo mesta Almonte Dolores Caceres Ramos. (Foto: Arhiv KPSS)

V ponedeljek 20.10.2008 nas je obiskal župan mesta Nantong, LR Kitajska g. Luo Yimin z delegacijo. Izrazil je navdušenje nad našimi solinami. Nantong je večmilijonsko mesto, ki leži ob reki Jangce nedaleč stran od Šanghaja. Je industrijsko in pristaniško mesto.. (Foto: Arhiv KPSS)

smo se razveselili obiska g. Danila Türka, kandidata za predsednika Republike Slovenije. G. Türk si je s spremstvom ogledal soline in z zanimanjem prisluhnil razlagi o izjemnosti naravnih vrednot, kulturne dediščine in tradicionalne pridelave soli v Sečoveljskih solinah. (Foto: Arhiv KPSS)

10.6.2008 smo v KPSS gostili ministra za kmetijstvo Iztoka Jarca. Z direktorjem podjetja SOLINE Alojzem Jurjecem, sta se pogovarjala o poslovnih načrtih podjetja, posebej o možnosti, da bi Piransko sol na evropski ravni zaščitili kot sol z geografskim poreklom. (Foto: Arhiv KPSS)

Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk se je , v ponedeljek 7. marca 2011, v sklopu Dneva pomorstva mudil v Piranu. Najprej ga je sprejel župan Občine Piran Peter Bossman in po pogovorih z županom, podžupanjo Meiro Hot ter podžupanom Brunom Fondo, se je predsednik vpisal v zlato knjigo Občine Piran. V nadaljevanju obiska je predsednik Türk popoldne obiskal Krajinski park Sečoveljske soline. (Foto: Arhiv KPSS)

v KPSS mudi ameriški veleposlanik g. Joseph A. Mussomeli z družino. Poleg soproge ge. Sharon Flack Mussomeli, si soline ogledujeta še hči Alessia in sin Thomas..(Foto: Arhiv KPSS)

Poslanska skupina SDS je v ponedeljek 14. septembra 2009 obiskala Južnoprimorsko regijo. Poslanke in poslanci so bili razdeljeni v štiri skupine in vsaka skupina je obiskala določen del Južnoprimorske regije. Skupina s prvakom SDS g. Janezom Janšo na čelu je obiskala KPSS. (Foto: Arhiv KPSS)

9. oktobra 2009 je bila skupina z Britanskega veleposlanšstva na team building programu v solinah s podjetjem Lifetrek. Team building programa se je udeležil tudi veleposlanik, nj. eksc. g. Andrew Page, ki je bil navdušen nad Sečoveljskimi solinami. (Foto: Arhiv KPSS)

V sredo 17.junija 2009 nas je obiskal prof. Adrian Phillips, dolgoletni predsednik Svetovne komisije za zavarovana območja (WCPA) pri Svetovni zvezi za ohranitev narave (IUCN). (Foto: Arhiv KPSS)

V Krajinskem parku Sečoveljske soline smo 26. junija 2009 gostili 20 ćlanov slovenske osamosvojitvene vlade. Člani slovenske osamosvojitvene vlade so se na shodu, ki ga prirejajo vsako leto, tokrat srečali na Sečoveljskih solinah. “Kruha nam ne manjka, soli pa,” je razmere 18 let po osamosvojitvi opisal nekdanji predsednik vlade Lojze Peterle. (Foto: Arhiv KPSS)

V sredo, 21.9.2011 so nas obiskali predstavniki podjetja Z Corporation iz ZDA, ki jih je gostilo podjetje IB-PROCAD d.o.o. iz Ljubljane. Ekipa njegovega podjetja je namreč sodelovala pri izdelavi interaktivne makete Sečoveljskih solin, ki je sedaj razstavljena v MMC na Leri, tehnologija za njeno izdelavo pa je znanje in razvoj podjetja Z Corporation. (Foto: Arhiv KPSS)

9.1.2012 so Sečoveljske soline, kot prva skupina v letošnjem letu, obiskali varovanci projekta Rehabilitacija žrtev vojne v Libiji. Gostje iz Libije so KPSS obiskali na pobudo Občine Piran. Na rehabilitacijo v Ljubljano je v okviru projekta humanitarne pomoči Libiji, pri katerem Slovenija sodeluje s Katarjem, prispela skupina 28 žrtev spopadov v Libiji. (Foto: Arhiv KPSS)

Direktor podjetja SOLINE d.o.o. Alojz Jurjec je 17.4.2012 v Krajinskem parku Sečoveljske soline sprejel delegacijo Ustavnega sodišča Ruske federacije, ki jo je vodil predsednik sodišča dr. Valerij Dmitrievich Zorkin v spremstvu Veleposlanika Ruske federacije v Sloveniji, dr. Doku Gapurovič Zavgajeva ter predstavniki Ustavnega sodišča Republike Slovenije. (Foto: Arhiv KPSS)

V petek, 13.julija 2012 je KPSS obiskal svetovno priznani strokovnjak prof. dr. Stjepko Golubić iz Bostonske univerze v ZDA. Bil je del ekipe raziskovalcev, ki so pred več kot 30 leti opravili eno prvih raziskav na petoli in pridobivanju soli v Sečoveljskih solinah. (Foto: Arhiv KPSS)

V četrtek 22. marca 2012 je Sečoveljske soline obiskal Dott. Girolamo Culmone, direktor Naravnega rezervata solin Trapani in Paceco na Siciliji WWF (IT), ki je bil tiste dni gost Morske biološke postaje Piran. (Foto: Arhiv KPSS)

Na povabilo predsednika Ustavnega sodišča Republike Slovenije dr. Ernesta Petriča je 17. junija 2012, na uradni obisk dopotovala delegacija Ustavnega sodišča Republike Albanije, ki jo vodi predsednik Ustavnega sodišča Republike Albanije g. Bashkim Dedja. Člana delegacije sta tudi sodnica dr. Vittore Tusha in sodnik g. Fatmir Hoxha. (Foto: Arhiv KPSS)

V sredo 8. maja 2013 je KPSS obiskal minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan s sodelavci. Ekipi ministrstva smo predstavili koncept upravljanja s parkom, ki temelji na koncesijskem razmerju in nekatere nove pridobitve v parku. Minister si je ogledal kompleks term na prostem s parku prilagojenim režimom obratovanja in obiskovanja. (Foto: Arhiv KPSS)

Na povabilo predsednice Ustavnega sodišča Republike Slovenije dr. Jadranke Sovdat je 2. novembra 2017, v Slovenijo na dvodnevni obisk prispel predsednik avstrijskega Ustavnega sodišča, dr. Gerhart Holzinger. 3.11.2017 je delegacija obiskala tudi Krajinski park Sečoveljske soline. (Foto: Arhiv KPSS)

je Krajinski park Sečoveljske soline obiskala delegacija Ustavnega sodišča Kraljevine Belgije. Po sprejemu direktorja g. Klavdija Godniča, se je delegacija na vodeni ogled odpravila z električnim vlakom po Leri. Po končanem vodenem ogledu so preizkusili še dobrote lokalne kulinarike.. (Foto: Arhiv KPSS)

13.5.2013 je Mojca Kleva Kekuš, evropska poslanka, v soline pripeljala skupino evropskih poslancev iz Nemčije, Estonije in Velike Britanije. Predstavili smo jim park, način upravljanja, evropske projekte, ki jih izvajamo v KPSS in jih seznanili s težavami, ki se pojavljajo pri prijavi projektov zaradi pravnega statusa upravljavca parka. (Foto: Arhiv KPSS)

22.8.2013 je KPSS obiskala delegacija, ki jo je vodil ameriški senator g. Thomas Richard »Tom« Harkin. V spremstvu župana, g. Petra Bossmana in drugih gostov je spoznal posebnosti solin in tradicionalnega postopka pridelave soli. Med pogostitvijo nam je izdal, da sta njegova starša iz Škofje Loke in da ni prvič obiskal domovine svojih staršev. (Foto: Arhiv KPSS)

16.11.2012 smo v Krajinskem parku Sečoveljske soline gostili evropskega poslanca dr. Milana Zvera in njegovo soprogo. Predstavili smo območje najdragocenejše narave in kulturne dediščine in rezultate dosedanjega dela izvajanja projekta LIFE+ MANSALT. (Foto: Arhiv KPSS)

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Literatura

Aerodrom Portorož, 2020. Dostopno na: https://www.portoroz-airport.si/ (5. 6. 2020)

Alcaros G., Madrigal-González J., Lizana M., Flechoso F. 2019. Sexual dimorphism in the claws of the European pond turtle (Emys orbicularis): potential implications for the reproductive fitness of the species. Basic and Applied Herpetology, 33: 33-42

Alli A. 2018. Morfološke značajke barske kornjače Emys orbicularis (Linnaeus 1758) iz nacionalnog parka Krka. Zagreb, Sveučilište u Zagrebu Prirodoslovno-Matematički fakultet, Biološki odsjek: 48 str.

Arnold N., Ovenden D. 2004. Reptiles and amphibians ob Britain and Europe. London, Collins: 288 str. Arnold N., Ovenden D. A. 2002. Field Guide to the Reptiles and Amphibians of Britain and Europe. Collins, London: 288 str. Arvy C., Servan J. 1998. Imminent compatition Trachemys scripta and Emys orbcularis in France. V: Fritz U., Joger U., Podloucky R., Servan, J. (ur.). Proceedings of the Emys symposium (Dresden, October 4-6 1996). Dresden, Mertensiella, Rheinbach: 33-40

Ausden M. 2010. Habitat Management for Conservation: a habdbook of techniques. New York, Oxford University Press: 411 str. Ayaz D. 2005. La Cistude d’Europe en Turquie. Manouria, 8, 29: 13-15

Ayaz D., Çiçek K. 2011. Data on the population structure of the european Pond Turtle, Emys orbicularis (Linnaeus, 1758) in Lake Sülüklü (western Anatolia, Turkey). Herpetozia, 24, 1/2: 33-41

Ayaz D., Çiçek K., Bayrakcı Y., Tok, C.V. 2017. Reproductive Ecology of the European Pond Turtle, Emys orbicularis (Linnaeus, 1758), from Mediterranean Turkey. Acta Zoologica Bulgarica, Suppl. 10: 23-29

Ayaz D., Fritz U., Tok C. V., Mermer A., Tosunoğlu M., Afsar M., Çiçek K.2007: Population estimate and body size of european Pond Turtle (Emys orbicularis) from Pazarağaç (Afyonkarahisar / Turkey). Biologia, 62, 2: 225-227

Bakiev A. 2004. The distribution of Emys orbicularis in the Middle Volga river region, Russia. Biologia. Bratislava, 59, 14: 9-11 Banaee M., Gholamhosseini A., Sureda A., Soltanian S., Fereidouni M. S., Ibrahim A. Th. A. 2020. Effects of microplastic exposure on the blood biochemical parameters in the pond turtle (Emys orbicularis). Environmental Science and Pollution Research: https://doi.org/10.1007/s11356-020-11419-2

Bataller J. V., Forteza A., Sancho V. 2008. Some data on ecology and distribution of the European pond turtle in the Valencia Region (Eastern Spain). Revista Española de Herpetología, 22: 93-102 Berginc M., Kremesec-Jevšenak J., Vidic J. 2006. Sistem varstva narave v Sloveniji. Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana: 128 str.

Bielecki A., Cichocka J. M. Jabłoński A., Jelén I., Ropelewska E., Biedunkiewicz A., Terlecki J., Nowakowski J. J., Pakulnicka J., Szlachciak J. 2012. Coexistence of Placobdella costata (Fr. Müller, 1846) (Hirudinida: Glossiphoniidae) and mud turtle Emys orbicularis. Journal Article, 67, 4: 731-738

BioPortal, 2020. Dostpno na: http://bioportal.si/ (10. 7. 2020)

Biportal.hr, 2020. Dostopno na: http://www.bioportal.hr/gis/ (11. 7. 2020)

Blomberg S., Shine R. 2006. Reptiles. V: Ecological Census Techniques. 2nd edition. Sutherland.W. J. (ur.). Cambridge, Cambridge University Press: 297-306

Bodie J. R., Semlitsch R. D., Renken, R. B. 2000. Diversity and structure of turtle assemblages: associations with wetland characters across a floodplain landscape. Ecography, 23: 444–456

Bonin F., Devaux B., Dupre A. 2006. Turtles of the world. A & C Black Publishers Ltd., London: 416 str.

Boyer D.R. 1965. Ecology of the basking habitat in turtles. Ecology 46: 99–118

Bringsøe H. 2006. NOBANIS–Invasive Alien Species Fact Sheet–Trachemys scripta. From: Online Database of the North European and Baltic Network on Invasive Alien Species–NOBANIS. Dostopno na: https://www.academia.edu/8565969/ NOBANIS_Invasive_Alien_Species_Fact_Sheet_Trachemys_scripta (16. 06. 2020)

Broggi M. F., Grillitsch, H. 2012. The European Pond Terrapin Emys orbicularis hellenica (Valenciennes, 1832) in the Aegean: Distribution and threats. Herpetozoa, 25: 47 – 58

Brower J. E., Zar J. H., Von Ende, J. E. 1997. Field and Laboratory Methods for General Ecology. Fourth Edition. Boston, WCB/ McGraw-Hill: 256 str.

Budak V., 2013. Studio della popolazione di testuggine palustre (Emys orbicularis) lungo il fiume Dragonja-Dragogna. Diplomsko delo. Trst. Università degli studi di Trieste: 144 str.

Buhlmann K. A., Akre T. S., Iverson J. B., Karapatakis D., Mittermeier R. A., Georges A., Rodin A. G. J., van Dijk P. P., Gibbons J. W. 2009. A global analysis of tortoise and 68 freshwater turtle distributions with identification of priority conservation areas. Chelonian conservation and Biology, 8: 116–149

Burger J. 2009. Red-eared slider turtles (Trachemys scripta elegans). Fish, 423: 14 str.

Burke V. J. Rathbun S. L., Bodie J. R., Gibbons J. W. 1998. Effect of density on predation rate for turtle nests in a complex landscape. Oikos, 83: 3-11. Dostopno na: http://www.bioportal.si/fotoarhiv.php (10. 06. 2020)

Burke V. J., Gibbons, J. W. 1995. Terrestrial buffer zones and wetland conservation: a case study of freshwater turtles in a

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Carolina bay. Conservation Biology, 9: 1365–1369

Cabela A. 1985. Emys orbicularis (L.) in Österreich. ÖGH-Nachrichten, Wien, 4: 7-11

Cadi A. Joly P. 2003. Competition for basking places between the endangered European pond turtle (Emys orbicularis galloitalica) and the introduced red-eared turtle (Trachemys scripta elegans). Canadian Journal of Zoology, 81: 1392–1398

Cadi A., Joly P. 2004. Impact of the introduction of the red-eared slider (Trachemys scripta elegans) on survival rates of the European pond turtle (Emys orbicularis). Biodiversity and Conservation 13: 2511–2518,

Cadi A., Nemoz M., Thienpont S., Joly P. 2004. Home range, movements, and habitat use of the European pond turtle (Emys orbicularis) in the Rhône-Alpes region, France. Biologia, Bratislava, 59, 14: 89-94

Cadi A., Nemoz M., Thienpont S., Joly P. 2008. Annual home range and movement in freshwater turtles: management of the endangered European pond turtle (Emys orbicularis). Revista Española de Herpetología, 22, 71-86

Cafuta V. 2002. Predstavitev živali z naslovnice. Temporaria, 6/1: 3-10

Castanet J. 1988. Les méthodes d’estimation de l’âge chez les chéloniens. Mésogée, 48: 21-28

Cheylan M. 1998. Evolution of the distribution of the European pond turtle in the French Mediterranean area since the post-glacial. V: Proceedings of the Emys symposium, October 4-6 1996. Fritz U., Joger U., Podloucky R., Servan, J. (ur.). Dresden, Mertensiella, Rheinbach: 47–65

Cirman P., Vuković V. 2019. Rdeča luč letališču Portorož: ne zaradi Kostića, ampak zaradi varnosti. Siol.net. Dostopno na: https://siol.net/posel-danes/novice/rdeca-luc-letaliscu-portoroz-ne-zaradi-kostica-ampak-zaradi-varnosti-501552 (18. 06. 2020)

Clark D. B., Gibbons, J. W. 1969. Dietary shift in the Terrapin Pseudemys scripta (Schoepff) From Youth to Maturity. Copeia 1969: 704-706.

Cordero Rivera A., Fernández Ayres C., 2004. A management plan for the European pond turtle (Emys orbicularis) populations of the Louro river basin (Northwest Spain). Biologia, 59, 14: 161-171

Cowx I.G. in Harvey J.P., 2003. Monitoring the Bullhead, Cottus gobio. Conserving Natura 2000 Rivers Monitoring Series No.4. English Nature, Peterborough

Crnobrnja Isailović J., Mesaroš G. 2013. Conservation activities for the European pond turtle (Emys orbicularis) in Serbia. Herpetology Notes, volume 6: 123-126

Dinçer A., Uwe F., Atatür M. K. 2007. Morphological comparison of Emys orbicularis (LINNAEUS, 1758) from European Turkey and eastern Bulgaria. Herpetozoa, 20, 1/2: 11-20

Direktiva sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst Drobenkov S. M. 1999. Characteristic features of the pond turtle (Emys orbicularis) ecology and morphology in the north of the range area. V: Abstracts, 2nd International Symposium on Emys orbicularis (Le Blanc, 25 – 27 June 1999): 10 str. Ducotterd C., Crovadore J., Lefort F., Guisan A., Ursenbacher S., François Rubin J. 2020. The feeding behaviour of the European pond turtle (Emys orbicularis, L. 1758) is not a threat for other endangered species. Global Ecology and Conservation, 23: e01133

Duguy R., Baron P. 1998. La Cistude d’ Europe, Emys orbicularis dans le Marais de Brouage (Char. – Mar.): cycle d’activite, termoregulation, deplacements, reproduction et croissance. Annales de la Société des sciences naturelles de la Charente-Maritime, 8: 781-803

Dukes J. S., Mooney H. A. 1999. Does global change increase the success of biological invaders? Trends in Ecology & Evolution, 14: 135–139

Dupré A., Devaux B., Bonin A. 2007. Turtles of the world. London, A. & C. Black: 359 str.

Ehrlich M. 2008. Intento de depredación de la garza real (Ardea cinerea) sobre un galápago exótico. Boletín de la Asociación Herpetológica Española, 19: 57-5

Erdélyi G., Szabó B., Kiss I., 2019. Basking activity pattern of the European pond turtle, Emys orbicularis (Linnaeus, 1758) in Babat valley (Gödöllő, Hungary). Herpetozoa 32: 221–227

Ernst C. H., Lovich J. E. 2009. Turtles of the United States and Canada. Second Edition. Baltimore, MD, Johns Hopkins University Press: 827 str.

Farkas B., Halpern B., Agócs P., Dankovics R., Földi A., Gulácsi E., Györffy G., Kalmár Z., Kiss I., Kovács T., Eszter Lovász Z., Molnár L., Gergely Molnár T., Péchy T., Somlai T., Torvaji T. 2013. Conservation activities for European pond turtles (Emys orbicularis) in Hungary. Herpetology Notes, 6: 107-110

Fattizzo T. 2004. Basic morphological data and notes on natural history and conservation of a population of Emys orbicularis in southern Apulia (Carovigno, Salento). Italian Journal of Zoology, Suppl, 2: 191-193

Fattizzo T., 2008. Morphological data and notes on natural history of pond turtles Emys orbicularis (Linnaeus, 1758) of southern Apulia (Italy). Revista Española de Herpetología, 22: 23-32

Ferjančič K. 2013. Močvirska sklednica (Emys orbicularis (Linnaeus, 1785)) v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Diplomsko delo. Nova Gorica, Fakulteta za znanosti o okolju: 73 str.

Ferjančič K. 2013. Močvirska sklednica (Emys orbicularis (Linnaeus, 1785)) v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Diplomsko delo. Nova Gorica, Fakulteta za znanosti o okolju: 73 str.

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Ferjančič K., Škornik I. 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Seča: 60 str. Dostopno na: https://issuu.com/falco88/docs/mo_virska_sklednica_poro_ilo_ferjan (14.6.2019) Ferjančič K., Škornik I. 2019. Močvirska sklednica. V: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin. Priloga letnemu poročilu KPSS. SOLINE Pridelava soli d. o. o., Seča: 58-61 str.

Fernandez C. A., Gomez, J. M. P., Gomez, M. A. C. 2015. Trachemys scripta EU Nonnative Organism Risk Assessment Scheme. Deputy Direction of Nature (Spanish Ministry of Agriculture, Food and Environment).

Ficetola G. F, Rödder D., Padoa-Schioppa E. 2012. Trachemys scripta (Slider terrapin). V: Handbook of global freshwater invasive species. Ur: Francis R. Earthscan, Taylor & Francis Group Abingodon. Velika Britanija: 331-339

Ficetola G. F., De Bernardi F. 2006. Is the European “pond” turtle Emys orbicularis strictly aquatic and carnivorous? Amphibia-Reptilia 27: 445-44

Ficetola G. F., Padoa-Schioppa E., Monti A., Massa R., De Bernardi F., Bottoni L. 2004. The importance of aquatic and terrestrial habitat for the European pond turtle (Emys orbicularis): implications for conservation planning and management. Canadian Journal of Zoology, 82, 11: 1704-1712

Ficetola G. F., Salvidio S., D’Angelo S., Bonardi A., Bottoni l., Canalis L., Crosetto S., Di Martino S., Ferri V., Filetto P., Genta P., Jesu R., Masin S., Mazzotti S., Ottonello D., Richard J., Sala L., Scali S., Tedaldi G., Vianello F. 2013. Conservation activities for European and Sicilian pond turtles (Emys orbicularis and Emys trinacris, respectively) in Italy. Herpetology Notes, 6: 127-133

Fischer M. A., W. Adler & K. Oswald, 2008: Exkursionsflora von Osterreich, Liechtenstein und Siidtirol. Land Oberosterreich, Biologiezentrum der 00 Landesmuseen, Linz. 1391 pp.

Fritz U. 1992. Zur innerartlichen Variabilität von Emys orbicularis (Linnaeus, 1758). 2. Variabilität in Osteuropa und Redefinition von Emys orbicularis orbicularis (Linnaeus, 1758) und E. o. hellenica (Valenciennes, 1832). Abhandlungen aus dem Staatlichen Museum fur Tierkunde in Dresden, 47: 37–77

Fritz U. 1995. Zur innerartlichen Variabilität von Emys orbicularis (Linnaeus, 1758). 5a. Taxonomie in Mittel- Westeuropa, auf Korsika, Sardinien, der Apeninen-Halbinsel und Sizilien und Unterarten von E. orbicularis. – Abhandlungen aus dem Staatlichen Museum fur Tierkunde in Dresden, 48: 185–242

Fritz U. 1998. Introduction to zoogeography and subspecific differentiation in Emys orbicularis (Linnaeus, 1758). V: Fritz U., Joger U., Podloucky R., Servan, J. (ur.). Proceedings of the EMYS symposium Dresden 96 (Staatliches Museum fur Tierkunde Dresden, 4-6 October 1996), Rheinbach, Mertensiella, Nr. 10: 1–27

Fritz U. 2001. Emys orbicularis (Linnaeus, 1758) – Europäische Sumpfschildkröte.V: Handbuch der Reptilien und amphibien europas. Vol. 3/iiia, Schildkröten (Testudines) I (Bataguridae, Emydidae, Testudinidae). Fritz U., Andreu A. C. (ur.). Wiebelsheim: Aula-Verlag: 343-515

Fritz U. 2003. Die europäische Sumpfschildkröte. – Laurenti-Verlag, Bielefeld: 224 str.

Fritz U., Andreas B., 1999. Dustribution, variety of forms and sonservation of the European pond turtle. Chelonii 2 – Proceedinh of the IInd Symposium of Emys orbicularis: 23-26

Fritz U., Chiari. 2013. Conservation actions for European pond turtles – a summary of current efforts in distinct European countries. Herpetology Notes, 6, 105: 2

Fritz U., Fattizzo T., Guicking D., Tripepi S., Pennisi M. G., Lenk P., Joger U., Wink M. 2005. A new cryptic species of pond turtle from southern Italy, the hottest spot in the range of the genus Emys (Reptilia, Testudines, Emydidae). Zoologica Scripta: 34: 351 – 371

Fritz U., Guicking D., Kami H., Arakelyan M., Auer M., Ayaz D., Ayres Fernández C., Bakiev A. G., Celani A., Džukić G., Fahd S., Havaś P., Joger U., Khabibullin V. F., Mazanaeva L. F., Široký P., Tripepi S., Valdeón-Vélez A., Velo-Antón G., Wink M. 2007. Mitochondrial phylogeography of European pond turtles (Emys orbicularis, Emys trinacris) – an update. Amphibian & Reptile Conservation 28: 418–426

Fritz U., Gunther R. 1996. Europiiische Sumpfschildkrote Emys orbicularis (Linnaeus, 1758). In: Gunther R. (ur.). Die. Amphibien und Reptilien Deutschlands. Published by Gustav Fischer, Jena: 518-534

Fritz U., Havaš P. 2014. On the reclassification of Box Turtles (Terrapene): A response to Martin et al. (2014). Zootaxa, 3835: 295 – 298

Fritz U., Obst, F. J. 1995. Morphologische Variabilität in der Intergradationszonen von Emys orbicularis orbicularis und E. o. hellenica. – Salamandra, 31: 157–180

Frtz U., Fatizzo T., Guicking D., Tripepi S., Pennisi M. G., Lenk P., Joger U., Wink M. 2004. Zoologica Scripta, 34, 4: 351-371

Furlan I., 1998. Žival meseca septembra. Evropska močvirska sklednica. Proteus, 60, 1: 38-40

Furlan I., 1998. Žival meseca septembra. Evropska močvirska sklednica. Proteus, 60, 1: 38-40

Gariboldi A., Zuffi M. A. L. 1994. Notes on the population reinforcement project for Emys orbicularis (LINNAEUS, 1758) in a natural park of northwestern Italy. Herpetozoa, 7: 83–89

Geissler P., Grabert M. 2019. New herpetofaunal data from Cres island, Croatia. Natura croatia, 28,1: 161-165

Geister, I., 1995: Ornitološki atlas Slovenije. DZS. Ljubljana.

Geografija stika Slovenske Istre in Tržaškega zaliva. Ogrin D. (ur.). Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo: 344 str.

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Germano D. J., Buchroeder B. 2018. Predation of a Western Pond Turtle (Actinemys marmorata) by a Great Egret (Ardea alba). Western Wildlife, 5, 13: 13-15

Gibbons J. W. 2003. Terrestrial habitat: a vital component for herpetofauna of isolated wetlands. Wetlands, 23: 630–635

Global Invasive Species Database (2020) Species profile: Trachemys scripta elegans. Dostopno na:http://www.iucngisd.org/ gisd/species.php?sc=71 (11. 06. 2020)

Globevnik, L. 1999. Analiza sprememb rabe tal, hidrološkega režima in erozijskih procesov v porečju Dragonje. Annales, 15: 51-62

Godley B. J., Thompson D. R., Furness R. W. 1999. Do heavy metal concentrations pose a threat ‎to marine turtles from the Mediterranean Sea? Marine Pollution Bulletin, 38, 6: 497–502

Gomboc S., Torkar G. 2011. Biodiverziteta metuljev (Lepidoptera), kobilic (Orthoptera), dvoživk (Amphibia) in plazilcev (Reptilia) Krajinskega parka Sečoveljske soline : rezultati proučevanj v l. 2010. Ljubljana: EGEA, Zavod za naravo Gonzales De La Vega J. P. 1988. Anfibios y reptiles de la provincial de Huelva. Huelva (Ertisa): 238 str.

Govedič M., Lipovšek G., Kirbiš N., Bizjak Govedič T., Vambereg M. 2020. Newly discovered vital population of the European pond turtle Emys orbicularis in Prilipe oxbow lakes (SE Slovenia). Natura sloveniae 22, 1: 5-17

Govedič M., Lipovšek G., Vamberger M. 2014. Popis začetnega stanja in proučevanje vpliva projektnih aktivisti na populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis) na projektnem pilotnem območju Gornji kal (Gornji kal, kal Krivače in kal Kršeljivec). Končno poročilo. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju: 39 str.

Govedič M., Vamberger M., Sopotnik M., Cipot M., Lešnik A., Šalamun A., Poboljšaj K. 2009. Inventarizacija močvirske sklednice, hribskega urha in velikega pupka na Ljubljanskem barju (končno poročilo raziskovalnega projekta št. 1/08). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 62 str.

Govedič M., Vogrin M., Bordjan D., Bombek D., Denac D., Gregorc T., Janžekovič F., Kirbiš N., Vamberger M. 2016. Emys orbicularis (Linnaeus, 1758) in the Podravje region (NE Slovenia). Natura Sloveniae, 18: 77-82

Govedič M., Žagar A., Kirbiš N., Vamberger M., Lipovšek G., Poboljšaj K., Lešnik A., 2015. Inventarizacija plazilcev (Reptilia) in njihovih habitatov ob reku Muri. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju: 43 str. Grželj T., Grželj R. 2012. First record of the European Pond Turtle (Emys orbicularis) in the Nanoščica River basin, central Slovenia. Natura Sloveniae, 14, 1: 43-44

Herpetološko društvo, 2013. Izboljšanje habitata močvirske sklednice v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib 2013 – zaključno poročilo za projekt. Herpetološko društvo – Societas herpetologica slovenica, Ljubljana, 13 str. Herpetološko društvo, 2014. Izboljšanje habitata močvirske sklednice v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib 2014 – zaključno poročilo za projekt. Herpetološko društvo – Societas herpetologica slovenica, Ljubljana: 14 str. Herpetološko društvo, 2016. Izboljšanje habitata močvirske sklednice na območju Gmajnice-Curnovec 2016. Zaključno poročilo za projekt. Herpetološko društvo – Societas herpetologica slovenica, Ljubljana: 24 str. Herpetološko društvo, 2017. Izboljšanje habitata močvirske sklednice na območju Gmajnice-Curnovec 2016. Zaključno poročilo za projekt. Herpetološko društvo – Societas herpetologica slovenica, Ljubljana: 27 str. Hidalgo-Vila J., Díaz-Paniagua C., Ribas A., Florencio M., Pérez-Santigosa N., Casanova J. C. 2009. Helminth communities of the exotic introduced turtle, Trachemys scripta elegans in southwestern Spain: transmission from native turtles. Research in Veterinary Science 86: 463−465

Hudoklin A. 1995. Iščemo želvo močvirsko sklednico. Proteus 49/14: 178-180

Huisman J., Codd G. A., Paerl H. W., Ibelings B. W., Verspagen J. M. H., Visser P. M. 2018. Cyanobacterial blooms. Nature Reviews Microbiology, 16: 471–483

Iglesias R., García-Estévez J. M., Ayres C., Acuña A., Cordero-Rivera A. 2015. First reported outbreak of severe spirorchiidiasis in Emys orbicularis, probably resulting from a parasite spillover event. Diseases of Aquatic Organisms, 113, 1: 75-80 Iljaš D. Strgulec M., Kalan M., Lešnik M., Kocjan Ačko D., Trdan S., Šantavec I., Kolmanič A., Dolničar P., Zemljič A., Turinek M., Bajec D., Rodič K., Dolenšek M. 2017. Tehnološka navodila za ekološko pridelavo poljščin. Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: 107 str. Dostopno na: https://www.program-podezelja.si/sl/knjiznica/157-tehnoloskih-navodila-za-ekolosko-pridelavo-poljscin/file (15.6.2020)

IUCN 2020. The IUCN Red List of Threatened Species. Version 2020-2. Dostopno na: https://www.iucnredlist.org> (6.6.2020)

IUCN, 2018. https://www.iucnredlist.org/ (10.4.2018)

Iverson J. B. 1991. Patterns of survivorship in turtles (order Testudines). Canadian Journal of Zoology, 69: 385–391

Jabłoński A. 1998. Zolw blotny. Swiebodzin (Lubuski Klub Przyrodnikow, Monogr. Przyrod., 3: 48

Jabłoński A., Jabłońska S. 1998. Egg-laying in the European pond turtle, Emys orbicularis (L.), in Łęczyńsko-Włodawskie Lake District (East Poland). V: Fritz U., Joger U., Podloucky R., Servan, J. (ur.). Proceedings of the EMYS symposium Dresden 96 (Staatliches Museum fur Tierkunde Dresden, 4-6 October 1996), Rheinbach, Mertensiella, Nr. 10: 141-146

Janzen F. J., Paukstis G. L. 1991. Environmental sex determination in reptiles: ecology, evolution, and experimental design. The Quarterly Review of Biology, 66: 149-179

Jelić D., Budinski I., Lauš, B. 2012. Distribution and conservation status of the batracho-and herpetofauna of the Croatian island of Mljet. Herpetozoa, 24, 3/4: 165-178

Kaligarič M., 1985. Botanični sprehod po Sečoveljskih solinah. Proteus, 48: 102-106

Klemenčič T. 2016. Uporaba programa upravljanja območij Natura 2000 v presoji sprejemljivosti. Use of Natura 2000 management programme in the appropriate assessment. Varstvo narave, 29:73-84

Klemens M. W. 2000. Turtle Conservation. Smithsonian Institution Press, Washington, D. C.: 344 str. Kolbe J. J., Janzen F. J. 2001. The influence of propagule size and maternal nest-site selection on survival and behaviour of neonate turtles. Functional Ecology, 15: 772-781

Koper N., Brooks R. J. 2011. Population-size estimators and unequal catchability in painted turtles. Canadian Journal of Zoology, 76, 3: 458-465

Koren T., Lauš B., Baurić I., Kuljerić M. 2011. Contribution to the herpetofauna (amphibians & reptiles) of the Kornati achipelago, Croatia. Natura Croatica: Periodicum Musei Historiae Naturalis Croatici, 20, 2: 387-396

Kotenko T. I. 2000. The European pond turtle (Emys orbicularis) in the Steppe Zone of the Ukraine. Kataloge des OÖ. Landesmuseums, 149: 87-106

Kotenko T. I. 2000. The European pond turtle (Emys orbicularis) in the Steppe Zone of the Ukraine. Kataloge des OÖ. Landesmuseums, 149: 87-106

Kotenko T. I. 2004. Distribution, habitat, abundance and problems of conservation of the European pond turtle (Emys orbicularis) in the Crimea (Ukraine): first results– biologia. Bratislava; 59, 14: 33-46

Kovač N., Glavaš N., Rašak T., Dolenc M., Rogan Šmuc N., 2018. Metal(oid) mobility in a hypersaline salt marsh sediment (Sečovlje Salina, northern Adriatic, Slovenia). Science of the Total Environment 644, 10: 350-359

KPSS, 2018. Krajinski park Sečoveljske soline. http://www.kpss.si/ (10.5.2018)

Krajinski park Sečoveljske soline (KPSS), 2020. Dostopno na: http://www.kpss.si/si/novice/naravovarstveni-monitoring/ mocvirske-sklednice-se-ze-soncijo (22.5.2020)

Krebs C. J. 1999. Ecological Methodology. 2. edition. New York, California Addison Wesley: 620 str. Križan B. 1988. Soline, pokrajinski element slovenske Istre. V: Sečoveljske soline včeraj – danes – jutri; Le saline di sicciole ieri- oggi-domani. Žagar Z. (ur.). Piran, Tiskarna Jože Moškrič: 4-7 Krofel M., Cafuta V., Planinc G., Sopotnik M., Šalamun A., Tome S., Vamberger M., Žagar, A. 2009. Razširjenost plazilcev v Sloveniji: pregled podatkov, zbranih do leta 2009. Natura Sloveniae, 11, 2: 61-99 Kryštufek B., 1999. Osnove varstvene biologije. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije: 155 str. Kus Veenvliet J. 2020. Napotki za organizacijo akcij odstranjevanja tujerodnih vrst. Dostopno na: https://www.tujerodne-vrste.info/tujerodnivedez/napotki-akcije/ (18.06.2020)

Kwet A. 2009. New Holland European reptile and amphibian guide. London, New Holland: 252 str. Lambert M., McKenzie J., Screen R., Clause A., Johnson B., Mount G., Shaffer H., Pauly G. 2019. Experimental removal of introduced slider turtles offers new insight into competition with a native, threatened turtle. PeerJ, 7: e7444 Lanszki J., Molnár M., Molnár T. 2006. Factors affecting the predation of Otter (Lutra lutra) on European Pond Turtle (Emys orbicularis). Journal of Zoology 270: 219–226

Lebboroni M., Chelazzi G. 1991. Activity patterns of Emys orbicularis L. (Chelonia Emydidae) in central Italy. Ethology, Ecology & Evolution 3: 257-263

Lenk P., Fritz U., Joger U., Winks M. 1999. Mitochondrial phylogeography of the European pond turtle, Emys orbicularis (Linnaeus 1758). Molecular Ecology, 8: 1911-1922

Lipovšek G., 2013. Tujerodne vrste želv v Sloveniji. Trdoživ, 2, 1: 8-9

Lipovšek G., 2019. Trachemys scripta, kako ti je ime? Trdoživ, 8, 1: 21

Lipovšek G., Vamberger M., Žagar A., 2018. Močvirska sklednica, prikrita prebivalka naših voda. Svet ptic, 2: 14-15

Lovich J. E., Ennen J. R., Agha M., Gibbons J. W. 2018. Where have all the turtles gone, and why does it matter? Bioscience 68, 771–791

Macchi S., Balzarini L. L. M., Scali S., Martinoli A. Tosi G. 2008. Spatial competition for basking sites between the exotic slider Trachemys scripta and the European Pond Turtle Emys orbicularis. V: Herpetologia Sardiniae Corti C. (ur.)

Maguran, A., E., 2008: Measuring Biological Diversity. Blackwell Publishing.

Manchester S. J. Bullock J. M. 2000. The impacts of non-native species on UK biodiversity and the effectiveness of control. Journal of Applied Ecology, 37: 845-864

Margoluis R., Salafsky N. 2001. Is our project succeeding? A Guide to Threat Reduction Assessment for Conservation. Biodiversity Support Program, Washington: 55 str.

Martínez-Silvestre A., Soler Massana J. 2009. Depredación del galápago americano (Trachemys scripta) sobre puestas de carpa (Cyprinus carpio) en Cataluña. Boletín de la Asociación Herpetológica Española, 20: 105-107

Martínez-Vilalta A., Motis A., Kirwan G. M. 2019a. Black-crowned Night-heron (Nycticorax nycticorax). V: Handbook of the Birds of the World Alive. del Hoyo J., Elliott A., Sargatal J., Christie D. A., de Juana, E. (ur.). Lynx Edicions, Barcelona. Dostopno na: https://www.hbw.com/node/52707 (8. 10. 2019)

Mascort R., 1998. Distribution and status of the European pond turtle, Emys orbicularis, in Catalonia, in: Fritz U., Joger U., Podloucky R., Servan J, (ur). Proceedings of the I International Symposium Emys orbicularis – Mertensiella 10: 177-186.

o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Mazanaeva L., Orlova V. 2004. Distribution and ecology of Emys orbicularis in Daghestan, Russia. V: Fritz U., Havaš P. (ur.). Proceedings of the 3rd International Symposium on Emys orbicularis. Biologia, 59, Suppl.14: 47-53

Mazzotti S. 1995. Population structure of Emys orbicularis in the bardello (Po delta, Northern Italy). Amphibia-Reptilia, 16: 77-85

Meeske A-C. M. 1997. Nesting ecology of European pond turtle (Emys orbicularis) in south Lithuania. Acta Zoologica Lithuanica, Biodiversity: 138-142

Meeske A-C. M. 2000. Habitat requirement of the European pond turtle (Emys orbicularis) in Lithuania. Chelonii, 2: 27–32

Meeske A-C. M. 2008. Can Emys orbicularis survive in Lithuania? Acta Biol. Univ. Daugav., 8, 1: 47 - 52

Meeske A-C. M., Muhlenberg, M. 2004. Space use strategies by a northern population of the European pond turtle, Emys orbicularis. Biologia 59: 95-101

Meeske A-C. M., Pupins M. 2009. The European Pond Turtle in Latvia. V: European Pond Turtles. The Genus Emys. Rogner M. (ur.). Chelonian Library, 4 Chapter: The European Pond Turtle in Latvia. Chimaira: 214-216

Meeske M. 2006. Die Europäische Sumpfschildkröte am Nördlichen Rand ihrer Verbreitung in Litauen. Supplement der Zeitschrift für Feldherpetologie 11, Laurenti Verlag: 160 str.

Meyers-Schöne L., Walton B. T. 1994. Turtles as monitors of chemical contaminants in the ‎environment. Reviews of Environmental Contamination and Toxicology, 135: 93-‎‎153

Millennium Ecosystem Assessment, 2005. Ecosystems and Human Well-Being: Synthesis. Island Press, Washington: 137 str. Ministrstvo za infrastukturo, 2020. Dostopno na: https://www.gov.si/teme/cestna-infrastruktura/ (18. 06. 2020)

Mitrus S. 2000. Protection of the European pond turtle Emys orbicularis (L.) in Poland. V: Hödl W., Rössler M. (ur.). Gefährdung und schutz von Emys orbicularis (L.) in Deutschland. Linz, Die europäische sumpfschildkröte: 119–126

Mitrus S. 2006. Fidelity to nesting area of the European pond turtle, Emys orbicularis (Linnaeus, 1758). Belgian Journal of Zoology, 136: 25-30

Mitrus S. 2010. Is the European pond turtle Emys orbicularis strictly aquatic? Habitats where the turtle lives in central Europe. Acta Herpetologica, 5, 1: 31-35

Mitrus S., Zemanek, M. 2000. Distribution and biology of Emys orbicularis (L.) in Poland. V: Hödl W., Rössler M. (ur.). Die Europäische Sumpfschildkröte. Linz, Landesmuseum: 107-118

Moravec F., Vargas-Vázquez J. 1998. Some endohelminths from the freshwater turtle Trachemys scripta from Yucatán, México. J. Nat. Hist., 32: 455–468

Moravec J. 2003. Some notes on the population of dwarfed Emys orbicularis from Pag (Croatia). Časopis Národního muzea, Řada přírodovědná, 172, 1-4: 55-60

Morgan B., Načrt upravljanja KPSS Predstavitev vizije KPSS in vloge ter priložnosti in omejitev, 21 ki izhajajo iz zahtev ohranjanja narave v zavarovanem območju KPSS. V: Posvet turizem v zavarovanih območjih (Krajinski park Goričko 6. december 2005). Ljubljana, Turistična zveza Slovenije: 21-23

Mosimann D., Cadi A. 2004. On the occurrence and viability of the european Pond Turtle (Emys orbicularis) in the Moulin-de-vert (Geneva, Switzerland): 50 years after first introduction. Biologia, 59, 14: 109–112

Mršić N. 1992. Rdeči seznam ogroženih plazilcev (Reptilia) v Sloveniji (The Red List of Endangered Reptilia in Slovenia. Varstvo narave 17: 41-44

Mršić N. 1997. Plazilci (Reptilia) Slovenije. Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Narodna univerzitetna knjižnica, Ljubljana: 166 str.

Munshower E. 2019. Basking Habits of Painted Turtles (Chrysemys picta): 18 str. Dostopno na: https://digitalcommons. csbsju.edu/ur_cscday/96 (12. 6. 2020)

Najbar B., Szuszkiewicz E. 2007. Nest-site fidelity of the European pond turtle Emys orbicularis (Linnaeus, 1758) (Testudines: Emydidae) in western Poland. Acta Zool. Cracov, 50A: 1-8

Naravovarstveni Atlas, 2020. Dostopno na: https://www.naravovarstveni-atlas.si/web/ (10. 6. 2020)

Némoz M., Cadi A., Thienpont S. 2004. Effects of recreational fishing on survival in an Emys orbicularis population. 14. 185-189

Novotný M., Danko, S., Havaš, P. 2004. Activity cycle and reproductive characteristics of the European pond turtle (Emys orbicularis) in the Tajba National Nature Reserve, Slovakia. Biologia, 59 Suppl.: 113-121

Ogrin, D., 1995: Podnebje Slovenske Istre. Knjižnica Annales 11, Koper, 381 str.

Okolje Piran, 2020. Dostopno na: https://okoljepiran.si/dejavnosti/sektor-cistilna-naprava-in-kanalizacija/ciscenje-komunalneodpadne-vode/(10. 06. 2020)

Olivier A., Barbraud C., Rosecchi E., Germain C., Cheylan M. 2010. Assessingspatial and temporal population dynamics of cryptic species: An example withthe European pond turtle. Ecological Applications, 20, 993–1004

Orožen Adamič, M., 1980. Geografske značilnosti poplavnega sveta ob Dragonji in Drnici. Geografski zbornik, 19, str. 159-173

Ottonello D., Salvidio S., Rosecchi E. 2005. Feeding habits of the European pond terrapin Emys orbicularis in Camargue (Rhône Delta, Southern France). Amphibia-reptilia. 26, 4: 562-565

Pasmans F., De Herdt P., Dewulf J., Haesebruck F. 2002. Pathogenesis of infections with Salmonella enterica subsp. enterica serovar Muenchen in the turtle Trachemys scripta scripta. Veterinary Microbiology, 87: 315–325

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Pedall I., Fritz U., Stuckas H., Valdeón A., Wink M. 2010. Gene flow across secondary contact zones of the Emys orbicularis complex in the Western Mediterranean and evidence for extinction and re-introduction of pond turtles on Corsica and Sardinia (Testudines: Emydidae). Journal of Zoological Systematics and Evolutionary Research, 49, 1: 44–57

Pedall I., Schäfer H., Fritz U., Wink M. 2009. Isolation of microsatellite markers in the Emys orbicularis complex and development of multiplex PCR amplification. – Conservation Genetics, 10: 725 – 727.

Pekolj A., Rexhepi B., Urek T., Dajčam U., Drašler K., Žagar A., Lipovšek G., Govedič M. 2015. First record of the European Pond Turtle Emys orbicularis (Linnaeus, 1758) near Kočevje, SE Slovenia. Natura Sloveniae 17(1): 47-48

Pérez-Santigosa N., Florencio M., Hidalgo-Vila J., Díaz-Paniagua C. 2011. Does the exotic invader turtle, Trachemys scripta elegans, compete for food with coexisting native turtles? Amphibia-Reptilia, 32, 2: 10 str.

Pfajfar, L., Arh, F., 1998: Statistika 1, Zapiski predavanj. EF Ljubljana.

Pielou, E.C. 1984: The interpretation of Ecological Data, Wiley, New York. BioDiversity 1997. NHM & SAMS. Plut, D., 2006: Zavarovana območja in turistični napredek Slovenije, Turizem v zavarovanih območjih, Turistična zveza Slovenije, Ljubljana, str. 9-16. 49.

Poboljšaj K., Trčak B., Erjavec D., Lešnik A., Cipot M,, Grobelnik V., Vamberger M., Pirnat A., 2015. Strokovne podlage za Presojo sprejemljivosti za varovana območja in Okoljsko poročilo – segment narava za OPPN občine Renče-Vogrsko na območju glinokopa Okroglica. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju: 50 str.

Poboljšaj K., Vamberger M., Žagar A., Govedič M., Cipot M., Lešnik A., 2008: Inventarizacija plazilcev (Reptilia) in njihovih habitatov s posebnim ozirom na močvirski sklednici (Emys orbicularis) na vplivnem območju HE Brežice in HE Mokrice. V Govedič M., Lešnik A., Kotarac M., 2008. Pregled živalskih in rastlinskih vrst, njihovih habitatov, in kartiranje habitatnih tipov s posebnim ozirom na evropsko pomembne vrste, ekološko pomembna območja, posebna varstvena območja, zavarovana območja in naravne vrednote na vplivnem območju predvidenih HE Brežice in HE Mokrice. Miklavž na dravskem polju, Center za kartografijo favne in flore: 540-607

Poboljšaj K., Zamolo A. 2018. Ureditev vodnih in kopenskih habitatov plavčka in močvirske sklednice na Ljubljanskem barju (Idejna zasnova – IDZ, Poseg v naravo, ŠTEVILKA NAČRTA: 1SHS-2018). Herpetološko društvo – Societas herpetologica slovenica, Ljubljana: 9 str.

Polo-Cavia, N., Gonzalo, A., López, P., Martín, J. 2010. Chemosensory recognition of turtle predators by iberian tadpoles: consequences in competition between native and invasive turtle species. XI Congreso Luso Español de herpetología/ XV Congreso Español de Herpetología, Sevilla: 61-62

Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Ur.l. RS, št. 82/02 in 42/10

Rasmussen M., Litzgus J. 2010. Habitat Selection and Movement Patterns of Spotted Turtles (Clemmys guttata): Effects of Spatial and Temporal Scales of Analyses. Copeia, 1: 86-96

Rataj A. V., Lindtner-Knific R., Vlahović K., Mavri U., Dovč A. 2011. Parasites in pet reptiles. Acta Veterinaria Scandinavica, 53, 33 Repolusk, P. , 1996: Koprsko Primorje. V: Regionalno geografska monografija Slovenije, Knj. 4. Submediteranski svet. Ljubljana. Geografski inštitut ZRC SAZU: 16-35.

Reptile Database 2020. Dostopno na:http://reptile-database.reptarium.cz/species?genus=Emys&species=orbicularis (5. 6. 2020)

Resolucija o Nacionalnem programu razvoja civilnega letalstva Republike Slovenije do leta 2020 (Uradni list RS, št. 9/10 in 75/16 – ReNPRP30)

Rhodin Anders G. J., Carr J. L. 2009. A quarter millenium of uses and misuses of the turtle name testudo scabra: identification of the type specimens of T. scabra Linnaeus 1758 (= Rhinoclemmys punctularia) and T. Scripta Thunberg in Schoepff 1792 (= Trachemys scripta scripta). Zootaxa, 2226: 1-18

Ricciardi A. 2007. Are modern biological invasions an unprecedented form of global change? Conservation Biology, 21: 329–336 Robič, D., 2000: Različno razumevanje in pomen biodiverzitete v ekologiji, posebno v fitocenologiji. Zbornik gozdarstva in lesarstva 63: 47-93.

Rogner M. 2009. European pond turtle (Emys orbicularis). Rogner M. (ur.), Edition Chimaira 4, Frankfurt am Main: 270 str. Rössler M. 1999. Populationsökologische Untersuchung von Emys orbicularis (L.) in den österreichischen Donau – Auen. Faunist. Abh. Mus. Tierkd. Dresden, 21, 20: 283-304

Rovero F., Chelazzi G. 1996. Nesting migrations in a population of the European pond turtle Emys orbicularis (L.) (Chelonia, Emydidae) from central Italy. Ethology Ecology & Evolution, 8: 297-304

Rubinić B. 2000. Sečoveljske soline. V: Mednarodno pomembna območja za ptice v sloveniji = Important bird areas (IBA) in Slovenia. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Ljubljana: 65-74 Sancho Alcayde V., Lacomba Andueza J. I., Bataller Gimeno J. V., Pradillo Carrasco A. 2015. Manual para el Control y Erradicación de Galápagos Invasores. Colección Manuales Técnicos de Biodiversidad, 6. Conselleria d’Agricultura, Medi Ambient, Canvi Climàtic i Desenvolupament Rural. Generalitat Valenciana. Valencia: 78 str.

Savić A. 2010. Distribution of and potential factors of threat for Emys orbicularis (Linne 1758) within city of Niš and surrounding area. B.Sc. thesis, Faculty of Sciences and Mathematics, University of Niš: Schnabel Z. E. 1938. The estimation of total fish populations of a lake. The American Mathematical Monthly, 45: 348-352

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Schneeweiss N., 1998. Status and protection of the European pond turtle (Emys o. orbicularis) in Brandenburg, Northeast Germany. V: Fritz U., Joger U., Podloucky R., Servan, J. (ur.). Proceedings of the EMYS symposium Dresden 96 (Staatliches Museum fur Tierkunde Dresden, 4-6 October 1996), Rheinbach, Mertensiella, Nr. 10: 219–226

Schneeweiss N., Andreas B., Jendretzke N. 1998. Reproductive ecology data of the European pond turtle (Emys o. orbicularis) in Brandenburg. V: Fritz U., Joger U., Podloucky R., Servan, J. (ur.). Proceedings of the EMYS symposium Dresden 96 (Staatliches Museum fur Tierkunde Dresden, 4-6 October 1996), Rheinbach, Mertensiella, Nr. 10: str: 227–234

Schneeweiss N., Breu H., 2013. Conservation activities for the European pond turtle (Emys orbicularis) in Germany. Herpetology Notes, volume 6: 113-115

Schneeweiss N., Fritz U. 2000. Situation. V: Gefährdung und schutz von Emys orbicularis (L.) in Deutschland. Hödl W., Rössler M. (ur.). Linz, Die europäische sumpfschildkröte: 133–144

Schneeweiss N., Jablonsky A. 2000. The reproduction of Emys orbicularis in relation to climatic factors in Northeast Germany and Eastern Poland. V: Proceedings of the 2nd International Symposium on Emys orbicularis. Chelonii, 2: 83–85

Schneeweiss N., Steinhauer C. 1998. Habitat use and migrations of a remnant population of the European pond turtle, Emys o. orbicularis (Linnaeus, 1758), depending on landscape structures in Brandenburg, Germany. V: Fritz U., Joger U., Podloucky R., Servan, J. (ur.). Proceedings of the EMYS symposium Dresden 96 (Staatliches Museum fur Tierkunde Dresden, 4-6 October 1996), Rheinbach, Mertensiella, Nr. 10: 235-243

Schneeweiss N., Wolf M. 2009. Neozoen – eine neue Gefahrfür die Reliktpopulationen der Europäischen Sumpfschildkröte in Nordostdeutschland. Zeitschr. f. Feldherpetologie 16: 163-182

Segurado P. in Figueiredo D. 2007. Coexistence of two freshwater turtle species along a Mediterranean stream: The role of spatial and temporal heterogeneity. Acta Oecologica, 32, 2: 134-144

Seidel M. E., Ernst C. H. 2017. A Systematic Review of the Turtle Family Emydidae. Vertebrate Zoology 67, 1: 1–122

Semlitsch R. D., Bodie J. R. 2003. Biological criteria for buffer zones around wetlands and riparian habitats for amphibians and reptiles. Conservation Biology, 17: 1219-1228

Servan J. 1987. Use of radiotelemetry in an ecological study of Emys orbicularis in France. First results. V: Gelder J. J. Van in Bergers, P. J. M. (Ur.). Proceedings of the 4th Ordinary General Meeting of the Societas Europaea Herpetologica. Nijmegen (Faculty of Sciences / SHE): 357-360

Seznam tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo (2020). Dostopno na: https://www.gov.si/novice/2019-07-29-evropska-unijarazsirila-seznam-invazivnih-tujerodnih-vrst/ (10. 7. 2020)

Shelley E. B., O’Rourke D., Grant K., McArdle E., Capra L., Clarke A., McNamara E., Cunney R., McKeown P., Amar C. F. L., Cosgrove C., Fitzgerald M., Harrington P., Garvey P., Grainger F., Griffin J., Lynch B. J., McGrane G., Murphy J., Ni Shiubhne N., Prosser J. 2014. Infant botulism due to C. butyricum type E toxin: a novel environmental association with pet terrapins. Epidemiology and Infection: 1-9 str.

Snow, D. W., Perrins, C. M., 1998: The Birds of the Western Palearctic. Oxford, New York, Oxford University Press, 1694 str. Soccini C., Feri V. 2004. Bacteriological screening of Trachemys scripta elegans and Emys orbicularis in the Po (Italy). Biologia, Bratislava, 59, 14: 201-207

Sommer R. S., Lindqvist C., Persson A., Bringsøe H., Rhodin A. G. J., Schneeweiss N., Široký, P., Bachmann L., Fritz U. 2009. Unexpected early extinction of the European pond turtle (Emys orbicularis) in Sweden and climatic impact on its Holocene range. Molecular Ecology, 18: 1252-1262

Southerland W. J. 2000. The Conservation Handbook – Research, Management and Policy. London, Blackwell Science: 278 str. Standfuss , B., Lipovšek, G., Fritz, U. Vamberger, M. 2016. Threat or fiction: is the pond slider (Trachemys scripta) really invasive in Central Europe? A case study from Slovenia. Conservation Genetics, 17: 557 – 563

Stanford C. B., Iverson J. B., Rhodin A. G. J., Dijk P. P., Mittermeier R. A., Kuchling G., Berry K. H., Bertolero A., Bjorndal K. A., Blanck T. E. G., Bulhmann K.A.,Burke R. L., Congdon J. D., Diagne T., Edwards T., Eisemberg C. C., Ennen J. R., Forero-Medina G., Frankel M., Fritz U., Gallego-Garcia N., Georges A., Gibbons J. W., Gong S., Goode E. V., Shi H. T., Hoang H., Hofmeyr M. D., Horne B. D., Hudson R., Juvik J. O., Kiester R. A., Koval P., Le M., Linderman P. V., Lovich J. E., Luiselli L., McCormack T. E. M. Meyer G. A., Páez V. P., Platt K., Platt S. G., Pritchard P. C. H.m Quinn H. R., Rossenburg W.M., Seminoff J. A., Bradly Shaffer H., Spencer R., Van Dyke J. U., Vogt R. C., Walde A. D. 2020. Turtles and Tortoises Are in Trouble. Current Biology, 30, 12: 721-735

Stanford C., Rhodin A., Dijk P. P., Horne B., Blanck T., Goode E., Hudson R., Mittermeier R., Currylow A., Eisemberg C., Frankel M., Georges A., Gibbons P., Juvik J., Kuchling G., Luiselli L., Haitao S., Singh S., Walde A. 2018. Turtles in Trouble: The World’s 25+ Most Endangered Tortoises and Freshwater Turtles. Turtle Conservation Coalition: IUCN SSC Tortoise and Freshwater Turtle Specialist Group

Steen D. A., Gibbs J. P. 2004. Effects of roads on the structure of freshwater turtle populations. Conservation Biology, 18, 1143-1148

Strayer D. L., Evinver V. T., Jeschke J. M., Pace M. L. 2006. Understanding the long-term effects of species invasions. rends in Ecology & Evolution, 21: 645–65

Stubbs D., Hailey A., Pulford E., Tylor W. 1984. Population ecology of European tortoises: review of field techniques. Amphib-

-Rept 5: 57-68

Stuckas H., Velo-Anton G., Fahd S., Kalboussi M., Rouag R., Arculeo M., Marrone F., Sacco F., Vamberger M., Fritz, U. 2014. Where are you from, stranger? The enigmatic biogeography of North African pond turtles (Emys orbicularis). – Organisms Diversity & Evolution, 14: 295 – 306

Široký P., Stuchlík S., Frizt U., Moravec J. (2009). Basic morphological data of native Czech Emys orbicularis revealed by subfossil finds. Section Zoology, 64, 4: 795-797 Škornik I. 1990-1991. »Želve - miroljubne stoletnice, Proteus 53 (1990-1991): 54-59. Škornik I. 2005. Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2005. Seča, SOLINE Pridelava soli d. o. o.: 67 str. Škornik I. 2008. Spoznajmo soline. 1.izdaja. Ljubljana, Tiskarna Schwarz print d.o.o.: str. 82-85 in str. 127. Škornik, I., 2008: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2006-2007. Seča, SOLINE d.o.o. Škornik, I., 2009: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 1983-2009. Seča, SOLINE d.o.o. Škornik, I., 2011: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2010-2011. Seča, SOLINE d.o.o. Škornik, I., 2012: Favnistični in ekološki pregled ptic Sečoveljskih solin - Faunistic and Ecological Survey of Birds in the Sečovlje Salina. SOLINE Pridelava soli d.o.o.. Seča. Ljubljana, Schwartz print d. o. o. str.: 9-45 Škornik, I., 2013: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2012. Seča, SOLINE d.o.o. Škornik, I., 2013: A contribution to the knowledge of climate change impacts on biodiversity and visitation in Sečovlje Salina Nature Park. In Vranješ, M., Škornik, I., Santi, S., & Costa, M. (Eds.). (2013). Climate change and management of protected areas: Studies on biodiversity, visitor flows and energy efficiency (pp. 59–81). Portorož, Slovenia: SOLINE Pridelava soli. Škornik I. 2015. Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2013-2014. KPSS, Portorož, SOLINE Pridelava soli d. o. o.: 102 str. Škornik I. 2016. Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015. Seča, SOLINE Pridelava soli d. o. o.: 96 str. Škornik I. 2017. Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016. Seča, SOLINE Pridelava soli d. o. o.: 100 str. Škornik I. 2018. Krajinski park Sečoveljske soline (osebni vir 15.6.2018) Škornik I. 2018. Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017. Seča, SOLINE Pridelava soli d. o. o.: 116 str. Škornik I. 2019. Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018. Seča, SOLINE Pridelava soli d. o. o.: 126 str. Škornik I. 2020. Krajinski park Sečovelsjke soline. Seča (osebni vir, junij 2020) Škornik I. 2020. Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019. Seča, SOLINE Pridelava soli d. o. o.: 104 str. Škornik, I., 2021: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020. Strokovno poročilo. Seča, SOLINE Pridelava soli d.o.o. Tanackovič T., 2012. Portoroško letališče se prebija na površje. Dnevnik.si. Dostopno na: https://www.dnevnik.si/1042365626 (18.06.2020)

Telecky T. M. 2001. US import and export of live turtles and tortoises. Turtle and Tortoise Newsletter, 4: 8–13 Titl J. 1988. Vodni mlini in mlinarstvo v Slovenski Istri. Založba lipa, Koper, 163 str. Tome D. 2006. Ekologija. Ljubljana, Tehniška Založba Slovenije: 344 str. Tome S. 1996. Pregled razširjenosti plazilcev v Sloveniji. Annales (Anali za istrske in mediternakse študije) 9, Series historia naturalis 3: 217-228

Tome S. 1999. Razred: plazilci, Reptilia. V: Kryštufek B. in Janžekovič F. (ur.), Ključ za določanje vretenčarjev Slovenije, Ljubljana, DZS: 284–305

Tome S. 2003. Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000: močvirska sklednica Emys orbicularis (Linnaeus, 1758). Ljubljana: 11 str.

Tome, S. (1996). Pregled razširjenosti plazilcev v Sloveniji. Annales, 3, 6: 217-228

Torkar G. 2012. Načrt izvajanja monitoringa močvirske sklednice v Sečoveljskih solinah. Ljubljana, EGEA, Zavod za naravo: 8 str. Torkar G., 2012. Načrt izvajanja monitoringa močvirske sklednice v Sečoveljskih solinah: poročilo. EGEA, Zavod za naravo, Ljubljana: 8 str.

Torkar G., Ferjančič K. 2013. Močvirska sklednica (Emys orbicularis (Linnaeus, 1758)) v Krajinskem parku Sečoveljske soline, rezultati raziskave v letu 2013. Ljubljana, EGEA, Zavod za naravo: 27 str.

Torkar G., Ferjančič K., Gomboc S. 2013. Močvirska sklednica (Emys orbicularis (Linnaeus, 1758)) v Krajinskem parku Sečoveljske soline, rezultati raziskave v letu 2013. Ljubljana, EGEA, Zavod za naravo: 27 str.

Tortoise & Freshwater Turtle Specialist Group. 1996. Emys orbicularis (errata version published in 2016). The IUCN Red List of Threatened Species 1996: Dostopno na: e.T7717A97292665. https://dx.doi.org/10.2305/IUCN.UK.1996.RLTS. T7717A12844431.en. (02.06.2020)

Trakimas G., Sidaravicius J. 2008. Road mortality threatens small northern populations of the European pond turtle, Emys orbicularis. Acta Herpetologica, 3, 161-166

Trani C. D., Zuffi M. A. L. 1997. Termoregulation of the European pond turtle, Emys orbicularis, in cental Italy. Chelon. Conservation Biology, 2: 428-430

Trobec T.2012. Hidrografske značilnosti obalnega pasu in zaledja. V: Geografija stika Slovenske Istre in Tržaškega zaliva. Ogrin D. (ur.). GeograFF 12: 135-158

Turk R. 2020. »Močvirska sklednica v Krajinskem parku Sečoveljske soline«. Izola, Zavod za varstvo narave, OE Piran (osebni

o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

vir, julij 2020)

Ultsch G. R. 2006. The ecology of overwintering among turtles: where turtles overwinter and its consequences. Biological Reviews, 81: 339-367

Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Priloga 1. Uradni list RS, št. 46/2004

Valenzuela A., Cau Ontiveros M. A., Antoni Alcover J. 2016. Archaeological evidence for the introduction of Emys orbicularis (Testudines: Emydidae) in the Balearic Islands, Western Mediterranean. Amphibia-Reptilia, 37, 2: 229-236

Vambereg M., Lipovšek G., Šalamun A., Cipot M., Fritz U., Govedič M. 2017. Distribution and population size of the European pond turtle Emys orbicularis in Ljubljansko barje, Slovenia. Vertebrate Zoology, 67, 2: 223-229

Vamberger M. 2008. Pojavljanje močvirske sklednice (Emys orbicularis) v ribnikih Drage pri Igu. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo: 105 str.

Vamberger M. 2008. Pojavljanje močvirske sklednice (Emys orbicularis) v ribnikih Drage pri Igu. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo: 105 str.

Vamberger M. 2009. European pond turtle (Emys orbicularis) in Slovenia. In: Rogner M. (Ed.), European pond turtle (Emys orbicularis). Edition Chimaira 4, Frankfurt am Main

Vamberger M. 2009a. Mnenje o stanju kvalifikacijske vrste močvirske sklednice (Emys orbicularis) območja NATURA 2000 Metlika. Končno poročilo: 26 str.

Vamberger M. 2009b. European pond turtle (Emys orbicularis) in Slovenia. In: Rogner M. (Ed.), European pond turtle (Emys orbicularis). Edition Chimaira 4, Frankfurt am Main: 190-192

Vamberger M., Govedič M., Lipovšek G., 2013b. Prispevek k recentni razširjenosti, ekologiji in varstvu močvirske sklednice Emys orbicularis (Linnaeus, 1758) v krajini (JV Slovenija). Natura sloveniae 15, 2: 23-38

Vamberger M., Ihlow F., Asztalos M., Dawson J.E., Jasinski S.E., Praschag P., Fritz U. 2020. So different, yet so alike: North American slider turtles (Trachemys scripta). Vertebrate Zoology, 70, 1: 87-96

Vamberger M., Kos I. 2011. First observations on some aspects on the natural history of European pond turtles Emys orbicularis in Slovenia. Bologia, 66, 1: 170-174

Vamberger M., Lipovšek G., Govedič M., 2014. Popis začetnega stanja in proučevanje vpliva projektnih aktivnosti na populacijo močvirske sklednice (Emys orbicularis) na projektnem pilotnem območju Mura-Petišovci. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju: 31 str.

Vamberger M., Poboljšaj K., Govedič M., Debeljak Šabec N. Žagar A., 2013a. Conservation activities for European pond turtles (Emys orbicularis) in Slovenia. Herpetology Notes, volume 6: 123-126

Vamberger M., Stuckas H., Sacco F., D'Angelo S., Arculeo M., Cheylan M., Corti C., Valvo M., Marrone F.m Wink M., Fritz U. 2015. Differences in gene flow in a twofold secondary contact zone of pond turtles in southern Italy (Testudines: Emydidae: Emys orbicularis galloitalica, E. o. hellenica, E. trinacris). Zoologica Scripta, 44, 3: 1-17

Vamberger M., Trontelj P. 2007. Placobdella costata (Fr. Müller, 1846) (Hirudinea: Glossiphoniidae), a leech species new for Slovenia. Natura Sloveniae, 9,1: 37-42

Vecchioni L., Cicerone A., Scardino R., Arizza V., Arculeo M., Marrone F. 2020. Sicilians are not easily hooked! First assessment of the impact of recreational fishing on the endemic Sicilian pond turtle Emys trinacris (Testudines, Emydidae). herpetology notes, 13: 795-800

Velo-Antón G., Becker C.G., Cordero Rivera A. 2011a. Turtle carapace anomalies: The roles of genetic diversity and environment. PLOS One, 6, 4: 18714.

Velo-Antón G., García-París M., Rivera A. C. 2008. Patterns of nuclear and mitochondrial DNA variation in Iberian populations of Emys orbicularis (Emydidae): conservation implications. Conservation Genetics, 9, 5: 1263–1274

Velo-Antón G., Wink M., Schneeweiss N., Fritz U. 2011b. Native or not? Tracing the origin of wild-caught and captive freshwater turtles in a threatened and widely distributed species (Emys orbicularis). Conservation Genetics, 12: 583–588

Vignoli L., Bologna M. A., Manzini S., Rugiero L., Luiselli L. 2015. Attributes of basking sites of the European pond turtle (Emys orbicularis) in central Italy. Amphibia-Reptilia, 36, 2:125-131

Vogt R. C., Bull J. J. 1982. Temperature controlled sex determination in turtles: ecological and behavioural aspects. Herpetologica, 38: 156-164

Vrezec A., Polak S., Kapla A., Pirnat A., Šalamun A. 2006. Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst hroščev. Ljubljana, Nacionalni inštitut za biologijo: 40 str.

Vrhovnik I. 2020. »Močvirska sklednica v Krajinskem parku Sečoveljske soline«. Seča (osebni vir, julij 2020).

Warwick C. 1991. Conservation of red-eared terrapins Trachemys scripta elegans: threats from international pet and culinary markets. B. C. G. Testudo 3: 34–44

Zavod za varstvo narave (ZRSVN), 2018. Strokovne podlage za obvladovanje močno razširjenih invazivnih tujerodnih vrst za vrsto popisana sklednica (Trachemys scripta): 31 str.

Znanstvenoraziskovalni center slovenske akademije znanosti in umetnosti (SRCSAZU), 2020. Dostopno na: https://isjfr. zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/okrasna-gizdavka#v (20.05.2020)

Zuffi M. A. L. 2000. Conservation biology of the European pond turtle Emys orbicularis (L.) in Italy. Staphia, 69: 219-228

o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

Zuffi M. A. L. 2004. Conservation biology of the European pond turtle, Emys orbicularis, in Italy: review of systematics and reproductive ecology patterns (Reptilia, Emydidae). Italian Journal of Zoology, 71, 1: 103-105

Zuffi M. A. L., Di Cerbo A. R., Fritz U. 2011. Emys orbicularis. V: Fauna d’Italia. 47. Reptilia. Corti C., Capula M., Luiselli L., Razzetti E., Sindaco R., (ur.). Calderini, Ministero dell’Ambiente e della Tutela del Territorio: 153-163

Zuffi M. A. L., Odetti F. 1998. Double egg – deposition in the European pond turtle, Emys orbicularis, in cental Italy. Italian Journal of Zoology, 65: 187-189

Zuffi M. A. L., Odetti F., Batistoni R., Mancino G. 2006. Geographic variation of sexual size dimorphism and genetics in the European pond turtle, Emys orbicularis and Emys trinacris, of Italy. Italian Journal of Zoology, 73, 4: 363–372

Zuffi M. A. L., Odetti F., Meozzi P. 1999. Body size and clutch size in the European pond turtle (Emys orbicularis) from central Italy. J. Zool., Lond. (1999) 247, 139-143

Zuffi M.A.L, Gariboldi A. 1995.Sexual dimorphism of the European pond terrapin, Emys orbicularis from Italy. V: Llorente G. A., Montori A., Santos X., Carretero M. A. (ur.). Scientia Herpetologica. AGAL, Barcelona: 124-129

Zufi M. A. L., Gariboldi A. 1995. Geographical patterns of Italian Emys orbicularis: a biometrical analysis. 7th O.G.M. of Societas Europaea Herpetologica, September 15-19. V: Scientia herpetologica. Llorente G. A., Montori A., Santos X., Carretero M. A. (ur.). Barcelona: 120-123

Žagar A., Cafuta V., Drašler K. Jagar T., Krofel M., Luznik M., Ostanek E., Petkovska V., Planinc G., Sopotnik M., Vamberger M. 2013. A review of eleven short-term reptile surveys in the Western Balkans. Hyla. 2013. 3-21.

Žagar A., Vamberger M., Genov T. 2019. Plazilci. V: Slovenska Istra I: Neživi svet, rastlinstvo, živalstvo in naravovarstvo. Pavšič J., Gogala M., Seliškar A., (ur.). Slovenska matica. Ljubljana: 363-373

Poročilo o izvajanju javne službeupravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021

CITIRANJE:

Referenca dela Škornik, I., Godnič, K., Morgan, B., Leban, K. & Gomboc, S. (2022). Poročilo o izvajanju javne službe - upravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline 2003-2021. Seča: SOLINE Pridelava soli.