Issuu

NARAVOVARSTVENI MONITORING SEČOVELJSKIH SOLIN

IZTOK ŠKORNIK

strokovno poročilo

2019

NARAVOVARSTVENI MONITORING SEČOVELJSKIH SOLIN Priloga letnemu poročilu KPSS

2019

IZTOK ŠKORNIK

Seča, 2020

NARAVOVARSTVENI MONITORING SEČOVELJSKIH SOLIN 2019 Avtor: Iztok Škornik, NARAVOVARSTVENI NADZORNIK Fotografije: Iztok Škornik, Kristina Gorišek, Barbara Morgan, Kim Ferjančič, Al Božič Oblikovanje: Iztok Škornik Izdajatelj: SOLINE Pridelava soli d.o.o. Tisk in vezava: SOLINE Pridelava soli d.o.o. 20 izvodov Seča, 2020 Letno poročilo Publikacija “Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin” je letno poročilo ali poročilo za obdobje dveh let, ki ga pripravi strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring KPSS in povzema rezultate opravljenih dejavnosti in dogodkov v preteklem letu ali obdobju.

Podnebje

Biodiverziteta

Obiskovalci

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019 | 5

VSEBINA

POGLAVJA

Spremna beseda

Monitoring ohranjenosti narave 9 UVOD 9 METODE 12 REZULTATI IN RAZPRAVA

»» str.59

17 Vrstna pestrost 17 Vrste, ki na obravnavanem območju gnezdijo 18 Vrste, ki na obravnavanem območju letujejo ali se pojavljajo v pognezditvenem času 18 Vrste, ki na obravnavanem območju pojavljajo na preletu 22 Vrste, ki na obravnavanem območju prezimujejo ali se pojavljajo v zimskem času 26 Redke vste

27 TAKSONOMSKI DEL - PTICE 54 Vrste v letu 2018

»» str.17

»» str.67

59 MOČVIRSKA SKLEDNICA 63 HROMI VOLNORITEC

»» str.79

64 TUJERODNE VRSTE 65 NARAVNE VREDNOTE

67 Monitoring habitatov »» str.71

»» str.83

6 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019

POGLAVJA

71 Monitoring vremena 72 Podnebne značilnosti leta 2018 ter trendi nekaterih meteoroloških spremenljivk

79 Monitoring obiskovanja

83 Izvajanje varstvenih režimov po uredbi o KPSS

85 Ostalo v sliki in besedi

100 Literatura

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019 | 7

Spremna beseda SOLINE - IZJEMNA MOKRIŠČA Morske soline najdemo ob morskih obrežjih širom po Sredozemlju, od Atlantskega oceana pa vse do Črnega morja. Zaradi zgodovinskih, kulturnih in ekoloških vrednot predstavljajo izjemen pokrajinski element med morjem in kopnim, med zrakom in zemljo. Soline so z vidika vartva narave pomembna območja. Predstavljajo enkratna mokrišča z bogato biološko raznolikostjo in ni naključje, da so številna med njimi uvrščena tudi v omrežje NATURA 2000. Sredozemske soline predstavljajo območja, ki so zaradi solinarstva večji del leta pod vodo, kar je v primerjavi z ostalimi sredozemskimi življenjskimi okolji v vročih in sušnih poletjih neprecenljive vrednosti. Solinarska dejavnost tako v industrijskih kot v tradicionalnih solinah zagotavlja stabilne življenjske razmere slanoljubnim rastlinam in živalim v vodi, na kopnem in v zraku. Tudi podatek, ki govori, da sredozemske soline redno obiskuje nad 100 različnih vrst ptic, ki pripadajo 18 družinam pove, da so zanje neprecenljivo življenjsko okolje. Približno pol milijona ptic v Sredozemlju redno prezimuje ali je tam na preletu. Več kot polovica teh ptic se pojavlja v solinah. Sredozemske soline predstavljajo nacionalna območja velike kulturne, ekonomske in estetske vrednosti, v katerih je mogoče vzdrževati in uravnavati biološko raznolikost. Aktivne soline so lep primer sožitja med gospodarsko dejavnostjo, turizmom in naravovarstvenimi potrebami, hkrati pa konkurenčen primer svetovni proizvodnji soli v tovarnah. In morda jih ravno to ohranja pri življenju, saj so gospodarski apetiti na teh območjih vse prej kot zanemarljivi. Zavarovana območja nudijo obiskovalcem naravne in druge kakovosti, hkrati pa turizem in rekreacija ta območja vse bolj sooblikujeta. Zavarovana območja so večinoma dobila varstveni status predvsem zaradi dobro ohranjenega naravnega okolja oziroma prisotnosti izjemnih naravnih in kulturnih vrednot. Odlikuje jih sobivanje različnih rab prostora, za katere so značilni včasih nasprotujoči si interesi, ki med seboj niso vedno najbolj usklajeni. Ena izmed najbolj pogosto prisotnih dejavnosti je tudi obiskovanje, ki je na zavarovanih območjih že tradicionalno prisotno in predstavlja pomembno razvojno možnost. Zavarovana območja lahko postanejo v nekaterih primerih celo nosilni steber celostno in trajnostno zasnovanega regionalnega razvoja, v katerem je turizem temeljna gospodarska panoga. Obiskovanje pa ni pomembno samo z gospodarskega in izobraževalnega vidika, temveč opozarja tudi na pomembno rekreacijsko vlogo zavarovanih območij, ki zagotavljajo kakovostno preživljanje prostega časa lokalnemu prebivalstvu, kot tudi obiskovalcem iz pretežno urbanih območij. Pri doživljanju zavarovanega območja gre za obiskovanje in ne za turizem, kakovost doživljanja pa je odvisna predvsem od geografske lege, vremenskih pogojev ter seveda upravljanja zavarovanega območja. V krajinskem parku Sečoveljske soline si preteklost in sedanjost še vedno podajata roko. Pradavni način solinarjenja, ki so se ga piranski solinarji pred davnimi časi naučili od svojih učiteljev, solinarjev z otoka Paga, je še danes nekaj posebnega, tudi v sredozemskem merilu. Cilji delovanja krajinskega parka Sečoveljske soline (KPSS) so ohranjanje biotske raznovrstnosti in z njo povezanih ekosistemskih storitev ter kulturne dediščine. V KPSS se prepletajo trije temeljni vidiki rabe prostora: naravovarstveni, kulturni in gospodarski s tremi gospodarskimi dejavnostmi: solinarstvom, obiskovanjem, rekreacijo ter z drugimi dopolnilnimi dejavnostmi. Vlada RS je sprejela Uredbo o Krajinskem parku Sečoveljske soline z namenom, da zavaruje naravno območje in ohrani biotsko raznovrstnost tipičnega solinarskega ekosistema. 12.7.2003 je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo s podjetjem SOLINE Pridelava soli d.o.o. v Sečoveljskih solinah podpisalo koncesijo za 20 letno upravljanje s Krajinskim parkom Sečoveljske soline. V podjetju SOLINE Pridelava solin d.o.o. si prizadevamo za skladen in trajnosten razvoj, obiskovalcem omogočamo doživljanje parka, z raziskovalnim delom pa ugotavljamo in zagotavljamo optimalne razmere za tamkaj živeči živelj. Pomemben del dejavnosti parka sta tudi vzgojno in izobraževalno delo ter upravljanje z zavarovanim območjem.

8 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019

Navadna čigra na gnezdišču fotografirana s sledilno kamero

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019 | 9

MONITORING OHRANJENOSTI NARAVE Za spremljanje kazalcev zaradi poročanja Evropski uniji in organom mednarodnih konvencij in sporazumov je treba spremljati stanje ohranjenosti narave v skladu s 108. členom ZON (monitoring ohranjenosti narave). To med drugim obsega spremljanje stanja rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov, habitatnih tipov in posebnih varstvenih območij (108. člen ZON). Podatki, pridobljeni z monitoringom, so pomembni tudi za še boljše upravljanje območij. Zato so dodatno uporabni tam, kjer imajo možnost izvajati posebne ukrepe upravljanja, npr. na zavarovanih območjih na zemljiščih v državni lasti. .

METODE Monitoring ptic se izvaja tedensko (vsaj enkrat ali bolje dvakrat v začetku tedna). Pri popisovanju v zimskem času, ko je osebkov veliko, se izvaja štetje vsaj dvakrat ali trikrat tedensko, kjer v popisu sodelujeta vsaj eden ali dva popisovalca. Kartiranje gnezdilcev se izvaja v gnezdilnem obdobju na celotnem območju KPSS vse dokler se ne evidentira vseh za KPSS pomembnih gnezdilcev. Natančnega popisa in ovrednotenja so deležne vrste, za katere je bilo opredeljeno posebno območje varstva /Natura 2000: polarni slapnik Gavia arctica, črnoglavi galeb Ichtyaetus melanocephalus, rumenonogi galeb Larus michahellis, kričava čigra Thallaseus sandvicensis, navadna čigra Sterna hirundo, mala čigra Sternula albifrons, beločeli deževnik Charadrius alexandrinus, mala bela čaplja Egretta garzetta, velika bela čaplja Ardea alba, rjava cipa Anthus campestris, plamenec Phoenicopterus roseus, polojnik Himantopus himantopus, sabljarka Recurvirostra avosetta, sredozemski vranjek Phalacrocorax aristotelis desmarestii, zlata prosenka Pluvialis apricaria in žerjav Grus grus. Popisno obdobje je obdobje tekočega leta ali več let. Podatke primerjamo s podatki preteklih let ali obdobij. Pri vnašanju podatkov monitoringa neposredno na terenu, smo uporabljali Samsung

10 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019

Galaxy S4 Active z GPS sprejemnikom ter program Nature Lister. Za vnos, shranjevanje in obdelavo podatkov pa programsko opremo Wildlife Recorder. Rezultati monitoringa (spremljanja) v KPSS so predstavljeni v poročilih o monitoringu v KPSS za posamezno leto ali obdobje. Popisno območje je območje Krajinskega parka Sečoveljske soline (KPSS) s toponimi. Toponimi so ustrezno poimenovana območja Sečoveljskih solin in označena s kodo, ki je usklajena s kodo tehnologa kakovosti podjetja SOLINE Pridelava soli d.o.o., tako da je možna primerljivost proizvodnega dela z naravovarstvenim in obratno. Tudi v letu 2019 smo izvedli sistematični lov z mrežami in obročkanje ptic na območju obročkovalske postaje Stojbe, Mrežijade - strokovnega srečanja obročkovalcev iz vse Slovenije in lova v znanstvene namene nismo izvedli. Pri nekaterih ciljnih vrstah (beločeli deževnik, polojnik, sabljarka ter navadna in mala čigra) smo nadaljevali z označevanjem z zanje posebej izdelanimi barvnimi obročki, na katerih je tudi koda. Pri izdelavi distribucijskih in drugih kart smo uporabili programa DMAP in DMAP Digitizer. Pri statistični obdelavi podatkov smo si pomagali s programi Biodiversity Pro, TRIM, BioToolKit. Pri interpretaciji le-teh pa smo upoštevali temeljno delo s tega področja »Measuring Biological Diversity«, avtorice A. E. Magurran (2004). V letu 2019 smo opravili 932 ur monitoringa.

Zbiranje gnezditvenih podatkov Podatke o gnezdilcih Sečoveljskih solin smo zbrali z načrtnim kvantitativnim popisom v popisni mreži UTM 100 x 100 m. V letu 2019 smo v gnezditvenem času območje Sečoveljskih solin natančno pregledali po vsej površini, primerni za gnezdenje. Vodnih površin brez blatnih otočkov nismo pregledovali. Od skupno 787 kvadratov velikosti 100 x 100 m, je nekaj manj kot 500 primernih za gnezdenje. Pri delu na terenu smo občasno uporabljali tudi plovilo. Podatke, ki smo jih zbrali s pomočjo GPS sprejemnika, smo prav tako prenesli v popisno mrežo 100 x 100 m, ali pa smo jih uporabili za izdelavo konkretnih

najdišč gnezd posameznih vrst ptic. Kvantitativne popise dopolnjujejo rezultati v okviru rednega tedenskega monitoringa, ki se v okviru upravljanja s Sečoveljskimi solinami izvaja na območju KPSS. Za obravnavano območje se je v širšem obdobju 1973–2018 nabrala množica podatkov o preletnikih, prezimovalcih ter podatkov pred in po gnezditvi. Za obdobje 1983–2004 so podatki zbrani bolj ali manj sistematično. Od leta 2004 do 2019 so podatki rezultat izvajanja rednega tedenskega monitoringa ptic na popisnem območju. Zbiranje negnezditvenih podatkov Tudi izven gnezditvenega obdobja smo redno popisovali na celotnem območju Sečoveljskih solin. Pri spremljanju pojavljanja vrst, ki se zadržujejo na odprtem (vodne površine, nasipi, suhi bazeni, travniki ...), smo uporabljali različne optične pripomočke (daljnogledi, teleskopi ...) in naprave za digitalno zajemanje slike (digitalni fotoaparati). Pri težje odkrivnih vrstah pevk (penice, trstnice ...), smo sliko preletnega in pognezditvenega dogajanja dobili iz podatkov o ulovu ptic z mrežo. Lov in obročkanje ptic Lov in obročkanje ptic smo na območju Sečoveljskih solin izvajali predvsem v namene proučevanja pojavljanja težje odkrivnih vrst na obravnavanem območju. Na obročkovalski postaji Stojbe v KPSS smo v sodelovanju s sodelavci PMS izvedli neprekinjen lov ptic od 20.8.2019 do vključno 7.9.2019. Ujeli smo 3400 ptic, 81 različnih vrst. Nekatere ciljne vrste (beločeli deževnik, mala in navadna čigra, polojnik in sabljarka), smo lovili s posebnimi vzmetnimi pastmi ali z vršami. Ulovljene ptice smo sistematično označevali z barvnimi in kovinskimi obročki.

100 90

80 70

60 44 32

26 17

10 0

44 36

30 20

50 40

3 JAN

FEB

MAR

APR

MAJ

JUN

ŠTEVILO UR MONITORINGA FONTANIGGE

Število ur monitoringa ptic v letu 2019.

JUL

AVG

SEP

ŠTEVILO UR MONITORINGA LERA

OKT

NOV

DEC

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019 | 11

Statistična obdelava podatkov Vrstno diverziteto smo v tem delu izračunali s Simpsonovim in Shannon-Wiennerjevim indeksom, ki poskušata opredeliti povezavo števila osebkov neke vrste znotraj skupnosti vseh obravnavanih vrst in njihovega števila. Shannon–Wienerjev diverzitetni indeks Shannon–Wienerjev diverzitetni indeks je najbolj razširjena mera za diverziteto. Na osnovi tega indeksa je mogoče interpretirati tudi pestrost območja ali neke skupnosti. Višja je vrednost H’, večja je pestrost. Funkcijska vrednost H’ bo enaka nič, kadar bodo v vzorcu organizmi ene same vrste, maksimum pa bo dosegla tedaj, ko bo imela vsaka izmed S vrst enako število osebkov. Kadar nas zanima, kako so podatki o abundanci ali obilju porazdeljeni po posameznih vrstah (in /ali habitatih), govorimo o enakomernosti porazdelitve osebkov med vrstami (ali po vrstah), ki jo lahko izrazimo z indeksi vrstne poravnanosti. Različne indekse poravnanosti je najlažje računati z diverzitetnimi (Hillovimi) števili. Kadar imajo vse vrste iz vzorca enaka obilja, bo indeks vrstne poravnanosti največji. Njegova vrednost pa se bo zmanjševala, kadar bodo vrstne abundance različne. Računanje indeksa poravnanosti, ki smo ga uporabili, navaja Pielou (1984) kot razmerje E = H / log( S ). Diverzitetni indeks smo izračunali po naslednji enačbi: H = - S pi ln ( pi ), kjer je: H’ - diverziteta pi - delež taksona i v vzorcu (relativna obilja, abundance) S - število vseh opaženih vrst na obravnavanem območju Shannonova entropija določa, koliko informacije v povprečju pridobimo pri meritvi določene količine. Določa količino negotovosti, ki jo imamo o količini, preden jo izmerimo. Za izračun smo uporabili naslednjo formulo: H = - S pi log2 ( pi ) pi = verjetnost za i dogodkov. Simpsonov indeks Pogosto uporabljene mere diverzitete temeljijo na Simpsonovem indeksu D, ki ocenjuje verjetnost, da dve naključno izbrani enoti pripadata isti vrsti: D = S pi2 Indeks, ki ga je prvi razvil Simpson leta 1949, opredeljuje tri različne načine raziskave. Prvi korak za vse tri je izračun Pi, ki predstavlja število osebkov določene vrste, deljeno s skupnim številom evidentiranih organizmov. 1. Simpsonov indeks: D = sum (Pi 2) Predstavlja verjetnost, da dva naključno izbrana osebka v skupnosti spadata v isto kategorijo (npr. vrsto). Pri tem 0 predstavlja neskončno raznolikost, 1 pa nobene raznolikosti. To pomeni, da večja kot je vrednost D, manjša je raznolikost. 2. Simpsonov indeks raznolikosti: 1 - D Predstavlja verjetnost, da dva naključno izbrana osebka v skupnosti spadata v različne kategorije (npr. vrste). Vrednost tega indeksa se prav tako giblje med 0 in 1, vendar je v tem primeru ob večjem vzorcu raznolikosti večja vrednost, kar je bolj smiselno. V tem primeru predstavlja indeks verjetnost, da bosta dva naključno izbrana osebka v vzorcu pripadala dvema različnima vrstama.

3. Simpsonov vzajemni index: 1 / D Predstavlja število enakih kategorij (npr. vrst), ki tvorijo Simpsonov indeks. Vrednost tega indeksa se začne z 1, ki je najmanjši možni rezultat. Ta rezultat predstavlja skupnost z eno samo vrsto. Višja kot je vrednost, večja je raznolikost. Največja vrednost je število vrst v vzorcu (če obstaja pet vrst v vzorcu, je najvišja vrednost 5). ANOSIM Podobnost določenih skupin (časovna obdobja, območja, habitatni tipi, združbe, odseki ...) smo preverili s pomočjo analize podobnosti (ANOSIM). Ta določa način preverjanja, ali obstaja statistično pomembna razlika med dvema ali več skupinami vzorčenja (Clarke & Green, 1988). Če sta dve skupini vzorčnih enot res različni v svoji vrstni sestavi, potem bi morale biti razlike med skupinami večje od tistih znotraj skupine. Anosim (R) temelji na razliki povprečnih rangov med skupinami (r_B) in znotraj skupine (r_W): R = (r_B - r_W) / (N (N-1) / 4) ANOSIM generira vrednosti R, ki ležijo med -1 in 1, vrednost nič predstavlja nulto hipotezo (ni razlik med serijo vzorcev). Gre za primerjavo R vrednosti skupin, s katero merimo, kako ločene so skupine na lestvici od 0 (ni mogoče ločevati) do 1 (vse podobnosti znotraj skupine so manj kot katera koli podobnost med skupinami). Rezultat nam pove, kakšna je razlika med skupinami. Če je podobnost znotraj skupine večja kot pa med skupinami, bo R>0. V ekoloških združbah je redko R<0. Če je R=0, razlik med skupinami ni. Bray-Curtisov koeficient podobnosti Podobnost v vrstni sestavi toponimov in pogostosti pojavljanja posameznih taksonov ptic na posameznih vzorčnih mestih in (ali) v določenem časovnem obdobju, smo vrednotili z multivariantno klastrsko analizo (Pielou, 1984). Posamezna območja (toponime) smo glede na prisotnost in pogostost vrst primerjali s pomočjo Bray-Curtisovega indeksa podobnosti. Vsakemu paru območij smo določili indeks podobnosti, s katerim smo ocenili podobnost abundanc ptičjih vrst. Indeks podobnosti predstavlja vrednost med 0 in 100 %. Če toponima nimata skupne niti ene vrste, je indeks podobnosti enak 0 %. Če pa so v toponimih prisotne enake vrste z enako abundanco, je indeks podobnosti enak 100 %. Toponimi, ki so si najbolj podobni, tvorijo klastre (skupine). Klastre smo predstavili s pomočjo diagrama drevesaste strukture - dendrograma. Isto analizo smo naredili tudi po letih za obdobje 1983-2014. Za vse statistične analize smo uporabili računalniški program BioDiversity Proffesional 2.0. TRIM Pri pomembnih gnezdilkah smo oceno populacijskega trenda na območju Sečoveljskih solin izračunali s pomočjo programa TRIM - Trends and Indices for Monitoring data, različica 3.54, ki je bil izdelan posebej za računanje indeksov in trendov. Program pretvori multiplikativen celoten naklon v eno izmed naslednjih šestih kategorij trenda (kategorija je odvisna od naklona in njegovega 95 % intervala zaupanja – naklon ± 1.96

12 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019

SE naklona): velik porast, zmeren porast, stabilen, nezanesljiv, zmeren upad in velik upad števila preštetih osebkov/gnezd/ parov (poenostavljeno populacije proučevane vrste). Trend praviloma lahko izračunamo po približno petih zaporednih popisih, zato je v primeru obravnavanega monitoringa to mogoče v glavnem le za vrste, ki jih spremljamo vsako leto.

Rezultati in razprava Zbrani so bili vsi že objavljeni podatki in številni še neobjavljeni iz osebnih ornitoloških beležnic. Nekaterih podatkov, kljub želji, nismo uspeli pridobiti. Za obravnavano območje se je v širšem obdobju 1973–2019 nabrala množica podatkov iz obdobja prezimovanja (od novembra do marca), spomladanske selitve (marec-maj), gnezditvenega obdobja

80 70 60 50 40 30 20 10 0

JAN

FEB

MAR

APR

MAJ

JUN

FONTANIGGE

JUL LERA

AVG

PIRANSKI ZALIV

Število vrst po mesecih v letu 2019.

Območje Lere

Območje Fontanigge

SEP

OKT

NOV

DEC

Poravnanost vrst (Shannon J’) za posamezna leta od 1983 do 2019.

Shannon J'

2019

2018

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

160

120

2019

2018

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

200

2019

2018

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

Shannon H' Log Base 10.

2004

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

Število vrst

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019 | 13

180 250000

140 200000

100 150000

60 100000

20 50000

Število osebkov

Število vrst in število osebkov od 1983 do 2019.

16 1.6

14 1.4

12 1.2

8 1

0.8

6 0.6

4 0.4

2 0.2

0 0

Simpsons Diversity (1/D)

Diverzitetni indeksi ptic za posamezna leta od 1983 do 2019.

0.8

0.7

0.6

0.5

0.4

0.3

0.2

0.1

0.7 0.6 0.5 0.4 0.3 0.2 0.1 0

Shannon J'

Poravnanost vrst (Shannon J’) za posamezna območja (toponimi) za obdobje 1983 do 2019.

TRETJE IZHLAPEVANJE

SLANA TRATA

PREDRAKCI

SLANA TRATA

PREDRAKCI

MALA LAMA

RAKCI

MALA LAMA

RAKCI

PRVO IZHLAPEVANJE

SKANSEN

PRVO IZHLAPEVANJE

SKANSEN

LIFE

DRUGO…

LIFE

DRUGO IZHLAPEVANJE

COLOMBERA

CORSOLONGO

COLOMBERA

Simpsons Diversity (1/D)

CORSOLONGO

ŠTEVILO VRST

PICCIA

GIASSI-CURTO

PICCIA

GIASSI-CURTO

KRISTALIZACIJA

CURTO-PICHETTO

KRISTALIZACIJA

CURTO-PICHETTO

VELIKA LAMA

PIRANSKI ZALIV

VELIKA LAMA

PIRANSKI ZALIV

IZLIV

OB MORJU

IZLIV

OB MORJU

RUDNIK-KOREA

MEZZANA

RUDNIK-KOREA

MEZZANA

ALTO

LETALIŠČE

1.6 1.4 1.2 1 0.8 0.6 0.4 0.2 0

LETALIŠČE

STOJBE

DRAGONJA

STOJBE

DRAGONJA

14 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019

30 4500

25 4000

20 3500

3000

15 2500

10 2000

1500

5 1000

500

12 0

ŠTEVILO OSEBKOV

Število vrst in število osebkov po mesecih za leto 2019.

Shannon H' Log Base 10.

Diverzitetni indeksi ptic za posamezna območja (toponimi) od 1983 do 2019.

Naravovarstveni monitoring Se훾oveljskih solin 2019 | 15

Dendrogram podobnosti na osnovi Bray-Curtisovega indeksa podobnosti za vzor훾na obdobja od 1983 do 2019.

Dendrogram podobnosti na osnovi Bray-Curtisovega indeksa podobnosti za vzor훾na obmo훾ja (toponimi) od 1983 do 2019.

16 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019

OBSERVED R=0.6123839 200

150

0001 ni ycneuqerF

100

0 9.0

8.0

7.0

6.0

5.0

4.0

3.0

2.0

1.0

1.0-

2.0-

3.0-

4.0-

5.0-

6.0-

7.0-

8.0-

9.0-

.1-

R-statistic

Vrednosti ANOSIM (R=0.6123839) izračunane po letih za obdobje 1983-2019.

Število vrst po mesecih in območjih 2019 160 140

LETALISCE

KRISTALIZACIJA

MEZZANA

PRVO IZHLAPEVANJE

RUDNIK-KOREA

TRETJE IZHLAPEVANJE

PREDRAKCI

SKANSEN

RAKCI

PICCIA

CORSOLONGO

CURTO-PICHETTO

COLOMBERA

SLANA TRATA

LIFE

MALA LAMA

CANEDO

DRAGONJA

JUN

VELIKA LAMA

JUL

MORJE PRED FONTANIGGEAMI

AVG

OB MORJU

SEP

IZLIV

OKT

GIASSI-CURTO

NOV

ALTO

DEC

100

STOJBE

120

MAJ APR MAR FEB JAN

Grafični prikaz števila evidentiranih vrst po območjih (toponimih) v posameznih mesecih v letu 2019.

(maj–julij), pognezditvenega obdobja (julij in avgust) in podatki iz obdobja jesenske selitve (september–november). Zbrali smo 37.998 favnističnih podatkov (podatek = zapis o določeni vrsti, na določenem kraju, ob določenem času), ki govorijo o 1.475.998 opazovanih osebkih. Skupaj je evidentiranih 305 vrst ptic, ki so bile v obdobju 1870–2019 na območju Sečoveljskih solin zabeležene vsaj enkrat. Od vseh registriranih vrst je kar 88 vrst na seznamu ptic iz Priloge I ptičje direktive in vrst selivk iz 4. člena. Od tega je kar 22 vrst t.i. kvalifikacijskih vrst, za katere se določa SPA območja. 29 vrst je na Rdečem seznamu ptičev gnezdilcev (Škornik, 2012). V letu 2019 je bilo zabeleženih 164 vrst ptic, od tega jih je bilo na Fontaniggeah zabeleženih kar 144 vrst, na območju Lere pa 50 vrst ptic. V letu 2019 je bila največkrat opazovana vrsta mlakarica z 76 zapisi, sledita mu mala bela čaplja s 58 in duplinska kozarka s 57 zapisi. Najštevilčnejša vrsta v letu 2019 je ponovno rumenonogi galeb s 10.030 registriranimi osebki, sledita mu mlakarica z 3.396 registriranimi osebki ter kreheljc s 1.583 osebki. V letu 2019 ni bila evidentirana nobena nova vrsta za območje Sečoveljskih solin. V letu 2019 smo na območju Stojb nadaljevali z rednim lovom in obročkanjem ptic. Opravljenih je bilo 17 lovnih dni.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019 | 17

Na obročkovalski postaji Stojbe v KPSS smo v sodelovanju s sodelavci PMS izvedli neprekinjen lov ptic od 20.8.2019 do vključno 7.9.2019. Ujeli smo 3400 ptic, 81 različnih vrst. Ciljne vrste (polojnik, beločeli deževnik, sabljarka, mala in navadna čigra) smo zaznamovali tudi z barvnimi obročki. Vrstna pestrost Pri interpretaciji vrstne pestrosti smo uporabili podatke za obdobje od 1.1.1983 do 31.12.2019. V tem obdobju je bilo ugotovljenih 293 vrst. Podatki kažejo, da se število vrst in število osebkov ponovno povečuje, povečuje pa se tudi vrstna pestrost. Za območje Fontanigge je bilo v letu 2019 ugotovljenih 144 (87,8 %) od skupaj 164 ugotovljenih vrst, medtem ko smo na Leri našteli le 50 (30,5 %) vrst ptic. 103 vrst smo registrirali le na Fontaniggeah, medtem ko je bilo 9 vrst opaženih samo na Leri. Pestrost ptic je na Leri v primerjavi s Fontaniggeami manjša, kar ne preseneča. Do podobnih rezultatov je prišel tudi Škornik v Favnističnem in ekološkem pregledu ptic Sečovelskih solin, kjer trdi, da se je zaradi postopnega spreminjanja ekoloških razmer na območju Sečoveljskih solin v zadnjih desetletjih spremenila več kot polovica vrstne sestave združbe ptic med Lero in Fontaniggeami (Škornik, 2012).

Gnezditvena zasedenost v obdobju (2019).

Vrste, ki na obravnavanem območju gnezdijo Podatke o gnezdilcih Sečoveljskih solin smo zbrali z načrtnim kvantitativnim popisom v popisni mreži UTM 100 x 100 m. V letu 2019 smo v gnezditvenem času območje Sečoveljskih solin natančno pregledali po vsej površini primerni za gnezdenje. Vodnih površin brez blatnih otočkov nismo pregledovali. Na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline je bilo v letu 2019 evidentiranih 25 vrst gnezdilcev. Od vseh gnezdilcev je 10 nacionalno pomembnih vrst. To so vrste, ki imajo na območju Krajinskega parka Sečoveljske

Par črnoglavih galebov na gnezdišču čiger (Foto: I. Škornik).

Obročkan mladič navadne čigre čaka še na odvzem perja za analize DNK (Foto: I. Škornik).

18 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019

Vrste, ki na obravnavanem območju letujejo ali se pojavljajo v pognezditvenem obdobju Med letujočimi vrstami, ki se na območju Sečoveljskih solin pojavljajo v pognezditvenem obdobju (julij in avgust), je mnogo takih, ki tu nimajo ustreznih habitatov, gnezdijo drugje in se kot mladostni osebki tu golijo, se tu zadržujejo zaradi ustreznejših prehranjevališč ali pa so njihova gnezdišča geografsko mnogo višje in zato nimajo možnosti za gnezditev. Med vsemi vrstami, ki se na območju Sečoveljskih solin pojavljajo v pognezditvenem obdobju, moramo posebej izpostaviti vranjeka Phalacrocorax aristotelis, črnoglavega Ichthyaetus melanocephalus in rumenonogega galeba Larus michahellis. Vse tri vrste se na območju Sečoveljskih solin pojavljajo v večjem številu. Najštevilčnejši med vsemi je prav gotovo rumenonogi galeb Larus michahellis, ki izpolnjuje več IBA in SPA kriterijev (Škornik, 2008).

Rovi čebelarja na Fontaniggeah (Foto: I. Škornik).

soline (KPSS) 10 % ali več celotne nacionalne populacije. Osem vrst smo izbrali za cilnje vrste in sicer: duplinsko kozarko Tadorna tadorna, polojnika Himantopus himantopus, sabljarko Recurvirostra avosetta, beločelega deževnika Charadrius alexandrinus, rdečenogega martinca Tringa totanus, malo čigro Sternula albifrons, navadno čigro Sterna hirundo in brškinko Cisticola juncidis. Tudi v letu 2019 smo vzdrževali ustrezen vodni režim na območju Life, kjer smo »postavili« 45 otokov različnih oblik, višin in velikosti. Na tem območju so v letu 2019 gnezdile predvsem sabljarke, polojniki, navadne in male čigre, rdečenogi martinci, kot tudi beločeli deževniki. V letu 2019 je na vseh otokih plenila lisica. Uspešna je bila kolonija čiger na gnezdišču med kanaloma Curto in Pichetto. Opazili pa smo tudi plenjenje navadne postovke, srak in vran.

Vrste, ki se na obravnavanem območju pojavljajo na preletu Na splošno se spomladanska selitev začne že februarja, ko se ptice odpravijo iz prezimovališč, vračati pa se nekatere vrste začnejo že julija (Snow & Perrins, 1998). Slovenijo selitveni val zajame z zamikom. Zaradi pojavljanja izbranih značilnih selivskih vodnih ptic, ki se ustavljajo v Sloveniji, lahko sklepamo, da se spomladanska selitev pri nas odvije med koncem marca in začetkom junija, z vrhom selitve v začetku aprila, torej skupaj v treh mesecih. Jesenska selitev je nekoliko bolj razvlečena in traja približno štiri mesece, od konca avgusta do začetka novembra. Pticam se na prezimovališča jeseni namreč manj mudi kakor spomladi na gnezdišča, ko je pred njimi naporno gnezditveno opravilo (Vrezec idr., 2006). Spomladanski prelet na območju Sečoveljskih solin

Črni hudournik (Apus apus)

203

Mestna lastovka (Delichon urbicum)

210

Sabljarka (Recurvirostra avosetta)

210

Beločeli deževnik (Charadrius alexandrinus)

224

Togotnik (Calidris pugnax)

246

Kreheljc (Anas crecca)

342

Mlakarica (Anas platyrhynchos)

393

Spremenljivi prodnik (Calidris alpina)

454

Duplinska kozarka (Tadorna tadorna)

495

Kmečka lastovka (Hirundo rustica)

1104 0

200

400

št. osebkov Prvih 10 najštevilčnejših vrst na spomladanskem preletu v letu 2019.

600

800

1000

1200

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019 | 19

Kreheljc (Anas crecca)

190

Kmečka lastovka (Hirundo rustica)

198

Mlakarica (Anas platyrhynchos)

200

Veliki skovik (Otus scops)

302

Rečni galeb (Chroicocephalus ridibundus)

330

Veliki strnad (Emberiza calandra)

400

Srpična trstnica (Acrocephalus scirpaceus)

561

Črnoglavka (Sylvia atricapilla)

684

Vrtna penica (Sylvia borin)

864

Rumenonogi galeb (Larus michahellis)

5900 0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000

št. osebkov Prvih 10 najštevilčnejših vrst na jesenskem preletu v letu 2019.

poteka večinoma med marcem in majem, jesenski prelet pa poteka od avgusta do oktobra. V obdobju (1983–2009) je bilo evidentiranih 213 vrst. V času jesenskega preleta (1983–2009), ki poteka od avgusta do novembra, pa 211 vrst. Mnogo vrst se na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline ustavi tako na preletu kot tudi na prezimovanju. 134 vrst se na preletu pojavlja redno (Škornik, 2012). V letu 2019 je bilo evidentiranih 131 vrst, kar je manj kot leto poprej. V času spomladanskega preleta 2019 je bilo evidentiranih 74 vrst, v času jesenskega preleta 2019, ki poteka od avgusta do novembra, pa 106 vrst. 25 vrst se je na preletu pojavilo samo spomladi, 57 vrst pa samo v jesenskem času preleta.

Postanek žerjavov (Grus grus) v Sečoveljskih solinah (Foto: I. Škornik). 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51

Pojavljanje črnega martinca po tednih v letu 2019.

20 | Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin 2019

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51

Pojavljanje moÄ?virskega martinca po tednih v letu 2019.

14 12 10 8 6 4 2 0

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51

Pojavljanje malega martinca po tednih v letu 2019.

90 80 70 60 50 40 30 20 10 0

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51

Pojavljanje zelenonogega martinca po tednih v letu 2019.

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin 2019 | 21

9 8 7 6 5 4 3 2 1 0

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51

Pojavljanje rdeÄ?enogega martinca po tednih v letu 2019.

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51

Pojavljanje malega prodnika po tednih v letu 2019.

40 35 30 25 20 15 10 5 0

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51

Pojavljanje reglje po tednih v letu 2019.

22 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019

Vrste, ki na obravnavanem območju prezimujejo ali se pojavljajo v zimskem času Čeprav zimo koledarsko označujemo kot časovno obdobje med 21. decembrom in 21. marcem, pa se za ugotavljanje zimske razširjenosti ptic uporablja primernejše obdobje tj. od konca novembra do začetka februarja, ko so temperature najnižje, sneži, dnevi pa so kratki (Sovinc, 1994). Čeprav prvi prezimovalci priletijo v Sečoveljske soline že novembra in jih zapustijo marca, nekatere tudi aprila, pa s pojmom prezimovalec označujemo ptice, ki se pri nas v zimskih mesecih (december, januar) zadržujejo daljše obdobje. Med zimske goste uvrščamo tiste vrste, ki zaradi vremenskih in drugih vplivov pozimi priletijo k nam, njihova prezimovališča pa so ponavadi drugje. V obdobju 1983–2009 je bilo na prezimovanju opaženih 143 vrst. 70 vrst na območju Sečoveljskih solin redno prezimuje, 30 vrst ne prezimuje vsako leto, 53 vrst pa je zimskih gostov (Škornik, 2012). Po podatkih Zimskega ornitološkega atlasa Slovenije (ZOAS) so Sečoveljske soline, s 123 pozimi opazovanimi vrstami najpomembnejše prezimovališče ptic v Sloveniji (Sovinc, 1994). V letu 2019 je na območju KPSS prezimovalo 43 vrst. V januarju 2019 je prezimovalo 38 vrst, v decembru 2019 pa 19 vrst. Leta 2019 je bilo 5 takih vrst, ki so prezimovale samo v januarju in ne v decembru, 24 vrst pa takih, ki so prezimovale samo v decembru in ne tudi v januarju. Podatki opazovanj in štetja kažejo, da se je število nekaterih vrst in osebkov v zadnjih letih precej zmanjšalo, čeravno izračuni TRIM kažejo na stabilen trend prezimovanja. Med njimi nenavadno in nepričakovano tudi v letu 2019 ni prezimovala liska Fulica atra, saj sta bil v vsem letu na območju KPSS prisotna le gnezdeča para na Rudniku.

Duplinska kozarka (Tadorna tadorna)

115

Mala bela čaplja (Egretta garzetta)

153

Kormoran (Phalacrocorax carbo)

182

Žvižgavka (Mareca penelope)

206

Rečni galeb (Chroicocephalus ridibundus)

230

Raca žličarica (Spatula clypeata)

241

Labod grbec (Cygnus olor)

340

Kreheljc (Anas crecca)

349

Rumenonogi galeb (Larus michahellis)

592

Mlakarica (Anas platyrhynchos)

1693 0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

1800

št. osebkov Prvih 10 najštevilčnejših vrst na prezimovanju v mesecu januarju 2019.

Čopasti ponirek (Podiceps cristatus)

Črnovrati ponirek (Podiceps nigricollis)

Siva čaplja (Ardea cinerea)

Velika bela čaplja (Ardea alba)

Mala bela čaplja (Egretta garzetta)

Bela pastirica (Motacilla alba)

Labod grbec (Cygnus olor)

Kormoran (Phalacrocorax carbo)

110

Mlakarica (Anas platyrhynchos)

120

Žerjav (Grus grus)

150 0

40 št. osebkov

Prvih 10 najštevilčnejših vrst na prezimovanju v mesecu decembru 2019.

100

120

140

160

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019 | 23

90 80 70 60 50 40 30 20 10 0

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51

Pojavljanje sive čaplje po tednih v letu 2019.

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51

Pojavljanje srednjega žagarja po tednih v letu 2019.

300

250

200

150

100

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51

Pojavljanje laboda grbca po tednih v letu 2019.

24 | Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin 2019

250

200

150

100

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51

Pojavljanje kormorana po tednih v letu 2019.

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51

Pojavljanje Ä?opastega ponirka poi tednih v letu 2019.

350 300 250 200 150 100 50 0

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51

Pojavljanje duplinske kozarke po tednih v letu 2019.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019 | 25

450 400 350 300 250 200 150 100 50 0

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51

Pojavljanje kreheljca po tednih v letu 2019.

200 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51

Pojavljanje race žličarice po tednih v letu 2019.

1400 1200 1000 800 600 400 200 0

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51

Pojavljanje mlakarice po tednih v letu 2019.

26 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019

Redke vrste Status redkosti posameznim vrstam določa Komisija za redkosti, ki deluje v okviru Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije - DOPPS na podlagi dejanskega števila opazovanj vrste v Sloveniji (Vrezec idr., 2006). Kot redke so določene tiste vrste, ki so bile v zadnjih 50-tih letih opažene manj kot desetkrat. Podoben kriterij redkosti (do 10 opazovanj) smo uporabili tudi za območje Sečoveljskih solin. Toda če je neka vrsta na tem območju obravnavana kot redka, še ne pomeni, da je redka izven območja Sečoveljskih solin ali na območju Slovenije. Do leta 2019 je bilo od 305 registriranih vrst na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline 107 takih vrst (35 %), ki so bile opažene manj kot desetkrat. 32 vrst se je tu pojavilo le enkrat, 15 vrst se je tu pojavilo dvakrat, 21 vrst se je tu pojavilo trikrat. 15.5.2019 je bila na območju Alto opažena zlatovranka (Coracias garrulus), 4.6.2019 pa na makadamski poti ob območju Life tudi kratkoprsti škrjanček (Calandrella brachydactyla). 26.8.2019 so med rednim lovom ptic v KPSS na območju Colombere naši zunanji sodelavci v mrežo ujeli redkega pobrežnika ploskokljunca (Limicola falcinellus). To je komaj peti znan podatek o tej vrsti v Sečoveljskih solinah. Nazadnje je bil ujet leta 2017. Tudi avgusta. Prvič so ga tu opazili 1.8.1987.

Ploskokljunec ujet v Sečoveljskih solinah (Foto: I. Škornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019 | 27

TAKSONOMSKI DEL VRSTE PTIC EPO - EKOLOŠKO POMEMBNA OBMOČJA Črnovrati ponirek Podiceps nigricollis (A008) Liska Fulica atra (A125) Polojnik Himantopus himantopus (A131) Beločeli deževnik Charadrius alexandrinus (A138) Rumenonogi galeb Larus michahellis / cachinnans (A459) Navadna čigra Sterna hirundo (A193) Mala čigra Sternula / Sterna albifrons (A195) Rjava cipa Anthus campestris (A255)

VRSTE NATURA 2000 - SPA Polarni slapnik Gavia arctica (A002) Črnovrati ponirek Podiceps nigricollis (A008) Sredozemski vranjek Phalacrocorax aristotelis desmarestii (A392) Velika bela čaplja Ardea / Egretta alba (A027) Mala bela čaplja Egretta garzetta (A026) Plamenec Phoenicopterus roseus / ruber (A663) Žvižgavka Anas penelope (A050) Žerjav Grus grus (A127) Liska Fulica atra (A125) Sabljarka Recurvirostra avosetta (A132) Polojnik Himantopus himantopus (A131) Zlata prosenka Pluvialis apricaria (A140) Beločeli deževnik Charadrius alexandrinus (A138) Spremenljivi prodnik Calidris alpina (A149) Togotnik Calidris / Philomachus pugnax (A151) Rumenonogi galeb Larus michahellis / cachinnans (A459) Črnoglavi galeb Ichthyaetus / Larus melanocephalus (A176) Kričava čigra Thallaseus / Sterna sandvicensis (A191) Navadna čigra Sterna hirundo (A193) Mala čigra Sternula / Sterna albifrons (A195) Vodomec Alcedo atthis (A229) Rjava cipa Anthus campestris (A255)

OSTALE V SLOVENIJI REDKE GNEZDILKE Duplinska kozarka Tadorna tadorna Rdečenogi martinec Tringa totanus Brškinka Cisticola juncidis

OSTALE VRSTE EPO in SAC Solinarka Cyprinodon / Aphanius fasciatus (1152) Močvirska sklednica Emys orbicularis (1220)

OSTALE VRSTE NATURA 2000 - SAC Hromi volnoritec Eriogaster catax (1074)

28 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019

Polarni slapnik

Je najpogostejša vrsta slapnikov, ki se pojavlja pri nas in prezimuje predvsem na morju. Število se z leti spreminja, običajno pa je večje v obdobju ostrih zim. V Sečoveljskih solinah se prvi slapniki pojavijo že oktobra, soline pa zapustijo aprila. Posamezne, tudi v svatovskem perju, je mogoče opazovati tudi kasneje, vendar gre za slučajne primere. Na morju pred solinami jih že nekaj let prezimuje slab ducat. Zaide tudi v večje kanale in bazene v notranjost solin. Občasno naletimo na kadaver, ki je verjetno posledica zapletanja v ribiško mrežo. Tu bo potrebno vzpostaviti sodelovanje z lokalnimi ribiči. Število polarnih slapnikov, ki se pojavljajo na morju pred solinami ni v soodvisnosti z upravljanjem in vzdrževanjem optimalnih pogojev na območju KPSS, zato na njegovo pojavljanje ne moremo vplivati.

Gavia arctica

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 2179 Število opazovanj: 215 Prvo: 21/01/1983 MORJE PRED FONTANIGGEAMI (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Zadnje: 14/12/2019 11:50 MORJE PRED FONTANIGGEAMI (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Najbolj zgodnje: 03/01/2008 PIRANSKI ZALIV (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Najbolj pozno: 30/12 /2015 MORJE PRED FONTANIGGEAMI (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Opazovanja: 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019

2019

2018

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2009

2010

2008

2007

2005

2006

2004

2003

2001

2002

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1993

1994

1992

1991

100

1989

1990

150

1988

1987

200

1986

1985

250

1984

1983

300

Pojavljanje polarnega slapnika po letih v obdobju 1983-2019. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta). 25

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51

Pojavljanje polarnega slapnika po tednih v letu 2019.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019 | 29

Črnovrati ponirek

Črnovrati ponirek je vrsta, ki od ponirkov najbolj množično in najbolj redno prezimuje ob morju. Na območju Sečoveljskih solin in morja pred njimi se pojavlja redno. K nam prileti pred zimo in se tu v manjših skupinah ali posamič zadržuje vse do aprila. Najpogosteje ga vidimo na morju, redkeje zaide v solinske kanale. Najštevilnejši so na preletu marca in aprila, ko jih na morju pred Sečoveljskimi solinami počiva več deset osebkov. Število črnovratih ponirkov, ki se pojavljajo na morju pred solinami ni v soodvisnosti z upravljanjem in vzdrževanjem optimalnih pogojev na območju KPSS, zato na njegovo pojavljanje ne moremo vplivati. Število prezimujočih črnovratih ponirkov je v zadnjih 10 letih dokaj konstantno od 10 do 50 osebkov.

Podiceps nigricollis

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 2025 Število opazovanj: 192 Prvo: 23/12/1973 PIRANSKI ZALIV (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Zadnje: 30/12/2019 11:50 MORJE PRED FONTANIGGEAMI (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Najbolj zgodnje: 01/01/2014 MORJE PRED FONTANIGGEAMI (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/1973 PIRANSKI ZALIV (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Opazovanja: 1973, 1974, 1975, 1978, 1982, 1983, 1984, 1991, 1992, 1993, 1995, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019

300

250

200

150 10

100

2019

2018

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2009

2010

2008

2007

2005

2006

2004

2003

2001

2002

2000

1999

1997

1998

1996

1995

1993

1994

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

Pojavljanje črnovratega ponirka po letih v obdobju 1983-2019. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta). 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51

Pojavljanje črnovratega ponirka po tednih v letu 2019.

30 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019

Sredozemski vranjek

Sečoveljske soline predstavljajo eno najpomembnejših pognezditvenih območij te vrste pri nas, saj se jih na bližnjem školjčišču in na čelnem nasipu Colombere lahko zbere tudi do 1000 in več. Posamič tu tudi prezimuje. Ker gre za ogroženo sredozemsko podvrsto Phalacrocorax aristotelis desmaresti, je vrednost njihovega letovanja pri nas še toliko večja. Število vranjekov, ki se pojavljajo na morju pred solinami ni v soodvisnosti z upravljanjem in vzdrževanjem optimalnih pogojev na območju KPSS, zato na njegovo pojavljanje ne moremo vplivati. Število pognezditvenih osebkov sredozemskih vrsnjekov je povezano z gnezditvenim uspehom na Hrvaških otokih. Le-to pa z vremenom in hrano.

Phalacrocorax aristotelis desmarestii

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 43838 Število opazovanj: 265 Prvo: 23/01/1994 PIRANSKI ZALIV (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Zadnje: 14/01/2019 11:50 MORJE PRED FONTANIGGEAMI (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Najbolj zgodnje: 01/01/2014 MORJE PRED FONTANIGGEAMI (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/2015 MORJE PRED FONTANIGGEAMI (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Opazovanja: 1994, 2002, 2004, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019

10000

9000

8000

7000

6000

5000

4000

3000

2019

2018

2017

2016

2015

2013

2014

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2004

2005

2003

2002

2000

2001

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1987

1988

1986

1985

1984

1000

1983

2000

Pojavljanje sredozemskega vranjeka po letih v obdobju 1983-2019. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta). 350 300 250 200 150 100 50 0

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51

Pojavljanje sredozemskega vranjeka po tednih v letu 2019.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019 | 31

Velika bela čaplja

V Sečoveljskih solinah je celoletni gost, kjer pa ne gnezdi. Pogosto se zadržuje skupaj z malimi belimi čapljami. Najštevilnejša je v zimskem in jesenskem času. Več deset osebkov je na solinah jeseni in spomladi, najmanj pa poleti. Najraje se zadržuje in hrani v solinskih bazenih in kanalih. Včasih posamezne ždijo na opuščenih solinskih hišah, v družbi z drugimi čapljami. Opazna so nihanja v pojavljanju velike bele čaplje v zadnjih 10 letih, vendar je njeno ohranitveno stanje dobro. Kot ribojeda vrsta je odvisna od ustreznih prehranskih pogojih, le-ti pa so odvisno od ustreznega upravljanja s primernimi vodnimi režimi. Vse dokler se na območju KPSS redno upravlja z vodnimi režimi, se njeno število ne bo bistveno spreminjalo, čeravno je zadnjih nekaj let manj številčna, vendar gre vzroke iskati tudi v gnezditveni uspešnosti na območjih, kjer ta vrsta gnezdi.

Ardea alba

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 4681 Število opazovanj: 1261 Prvo: 14/04/1974 ALTO (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 31/01/2019 11:42 IZLIV (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 01/01/2014 OB MORJU (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/2008 COLOMBERA (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1974, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019

700

250

600

200

500 150

400 300

100

200 50

100

2019

2018

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

Pojavljanje velike bele čaplje po letih v obdobju 1983-2019. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta). 50 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51

Pojavljanje velike bele čaplje po tednih v letu 2019.

32 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019

Mala bela čaplja

Je najpogostejša od treh čapelj, ki se v Sečoveljskih solinah redno pojavljajo. Tu se zadržuje vse leto. Posamezne ali v skupinah, ki lahko štejejo več sto osebkov, se hranijo v plitvo poplavljenih solnih poljih ali na robu kanalov. Še posebej veliko jih je septembra. Več sto jih prenočuje na skupnem prenočišču, v krošnjah dreves na polotoku Seča. Temu, in drugim prenočiščem, bo potrebno v prihodnje posvetiti več časa, prenočiščem pa zagotoviti prepotrebni mir in morda v bodoče tudi poseben status varovanja. Opazna so nihanja v pojavljanju male bele čaplje v zadnjih 10 letih, vendar je njeno ohranitveno stanje dobro. Kot ribojeda vrsta je odvisna od ustreznih prehranskih pogojih, le-ti pa so odvisno od ustreznega upravljanja s primernimi vodnimi režimi. Vse dokler se na območju KPSS redno upravlja z vodnimi režimi, se njeno število ne bo bistveno spreminjalo, čeravno je zadnjih nekaj let manj številčna, vendar gre vzroke iskati tudi v gnezditveni uspešnosti na območjih, kjer ta vrsta gnezdi.

Egretta garzetta

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 28539 Število opazovanj: 1926 Prvo: 01/07/1974 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 31/12/2019 11:42 IZLIV (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 01/01/2014 OB MORJU (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/2014 MEZZANA (LERA, KPSS) Opazovanja: 1974, 1977, 1978, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1989, 1991, 1992, 1993, 1994, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019

4500

450

4000

400

3500

350

3000

300

2500

250

2000

200

1500

150

1000

100

500

2019

2018

2017

2016

2014

2015

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2001

2002

2000

1999

1997

1998

1996

1995

1994

1992

1993

1991

1990

1988

1989

1987

1986

1985

1984

1983

Pojavljanje male bele čaplje po letih v obdobju 1983-2019. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta). 140 120 100 80 60 40 20 0

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51

Pojavljanje male bele čaplje po tednih v letu 2019.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019 | 33

Plamenec

Ob morskem obrežju je pogostejši, predvsem v zimskem obdobju. V Sečoveljskih solinah se pojavlja na preletu in na prezimovanju. Pojavlja se posamič ali v manjših skupinah, predvsem v večjih solinskih bazenih. Plamenci se pojavljajo predvsem v zimskem času, ko nekateri za kratek ali daljši čas tu tudi prezimijo. Nikoli ni številen. Pojavljanje v KPSS sovpada s pojavljanjem prezimujočih plamencev v sosednji Italiji, predvsem v Gradežu in lagunah Cavanata. Na njegovo ohranitveno stanje ne moremo vplivati. V letu 2019 ni bil opažen.

Phoenicopterus roseus

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 181 Število opazovanj: 64 Prvo: 20/11/2005 GIASSI-CURTO (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 22/11/2017 10:10 VELIKA LAMA (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 01/01/2014 GIASSI-CURTO (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/2013 GIASSI-CURTO (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 2005, 2007, 2008, 2009, 2010, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017

Pojavljanje plamenca po letih v obdobju 1983-2019. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta).

2019

2018

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

34 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019

Žvižgavka

Sečoveljske soline predstavljajo najpomembnejše prezimovališče navadnih žvižgavk v Sloveniji, saj je v nekaterih sezonah prezimovalo več kot 800 osebkov, vendar zadnja opazovanja kažejo, da se je število žvižgavk na prezimovanju zmanjšalo, saj jih tu že več let nismo našteli več kot 100. Število žvižgavk je v zadnjih 10-15 letih drastično upadlo, kar sovpada z dinamiko te vrste v Evropi. Vzroki za njen upad niso še povsem znani.

Mareca penelope

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 30230 Število opazovanj: 296 Prvo: 18/01/1984 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 14/01/2019 12:12 VELIKA LAMA (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 03/01/2008 GIASSI-CURTO (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 31/12/2017 MALA LAMA (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1984, 1987, 1988, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019

2019

2018

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

500

1991

1000

1990

1500

1989

2000

1988

2500

1987

3000

1986

3500

1985

1984

4000

1983

4500

Pojavljanje žvižgavke po letih v obdobju 1983-2019. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta). 160 140 120 100 80 60 40 20 0

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51

Pojavljanje žvižgavke po tednih v letu 2019.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019 | 35

Žerjav

V Sečoveljskih solinah se pojavlja redno na spomladanskem preletu v marcu. Večje skupine žerjavov je mogoče opazovati tudi novembra. Ker soline na svoji selitveni poti večinoma le preletijo, so velikokrat seleče se jate prezrte. Na njegovo ohranitveno stanje ne moremo vplivati.

Grus grus

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 3374 Število opazovanj: 47 Prvo: 21/11/1974 IZLIV (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 11/11/2019 (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 07/01/2016 TRETJE IZHLAPEVANJE (LERA, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/2008 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1974, 1980, 1993, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019

1200

9 8

1000

800

6 5

600

400

3 2

200

2019

2018

2016

2017

2015

2014

2012

2013

2011

2010

2008

2009

2007

2006

2004

2005

2003

2002

2000

2001

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1992

1993

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

Pojavljanje žerjava po letih v obdobju 1983-2019. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta). 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51

Pojavljanje žerjava po tednih v letu 2019.

36 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019

Liska

V Sečoveljskih solinah občasno gnezdi ob Dragonji in v rudniškem bajerju. Na območju solin predvsem prezimuje. Prve liske se pojavijo že oktobra, višek prezimovanja je v januarju, zadnje liske pa Sečoveljske soline zapustijo konec aprila. Prezimuje v jatah ali skupinah, ponavadi ob izlivu Dragonje, na morju ali v večjih solinskih bazenih na Fontaniggeah, skupaj z žvižgavkami Anas penelope. Zakaj je njeno število v zadnjih 7 letih upadlo še ne vemo. Vendar je najverjetneje povezano z dinamiko te vrste v Evropi, saj je tudi za lisko znano, da se število prezimujočih lisk zmanjšuje povsod po Evropi. Svoje pa vsekakor prispevajo otoplitve in izredno tople zime. Lani na območju Sečoveljskih solin sploh ni prezimovala. Še več, opažen je bil le gnezdeči par, ki se je zadrževal v sladkovodnem bajerju na Rudniku, kjer je tudi gnezdil.

Fulica atra

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 66175 Število opazovanj: 389 Prvo: 01/12/1973 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 17/03/2019 RUDNIK-KOREA (LERA, KPSS) Najbolj zgodnje: 01/01/2014 MORJE PRED FONTANIGGEAMI (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/1997 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1973, 1974, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019 Občasna gnezdilka

18000

16000

14000

12000

10000

8000

6000

4000

2000

2019

2018

2017

2016

2015

2013

2014

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2004

2005

2003

2002

2000

2001

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1987

1988

1986

1985

1984

1983

Pojavljanje liske po letih v obdobju 1983-2019. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta). 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51

Pojavljanje liske po tednih v letu 2019.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019 | 37

Sabljarka

Recurvirostra avosetta

Sabljarka je ena tistih vrst, katerih število gnezdečih parov je strmo naraščalo. V letu 2019 je gnezdilo 44 parov, kar je le en par manj kot v letu 2018. Trend populacije v obdobju 1983-2019 še vedno kaže na močan porast (TRIM, p<0.01). Njeno ohranitveno stanje je dobro. V letu 2020 pričakujemo približno enako število gnezdečih parov. Uspeh speljave je bil v letu 2019 boljši kot leto prej, saj je speljalo precej mladičev. Na posameznih območjih gnezdenja jo ogroža lisica, ki pleni njena jajca. Tudi v letu 2019 so jajca plenile tudi srake.

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 3060 Število opazovanj: 462 Prvo: 22/05/1961 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 11/09/2019 10:05 OB MORJU (LERA, KPSS) Najbolj zgodnje: 20/02/2015 VELIKA LAMA (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 28/10/2004 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1961, 1987, 1989, 1991, 1994, 2001, 2002, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019 TRIM: Močan porast (p <0.01) / Strong increase (p<0.01) Površina gnezdenja / Breeding Surface: 104 ha % SLO: 100 %

8000 7000

6000 5000

4000

TRIM

Število parov

3000

2000 10

1000

0 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019

št. parov

Gnezditvena razširjenost sabljarke (2019).

TRIM

Gnezdenje sabljarke ter trend populacije v obdobju 1983-2019 (TRIM: močan porast, p<0.01).

38 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019

Polojnik

Himantopus himantopus

V letu 2019 je na območju KPSS gnezdilo 31 parov polojnikov, kar 13 manj kot leto prej. Uspeh speljave je bil slab, saj je le peščica mladičev poletela. Polojniki običajno gnezdijo na območju drugega in tretjega izhlapevanja ter na novo nastalih otokih območja Life. Manjše število polojnikov gre pripisati dejstvu, da so se na drugem in tretjem zgoščevanju odvijala strojna vzdrževalna dela na nasipih, zato v bazenih pred gnezditvijo še ni bilo vode. Trend populacije v obdobju 1983-2019 še vedno kaže na močan porast (TRIM, p<0.01). Ohranitveno stanje polojnika je kljub vsemu še vedno ugodno, bo pa potrebno podrobneje spremljati dogajanje v prihodnje.

J F M A M J J A S O N D 

TRIM

1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019

Število parov

STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 9932 Število opazovanj: 1335 Prvo: 01/05/1974 DRUGO IZHLAPEVANJE (LERA, KPSS) Zadnje: 11/09/2019 08:12 OB MORJU (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 12/03/2007 MEZZANA (LERA, KPSS) Najbolj pozno: 10/10/2005 CORSOLONGO (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1974, 1976, 1977, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019 TRIM: Močan porast (p <0.01) Površina gnezdenja: 220 ha % SLO: 85 %

št. parov

Gnezditvena razširjenost polojnika (2019).

TRIM

Gnezdenje polojnika ter trend populacije v obdobju 1983-2019 (TRIM: zmeren porast, p<0.01).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019 | 39

Zlata prosenka

V Sečoveljskih solinah se pojavlja na spomladanskem in jesenskem preletu, posamezne je mogoče opazovati tudi pozimi. Zlata prosenka na območju KPSS v zadnjih 4 letih ni bila opazovana. V 2019 ni bila opazovana.

Pluvialis apricaria

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 76 Število opazovanj: 28 Prvo: 28/03/1976 ALTO (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 23/10/2017 09:37 OB MORJU (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 16/01/1999 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/1995 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1976, 1977, 1987, 1993, 1994, 1995, 1999, 2005, 2006, 2007, 2013, 2017, 2018

6 40

5 4

2 10

Pojavljanje zlate prosenke po letih v obdobju 1983-2018 Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta).

2018

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

0 1983

40 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019

Beločeli deževnik Charadrius alexandrinus

Gnezdenje beločelega deževnika ter trend populacije v obdobju 1983-2019 kaže na močan porast (TRIM, p<0.05). Predvsem na območjih zgoščevanja vode s svojim rednim delom beločelega deževnika občasno motijo vodarji. V letu 2019 območje drugega in tretjega zgoščevanja ni bilo pravočasno zalito z vodo, saj so tam potekala vzdrževalna dela na nasipih, ki so se zavlekla, zato je kasneje prihajalo tudi do nenadzorovanega poplavljanja bazenov in tistih predelov, kjer so beločeli deževniki imeli že svoja legla. V letu 2019 je gnezdilo 52 parov, pričakujemo pa, da število gnezdečih parov v letu 2020 ne bo bistveno manjše, saj je populacija precej stabilna.

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 8104 Število opazovanj: 1297 Prvo: 05/02/1974 LERA (LERA, KPSS) Zadnje: 28/08/20189OB MORJU (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 05/01/2004 VELIKA LAMA (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/1995 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1974, 1975, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019 TRIM: Močan porast (p <0.05) Površina gnezdenja: 260 ha % SLO: 100 %

8 7 6

5 30

TRIM

Število parov

4 3

2 10

0 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019

št. parov

Gnezditvena razširjenost beločelega deževnika (2019).

TRIM

Gnezdenje beločelega deževnika ter trend populacije v obdobju 1983-2019 (TRIM: močan porast, p<0.05).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019 | 41

Spremenljivi prodnik

Tudi v Sečoveljskih solinah je najpogostejša vrsta prodnika. V soline prvi priletijo že v začetku avgusta in jih zapustijo v prvih dveh tednih junija. Redno se pojavlja na preletu in tu tudi redno prezimuje. Nekoč je bil najštevilčnejši v zimskem obdobju, zadnja leta pa je pogost na preletu, medtem ko ga v posameznih zimah sploh ni. Njegovo ohranitveno stanje je ugodno.

Calidris alpina

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 9242 Število opazovanj: 296 Prvo: 30/09/1973 LERA (LERA, KPSS) Zadnje: 28/08/2019 10:19 OB MORJU (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 03/01/2008 IZLIV (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 29/12/2007 CORSOLONGO (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1973, 1974, 1975, 1976, 1979, 1983, 1987, 1989, 1991, 1992, 1993, 1994, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019

1400

1200

35 30

1000

800

20 600

400

2019

2018

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

200

Pojavljanje spremenljivega prodnika po letih v obdobju 1983-2019. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta). 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51

Pojavljanje spremenljivega prodnika po tednih v letu 2019.

42 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019

Togotnik

V Sečoveljskih solinah se v manjših skupinah redno pojavlja na spomladanskem preletu od februarja do maja. Jesenskih podatkov je malo, kar kaže, da se togotniki v tem času selijo drugje. V marcu in aprilu število togotnikov presega 100 osebkov. Njegovo ohranitveno stanje je zadovoljivo.

Calidris pugnax

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 8307 Število opazovanj: 285 Prvo: 03/03/1974 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 12/10/2019 KRISTALIZACIJA (LERA, KPSS) Najbolj zgodnje: 16/01/1999 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 09/10/2013 PREDRAKCI (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1974, 1975, 1976, 1977, 1978, 1980, 1983, 1984, 1986, 1990, 1991, 1992, 1993, 1995, 1997, 1999, 2002, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019

1400

50 45

1200

1000

35 30

800

25 600

20 15

400

200

2019

2018

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

Pojavljanje togotnika po letih v obdobju 1983-2019. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta). 160 140 120 100 80 60 40 20 0

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51

Pojavljanje togotnika po tednih v letu 2019.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019 | 43

Rumenonogi galeb Larus michahellis

J F M A M J J A S O N D 

Populacija gnezdečih rumenonogih galebov v KPSS je od leta 2005 strmo padla vse do leta 2010, ko je dosegla svoj minimum. Od takrat število gnezdečih parov rahlo narašča, vendar se je število gnezdečih parov v letu 2015 spet zmanjšalo. Vzrok zato je najverjetneje dejstvo, da na običajnih območjih gnezdenja v letu 2015 ni bilo vode. Večji del solin je bil suh. Zadnji dve leti pa se število gnezdečih parov ponovno dviguje. Še vedno gnezdi kolonijsko na osrednjem nasipu Colombere ter na gnezditvenih otokih na Picci, posamič pa tudi na območju Curto-Pichetto, Mezzane ter ponekod v ruševinah solinarskih hiš na Fontaniggeah. Število gnezdečih parov se v zadnjih 10 letih bistveno ne spreminja. V pognezditvenem obdobju se jih na območju KPSS še vedno zadržuje 10.000, kar je bistveno manj kot pred leti. Razlog so zaprte deponije, kjer ni več na razpolago večja količina hrane med odpadki. Njegovo ohranitveno stanje je ugodno.

STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 648469 Število opazovanj: 2108 Prvo: 26/09/1982 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 14/01/2019 12:12 VELIKA LAMA (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 01/01/2014 OB MORJU (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 31/12/2018 COLOMBERA (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019 TRIM: Zmeren porast (p <0.05) Površina gnezdenja: 204 ha % SLO: 50 %

250

90 80

200

50 40

100

TRIM

Število parov

60 150

30 20

10 0

1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019

Št. parov

Gnezditvena razširjenost rumenonogega galeba (2019).

TRIM

Gnezdenje rumenonogega galeba ter trend populacije v obdobju 19832019 (TRIM: ni jasen).

44 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019

Črnoglavi galeb

V Sečoveljskih solinah se pojavlja čez vse leto. Je reden jesenski preletnik, posamič pa je bil opažen tudi v zimskem času. V večjem številu prileti v soline že julija, septembra pa tu prenočuje tudi do 500 in več teh ptic. Številni v Sečoveljske soline redno zahajajo iz Italije, Madžarske in Srbije, kar je bilo ugotovljeno z opazovanjem zaznamovanih ptic. Zadržuje se večinoma na Colomberi, na območju Piccie, Mezzane ter 2. in 3. izhlapevanja. Število opazovanih črnoglavih galebov precej niha saj je bilo v letu 2019 spet manj opaženih osebkov kot leto prej. Znano je, da se isti osebki ali skupine v pognezditvenem obdobju premikajo po istih prenočiščih od Italije do Slovenije. Njegovo ohranitveno stanje je ugodno.

Ichthyaetus melanocephalus

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 12227 Število opazovanj: 202 Prvo: 22/08/1983 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 23/10/2019 09:41 MEZZANA (LERA, KPSS) Najbolj zgodnje: 09/01/2009 COLOMBERA (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/2008 COLOMBERA (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1983, 1984, 1985, 1991, 1992, 1994, 1997, 1998, 1999, 2001, 2002, 2004, 2005, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019

2000

1800

1600 1400

1200 1000

800

600 400

200

2019

2018

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

Pojavljanje črnoglavega galeba po letih v obdobju 1983-2019. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta). 300

250

200

150

100

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51

Pojavljanje črnoglavega galeba po tednih v letu 2019.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019 | 45

Kričava čigra

V Sečoveljskih solinah se pojavlja posamič ali v manjših skupinah, izključno na morju pred solinami. V soline ne zahaja. K nam prve priletijo v začetku novembra, naše morje pa zapustijo v začetku aprila. Število kričavih čiger, ki se pojavljajo na morju pred solinami ni v soodvisnosti z upravljanjem in vzdrževanjem optimalnih pogojev na območju KPSS, zato na njihovo pojavljanje ne moremo vplivati. Posamič se redno pojavlja na morju pred solinami. V gendzitvenem obdobju pa jo je foto past zabeležila na gnezdišču čiger, vendar ni gnezdila.

Thallaseus sandwicensis

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 149 Število opazovanj: 64 Prvo: 23/12/1973 PIRANSKI ZALIV (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Zadnje: 12/12/2019 12:29 MORJE PRED FONTANIGGEAMI (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Najbolj zgodnje: 12/01/2013 MORJE PRED FONTANIGGEAMI (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/1973 PIRANSKI ZALIV (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Opazovanja: 1973, 1974, 1975, 1976, 1977, 1993, 1999, 2000, 2002, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019

Navadna čigra preganja kričavo čigro (Foto: I. Škornik).

Pojavljanje kričave čigre po letih v obdobju 1983-2019. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta).

2019

2018

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

46 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019

Navadna čigra Sterna hirundo

J F M A M J J A S O N D 

V letu 2019 je na območju Sečoveljskih solin gnezdilo kar 72 parov. Število gnezdečih parov se je v primerjavi z leti prej spet povečalo, kar kaže, da se njeno ohranitveno stanje izboljšuje. Navadna čigra je edina vrsta, kateri se je v letu 2019 povečalo število gnezdečih parov. Dolgoletni trend populacije za obdobje 1983-2019 kaže na močan porast (TRIM, p<0.05). Na posameznih območjih gnezdenja jo ogrožajo lisica in rumenonogi galeb, ki plenita njena jajca ter kragulj in navadna postovka, ki plenita mladiče. Navadna čigra je na območju LIFE imela v letu 2019 nadomestno leglo, saj sta prvo leglo v celoti izplenili dve lisici. Drugo leglo je bilo uspešnejše, saj so se speljali tudi mladiči. Stanje na gnezdišču Curto-Pichetto je bilo odlično, saj je bilo gnezdišče v celoti poplavljeno z vodo, ob robu pa so globoki jarki, ki preprečujejo dostop kopenskim plenilcem. Izvalilo se je precej mladičev, ki smo jih tudi obročkali. Precej jih je tudi poletelo.

STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 8020 Število opazovanj: 970 Prvo: 23/05/1976 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 22/08/2019 08:17 CURTO-PICHETTO (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 25/03/2005 TRETJE IZHLAPEVANJE (LERA, KPSS) Najbolj pozno: 06/09/2005 KRISTALIZACIJA (LERA, KPSS) Opazovanja: 1976, 1977, 1978, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019 TRIM: Močan porast (p <0.01) Površina gnezdenja: 68 ha % SLO: 48 %

Navadna čigra prinaša hrano na gnezdišče (Foto: I. Škornik).

80 70

2.5

1.5

40 30

TRIM

Število parov

20 0.5

0 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019

Št. parov

Gnezditvena razširjenost navadne čigre (2019).

TRIM

Gnezdenje navadne čigre ter trend populacije v obdobju 1983-2019 (TRIM: močan porast, p<0.05).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019 | 47

Mala čigra

Sternula albifrons

V letu 2019 je na območju Sečoveljskih solin gnezdilo 31 parov. 7 parov manj, kot leto prej. Njeno ohranitveno stanje se izboljšuje. V letu 2014 je namreč gnezdilo le 20 parov. Vzrok za to so vsekakor obsežna gradbena dela, ki so se izvajala v projektne in vodnogospodarske namene. Kljub vsemu dolgoletni trend populacije za obdobje 1983-2019 še vedno kaže na močan porast (TRIM, p<0.01). Na posameznih območjih gnezdenja jo ogroža lisica, ki pleni njena jajca in mladiče, svoje pa naredijo tudi srake in vrane. Na območju LIFE je imela v letu 2019 nadomestno leglo, saj je prvo leglo v celoti izplenila lisica. Kljub vsemu se je izpeljalo nekaj mladičev.

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: ŠŠtevilo osebkov: 3788 Število opazovanj: 674 Prvo: 18/05/1975 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 05/08/2019 08:17 CURTO-PICHETTO (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 15/04/2004 PICCIA (LERA, KPSS) Najbolj pozno: 30/08/1985 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1975, 1977, 1983, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019 TRIM: Močan porast (p <0.01) / Strong increase (p<0.01) Površina gnezdenja / Breeding Surface: 92 ha % SLO: 98 %

TRIM

1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019

Število parov

Mladiča male čigre čakata na obročkanje (Foto: I. Škornik).

št. parov

Gnezditvena razširjenost male čigre (2019).

TRIM

Gnezdenje male čigre ter trend populacije v obdobju 1983-2019 (TRIM: močan porast, p<0.01).

48 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019

Vodomec

V Sloveniji je vodomec celoletna vrsta. Je dokaj pogost gnezdilec (Geister, 1995). Pozimi se pri nas zadržuje predvsem ob mirnih odsekih tekočih voda s strmimi bregovi in gosto obrežno vegetacijo, pa tudi ob primernih stoječih vodah. V večjem številu se pojavlja tudi v Primorju (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah je pogost izven gnezditvenega časa. V času gnezdenja pa skrivnostno izgine višje po Dragonji, kjer gnezdi v njenih bregovih. Pozimi, ko je najbolj številen in na preletu, lovi v manjših in večjih kanalih ter ob robovih globljih in večjih solinskih bazenov. Med lovom sedi na visoki preži, ponavadi na lesenih ostankih nekdaj delujočih vetrnic, na robovih kamnitega zidu ali kar na solinskih zapornicah. Število vodomcev je v zadnjih 10 letih dokaj konstantno, kar kažejo tudi podatki pridobljeni z lovom ptic v stoječe najlonske mreže. Njegovo ohranitveno stanje je ugodno.

Alcedo atthis

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 1025 Število opazovanj: 685 Prvo: 10/09/1974 STOJBE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 14/12/2019 13:28 IZLIV (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 03/01/2008 KRISTALIZACIJA (LERA, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/2017 KRISTALIZACIJA (LERA, KPSS) Opazovanja: 1974, 1975, 1976, 1978, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1989, 1993, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019

300

250

200

150

150 100

100

2019

2018

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

Pojavljanje vodomca po letih v obdobju 1983-2019. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta). 7 6 5 4 3 2 1 0

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51

Pojavljanje vodomca po tednih v letu 2019.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019 | 49

Rjava cipa

Anthus campestris

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 49 Število opazovanj: 30 Prvo: 22/05/1983 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 27/04/2018 ALTO (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 18/03/2010 CURTO-PICHETTO (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 10/09/2005 MUZEJ (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1989, 1991, 2005, 2007, 2010, 2012, 2013, 2015, 2017, 2018, Ne gnezdi redno

V Sečoveljskih solinah se pojavlja posamič na preletu. Tu tudi občasno gnezdi par ali dva teh ptic. Po letu 2005 (prvič od leta 1983) rjava cipa na območju Sečoveljskih solin ni več gnezdila, kar pa ne preseneča, saj je z oživitvijo solinarske dejavnosti izgubila precejšen del suhih solnih polj, v katerih je gnezdila v preteklem obdobju. 15.6.2017 se je med gnezdeče vrste ptic vrnila rjava cipa. Na območju Alto je nad presušenim in s halofiti poraščenim bazenom prepeval samec rjave cipe. Kasneje smo registrirali še drugi par na območju slane trate pred muzejem solinarstva, kjer je gnezdila tudi v preteklosti. Po letu 2005 (prvič od leta 1983) rjava cipa na območju Sečoveljskih solin ni več gnezdila, kar pa ne preseneča, saj je z oživitvijo solinarske dejavnosti izgubila precejšen del suhih solnih polj, v katerih je gnezdila v preteklem obdobju. Zaradi skrajnostnih zahtev pri izbiri gnezdišča je njen obstoj na solinah vezan na vzdrževanje primerno suhih in poraščenih bazenov. Ker teh ni bilo veliko, je veljala za izginulo gnezdilko Z zagotovitvijo 50 ha okopnin, ki smo jih uredili pred tremi leti zaradi izgube rastišč slanoljubnih rastlin, pa se je leta 2017 po 12 letih vrnila med gnezdilke KPSS. V letu 2019 ni bila opažena.

50 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019

DUPLINSKA KOZARKA Tadorna tadorna

Na območju Sečoveljskih solin je celoletna vrsta. Najbolj številna je v zimskem času, ko jih je v jati tudi 300 in več. Tu je tudi edino znano gnezdišče te vrste v Sloveniji. Gnezdi v luknjah nasipov ob večjih solinskih kanalih, priložnostno tudi v zavetju ruševine. Trend gnezdeče populacije je še vedno nezanesljiv. V letu 2019 so zanesljivo na območju KPSS gnezdili 3 pari, s precejšnjim številom speljanih mladičev. Njeno ohranitveno stanje je ugodno.

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 13638 Število opazovanj: 711 Prvo: 13/02/1977 VELIKA LAMA (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 29/12/2019 11:42 IZLIV (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 01/01/2014 OB MORJU (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/2008 COLOMBERA (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1977, 1978, 1979, 1987, 1989, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1997, 1998, 1999, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019 TRIM: Nezanesljiv Površina gnezdenja: 68 ha % SLO: 100 %

3500

120

3000

100

2500

2000 60 1500 40

1000

500

2019

2018

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

0 1983

Pojavljanje duplinske kozarke po letih v obdobju 1983-2019. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta).

15 TRIM

Število parov

3 10 2 5

0 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019

št. parov

Gnezditvena razširjenost duplinske kozarke (2019).

TRIM

Gnezdenje duplinske kozarke ter trend populacije v obdobju 1983-2019 (TRIM: nezanesljiv).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019 | 51

RDEČENOGI MARTINEC Tringa totanus

V Sečoveljskih solinah se zadržuje posamič čez vse leto. Nekoč je bil pogost in številen v zimskem času, zadnja leta pa je prej slučajen kot reden prezimovalec. V Sečoveljskih solinah gnezdi na nizkih in s halofiti poraščenih nasipih, skupaj z malimi Sternula albifrons in navadnimi čigrami Sterna hirundo, polojniki Himantopus himantopus in sabljarkami Recurvirostra avosetta. V letu 2019 so gnezdili 4 pari. Njegovo ohranitveno stanje je ugodno.

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 9093 Število opazovanj: 404 Prvo: 30/09/1973 LERA (LERA, KPSS) Zadnje: 17/07/2019 18:25 OB MORJU (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 02/01/1993 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/2008 COLOMBERA (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1973, 1974, 1975, 1976, 1977, 1978, 1979, 1980, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019 TRIM: Močan porast (p <0.01) Površina gnezdenja: 48 ha % SLO: 30 % 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51

Pojavljanje rdečenogega martinca po tednih v letu 2019.

9 8

TRIM

Število parov

3 2

1 0 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019

št. parov

Gnezditvena razširjenost rdečenogega martinca (2019).

TRIM

Gnezdenje rdečenogega martinca ter trend populacije v obdobju 19832019 (TRIM: močan porast, p<0.01).

52 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019

BRŠKINKA Cisticola juncidis

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 670 Število opazovanj: 345 Prvo: 21/11/1973 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 18/08/2019 09:47 ALTO (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 01/01/2007 MEZZANA (LERA, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/2016 MEZZANA (LERA, KPSS) Opazovanja: 1973, 1974, 1976, 1977, 1978, 1979, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1989, 1991, 1992, 1993, 1995, 1997, 1998, 2004, 2005, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019 TRIM: Stabilen Površina gnezdenja: 164 ha % SLO: 100 %

Populacija brškinke je na območju Sečoveljskih solin v obdobju 1983-2017 doživljala precejšnja populacijska nihanja, vendar izračun trenda populacije kaže, da je le-ta stabilna. Z zaraščanjem grmovja na nasipih postopoma izgublja primerna gnezdišča. V primerjavi s preteklim in predpreteklim obdobjem, se je njena gnezditvena razširjenost na območju Sečoveljskih solin bistveno spremenila in gnezdi večinoma le na območju Alto ob letališču. Ostra zima v letu 2012 je povsem uničila populacijo brškink v celotnem predelu Jadranskega morja vse do Balkanskega polotoka, kar so potrdili številni strokovnjaki, vendar se je južneje pojavila kot gnezdilka že leto kasneje, pri nas pa je ponovno gnezdila v letu 2014, kar kaže na dokaj hitro doselitev. Število gnezdečih parov ponovno raste. V letu 2018 je na območju KPSS je gnezdilio najmanj 8 parov brškink, v letu 2019 pet parov. Nekaj parov gnezdi tudi izven parka na območju vinogradov in polj blizu Sečovelj. Njeno ohranitveno stanje ni zadovoljivo.

1.02

1 20 0.98 15

0.96 0.94

0.92 5 0.9 0.88 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019

št. parov

Gnezditvena razširjenost brškinke (2019).

TRIM

Gnezdenje brškinke ter trend populacije v obdobju 1983-2019 (TRIM: stabilen).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019 | 53

RUMENA PASTIRICA Motacilla flava

Rumena pastirica je na območju Sečoveljskih solin stalna gnezdilka in preletna vrsta, ki se v naše kraje iz prezimovališč vrne sredi marca. Največ jih je na preletu aprila, pa vse do sredine maja. V Sečoveljskih solinah gnezdi na območju slane trate pred muzejem solinarstva, posamič pa tudi ob Dragonji, na Picci ter na območju Alto ob letališču. Tudi pri rumeni pastirici je opaziti precejšnja nihanja v številu gnezdečih parov. V letu 2019 so na območju KPSS gnezdil le trije pari. Njeno ohranitveno stanje je zadovoljivo.

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 9329 Število opazovanj: 312 Prvo: 29/04/1976 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 21/09/2019 10:28 COLOMBERA (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 05/03/2004 MEZZANA (LERA, KPSS) Najbolj pozno: 06/11/2007 KRISTALIZACIJA (LERA, KPSS) Opazovanja: 1976, 1978, 1981, 1983, 1985, 1989, 1991, 1992, 1993, 1998, 1999, 2004, 2005, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019 TRIM: Zmeren porast (p <0.01) Površina gnezdenja: 116 ha % SLO: 2,5 %

14 12

2.5

8 1.5 6 1

0.5

2 0 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019

št. parov

Gnezditvena razširjenost rumene pastirice (2019).

TRIM

Gnezdenje rumene pastirice ter trend populacije v obdobju 1983-2019 (TRIM: zmeren porast, p<0.01).

54 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019

SEZNAM VRST V LETU 2019

Prvo opazovanje Zadnje opazovanje Št. osebkov Št. opazovanj

Siva gos (Anser anser)

12/01/2019 09:59

26/06/2019

Labod grbec (Cygnus olor)

12/01/2019 09:39

05/12/2019 13:10

835

Duplinska kozarka (Tadorna tadorna)

12/01/2019 08:51

07/11/2019 09:28

1581

Reglja (Spatula querquedula)

24/03/2019 09:17

30/05/2019 13:07

Raca žličarica (Spatula clypeata)

12/01/2019 09:25

13/10/2019 08:42

317

Konopnica (Mareca strepera)

12/01/2019 10:02

27/02/2019 09:29

Žvižgavka (Mareca penelope)

12/01/2019 10:02

27/02/2019 09:29

542

Mlakarica (Anas platyrhynchos)

12/01/2019 08:51

05/12/2019 13:09

3396

Dolgorepa raca (Anas acuta)

12/01/2019 09:41

12/01/2019 09:43

Kreheljc (Anas crecca)

12/01/2019 09:18

06/10/2019 10:55

1583

Sivka (Aythya ferina)

06/10/2019 10:54

06/10/2019 10:55

Kostanjevka (Aythya nyroca)

19/04/2019 13:56

Beloliska (Melanitta fusca)

12/01/2019 09:47

12/01/2019 09:53

Črna raca (Melanitta nigra)

05/12/2019 13:10

05/12/2019 13:12

Srednji žagar (Mergus serrator)

14/01/2019 10:18

05/12/2019 13:12

Prepelica (Coturnix coturnix)

22/08/2019 08:25

Mali ponirek (Tachybaptus ruficollis)

12/01/2019 10:02

06/10/2019 10:55

Zlatouhi ponirek (Podiceps auritus)

27/02/2019 09:02

21/04/2019 10:51

Rjavovrati ponirek (Podiceps grisegena)

14/01/2019 10:18

05/12/2019 13:12

Čopasti ponirek (Podiceps cristatus)

12/01/2019 09:47

05/12/2019 13:12

Črnovrati ponirek (Podiceps nigricollis)

12/01/2019 09:47

05/12/2019 13:12

104

Grivar (Columba palumbus)

15/02/2019 09:21

13/08/2019

Divja grlica (Streptopelia turtur)

24/04/2019 09:06

20/06/2019

Kukavica (Cuculus canorus)

06/04/2019 10:02

06/04/2019 11:04

Podhujka (Caprimulgus europaeus)

23/08/2019 08:30

05/09/2019 08:01

Planinski hudournik (Apus melba)

06/04/2019 10:04

06/04/2019 11:04

05/04/2019

13/04/2019 11:24

203

Mokož (Rallus aquaticus)

05/02/2019 09:48

06/09/2019 08:08

Grahasta tukalica (Porzana porzana)

02/09/2019 07:46

06/09/2019 08:08

Zelenonoga tukalica (Gallinula chloropus)

12/01/2019 09:39

06/10/2019 10:55

Liska (Fulica atra)

05/02/2019 09:48

06/10/2019 10:55

Žerjav (Grus grus)

26/02/2019 20:50

11/12/2019 17:43

836

15/03/2019

17/09/2019 14:36

320

27/02/2019 09:16

17/12/2019 10:17

457

29/09/2019

13/10/2019 08:42

Priba (Vanellus vanellus)

05/10/2019 09:45

Beločeli deževnik (Charadrius alexandrinus)

08/03/2019 09:36

26/08/2019

338

Komatni deževnik (Charadrius hiaticula)

08/03/2019 09:36

29/09/2019

Mali deževnik (Charadrius dubius)

17/03/2019

17/09/2019 14:36

Mali škurh (Numenius phaeopus)

06/04/2019 10:03

21/04/2019 10:50

Veliki škurh (Numenius arquata)

19/01/2019 10:04

05/12/2019 13:09

Črnorepi kljunač (Limosa limosa)

24/03/2019 09:17

24/03/2019 09:18

26/08/2019

Črni hudournik (Apus apus)

Polojnik (Himantopus himantopus) Sabljarka (Recurvirostra avosetta) Črna prosenka (Pluvialis squatarola)

Veliki prodnik (Calidris canutus)

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019 | 55

Prvo opazovanje Zadnje opazovanje Št. osebkov Št. opazovanj Črnorepi kljunač (Limosa limosa)

24/03/2019 09:17

24/03/2019 09:18

Veliki prodnik (Calidris canutus)

26/08/2019

Togotnik (Calidris pugnax)

20/03/2019

23/04/2019 07:30

246

Ploskokljunec (Calidris falcinellus)

26/08/2019

21/04/2019 10:47

26/08/2019

14/03/2019

Spremenljivi prodnik (Calidris alpina)

08/03/2019 09:36

20/11/2019 08:19

599

Mali prodnik (Calidris minuta)

08/03/2019 09:36

29/09/2019

Puklež (Lymnocryptes minimus)

12/01/2019 11:34

12/01/2019 11:36

Kozica (Gallinago gallinago)

12/01/2019 11:34

06/10/2019 10:55

Ozkokljuni liskonožec (Phalaropus lobatus)

23/04/2019 07:30

Mali martinec (Actitis hypoleucos)

12/01/2019 08:51

19/11/2019 07:28

Pikasti martinec (Tringa ochropus)

30/03/2019 10:46

21/04/2019 10:49

20/03/2019

29/08/2019

Zelenonogi martinec (Tringa nebularia)

09/02/2019 09:45

07/11/2019 09:27

389

Jezerski martinec (Tringa stagnatilis)

06/04/2019 10:02

10/04/2019 09:46

Močvirski martinec (Tringa glareola)

09/04/2019 09:19

05/09/2019

203

Rdečenogi martinec (Tringa totanus)

24/03/2019 09:17

28/06/2019

Rečni galeb (Chroicocephalus ridibundus)

12/01/2019 08:51

07/11/2019 09:27

1473

Črnoglavi galeb (Ichthyaetus melanocephalus)

01/05/2019 11:27

26/08/2019

496

14/03/2019

Rumenonogi galeb (Larus michahellis)

12/01/2019 08:51

30/09/2019 08:08

10030

Kaspijski galeb (Larus cachinnans)

01/05/2019 11:27

01/05/2019 11:28

Mala čigra (Sternula albifrons)

20/04/2019 14:00

22/07/2019

268

13/07/2019

10/05/2019 09:34

21/05/2019 11:23

07/04/2019

11/08/2019

483

Rdečegrli slapnik (Gavia stellata)

05/12/2019 13:10

05/12/2019 13:12

Polarni slapnik (Gavia arctica)

12/01/2019 09:47

05/12/2019 13:12

Črna štorklja (Ciconia nigra)

25/08/2019

Pritlikavi kormoran (Microcarbo pygmaeus)

10/07/2019

26/08/2019

Kormoran (Phalacrocorax carbo)

12/01/2019 08:51

05/12/2019 13:12

853

Vranjek (Phalacrocorax aristotelis)

12/01/2019 09:47

05/07/2019

305

Čapljica (Ixobrychus minutus)

21/05/2019 11:23

21/05/2019 11:24

Siva čaplja (Ardea cinerea)

12/01/2019 09:18

05/12/2019 13:10

318

Rjava čaplja (Ardea purpurea)

15/04/2019 13:13

14/08/2019 09:12

Velika bela čaplja (Ardea alba)

12/01/2019 08:58

05/12/2019 13:10

295

Mala bela čaplja (Egretta garzetta)

12/01/2019 08:58

05/12/2019 13:10

1283

Kravja čaplja (Bubulcus ibis)

29/04/2019 13:12

Čopasta čaplja (Ardeola ralloides)

15/05/2019 10:12

12/06/2019

22/07/2019

01/08/2019

Žličarka (Platalea leucorodia)

08/05/2019 13:11

19/06/2019

Ribji orel (Pandion haliaetus)

26/03/2019 10:08

18/09/2019 14:35

Srpokljuni prodnik (Calidris ferruginea) Temminckov prodnik (Calidris temminckii)

Črni martinec (Tringa erythropus)

Srebrni galeb (Larus argentatus)

Črnonoga čigra (Gelochelidon nilotica) Beloperuta čigra (Chlidonias leucopterus) Navadna čigra (Sterna hirundo)

Plevica (Plegadis falcinellus)

56 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019

Prvo opazovanje Zadnje opazovanje Št. osebkov Št. opazovanj Žličarka (Platalea leucorodia)

08/05/2019 13:11

19/06/2019

Ribji orel (Pandion haliaetus)

26/03/2019 10:08

18/09/2019 14:35

Rjavi lunj (Circus aeruginosus)

15/04/2019 13:14

27/08/2019

Skobec (Accipiter nisus)

27/02/2019 09:21

31/08/2019 11:48

Kragulj (Accipiter gentilis)

12/09/2019 07:48

19/09/2019

Kanja (Buteo buteo)

14/01/2019 10:45

05/09/2019

Veliki skovik (Otus scops)

20/08/2019 08:21

07/09/2019 08:12

302

Čuk (Athene noctua)

22/08/2019 08:25

02/09/2019 07:46

Smrdokavra (Upupa epops)

06/04/2019 10:03

25/07/2019

Vodomec (Alcedo atthis)

12/01/2019 09:36

05/12/2019 13:10

Čebelar (Merops apiaster)

15/05/2019 10:08

05/09/2019 08:01

Zlatovranka (Coracias garrulus)

15/05/2019 10:08

15/05/2019 10:16

Vijeglavka (Jynx torquilla)

06/04/2019 10:04

02/09/2019 07:46

Veliki detel (Dendrocopos major)

20/08/2019 08:21

21/08/2019 08:22

20/07/2019

24/01/2019 11:52

03/09/2019 07:52

10/07/2019

Postovka (Falco tinnunculus)

12/01/2019 09:18

15/05/2019 10:12

Škrjančar (Falco subbuteo)

24/05/2019 13:18

30/05/2019 13:06

Sokol selec (Falco peregrinus)

22/01/2019 11:58

04/02/2019 09:35

Kobilar (Oriolus oriolus)

24/05/2019 13:18

31/08/2019 11:48

Rjavi srakoper (Lanius collurio)

10/05/2019 09:32

05/09/2019 08:01

Šoja (Garrulus glandarius)

14/01/2019 10:45

15/02/2019 09:22

31/10/2019

Siva vrana (Corvus cornix)

04/02/2019 10:25

31/10/2019

Krokar (Corvus corax)

27/02/2019 09:21

Plavček (Cyanistes caeruleus)

21/08/2019 08:22

31/08/2019 11:48

Velika sinica (Parus major)

22/08/2019 08:25

05/09/2019 08:01

04/06/2019

Poljski škrjanec (Alauda arvensis)

12/01/2019 11:36

12/01/2019 11:37

Brškinka (Cisticola juncidis)

01/03/2019 08:43

05/09/2019

Kratkoperuti vrtnik (Hippolais polyglotta)

10/05/2019 13:40

21/05/2019 11:22

Rumeni vrtnik (Hippolais icterina)

22/08/2019 08:25

03/09/2019 07:52

Bičja trstnica (Acrocephalus schoenobaenus)

04/05/2019 11:02

07/09/2019 08:12

166

Močvirska trstnica (Acrocephalus palustris)

21/05/2019 11:20

06/09/2019 08:08

Srpična trstnica (Acrocephalus scirpaceus)

04/05/2019 11:02

07/09/2019 08:12

571

Rakar (Acrocephalus arundinaceus)

21/04/2019 10:51

06/09/2019 08:08

Trstni cvrčalec (Locustella luscinioides)

01/09/2019 07:40

06/09/2019 08:08

Kobiličar (Locustella naevia)

15/05/2019 10:08

06/09/2019 08:08

Breguljka (Riparia riparia)

24/04/2019 07:32

05/09/2019 08:01

Kmečka lastovka (Hirundo rustica)

17/03/2019

07/09/2019 08:12

1302

Rdeča lastovka (Cecropis daurica)

24/04/2019 07:32

24/04/2019 09:06

Mestna lastovka (Delichon urbicum)

09/03/2019 09:12

06/09/2019 08:08

212

Mali detel (Dryobates minor) Zelena žolna (Picus viridis) Južna postovka (Falco naumanni)

Sraka (Pica pica)

Kratkoprsti škrjanček (Calandrella brachydactyla)

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019 | 57

Prvo opazovanje Zadnje opazovanje Št. osebkov Št. opazovanj Rdeča lastovka (Cecropis daurica)

24/04/2019 07:32

24/04/2019 09:06

Mestna lastovka (Delichon urbicum)

09/03/2019 09:12

06/09/2019 08:08

212

Grmovščica (Phylloscopus sibilatrix)

22/08/2019 08:25

04/09/2019 07:55

Severni kovaček (Phylloscopus trochilus)

24/08/2019 11:39

06/09/2019 08:08

103

Vrbji kovaček (Phylloscopus collybita)

05/09/2019 08:01

Svilnica (Cettia cetti)

05/02/2019 09:48

05/09/2019 08:01

Črnoglavka (Sylvia atricapilla)

06/04/2019 10:04

07/09/2019 08:12

696

Vrtna penica (Sylvia borin)

21/08/2019 08:22

07/09/2019 08:12

864

Pisana penica (Sylvia nisoria)

01/09/2019 07:40

Mlinarček (Sylvia curruca)

31/08/2019 11:48

06/09/2019 08:08

Žametna penica (Sylvia melanocephala)

22/08/2019 08:25

06/09/2019 08:08

Rjava penica (Sylvia communis)

15/05/2019 10:10

05/09/2019 08:01

Rdečeglavi kraljiček (Regulus ignicapilla)

03/09/2019 07:52

07/09/2019 08:12

09/10/2019

100

Kos (Turdus merula)

04/02/2019 09:35

06/09/2019 08:08

152

Sivi muhar (Muscicapa striata)

21/08/2019 08:22

05/09/2019 08:01

Taščica (Erithacus rubecula)

04/09/2019 07:55

05/09/2019 08:01

Mali slavec (Luscinia megarhynchos)

06/04/2019 10:04

07/09/2019 08:12

Modra taščica (Luscinia svecica)

22/08/2019 08:25

06/09/2019 08:08

Črnoglavi muhar (Ficedula hypoleuca)

22/08/2019 08:25

05/09/2019 08:01

Pogorelček (Phoenicurus phoenicurus)

23/08/2019 08:30

09/10/2019

Šmarnica (Phoenicurus ochruros)

04/02/2019 10:25

04/02/2019 10:26

Repaljščica (Saxicola rubetra)

20/04/2019 13:59

06/09/2019 08:08

14/03/2019

07/09/2019 08:12

Kupčar (Oenanthe oenanthe)

20/04/2019 14:00

09/10/2019

Domači vrabec (Passer domesticus)

31/08/2019 11:48

Poljski vrabec (Passer montanus)

02/09/2019 07:46

03/09/2019 07:52

Rumena pastirica (Motacilla flava)

30/03/2019 10:44

06/10/2019 10:54

362

Bela pastirica (Motacilla alba)

10/03/2019 09:13

03/12/2019 09:03

255

30/01/2019

24/08/2019 11:39

Drevesna cipa (Anthus trivialis)

25/08/2019 11:44

07/09/2019 08:12

Vriskarica (Anthus spinoletta)

12/01/2019 09:36

03/12/2019 09:03

31/10/2019

Pinoža (Fringilla montifringilla)

25/01/2019 10:05

25/01/2019 10:06

Dlesk (Coccothraustes coccothraustes)

04/09/2019 07:55

Zelenec (Chloris chloris)

15/05/2019 10:08

15/05/2019 10:16

Repnik (Linaria cannabina)

10/03/2019 09:13

10/03/2019 09:14

Lišček (Carduelis carduelis)

21/08/2019 08:22

05/09/2019 08:01

Grilček (Serinus serinus)

15/05/2019 10:08

23/08/2019 08:30

14/03/2019

01/08/2019

404

22/08/2019 08:25

Cikovt (Turdus philomelos)

Prosnik (Saxicola rubicola)

Travniška cipa (Anthus pratensis)

Ščinkavec (Fringilla coelebs)

Veliki strnad (Emberiza calandra) Plotni strnad (Emberiza cirlus)

58 | Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin 2019

Samica moÄ?virske sklednice opremljena z loggerjem podjetja Milsar (Foto: I. Ĺ kornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019 | 59

MOČVIRSKA SKLEDNICA KIM FERJANČIČ & IZTOK ŠKORNIK Monitoring močvirske sklednice v Krajinskem Parku Sečoveljske soline je potekal tudi v letu 2019. Podobno kot v letu 2018, je bil glavni cilj spremljanje stanja vrste na tem območju. Za zavarovano močvirsko sklednico je območje Sečoveljskih solin in estuarija Dragonje (SI3000240) razglašeno kot Natura 2000 območje, kar pomeni je pomembno za ohranjanje ugodnega stanja vrste. Od dveh opisanih podvrst v Sloveniji, je v parku prisotna podvrsta E. o. hellenica. Gre za podvrsto močvirske sklednice, ki je v Sloveniji genetsko potrjena že od leta 2015 (Vamberger in sod., 2015) in je za razliko od E. o. orbicularis, vezana na mediteransko podnebje. V letu 2019 je terensko delo potekalo od aprila do novembra, v lepem vremenu in v času normalnih vodostajev. Močvirsko sklednico smo ciljno spremljali na predhodno opredeljenem prioritetnem območju (Škornik in Ferjančič, 2018), torej v sladkovodnih kanaliv na Fontaniggeah in večjih vodnih oknih na sladkovodnem močvirnem območju ob starem rudniku (Korea). Kot glavno metodo smo uporabili metodo lova z vršami. Vrše z vabo (sardele Sardina pilchardus) smo postavili po Vamberger in Kos (2011) in z dnevnim pregledovanjem preprečili, da bi ujeti osebki ostali v vrši več kot 24 ur. Tedensko smo v povprečju postavili 7 vrš, na enaka mesta kot v letu 2018. Praviloma so bile vrše postavljene dva dni na mesec, izjemoma več v aprilu in maju ko smo iskali samice z jajci, za namestitev oddajnikov in telemetrijsko spremljanje. Metoda dela je bila podobna kot v letu 2018. Vsem ujetim osebkom smo izmerili izbrane morfometrične parametre (Vamberger, 2008; Vamberger in Kos, 2011), določili spol in starostni razred (Ferjančič in Škornik, 2018) ter jih označili s piljenjem obrobnih lusk po Vamberger (2008).

Monitoring močvirske sklednice na območju Rudnika-Korea v KPSS (Foto: I. Škornik).

60 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019

V okviru terenskega dela smo v času odlaganja jajc pregledali potencialne lokacije za gnezda. Pozorni smo bili na sončna, neporasla in suha mesta, tako v neposredni bližini večjih vodnih oken in jarkov, kot brežini nasipov s peščeno ali drobljivo podlago. Na Fontaniggeah smo pregledali tudi obdelovalne površine. V letu 2019 smo opravili 126 lovnih dni (1 lovni dan = 1 pasti čez 1 noč). Skupno smo postavili pasti na 16 mestih in tako zajeli večji del vodnih površin. Močvirsko sklednico smo pričakovano ujeli na vseh mestih in s številnimi ujetimi mladimi osebki potrdili uspešno razmnoževanje vrste v preteklem letu. V kanalu Stojbe na Fontaniggeah smo ujeli 1 odrasel osebek tujerodne popisane sklednice (Trachemys scripta), in sicer podvrsto rumenovratko (Trachemys scripta scripta), ki smo jo trajno odstranili. V letu 2019 smo ujeli 300 želv, od tega smo jih na novo označili 116. Največ na novo označenih močvirskih sklednic smo ujeli na Fontaniggeah (n=59). Na tem delu parka smo največ želv označili v juliju (n=24), na Rudniku pa v mesecu Aprilu (n=27). V letu 2019 smo ujeli 184 že označenih osebkov iz leta 2018. V povprečju smo isti osebek ujeli 1,2 krat in največ 3 krat. Delež ponovno ujetih osebkov v letu 2019 je bil 61,3 %. Glede na podatke o številu ujetih, označenih in ponovno ujetih osebkov v letih 2018 in 2019 smo z modulom CAPTURE v programu MARK ocenili število močvirskih sklednic na prioritetnem območju parka na 257 samic (95 % interval zaupanja; 225-310) in 350 samcev (95 % interval zaupanja 257-520) in pri tem upoštevali samo tiste osebke, ki smo jim določili spol. Glede na rezultat na območju parka prevladujejo samci, vendar pa tega ne moremo z gotovostjo trditi, saj trenutno še ne poznamo razširjenosti vrste. Monitoring je v letih 2018 in 2019 potekal le na prioritetnem območju. Poleg tega je pri tem potrebno upoštevati tudi na vpliv »ne-ulova« samic v času razmnoževanja. Po mnenju Lukina (1966, cit. po Govedič in sod., 2009) se samice pred odlaganjem jajc ne prehranjujejo. Poleg velikosti populacije smo ocenili tudi relativno gostoto. Z upoštevanjem ulova v letu 2018, je relativna gostota populacije na prioritetnem območju Fontanigg in Rudnika 11,7 osebkov/ ha oziroma 67,1 osebkov / ha vodne površine. Skupno smo ujeli 36 samic (F) in 33 samcev (M) ter 47

Jedrne gostote Berte izračunane na podlagi njenih GPS točk (Foto: I. Škornik).

subadultov (X), ki jim spola nismo določili. Delež samic je bil podobno kot v letu 2018 višji (52%), razmerje med samicami in samci je 1:0,91 v prid samic. Delež subadultnih osebkov je bil 40 %. Pri samicah smo izmerili povprečno dolžino hrbtnega ščita 128,76 mm (min–max: 112,4-148,14 mm), pri samcih 114,87 mm (min–max: 101,57-129,25 mm) in pri mladostnih osebkih 81,03 mm (min–max: 53,50-115,42 mm). Povprečna teža samic je znašala 356,0 g (min–max: 236,0-526,0 g), samcev 221,97 g (min–max: 146,0-346,0 g) in mladostnih osebkov 99,43 g (min–max: 28-233 g). Največ osebkov smo leta 2019 uvrstili v 4. starostni razred-odrasli (n=35, 30,2%). Temu razredu sledijo najmlajši v 1. razredu (n=33, 28,4%), nato mlajši odrasli osebki v 3. starostnem razredu (n=29, 25%) ter mlajši subadulti v 2. starostnem razredu (n=14, 12,1%). Najmanj osebkov smo uvrstili med starejše odrasle, torej 5. starostni razred (n=5; 4,3 %). Starostna sestava ujetih osebkov v letu 2019 je bila podobna kot v letu 2018, ko smo prav tako največ osebkov uvrstili v 4. starostni razred (39,8 %) in najmanj v 5. razred (5,45 %). Podobno je bil tudi v letu 2019 delež želv v 1. starostnem razredu najvišji na Fontaniggeah (84,8%), kar kaže na zelo uspešno razmnoževanje močvirske sklednice na tem delu parka. V letu 2019 smo ujeli 5 samic z jajci in jih premili z oddajniki (loggerji). Pri pregledu terena na Rudniku smo ponovno opazili številna izplenjena gnezda na nasipu enega izmed večjih vodnih oken. Podobno kot v letu 2018 so bila gnezda na vrhu brežine in na manj poraslih delih z lepljivo ditrihovko (Dittrichia viscosa), kjer je bilo med kamni več zemlje. Na tem delu parka smo našli več kot 5 izplenjenih gnezd. Ker je na tem delu parka plenjenje močno prisotno, bo potrebno ta mesta redno spremljati in po odlaganju jajc poskusiti tudi ustrezno zaščititi. Zaščita s kovinsko mrežo, ki jo uspešno uporabljajo drugod, bo tu zaradi poraščenosti nasipa težje izvedljiva, oziroma bo potrebno razmisliti o drugačni zaščiti. V prihodnje je smiselno spremljati tudi aktivnost vrste ter s pomočjo telemetrijskega spremljanja pridobiti vpogled v ekologijo vrste na tem območju in hkrati ugotoviti čim več območij gnezdenja. Prvi rezultati so vzpodbudni, saj smo s pomočjo jedrnih gostot dobili vpogled, kje se posamezni osebki najraje zadržujejo. Vrsta se glede na številne mlade osebke uspešno razmnožuje, vendar pa je vpliv plenilcev precej visok. Zaskrbljujoče je predvsem stanje na Rudniku, saj številna izplenjena gnezda v letih 2018 in 2019 kažejo na močan pritisk plenilcev. Na to kaže tudi rezultati ulova, saj je bilo na tem delu parka do sedaj ujetih največ osebkov, delež mlajših osebkov pa je bil nižji v primerjavi s Fontaniggeami. Glede na rezultate monitoringa v letih 2018 in 2019 so Sečoveljske soline in dolina reke Dragonje eno izmed pomembnejših življenjskih prostorov za močvirsko sklednico v slovenski Istri in tudi v Sloveniji. V prihodnjem letu bi bilo smiselno pregledati širše območje in ugotoviti razširjenost vrste v parku ter ugotoviti prisotnost vrste tudi v dolini Dragonje. Poleg tega, bi bilo smiselno pridobiti vpogled v stanje populacije tudi na levem bregu, torej na Hrvaški strani.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019 | 61

Podatki o gibanju Berte, Loredane in Rudice na območju Rudnika-Korea.

Podatki o gibanju Nevije in Alte na območju Alta-Fontanigge, tik ob letališču.

62 | Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin 2019

Gosenice hromega volnoritca (Foto: I. Ĺ kornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019 | 63

HROMI VOLNORITEC UVOD Rezultati popisov kažejo, da je hromi volnoritec v KP Sečoveljske soline ohranjen. V letu 2019 je bilo odkritih 10 goseničnih gnezd. Konec oktobra pa smo ponovno zabeležili rojenje samcev in samic. Za vitalno populacijo vrste je potrebno vzdrževati razredčeno, dobro osončeno in različno staro grmovje hranilnih rastlin vrste, na delu nasipov, kjer je vrsta trajno prisotna, v solinah so to v glavnem višji zunanji nasipi. Vrsta ima v Solinah dobre pogoje za obstoj, tako po osončenosti kot primerno mikroklimo z dovolj vlage. V Solinah je spomladi zgodaj toplo za hiter razvoj gosenic, jeseni pa je dovolj vlage za uspešno izleganje metuljev. Prav tako je veliko sestojev grmovja črnega trna in gloga, kjer se lahko vrsta razmnožuje, predvsem na območju Stojb in ob letališču. Trend ohranjenosti vrste v Sečoveljskih solinah je pozitiven.

Gnezdo hromega volnoritca, Fontanigge (Foto: I. Škornik).

64 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019

TUJERODNE VRSTE MONITORING TUJERODNIH VRST Verlotov pelin (Artemisia verlotiorum) Izvedli smo mulčenje zarasti verlotovega pelina pred cvetenjem. Pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisifolia) Pelinolistne ambrozije v letu 2019 nismo zasledili. Luskasta nebina (Aster squamatus) Izvedli smo mulčenje zarasti luskaste nebine pred cvetenjem. Nutrija (Myocastor coypus) V sodelovanju z LD Strunjan smo na kmetijskih površinah med cesto in Jernejevim kanalom izvedli trajno odstranitev več kot 30 osebkov nutrije. Popisana sklednica (Trachemys scripta) Med rednim monitoringom smo ulovili 1 osebek rumenovratke (Trachemys scripta scripta) in ga odstranili iz narave.

Tudi tale zlatica (Ranunculus sp.) ni avtohtona vrsta v solinah (Foto: I. Škornik).

Luskasta nebina se močno razrašča na ruderalnih nasutjih (Foto: I. Škornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019 | 65

NARAVNE VREDNOTE NARAVNE VREDNOTE KPSS Sečoveljske soline 270 - potrebna revizija opisa (2019) Stanje naravnih vrednot (Sečoveljske soline, Sečovlje–Curto-Pichetto, Sečovlje-Stare soline, Sečovlje-Stojbe) je ugodno. Grožnja naravni vrednoti Sečoveljske soline predstavlja idejna razširitev letališča in postavitev sistema VOR na območje tretjega zgoščevanja. Vlada R Slovenije je v 11.7. 2018 sprejela Uredbo o spremembah Uredbe o Krajinskem parku Sečoveljske soline. S predloženo uredbo se je spremenila meja Krajinskega parka Sečoveljske soline tako, da zahodna meja poteka po državni meji med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško kot je določena v povezavi s končno razsodbo Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 11/10). Površina krajinskega parka se je posledično zmanjšala za 48,32 ha oziroma 6,7 %. Z ustreznimi hrvaškimi institucijami, kot tudi na evropski ravni, bo potrebno urediti status omenjenega območja, saj je to območje sedaj v R Hrvaški brez statusa Natura 2000, ki ga je imelo prej pod RS. Sečovlje - Curto Pichetto 3195 - potrebna revizija opisa (2019) Z novo zapornico na vhodu kanala je možno nadzorovati vodni režim, zato ne obstaja nevarnost za poplave in ne povečuje škodo na nasipih, obenem pa zagotavlja ugodne razmere za gnezdenje navadni in mali čigri, kot tudi drugim vrstam, saj tudi v letu 2018 na tem območju nismo zabeležili plenjenja s strani kopenskih plenilcev (lisica, kuna). Težave na tem območju imamo s preboji na čelniem morskem nasipu, kjer vdira voda iz morja na gnezdišče. Sanacijo teh nasipov izvaja vodnogospodarsko podjetje VGP Drava Ptuj. Sečovlje - Stare soline 3628 - potrebna revizija opisa (2019) Stare soline so v ugodnem stanju ohranjenosti, vendar je večji del območja po arbitražni odločitvi v R Hrvaški. Sečovlje - Ob rudniku 3637 - potrebna revizija opisa (2019) Stanje NV Sečovlje-Ob Rudniku 3637 je neugodno, saj se po obnovi območja le-to ni pričakovano zarastlo, brežine zgrajenih otokov pa so bile za močvirsko sklednico prestrme in smo jih v letu 2019 strojno preuredili. Dragonja 50 Reka Dragonje je v ugodnem stanju ohranjenosti, vendar je polovica območja po arbitražni odločitvi v R Hrvaški. Sečovlje - Stojbe 3674 Stanje NV Sečovlje-Stojbe 3674 je v ugodnem ohranitvenem stanju. Ugotovili smo, da je območje izjemnega pomena za močvirsko sklednico (Emys orbicularis), saj smo ravno tu ulovili največ mladostnih osebkov, kar kaže na dejstvo, da se populacija ne stara in da je močvirska sklednica v ugodnem ohranitvenem stanju. Težave imamo z lokalnim vinogradnikov, saj le-ta občasno izvede kakšen poseg, ki ni v skladu z ohranjanjem omenjene naravne vrednote.

Naravna vrednota Sečovlje - Ob rudniku predstavlja pomembno življenjsko okolje za močvirsko sklednico in močvirske ptice na selitvi (Foto: I. Škornik)

66 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019

Zaraščanje po vzpostavitvi okopnitev je očitno (Foto: I. Škornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019 | 67

MONITORING HABITATOV V letu 2007 smo v okviru rednega monitoringa KPSS na območju Sečoveljskih solin prvič kartirali habitatne tipe iz seznama evropske uredbe o habitatih. Ti habitatni tipi so: Sredozemska slanoljubna grmičevja Sarcocornetea fruticosi (1420), sestoji metličja Spartinion maritimae (1320), muljasti in peščeni poloji, kopni ob oseki (1140), pionirski sestoji vrst rodu Salicornia in drugih enoletnic na mulju in pesku (1310) ter Sredozemska slana travišča Juncetalia maritimi (1410). Leta 2010 so bili naknadno popisani in ovrednoteni vsi na solinah pojavljajoči se habitatni tipi. Opravljeno je bilo tudi kartiranje njihovega ničelnega stanja. Vsako leto izvajamo redni monitoring vseh habitatnih tipov, z vzdrževanjem primernega vodnega režima pa zagotavljamo optimalne razmere za njihov obstoj.

METODE V letu 2019 smo opravili 281 ur monitoringa habitatov. V teh urah je zajeto spremljanje stanja habitatnih tipov, upravljanja z vodami zaradi optimalnih pogojev ter kartiranje posameznih habitatnih tipov z GPS. Posebej smo se v letošnjem letu posvetili ureditvi močvirnatega dela na območju Alto za zagotavljanje optimalnih razmer za močvirsko sklednico.

REZULTATI V letu 2019 smo v okviru rednega monitoringa KPSS na območju Sečoveljskih solin spremljali stanje vseh habitatnih tipov iz seznama evropske uredbe o habitatih. Ti habitatni tipi so: Sredozemska slanoljubna grmičevja Sarcocornetea fruticosi (1420), sestoji metličja Spartinion maritimae (1320), muljasti in peščeni poloji, kopni ob oseki (1140), pionirski sestoji vrst rodu Salicornia in drugih enoletnic na mulju in pesku (1310) ter Sredozemska slana travišča Juncetalia maritimi (1410). Med habitatnimi tipi, katerih površina razraščenosti se je spet povečala in je stanje

60 50 40 30 20 10 0

JAN

FEB

MAR

APR

MAJ

JUN

JUL

AVG

ŠTEVILO UR MONITORINGA HABITATOV

Število ur monitoringa habitatov v letu 2019.

SEP

OKT

NOV

DEC

68 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019

ohranjenosti ugodno, so sredozemska slanoljubna grmičevja Sarcocornetea fruticosi (1420). Povečanje je opaziti tudi na HT Sredozemska slana travišča Juncetalia maritimi (1410). Tudi stanje ohranjenosti ostalih habitatnih tipov se izboljšuje. Zaradi arbitražne razsodbe smo v KPSS izgubili okoli 48 ha površine parka, saj je levi breg Dragonje do vznožja Markovca in Rujevca sedaj pod ingerenco R Hrvaške. S tem smo tudi izgubili dobršen del površin sestojev metličja Spartinion maritimae (1320) in sredozemskih slanih travišč Juncetalia maritimi (1410). Omenjeno območje sedaj pod R Hrvaško ne sodi več v območje Nature 2000, zato bo potrebno v prihodnje s sosednjo Hrvaško oz. njihovimi strokovnimi službami doreči ustrezno upravljanje in varovanje tega območja.

Del območja Alto, ki ga že nekaj let zapored uspešno zaraščajo halofitne trajnice (Foto: I. Škornik).

Tudi na območju Predrakci se halofitne trajnice uspešno razraščajo (Foto: I. Škornik).

Območje Alto, kjer nastaja halofitni travnik s prevladujočo ozkolistno mrežico (Foto: I. Škornik).

Na novo obnovljenih nasipih se pionirsko razrašča primorski slanorad (Foto: I. Škornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019 | 69

Nasip s katerim smo razdelili sladkovodni del Alta od bazenov za izhlapevanje vode ter s tem močvirski sklednici zagotovili optimalne življenjske pogoje (Foto: I. Škornik).

Na nasipu ob reki Dragonji, ki ga redno mulčimo rastejo številne kukavičevke (Foto: I. Škornik).

70 | Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin 2019

Poplavljen vhod v KPSS na Leri (Foto: I. Ĺ kornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019 | 71

MONITORING VREMENA Leto 2019 zaključuje desetletje izjemne svetovne vročine, zmanjšanja obsega ledu in rekordnih višin morske gladine. Te spremembe povzročajo toplogredni plini, ki se sproščajo pri človekovi dejavnosti. Povprečne temperature za petletno (2015– 2019) in desetletno (2010–2019) obdobje so skoraj zagotovo najvišje odkar jih beležimo. Povprečna temperatura na svetovni ravni v letu 2019 (od januarja do oktobra) je bila približno 1,1 stopinje Celzija nad povprečjem predindustrijske dobe. Vsebnost ogljikovega dioksida v ozračju je v letu 2018 dosegla rekordno raven 407,8 delcev na milijon, rast pa se je v letu 2019 nadaljevala. CO2 v ozračju ostane stoletja, v oceanih še dlje, kar pomeni da bodo podnebne spremembe še dolgo vztrajale. Dvigovanje morske gladine se je od začetka satelitskih meritev leta 1993 zaradi taljenja ledenih plošč na Grenlandiji in Antarktiki pospešilo.

METODE Monitoring vremena izvajamo s pomočjo dveh vremenskih postaj Davis Vantage Pro2 Plus, ki sta bili kupljeni in postavljeni v okviru projekta CLIMAPARKS. Zajem vremenskih podatkov poteka v 15 minutnih intervalih. Podatke shranjujemo s pomočjo programa WeatherLink 5.9.2. V tem delu Slovenije so vetrovi zelo pomemben pokrajinski dejavnik. Podatke vetrov iz obeh vremenskih postaj, smo s pretvorbo kardinalnih smeri v stopinje ter s pomočjo programa WindRose PRO3 prikazali vetrno rožo. Vsi vremenski podatki so dostopni tudi na našem spletnem portalu http://www. kpss.si/vreme, kjer si jih je mogoče ogledati tudi v dnevnem, mesečnem in letnem grafičnem prikazu.

72 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019

REZULTATI Podnebne značilnosti leta 2019 ter trendi nekaterih meteoroloških spremenljivk

Vremensko dogajanje v Sloveniji so letos najbolj zaznamovala poletna neurja, junijska vročina in dolgotrajno hladno vreme maja. Maj je bil edini mesec z izrazito negativnim temperaturnim odklonom povsod po državi, ponekod je bil hladnejši od dolgoletnega povprečja tudi januar. Ostali meseci, do novembra, so bili nadpovprečno topli: junij je bil ponekod rekordno topel, s temperaturnim odklonom več kot 4 °C. Najvišja izmerjena temperatura zraka je bila junija 37,4 °C, 27. junija v Idriji, v celotnem poletju pa 37,5 °C 25. julija v Podnanosu. Kljub obilnim padavinam v posameznih mesecih in območjih poplav večjega obsega ni bilo. Februar je bil zelo namočen zlasti na severozahodu Slovenije, maj skoraj povsod po Sloveniji, julij na območjih s krajevnimi neurji, november pa na alpsko-dinarski pregradi. Junija in julija je večkrat klestila toča (11. junija so posamezna zrna v Beli krajini presegla premer 10 cm), krajevno so bili zelo močni nalivi (npr. 7. Julija na Ptuju, kjer je v 25 minutah padlo 49 8 mm dežja in 24. avgusta na Muti pri Dravogradu, kjer je v 65 minutah padlo 98 mm dežja). Poletna suša je bila najbolj izrazita na Goriškem, kjer sta bila zlasti junij in avgust podpovprečno namočena. Letošnje leto je v Sloveniji med najtoplejšimi v merilni zgodovini. Letni odklon temperature zraka na državni ravni bo zelo verjetno med 1,4 °C in 1,7 °C glede na obdobje 1981-2010, kar na lestvici najtoplejši let pomeni drugo do četrto mesto. Doslej je bilo najtoplejše leto 2014 z odklonom približno 1,74 °C. Višina padavin in trajanje sončnega obsevanja pa bosta v okviru običajnih vrednosti. Če do konca decembra ne bo snežilo, je bilo letošnje leto po nižinah izredno skromno s snegom. V Ljubljani je skupaj zapadlo le 10 cm snega (najmanj po letu 1989), na mariborskem letališču 5 cm (najmanj po letu 1989) in v Dobličah pri Črnomlju 24 cm (najmanj po letu 2008). Nasprotno je bila na najvišjih delih Alp količina snega običajna, čeravno nenavadno razporejena (največ ga je zapadlo maja in novembra).

Leto 2019 je bilo v KPSS za skoraj 2 °C toplejše kot v povprečju obdobja 1961–1990. V povprečju je bila temperatura na Leri v letu 2019 enaka kot leto poprej. Na Leri je povprečna letna temperatura znašala 15,2 °C. Večina mesecev v letu 2019 je bila nadpovprečno toplih, z nižjimi temperaturami od povprečja sta izstopala januar s povprečno temperaturo 4,1°C ter najnižjo temperaturo 3.1.2019, ki je znašala -3,2°C ter maj s povprečno temperaturo 14,8°C ter najnižjo temperaturo 7.5.2019, ki je znašala 6,2°C. Najtoplejši dan je bil 31.8.2019 z izmerjeno najvišjo dnevno temperaturo na Leri 35,4°C. Popvprečna julijska temperatura na Leri je bila za natančno 2 stopinje višja od dolgoletnega julijskega povprečja, kot leto poprej. Nadpovprečno topli so bili vsi meseci v letu, razen

januar in maj. Vsota padavin je bila v letu 2019 malo pod dolgoletnim povprečjem. Na Leri je padlo 875,5 mm dežja. Največ padavin na območju Sečoveljskih solin je bilo maja (160 mm) in novembra več kot 230 mm. Na Obali je bil še najmanj namočen junij. Na Leri je junija 2019 padlo le 7,6 mm dežja. Trajanje sončnega obsevanja v letu 2019 je bilo krajše, kot leto prej. Letna vsota ur sončnega obsevanja na Leri za leto 2018 znaša 2.900 ur. Sonce je na Leri v juliju 2019 sijalo 331 ur, kar je 25 ur manj kot v letu 2018 in 45 ur manj kot v letu 2017. Prevladujoč veter na območju Sečoveljskih solin je jugo (SE), ki piha v nočnem času. Najbolj vetroven je bil marec.

Poplavljeno parkirišče za polnjenje električnih vozil (Foto: I. Škornik).

Reka Dragonja je prestopila bregove in poplavljala Fontanigge (Foto: K. Gorišek).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019 | 73

JANUAR JANUARY

FEBRUAR FEBRUARY

MAREC MARCH

APRIL APRIL

MAJ MAY

JUNIJ JUNE

JULIJ JULY

AVGUST AUGUST

SEPTEMBER SEPTEMBER

OKTOBER OCTOBER

NOVEMBER NOVEMBER

DECEMBER DECEMBER

Vetrne rože po mesecih izdelane s pomočjo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2019.

74 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019

160

140

120

100

10 Povprečna smer

Povprečna hitrost

Tipična dnevna razporeditev vetrov izdelana s pomočjo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2019.

360 stopinjska vetrovna roža izdelana s pomočjo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2019.

Naravovarstveni monitoring Se훾oveljskih solin 2019 | 75

100% 23 22

90%

21 20

80%

19 18

70%

17 16

60%

15 14

50%

13 12

40%

11 10

30%

9 8

20%

7 6

10%

5 0%

4 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 130 140 150 160 170 180 190 200 210 220 230 240 250 260 270 280 290 300 310 320 330 340 350

Razporeditev smeri vetra po urah izdelana s pomo훾jo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2019.

Vetrovna ro탑a izdelana s pomo훾jo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2019.

76 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019

Vetrovna roža podnevi izdelana s pomočjo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2019.

Vetrovna roža ponoči izdelana s pomočjo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2019.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019 | 77

250

200

mm/m2

150

100

padavine povp.

62.4

38.6

41.3

73.5

61.3

86.9

47.9

55.3

140.7

113.6

120.6

75.8

padavine 2019

22.2

52.6

9.6

113.6

160

7.6

49.7

21.8

230.2

123.2

Količina padavin na Leri v letu 2019 v primerjavi z dolgoletnim povprečjem.

30 25

°C

20 15 10 5 0

temperature povp.

4.9

5.1

8.3

11.8

17.5

21.1

22.7

17.7

14.1

9.7

temperature 2019

4.1

7.5

10.4

13.4

14.8

24.5

24.7

25.3

20.1

16.3

12.9

8.3

Temperatura na Leri v letu 2019 v primerjavi z dolgoletnim povprečjem.

78 | Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin 2019

Obisk delegacije naravnega parka Biokovo iz HrvaĹĄke (Foto: I. Ĺ kornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019 | 79

MONITORING OBISKOVANJA Zavarovana območja veljajo za najpomembnejši inštrument varstva biotske raznovrstnosti. Cilj razglasitve in upravljanja zavarovanega območja je v ohranjanju narave in z njo povezanimi dobrinami in koristmi ter kulturnimi vrednotami. Naši dolgoročni cilji upravljanja KPSS so usmerjeni k varovanju in trajnemu ohranjanju naravnih lepot in s tem biotske raznovrstnosti Sečoveljskih solin, čuvanju kulturne dediščine in značilnosti obmorske kulturne krajine Slovenske Istre.

UVOD Zavarovana območja veljajo za najpomembnejši inštrument varstva biotske raznovrstnosti. Cilj razglasitve in upravljanja zavarovanega območja je v ohranjanju narave in z njo povezanimi dobrinami in koristmi ter kulturnimi vrednotami. Naši dolgoročni cilji upravljanja KPSS so usmerjeni k varovanju in trajnemu ohranjanju naravnih lepot in s tem biotske raznovrstnosti Sečoveljskih solin, čuvanju kulturne dediščine in značilnosti obmorske kulturne krajine Slovenske Istre. Obiskovalcem nudimo doživljanje parka z usmerjanjem (informacijska središča in točke, informativne table, parkovne poti), vodenimi ogledi, delavnicami v naravi, ustvarjalnimi delavnicami in različnimi izobraževalnimi programi ter predavanji. Primerne oblike rekreacije so tiste, ki so podrejene temeljnim namenom krajinskega parka. V KPSS poteka tudi solinarski festival, ki v krajinski park privabi številne navdušence in ljubitelje solinarske tradicije ter kulinaričnih posebnosti. Na osnovi določil Zakona o ohranjanju narave (ZON) se za obisk Krajinskega parka Sečoveljske soline zaračunava vstopnina. Z nakupom vstopnice so obiskovalci parka med obiskom v parku nezgodno zavarovani. Ob obisku parka je treba upoštevati pravila obnašanja v KPSS! KPSS si je mogoče ogledati individualno ali v skupini. Organiziranim skupinam (najmanj 15 oseb) omogočamo voden ogled, za katerega pa se je potrebno pravočasno naročiti s pomočjo spletnega obrazca in v katerem so objavljeni splošni pogoji ter opozorila. Vodeni ogledi po parku so namenjeni obiskovalcem, ki poleg sprehoda po parku želijo o Krajinskem parku Sečoveljske soline in tradiciji solinarstva izvedeti nekaj več. S programom za obiskovalce s posebnimi potrebami želimo Krajinski park Sečoveljske soline približati vsem obiskovalcem. Programe oblikujemo v sodelovanju s strokovnimi

80 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019

vodji različnih skupin. Za slepe in slabovidne je v centru za obiskovalce na razpolago taktilni model Sečoveljskih solin. KPSS ima dva kopenska vhoda (Lera, Fontanigge), do obeh območij pa je možen dostop po morju s čolnom. Na območje Lere vstop s psom ni mogoč! Dostop do Muzeja solinarstva je po morju ali po makadamski cesti ob Dragonji na Fontaniggeah. V Krajinski park Sečoveljske soline je v poletnem in zimskem času mogoče vstopiti uro po sončnem vzhodu, park pa je potrebno zapustiti uro pred sončnim zahodom. Obiskovalcem pa priporočamo pa, da čas obratovanja preverijo na recepciji parka. Obiskovalci lahko pred prihodom v park na spletnem portalu KPSS preverijo dogajanje na spletni kameri in se seznanijo z osnovnimi vremenskimi podatki obeh vremenskih postaj. V skladu s strategijo o ohranjanju biotske raznovrstnosti v Sloveniji lahko »turizem« predstavlja razvojno priložnost za območja z visoko naravno danostjo, vendar le pod pogojem, da ne povzroča zmanjšanja biotske raznovrstnosti, da zniža porabe neobnovljivih virov in sledi načelom trajnostnega obiskovanja, ki morajo vključevati ohranjanje pestrosti, značilnosti in lepot narave ter krajine. Trajnostno obiskovanje zavarovanega območja moramo razumeti kot priložnost in ne kot pritisk ali grožnjo.

METODE

Tretjina (32,3 %) obiskovalcev se je odločila za voden ogled. 45,7 % je bilo domačih obiskovalcev, 54,3 % vodenih ogledov pa predstavljajo tujci, med katerimi je največ nemško (25,3 %) in angleško (18,9 %) govorečih obiskovalcev, sledijo jim obiskovalci iz Italije (6,4 %), slabe 4 odstotke (3,8 %) pa predstavljajo vodeni ogledi v francoskem jeziku (odstotek več, kot v lanskem letu), 0,4 % pa predstavljajo vodenja v drugih jezikih (ruščina, srbohrvaščina, madžarščina,...). Še vedno beležimo porast francosko govorečih obiskovalcev. Po strukturi obiskovalcev so na prvem mestu odrasli obiskovalci (55,5 %), na drugem so otroci in študenti (35,5 %), sledijo jim upokojenci (6,8 %), predstavniki sedme sile (1,9 %) in osebe s posebnimi potrebami (0,4 %). Število obiskovalcev Krajinskega parka Sečoveljske soline se je v primerjavi z letom prej povečalo in je še vedno nad ocenjeno nosilnostjo okolja, ki znaša 50.000 obiskovalce letno. V KPSS je bilo v letu 2019 prodanih 31 letnih kart. 2.402 je bilo družinskih vstopnin, 18.121 odraslih in 16.333 otroških, dijaških, študentskih in upokojenskih vstopnic, 1180 obiskovalcev je vstopilo v KPSS brezplačno (CŠOD Burja, MIFF, spremljevalci skupin, vodniki ipd.). Po kopnem je v park vstopilo skupaj 49.268 obiskovalcev, medtem ko je s plovilom v park priplulo 1.689 obiskovalcev. 2875 (5,6 %) obiskovalcev je park obiskalo s kolesom. Thalasso Spa Lepa Vida je obiskalo 6.646 obiskovalcev.

Na vhodu na Leri poteka sprotno preštevanje vseh obiskovalcev parka, tudi tistih, ki za vstop v park niso plačali vstopnine (izvzeti so zaposleni v KPSS, lastniki privezov, člani veslaškega kluba in poslovni partnerji podjetja). Na Fontaniggeah je bil obisk v obdobju, ko je recepcija zaprta in Muzej solinarstva ne dela (1.11. do 31.3.) zabeležen s pomočjo fotografij iz lovske kamere, ki je postavljena na recepciji. V letu 2019 je bilo opravljenih 164 ur monitoringa obiskovalcev.

REZULTATI V obdobju 2002–2019 je KPSS obiskalo 669.255 obiskovalcev. V obdobju 2006–2019 je KPSS obiskalo 599.275 obiskovalcev. 2019 V letu 2019 nas je obiskalo 52.902 obiskovalcev, kar je več kot lansko leto v istem obdobju. Domačih obiskovalcev je bilo 24.219 (45,8%), medtem ko je bilo tujih obiskovalcev več in sicer 28.683 (54,2%). Lero je obiskalo več tujih obiskovalcev (26.278), Fontanigge pa več domačih (3050). Do konca leta smo opravili 539 vodenih ogledov, ki se jih je udeležilo 16.459 obiskovalcev, kar je manj kot lani. 4013 obiskovalcev si je ogledalo Muzej Solinarstva na Fontaniggeah. Opravili smo 116 prevozov z električnim vlakom do muzeja solinarstva in prispevali k zmanjšanju ogljičnega odtisa. Trikrat smo izvedli opazovanje ptic (ti. Bird Watching) za turiste.

Tudi opazovanje ptic s strokovnjakom - ornitologom (Bird Watching) je del naše ponudbe v KPSS (Foto: I. Škornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019 | 81

60000

50000

Št. obiskovalcev

40000

30000

20000

10000

0 Obiskovalcev

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

8000

20000

25000

16980

31422

31378

37725

39778

35010

47430

45000

51000

38435

35518

48174

54209

51294

52902

Število obiskovalcev po letih v obdobju 2002-2019.

10000 8581

9000 7642

8000

7470 6717

7000 5689

6000 5000

4887

4328

4000 2739

3000 2000

1516

1094

1000 0

JAN

1393

FEB

MAR

APR

MAJ

JUN

JUL

AVG

SEP

OKT

NOV

846

DEC

Število vseh obiskovalcev KPSS po mesecih v letu 2019.

TUJI

FEB

MAR

MAJ

Število domačih in tujih obiskovalcev KPSS po mesecih v letu 2019.

JUN

JUL

AVG

SEP

OK T

NOV

605

241

907 AP R

486

2625

2262

4638 2832

1929

2702

3419

3023

2666

1587

1722

1017

1289

J AN

227

319

775

2741

4223

4788

5879

DOMAČI

D EC

82 | Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin 2019

Nov vhod na Leri (Foto: I. Ĺ kornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019 | 83

IZVAJANJE VARSTVENIH REŽIMOV KPSS je eden od državnih parkov, za katerega je predpisan obvezen naravovarstveni nadzor, zato smo v letu 2015 pričeli z izobraževanji in usposabljanji za naravovarstvene nadzornike. Nadzorna služba šteje 3 naravovarstvene nadzornike s pooblastilom po ZON in po Zakonu o prekrških (ZP-1; Uradni list RS, št. 7/03 et al.). S 15. aprilom se nam je kot NN pridružila Kristina Gorišek, ki je v KPSS že delala in je precej razbremenila naše dosedanje delo, saj je delo ene od NN osredotočeno na organizacijo (rezervacije) obiska in vodenja. Kristina Gorišek je v tem času uspešno opravila izobraževanje za vodenje prekrškovnega postopka in uspešno opravila tudi izpit. Z ustrezno postavitvijo ograj in zapornic na obeh vhodih v KPSS ter z objavo urnikov in ustnim opozarjanjem ter ozaveščanjem obiskovalcev o ciljih in varstvenih režimih Krajinskega parka Sečoveljske soline, se je število kršitev varstvenega režima parka bistveno zmanjšalo v primerjavi z leti poprej. Poudariti je potrebno, da nam v letošnjem letu pomagajo tudi policisti, ki izvajajo nadzor na državni meji ob reki Dragonji, predvsem v nočnem času, ko je kršitev največ. Kršitve varstvenega režima parka v prvi polovici 2019 se še vedno nanašajo na ribolov v nočnem času, hojo izven označenih poti ter sprehajanje psov brez povodca. Z rednim opozarjanjem se čedalje več lastnikov psov odloča imeti svoje pse na povodcih.

120

111 102

100 82 80 67 60

47 39

33 25

20 0

JAN

17 8

7 FEB

MAR

APR

MAJ

JUN NADZOR FONTANIGGE

Število ur nadzora v KPSS po mesecih v letu 2019.

7 JUL NADZOR LERA

AVG

SEP

OKT

NOV

7 DEC

84 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019

V času od 1.1.2019 do 30.11.2019 smo opravili 681 ur nadzora v naravi, od tega 471 ur na Fontaniggeah (prvo varstveno območje). Izvajali smo tudi redne obhode in nadzor v Jernejevem kanalu ter nadzirali dela, ki jih je izvajala vodnogospodarska družba– podjetje VGP Drava Ptuj d.o.o.. Izrekli smo 16 ustnih opozoril, dve zadevi pa smo predali v obravnavo ustrezni inšpekcijski službi.

Prehodi migrantov ponoči na Fontaniggeah (Foto: nadzorna kamera)

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019 | 85

OSTALO V SLIKI IN BESEDI

Minister Leben ob Jernejevem kanalu, 15.1.2019 (Foto: I. Škornik)

Odstranjevanje zapuščenih plovil iz Jernejevega kanala, 15.1.2019 (Foto: I. Škornik)

Priprava temeljev za nova vrtljiva vrata na recepciji Lera, 26.1.2019 (Foto: I. Škornik).

Za dan mokrišč nas je zalila visoka voda ob nedokončanem zidu, 2.2.2019 (Foto: I. Škornik).

Voda je zalila tudi poslovne prostore ter solinarski trg, 2.2.2019 (Foto: I. Škornik).

86 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019

Nasipe na Rudniku smo zaradi močvirske sklednice znižali in zmanjšali njihov naklon, 5.2.2019 (Foto: I. Škornik).

Izdelava novih vodnih oken na Rudniku, 5.2.2019 (Foto: I. Škornik).

Priprave na postavitev novih vhodnih vrat, 12.2.2019 (Foto: I. Škornik).

Števec za kolesarje na Parenzani, ki žal ne prešteje vseh kolesarjev, tako da je število kolesarjev vsaj trikrat večje, 6.2.2019 (Foto: I. Škornik).

Montaža drsnih vrsta na vhodu na Leri, 12.2.2019 (Foto: I. Škornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019 | 87

Čiščenje in priprava lovišča za lov ptic na Stojbah, 23.2.2019 (Foto: I. Škornik).

Začetek del za izdelavo nadomestnega gnezdišča za močvirsko sklednico na travniku v Stojbah, 25.2.2019 (Foto: I. Škornik).

Dokončano gnezdišče za močvirsko sklednico na Stojbah, 26.2.2019 (Foto: I. Škornik).

Obnova nasipa na območju Alto, s katerim bomo dosegli ugodne ohranitvene pogoje za močvirsko sklednico, 28.2.2019 (Foto: I. Škornik).

Prihod novih vrtljivih portalnih vrat v KPSS, 7.3.2019 (Foto: I. Škornik).

88 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019

Postavitev novih vrtljivih portalnih vrat v KPSS, 7.3.2019 (Foto: I. Škornik).

Nov vstop v KPSS zagotavlja večji nadzor nad obiskovalci, 8.3.2019 (Foto: I. Škornik).

Odprtje fotografske razstave Tihomirja Makovca, 21.3.2019 (Foto: I. Škornik).

Obiskovalci vstopajo s pomočjo optičnega čitalca, 8.3.2019 (Foto: I. Škornik).

Na delavnici MPA WWF v Strunjanu, 12.4.2019 (Foto: I. Škornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019 | 89

Čiščenje robnega jarka na območju LIFE, 15.4.2019 (Foto: I. Škornik).

Vzdrževanje vodnega režima na eni od zapornic, 17.4.2019 (Foto: K. Gorišek).

Začetek monitoringa močvirske sklednice na Rudniku, 18.4.2019 (Foto: I. Škornik).

Prvega vodenega “Bird Watchinga” sta se udeležila dva slovaka, 21.4.2019 (Foto: I. Škornik).

Del solinarskega trga je potreben obnove, 23.4.2019 (Foto: I. Škornik).

90 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019

Manjkajoči les v dobavljenem svežnju, 24.4.2019 (Foto: I. Škornik).

Popstavitev varnostnih ovir za avtobuse, 25.4.2019 (Foto: I. Škornik).

Podtaknjen škart les v dobavljenem svežnju, 24.4.2019 (Foto: I. Škornik).

Z geologi pri odvzemu vzorcev, 24.4.2019 (Foto: I. Škornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019 | 91

Na poti v Ljubljano s službenim Zoe, 22.5.2019 (Foto: I. Škornik).

Porolistna kozja brada, 17.5.2019 (Foto: K. Gorišek).

Predstavitev KPSS uporabnikom vodnih skuterjev na morju pred Sečoveljskimi solinami, 1.6.2019 (Foto: I. Škornik).

Vabilo na odprtje razstave “NATURA IN MANUS HOMINUM”, 4.6.2019 (Foto: I. Škornik).

92 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019

Kante na kristalizaciji, ki jih je potrebno zamenjati z novimi, 4.6.2019 (Foto: K. Gorišek).

Na monitoringu močvirske sklednice se nam je ponovno pridružila Kim 11.6.2019 (Foto: K. Gorišek).

Delo naravovarstvenih nadzornikov je tudi vzdrževanje poti za obiskovalce 10.6.2019 (Foto: K. Gorišek).

Večja skupina navdušenih Bird Watcherjev iz različnih držav, 26.6.2019 (Foto: I. Škornik).

Vzorčevanje z raziskovalci Morske biološke postaje Piran, 28.6.2019 (Foto: K. Gorišek).

Nadvišanje nasipa na območju LIFE po čiščenju kanala, 2.7.2019 (Foto: I. Škornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019 | 93

Novi smetnjaki na kristalizaciji, 2.7.2019 (Foto: K. Gorišek).

Čiščenje zaporničnih vrat na območju Colombera, 5.7.2019 (Foto: I. Škornik).

Obračanje zaporničnih vrat na območju Colombera, 5.7.2019 (Foto: I. Škornik).

Snemalna ekipa na Lepi Vidi, 15.7.2019 (Foto: I. Škornik).

Obiskovalec KPSS s Teslo na naši polnilnici, 15.7.2019 (Foto: I. Škornik).

94 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019

Odprtje razstave ARTDOWNUP 2019, 19.7.2019 (Foto: I. Škornik).

Puščanje strehe v MMC, 28.7.2019 (Foto: I. Škornik).

Naravovarstvena nadzornica Kristina v akciji, 23.7.2019 (Foto: N. Božič).

Puščanje strehe v MMC, 28.7.2019 (Foto: I. Škornik).

Maketa v MMC je zaradi puščanja vode s strehe stavbe pokrita, 28.7.2019 (Foto: I. Škornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019 | 95

Poškodovana nova zapornica na vhodu na Leri. Malomarnost., 31.7.2019 (Foto: I. Škornik).

Čiščenje zaporničnih vrat na vhodu kanala Pichetto, 6.8.2019 (Foto: D. Lazar).

Vdor vode na zapornici v soline, zaradi manjkajočih lesenih pregrad, 1.8.2019 (Foto: I. Škornik).

96 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019

Ekipa KPSS, NIB MBP in Univerze iz Celovca pri postavitvi projekta BORG (Hydrothermal Vent) na Leri, 7.8.2019 (Foto: M. Bright).

T. Makovec med postavitvijo sistema BORG v kanalu Lera, 7.8.2019 (Foto: I. Škornik).

Odprtje razstave likovnih del Skupnosti Italijanov, 23.8.2019 (Foto: I. Škornik).

Povsem zaraščeno dno službenega plovila s črvi cevkarji, 28.8.2019 (Foto: I. Škornik).

Zemeljski udor na enem od čelnih nasipov, 30.9.2019 (Foto: K. Gorišek).

Popravilo kamnitih zapornic pred muzejem solinarstva, 10.10.2019 (Foto: K. Gorišek).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019 | 97

Odprtje razstave likovnih del turističnega društva Taperin, 23.8.2019 (Foto: I. Škornik).

Okrogla miza, 23.8.2019 (Foto: I. Škornik).

Zapornica na gnezdišču Curto-Pichetto ne tesni, 28.10.2019 (Foto: I. Škornik).

Pričetek del VGP Drava Ptiuj na pragu reke Dragonje, 28.10.2019 (Foto: K. Gorišek).

Odstranitev zapornice na gnezdišču Curto-Pichetto, 11.11.2019 (Foto: I. Škornik).

Polovica zapornice na gnezdišču Curto-Pichetto manjka, 11.11.2019 (Foto: I. Škornik).

98 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019

Visoko plimovanje je zalivalo tudi parkirišče na Leri, 13.11.2019 (Foto: I. Škornik).

Zaradi visokega plimovanja je reka Dragonja prestopila bregove in zalivala območje Muzeja solinarstva, 11.11.2019 (Foto: K. Gorišek).

Sanacija parkirišča na Leri, 22.11.2019 (Foto: I. Škornik).

Mrčes v toplem mesecu novembru, 24.11.2019 (Foto: I. Škornik).

Info kiosk kot informativna točka o tujerodnih vrstah v KPSS, je bil kupljen iz podnebnega sklada, 27.11.2019 (Foto: I. Škornik).

Posledice plimovanja na območju kristalizacije na Leri, 27.11.2019 (Foto: I. Škornik).

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin 2019 | 99

Obnovljena kamnita zapornica ob kanalu Giassi, 28.11.2019 (Foto: I. Ĺ kornik).

100 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019

Literatura Arnold N., Ovenden D. 2004. Reptiles and amphibians ob Britain and Europe. London, Collins: 288 str. Ausden M. 2010. Habitat Management for Conservation: a habdbook of techniques. New York, Oxford University Press: 411 str. Ayaz D., Çiçek K. 2011. Data on the population structure of the european Pond Turtle, Emys orbicularis (Linnaeus, 1758) in Lake Sülüklü (western Anatolia, Turkey). Herpetozia, 24, 1/2: 33-41 Ayaz D., Fritz U., Tok C. V., Mermer A., Tosunoğlu M., Afsar M., Çiçek K.2007: Population estimate and body size of european Pond Turtle (Emys orbicularis) from Pazarağaç (Afyonkarahisar / Turkey). Biologia, 62, 2: 225-227 Bakiev A. 2004. The distribution of Emys orbicularis in the Middle Volga river region, Russia. Biologia. Bratislava, 59, 14: 9-11 Blomberg S., Shine R. 2006. Reptiles. V: Ecological Census Techniques. 2nd edition. Sutherland.W. J. (ur.). Cambridge, Cambridge University Press: 297-306 Brower J. E., Zar J. H., Von Ende, J. E. 1997. Field and Laboratory Methods for General Ecology. Fourth Edition. Boston, WCB/ McGraw-Hill: 256 str. Cadi A., Joly P. 2004. Impact of the introduction of the red-eared slider (Trachemys scripta elegans) on survival rates of the European pond turtle (Emys orbicularis). Biodiversity and Conservation 13: 2511–2518, Cadi A., Nemoz M., Thienpont S., Joly P. 2008. Annual home range and movement in freshwater turtles: management of the endangered European pond turtle (Emys orbicularis). Revista Española de Herpetología, 22, 71-86 Cafuta V. 2001. Predstavitev živali z naslovnice. Temporaria, 6/1: 3-10 Castanet J. 1988. Les méthodes d’estimation de l’âge chez les chéloniens. Mésogée, 48: 21-28 Cheylan M. 1998. Evolution of the distribution of the European pond turtle in the French Mediterranean area since the post-glacial. V: Proceedings of the Emys symposium, October 4-6 1996. Fritz U., Joger U., Podloucky R., Servan, J. (ur.). Dresden, Mertensiella, Rheinbach: 47–65 Cordero Rivera A., Fernández Ayres C., 2004. A management plan for the European pond turtle (Emys orbicularis) populations of the Louro river basin (Northwest Spain). Biologia, 59, 14: 161-171 Cowx I.G. in Harvey J.P., 2003. Monitoring the Bullhead, Cottus gobio. Conserving Natura 2000 Rivers Monitoring Series No.4. English Nature, Peterborough Dinçer A., Uwe F., Atatür M.K. 2007. Morphological comparison of Emys orbicularis (LINNAEUS, 1758) from European Turkey and eastern Bulgaria. Herpetozoa, 20, 1/2: 11-20 Direktiva sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst Drobenkov S. M. 1999. Characteristic festures of the pond turtle (Emys orbicularis) ecology and morphology in the north of the range area. V: Abstracts, 2nd International Symposium on Emys orbicularis. Le Blanc, 25 – 27 June 1999: 10 str. Dupré A., Devaux B., Bonin A. 2007. Turtles of the world. London, A. & C. Black: 359 str. Ferjančič K. 2013. Močvirska sklednica (Emys orbicularis (Linnaeus, 1785)) v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Diplomsko delo. Nova Gorica, Fakulteta za znanosti o okolju: 73 str. Ferjančič K., Škornik I. 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Seča: 60 str. Dostopno na: https://issuu.com/falco88/docs/mo_virska_sklednica_poro_ilo_ferjan (14.6.2019) Ficetola G. F., Padoa-Schioppa E., Monti A., Massa R., De Bernardi F., Bottoni L. 2004. The importance of aquatic and terrestrial habitat for the European pond turtle (Emys orbicularis): implications for conservation planning and management. Canadian Journal of Zoology, 82, 11: 1704-1712 Fischer M. A., W. Adler & K. Oswald, 2008: Exkursionsflora von Osterreich, Liechtenstein und Siidtirol. Land Oberosterreich, Biologiezentrum der 00 Landesmuseen, Linz. 1391 pp. Fritz U. 2001. Emys orbicularis (Linnaeus, 1758) – Europäische Sumpfschildkröte.V: Handbuch der Reptilien und amphibien europas. Vol. 3/iiia, Schildkröten (Testudines) I (Bataguridae, Emydidae, Testudinidae). Fritz U., Andreu A. C. (ur.). Wiebelsheim: Aula-Verlag: 343-515 Fritz U. 2003. Die Europäische Sumpfschildkröte. Laurenti-Verlag, Bielefeld: 224 str. Frtz U., Fatizzo T., Guicking D., Tripepi S., Pennisi M. G., Lenk P., Joger U., Wink M. 2004. Zoologica Scripta, 34, 4: 351-371 Furlan I., 1998. Žival meseca septembra. Evropska močvirska sklednica. Proteus, 60, 1: 38-40 Gariboldi A., Zuffi, M. A. L. 1994. Notes on the population reinforcement project for Emys orbicularis (Linnaeus, 1758) in a natural park of northwestern Italy. Herpetozoa, 7: 83–89 Geister, I., 1995: Ornitološki atlas Slovenije. DZS. Ljubljana. Gomboc S., Torkar G. 2011. Biodiverziteta metuljev (Lepidoptera), kobilic (Orthoptera), dvoživk (Amphibia) in plazilcev (Reptilia) Krajinskega parka Sečoveljske soline : rezultati proučevanj v l. 2010. Ljubljana: EGEA, Zavod za naravo Govedič M., Vamberger M., Sopotnik M., Cipot M., Lešnik A., Šalamun A., Poboljšaj K. 2009. Inventarizacija močvirske sklednice, hribskega urha in velikega pupka na Ljubljanskem barju (končno poročilo raziskovalnega projekta št. 1/08). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 62 str.

IUCN, 2018. https://www.iucnredlist.org/ (10.4.2018) Jabłoński A., Jabłońska S. 1998. Egg-laying in the European pond turtle, Emys orbicularis (L.), in Łęczyńsko-Włodawskie Lake District (East Poland). V: Proceedings of the EMYS symposium Dresden 96. Mertensiella 10. Fritz U., Joger U., Podlucky R., Servan J., Buskirk J.R. (ur.). Rheinbah, DGHT: 141-146 Koper N., Brooks R. J. 2011. Population-size estimators and unequal catchability in painted turtles. Canadian Journal of Zoology, 76, 3: 458-465 Kotenko T. I. 2000. The European pond turtle (Emys orbicularis) in the Steppe Zone of the Ukraine. Kataloge des OÖ. Landesmuseums, 149: 87-106 Kotenko T. I. 2004. Distribution, habitat, abundance and problems of conservation of the European pond turtle (Emys orbicularis) in the Crimea (Ukraine): first results– biologia. Bratislava; 59, 14: 33-46 KPSS, 2018. Krajinski park Sečoveljske soline. http://www.kpss.si/ (10.5.2018) Krebs C. J. 1999. Ecological Methodology. 2. edition. New York, California Addison Wesley: 620 str. Križan B. 1988. Soline, pokrajinski element slovenske Istre. V: Sečoveljske soline včeraj – danes – jutri; Le saline di sicciole ierioggi-domani. Žagar Z. (ur.). Piran, Tiskarna Jože Moškrič: 4-7 Krofel M., Cafuta V., Planinc G., Sopotnik M., Šalamun A., Tome S., Vamberger M., Žagar, A. 2009. Razširjenost plazilcev v Sloveniji: pregled podatkov, zbranih do leta 2009. Natura Sloveniae, 11, 2: 61-99 Kwet A. 2009. New Holland European reptile and rmphibian guide. London, New Holland: 252 str. Lebboroni M., Chelazzi G. 1991. Activity patterns of Emys orbicularis L. (Chelonia Emydidae) in central Italy. Ethology, Ecology & Evolution 3: 257-263 Maguran, A., E., 2008: Measuring Biological Diversity. Blackwell Publishing. Mazzotti S. 1995. Population structure of Emys orbicularis in the bardello (Po delta, Northern Italy). Amphibia-Reptilia, 16: 77-85 Meeske M. 2006. Die Europäische Sumpfschildkröte am Nördlichen Rand ihrer Verbreitung in Litauen. Supplement der Zeitschrift für Feldherpetologie 11, Laurenti Verlag: 160 str. Meeske A-C. M., Muhlenberg, M. 2004. Space use strategies by a northern population of the European pond turtle, Emys orbicularis. Biologia 59: 95-101 Mitrus S. 2000. Protection of the european pond turtle Emys orbicularis (L.) in Poland. V: Gefährdung und schutz von Emys orbicularis (L.) in Deutschland. Hödl W., Rössler M. (ur.). Linz, Die europäische sumpfschildkröte 119–126 Mitrus S. 2010. Is the European pond turtle Emys orbicularis strictly aquatic? Habitats where the turtle lives in central Europe. Acta Herpetologica, 5, 1: 31-35 Mitrus, S., Zemanek, M. 2000. Distribution and biology of Emys orbicularis (L.) in Poland. V: Die Europäische Sumpfschildkröte. Hödl W., Rössler M. (ur.). Linz, Landesmuseum: 107-118 Mršić N. 1992. Rdeči seznam ogroženih plazilcev (Reptilia) v Sloveniji (The Red List of Endangered Reptilia in Slovenia. Varstvo narave 17: 41-44 Mosimann D., Cadi A. 2004. On the occurrence and viability of the european Pond Turtle (Emys orbicularis) in the Moulin-de-vert (Geneva, Switzerland): 50 years after first introduction. Biologia, 59, 14: 109–112 Ogrin, D., 1995: Podnebje Slovenske Istre. Knjižnica Annales 11, Koper, 381 str. Pedall I., Fritz U., Stuckas H., Valdeón A., Wink M. 2010. Gene flow across secondary contact zones of the Emys orbicularis complex in the Western Mediterranean and evidence for extinction and re-introduction of pond turtles on Corsica and Sardinia (Testudines: Emydidae). Journal of Zoological Systematics and Evolutionary Research, 49, 1: 44–57 Pielou, E.C. 1984: The interpretation of Ecological Data, Wiley, New York. BioDiversity 1997. NHM & SAMS. Pfajfar, L., Arh, F., 1998: Statistika 1, Zapiski predavanj. EF Ljubljana. Poboljšaj K., Vamberger M., Žagar A., Govedič M., Cipot M., Lešnik A., 2008: Inventarizacija plazilcev (Reptilia) in njihovih habitatov s posebnim ozirom na močvirski sklednici (Emys orbicularis) na vplivnem območju HE Brežice in HE Mokrice. V Govedič M., Lešnik A., Kotarac M., 2008. Pregled živalskih in rastlinskih vrst, njihovih habitatov, in kartiranje habitatnih tipov s posebnim ozirom na evropsko pomembne vrste, ekološko pomembna območja, posebna varstvena območja, zavarovana območja in naravne vrednote na vplivnem območju predvidenih HE Brežice in HE Mokrice. Miklavž na dravskem polju, Center za kartografijo favne in flore: 540-607 Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Ur.l. RS, št. 82/02 in 42/10 Plut, D., 2006: Zavarovana območja in turistični napredek Slovenije, Turizem v zavarovanih območjih, Turistična zveza Slovenije, Ljubljana, str. 9-16. 49. Repolusk, P. , 1996: Koprsko Primorje. V: Regionalno geografska monografija Slovenije, Knj. 4. Submediteranski svet. Ljubljana. Geografski inštitut ZRC SAZU: 16-35. Robič, D., 2000: Različno razumevanje in pomen biodiverzitete v ekologiji, posebno v fitocenologiji. Zbornik gozdarstva in lesarstva 63: 47-93. Snow, D. W., Perrins, C. M., 1998: The Birds of the Western Palearctic. Oxford, New York, Oxford University Press, 1694 str. Schnabel, Z. E. 1938. The estimation of total fish populations of a lake. The American Mathematical Monthly, 45: 348-352 Schneeweiss N., Fritz U. 2000. Situation. V: Gefährdung und schutz von Emys orbicularis (L.) in Deutschland. Hödl W., Rössler M. (ur.). Linz, Die europäische sumpfschildkröte: 133–144 Schneeweiss N., Jablonsky A. 2000. The reproduction of Emys orbicularis in relation to climatic factors in Northeast Germany and Eastern Poland. V: Proceedings of the 2nd International Symposium on Emys orbicularis, Chelonii 2. 83–85

Segurado P. in Figueiredo D. 2007. Coexistence of two freshwater turtle species along a Mediterranean stream: The role of spatial and temporal heterogeneity. Acta Oecologica, 32, 2: 134-144 Southerland W. J. 2000. The Conservation Handbook – Research, Management and Policy. London, Blackwell Science: 278 str. Standfuss , B., Lipovšek, G., Fritz, U. Vamberger, M. 2016. Threat or fiction: is the pond slider (Trachemys scripta) really invasive in Central Europe? A case study from Slovenia. Conservation Genetics, 17: 557 – 563 Stubbs D., Hailey A., Pulford E., Tylor W. 1984. Population ecology of European tortoises: review of field techniques. Amphib-Rept 5: 57-68 Široký P., Stuchlík S., Frizt U., Moravec J. (2009). Basic morphological data of native Czech Emys orbicularis revealed by subfossil finds. Section Zoology, 64, 4: 795-797 Škornik I. 2008. Spoznajmo soline. 1.izdaja. Ljubljana, Tiskarna Schwarz print d.o.o.: str. 82-85 in str. 127. Škornik, I., 2008: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2006-2007. Seča, SOLINE d.o.o. Škornik, I., 2009: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 1983-2009. Seča, SOLINE d.o.o. Škornik, I., 2011: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2010-2011. Seča, SOLINE d.o.o. Škornik, I., 2012: Favnistični in ekološki pregled ptic Sečoveljskih solin - Faunistic and Ecological Survey of Birds in the Sečovlje Salina. SOLINE Pridelava soli d.o.o.. Seča. Škornik, I., 2013: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2012. Seča, SOLINE d.o.o. Škornik, I., 2013: A contribution to the knowledge of climate change impacts on biodiversity and visitation in Sečovlje Salina Nature Park. In Vranješ, M., Škornik, I., Santi, S., & Costa, M. (Eds.). (2013). Climate change and management of protected areas: Studies on biodiversity, visitor flows and energy efficiency (pp. 59–81). Portorož, Slovenia: SOLINE Pridelava soli. Škornik, I., 2015: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2013-2014. Seča, SOLINE d.o.o. Škornik, I., 2016: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015. Seča, SOLINE d.o.o. Škornik, I., 2017: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016. Strokovno poročilo. Seča, SOLINE Pridelava soli d.o.o. Škornik, I., 2018: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017. Strokovno poročilo. Seča, SOLINE Pridelava soli d.o.o. Škornik I. 2018. Krajinski park Sečoveljske soline (osebni vir 15.6.2018) Tome D. 2006. Ekologija. Ljubljana, Tehniška Založba Slovenije: 344 str. Tome, S. (1996). Pregled razširjenosti plazilcev v Sloveniji. Annales, 3, 6: 217-228 Tome, S. (2003). Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000: močvirska sklednica Emys orbicularis (Linnaeus, 1758). Ljubljana: 11 str. Torkar G. 2012. Načrt izvajanja monitoringa močvirske sklednice v Sečoveljskih solinah. Ljubljana, EGEA, Zavod za naravo: 8 str. Torkar G., Ferjančič K., Gomboc S. 2013. Močvirska sklednica (Emys orbicularis (Linnaeus, 1758)) v Krajinskem parku Sečoveljske soline, rezultati raziskave v letu 2013. Ljubljana, EGEA, Zavod za naravo: 27 str. Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Priloga 1. Uradni list RS, št. 46/2004 Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Priloga 2. Uradni list RS, št. 46/2004 Vamberger M. 2008. Pojavljanje močvirske sklednice (Emys orbicularis) v ribnikih Drage pri Igu. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo: 105 str. Vamberger M. 2009. European pond turtle (Emys orbicularis) in Slovenia. In: Rogner M. (Ed.), European pond turtle (Emys orbicularis). Edition Chimaira 4, Frankfurt am Main Vamberger M., Kos I. 2011. First observations on some aspects on the natural history of European pond turtles Emys orbicularis in Slovenia. Bologia, 66, 1: 170-174 Vamberger M., Stuckas H., Sacco F., D'Angelo S., Arculeo M., Cheylan M., Corti C., Valvo M., Marrone F.m Wink M., Fritz U. 2015. Differences in gene flow in a twofold secondary contact zone of pond turtles in southern Italy (Testudines: Emydidae: Emys orbicularis galloitalica, E. o. hellenica, E. trinacris). Zoologica Scripta, 44, 3: 1-17 Vambereg M., Lipovšek G., Šalamun A., Cipot M., Fritz U., Govedič M. 2017. Distribution and population size of the European pond turtle Emys orbicularis in Ljubljansko barje, Slovenia. Vertebrate Zoology, 67, 2: 223-229 Vrezec A., Polak S., Kapla A., Pirnat A., Šalamun A. 2006. Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst hroščev. Ljubljana, Nacionalni inštitut za biologijo: 40 str. Zufi M. A. L., Gariboldi A. 1995. Geographical patterns of Italian Emys orbicularis: a biometrical analysis. 7th O.G.M. of Societas Europaea Herpetologica, September 15-19. V: Scientia herpetologica. Llorente G. A., Montori A., Santos X., Carretero M. A. (ur.). Barcelona: 120-123

CITIRANJE: Referenca dela Škornik, I. (2020). Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019: Strokovno poročilo. Seča: SOLINE Pridelava soli.