Monitoring močvirske sklednice (Emys orbicularis) v KPSS

Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline Kim Ferjančič in Iztok Škornik

Končno poročilo

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

Seča, november 2018 Naročnik:

Krajinski park Sečoveljske soline

SOLINE Pridelava soli d. o. o.

Seča 115, 6320 Portorož

Izvajalci:

Kim Ferjančič, dipl. okolj. tehnol. (UN) Iztok Škornik, naravovarstveni nadzornik (KPSS)

Datum:

19.11.2018

2

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

VSEBINSKO POROČILO V krajinskem parku Sečoveljske soline smo od konca maja do sredine oktobra 2018 izvedli monitoring populacije močvirske sklednice v sklopu katerega smo zajeli prostorsko razširjenost, naseljenost, spolno in starostno strukturo populacije, v katero smo vključili še meritve morfometričnih lastnosti Na območju Rudnika in Fontanigg smo skupno opravili 38 terenskih dni. Kot glavno metodo smo uporabili metodo lova s pomočjo vrš. Terensko delo smo izvedli ob lepem vremenu in v času normalnih vodostajev. Vse ujete osebke smo na mestu ulova izmerili, določili spol, starostni razred in jih označili s piljenjem robnih lusk. Močvirsko sklednico smo potrdili na vseh lokacijah, razen v izlivnem delu reke Dragonje. Skupno smo ulovili 367 močvirskih sklednic, največ na območju Rudnika (n=248).

S Schnablovo metodo lova in ponovnega lova smo ocenili velikost populacije na 530 osebkov (95% interval zaupanja: 130-930 osebkov). Relativna gostota populacije na prioritetnem območju Fontanigg in Rudnika je bila 9 osebkov/ha ter 48 osebkov/ha vodne površine.

Na podlagi rezultatov starostne in spolne strukture ocenjujemo populacijo močvirske sklednice v Krajinskem parku Sečoveljske soline kot vitalno. Od 367 močvirskih sklednic smo spol določili 248 osebkom. Skupno smo ulovili 136 samic (F) in 112 samcev (M). Ostalim 119 osebkom spola nismo določili, zaradi neizraženih sekundarnih spolnih znakov. Skupno je bil delež samic najvišjii (37,0 %), razmerje med samicami in samci pa 1:1,2 v prid samic. Delež subadultnih osebkov (32,4 %) je bil višji od deleža samcev (30,5 %).

Vsak osebek smo uvrstili v enega izmed 5 predhodno določenih starostnih razredov. Največ močvirskih sklednic smo uvrstili v 4. starostni razred - adulti (39,8 %). V 3. starostni razred mlajši adulti smo uvrstili 22,3 % (n=82), v 1. starostni razred - juvenilni 19,9 % (n=73) in v 2. starostni razred - subadulti pa 12,5 % (n=46). V 5. starostni razred - starejši adulti smo uvrstili 20 osebkov. Slednji je z deležem 5,45 % tudi najmanj zastopan starostni razred. Na območju Fontanigge smo največ močvirskih sklednic uvrstili v 1. starostni razred. Visok delež (40,3 %) juvenilnih osebkov, kaže na uspešno razmnoževanje. V okviru raziskave nismo ulovili letošnjih mladičev, temveč le enoletne osebke iz prejšnjega leta. Pri iskanju gnezd smo bili uspešni samo na območju Rudnika, eno gnezdo pa smo našli tudi na začetku nasipa na območju drugega zgoščevanja.

Na območju Rudnika smo potrdili prisotnost tujerodnih vrst želv. V vršo smo ujeli samico rdečevratke in izven območja parka v kanalu Drnice dve rumenovratki.

3

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

KAZALO VSEBINE VSEBINSKO POROČILO.......................................................................................................3 KAZALO VSEBINE.................................................................................................................4 KAZALO SLIK..........................................................................................................................6 KAZALO PREGLEDNIC.........................................................................................................8 1

UVOD..................................................................................................................................9

2

PREDSTAVITEV VRSTE...............................................................................................10 2.1

SPLOŠEN OPIS......................................................................................................10

2.2

RAZŠIRJENOST.....................................................................................................11

2.3

ŽIVLJENJSKI PROSTOR......................................................................................11

2.4

OGROŽENOST.......................................................................................................12

2.5

VARSTVENI STATUS.............................................................................................12

3

KRAJINSKI PARK SEČOVELJSKE SOLINE...........................................................14

4

METODE DELA..............................................................................................................15 4.1

4.1.1

Fontanigge.................................................................................................................15

4.1.2

Rudnik.........................................................................................................................17

4.2

5

Terensko delo.........................................................................................................18

4.2.1

Fizikalne in kemijske lastnosti vode..................................................................19

4.2.2

Metoda lova s pomočjo vrš..................................................................................19

4.2.3

Morfometrične lastnosti........................................................................................20

4.2.4

Določitev starosti....................................................................................................20

4.2.5

Določitev spola........................................................................................................21

4.2.6

Označevanje.............................................................................................................21

4.2.7

Relativna gostota populacije.................................................................................22

4.2.8

Ocena velikosti populacije....................................................................................22

ISKANJE IN DOLOČITEV POTENCIALNIH LOKACIJ ZA GNEZDA MOČVIRSKE SKLEDNICE...........................................................................................24 5.1

6

Določitev območja raziskave.............................................................................15

ISKANJE GNEZD...................................................................................................24

REZULTATI......................................................................................................................26

4

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

6.1

Prostorska razširjenost močvirske sklednice v Krajinskem parku Sečoveljske soline................................................................................................26

6.2

Naseljenost in ocena velikosti populacije močvirske sklednice v KPSS. . ....................................................................................................................................27

6.3

Spolna in starostna struktura populacije močvirske sklednice v Krajinskem parku Sečoveljske soline..............................................................27

6.4

Aktivnost močvirske sklednice v Krajinskem parku Sečoveljske soline. . ....................................................................................................................................32

6.5

Rezultati monitoringa na Fontaniggeah.........................................................34

6.5.1

Fizikalne in kemijske lastnosti vode na območju Fontanigge......................35

6.5.2

Prostorska razširjenost močvirske sklednice na območju območju Fontanigge.................................................................................................................36

6.5.3

Naseljenost in ocena velikosti populacije močvirske sklednice na območju Fontanigge...............................................................................................37

6.5.4

Spolna in starostna struktura populacije močvirske sklednice na območju Fontanigge.................................................................................................................37

6.6 6.6.1

Fizikalne in kemijske lastnosti vode na območju Rudnika............................40

6.6.2

Prostorska razširjenost močvirske sklednice na območju Rudniku...........42

6.6.3

Naseljenost in ocena velikosti populacije močvirske sklednice na območju Rudnika....................................................................................................43

6.6.4

Spolna in starostna struktura populacije močvirske sklednice na območju Rudnika......................................................................................................................43

6.7 7

Rezultati monitoringa na Rudniku...................................................................40

Rezultati iskanja gnezd močvirske sklednice na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline.....................................................................................45

RAZPRAVA IN ZAKLJUČKI.........................................................................................47 7.1

Prostorska razširjenost močvirske sklednice v Krajinskem parku Sečoveljske soline................................................................................................47

7.2

Naseljenost močvirske sklednice v Krajinskem parku Sečoveljske soline........................................................................................................................48

7.3

Starostna in spolna struktura močvirske sklednice v Krajinskem parku Sečoveljske soline................................................................................................49

7.4

Morfometrične lastnosti močvirske sklednice v Krajinskem parku Sečoveljske soline................................................................................................50

7.5

Iskanje gnezd močvirske sklednice v Krajinskem parku Sečoveljske soline........................................................................................................................51

7.6

Življenjski prostor in dolgoročna ohranitev močvirske sklednice v Krajinskem parku Sečoveljske soline..............................................................52 5

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

8

VIRI IN LITERATURA....................................................................................................55

6

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

KAZALO SLIK Slika 1: Samica (levo) in samec (desno) močvirske sklednice v Krajinskem parku Sečoveljske soline.........................................................................................................11 Slika 2: Močvirski sklednici po izpustu iz vrše...............................................................................14 Slika 3: Krajinski park Sečoveljske soline......................................................................................15 Slika 4: Območje raziskave močvirske sklednice v Krajinskem parku Sečoveljske soline......16 Slika 5: Kanal Stojbe.........................................................................................................................17 Slika 6: Kanal Letališče.....................................................................................................................18 Slika 7: Vodno okno cona AI............................................................................................................19 Slika 8: Manjša vodna okna v cona AII...........................................................................................19 Slika 9: Postavitev vrše v enega izmed večjih vodnih oken na območju Rudnika v coni AII...20 Slika 10: Meritve dolžine in širine trebušnega ter hrbtnega ščita močvirske sklednice ..........21 Slika 11: Samec močvirske sklednice v Krajinskem parku Sečoveljske soline.........................22 Slika 12: Oštevilčenje lusk na hrbtnem ščitu (prirejeno po Martin Turjak, Vamberger, 2008). 23 Slika 13: Raba tal na območju Rudnika..........................................................................................25 Slika 14: Raba tal območju Fontanigge..........................................................................................26 Slika 15: Spolna struktura močvirske sklednice po mesecih v Krajinskem parku Sečoveljske soline...............................................................................................................................29 Slika 16: Starostna struktura populacije močvirske sklednice v Krajinskem parku Sečoveljske soline...............................................................................................................................30 Slika 17: Starostna struktura populacije močvirske sklednice po mesecih v Krajinskem parku Sečoveljske soline.........................................................................................................30 Slika 18: Primerjava skupin (F- samice, M – samci in S – subadulti) glede na porazdelitve dolžine hrbtnega ščita z Box-plot diagramom oziroma t.i. škatle z ročaji...............31 Slika 19: Razmerje med dolžino hrbtnega ščita (CL) in telesno maso (BW) močvirskih sklednic v Krajinskem parku Sečoveljske soline.......................................................32 Slika 20: Najmanjša močvirska sklednica z dolžino hrbtnega ščita 37,9 mm, ki smo jo ulovili v na območju Fontanigg..................................................................................................32 Slika 21: Prikaz dolžin hrbtnih ščitov (CL) močvirskih sklednic glede na starostni razred v Krajinskem parku Sečoveljske soline..........................................................................33 Slika 22: Spolna struktura ulovljenih in ponovno ulovljenih močvirskih sklednic po mesecih v Krajinskem parku Sečoveljske soline..........................................................................34 Slika 23: Starostna struktura ulovljenih in ponovno ulovljenih močvirskih sklednic po mesecih v Krajinskem parku Sečoveljske soline.......................................................................34 Slika 24: Prikaz mest vzorčenj v kanalu Stojbe, Alto, Letališče in Dragonje.............................35 Slika 25: Pošvrečne vrednosti temperature za vsa mesta glede na posamezno lokacijo na območju Fontanigge......................................................................................................36 Slika 26 Prikaz povprečnih vrednosti slanosti za vsa mesta glede na posamezno lokacijo na območju Fontanigge......................................................................................................37 Slika 27: Število ulovljenih močvirskih sklednic na posamezni lokaciji na območju Fontanigge .........................................................................................................................................38 Slika 28: Spolna struktura ulovljenih močvirskih sklednic (n=119) po mesecih na območju Fontanigge......................................................................................................................39 Slika 29: Starostna struktura ulovljenih močvirskih sklednic (n=119) po mesecih na območju Fontanigge......................................................................................................................40 Slika 30: Prikaz mest vzorčenj v coni B, AI, AII in v Jernejevem kanalu na območju Rudnika .........................................................................................................................................41 7

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

Slika 31: Povprečne vrednosti temperature za posamezno lokacijo na območju Rudnika.....42 Slika 32 Povprečne vrednosti slanosti za posamezno lokacijo na območju Rudnika..............43 Slika 33: Število ulovljenih močvirskih sklednic na posamezni lokaciji na območju Rudnika..44 Slika 34: Spolna struktura ulovljenih močvirskih sklednic (n=248) po mesecih na območju Rudnika...........................................................................................................................45 Slika 35: Starostna struktura ulovljenih močvirskih sklednic (n=248) po mesecih na območju Rudnika...........................................................................................................................46 Slika 36: Izplenjeno gnezdo na območju Rudnika, v katerem je bilo najverjetneje 8 jajc........47 Slika 37: Izplenjeno gnezdo.............................................................................................................47

8

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Opis starostnih razredov.........................................................................................21 Preglednica 2: Potek terenskega dela in podatki o vremenu (Vir: KPSS, 2018)......................26 Preglednica 3: Potek terenskega dela in število ulovljenih želv v posameznem mesecu na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline........................................................26 Preglednica 4: Gostota populacije močvirske sklednice na posameznem prioritetnem območju in celotnem parku Sečoveljske soline.........................................................27 Preglednica 5: Število (n) in delež (%) posameznega starostnega razreda po mesecih v Krajinskem parku Sečoveljske soline..........................................................................28 Preglednica 6: Število (n) in delež (%) samic in samcev po starostnih razredih v Krajinskem parku Sečoveljske soline..............................................................................................28 Preglednica 7: Število (n) in delež (%) posameznega starostnega razreda po mesecih v Krajinskem parku Sečoveljske soline..........................................................................29 Preglednica 8: Potek terenskega dela in prikaz števila ulovljenih, označenih in ponovno ulovljenih želv v posameznem mesecu na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline.........................................................................................................32 Preglednica 9: Prikaz lokacij in posameznih vzorčnih mest na območju Fontanigg.................34 Preglednica 10: Najvišje (max), najnižje (min) in povprečne (avg) vrednosti temperature (T) in slanosti (SAL) na posameznem mestu postavitve vrše na območju Fontanigg. .........................................................................................................................................35 Preglednica 11: Potek terenskega dela in število ulovljenih želv v posameznem mesecu na območju Fontanigg........................................................................................................36 Preglednica 12: Število in delež posameznega starostnega razreda po mesecih na območju Fontanigg........................................................................................................................38 Preglednica 13: Delež samic in samcev po starostnih razredih na območju Fontanigg..........38 Preglednica 14: Število in delež posameznega starostnega razreda po mesecih na območju Fontanigge......................................................................................................................39 Preglednica 15: Prikaz lokacij in posameznih vzorčnih mest na območju Rudnika.................40 Preglednica 16: Najvišje (max), najnižje (min) in povprečne (avg) vrednosti temperature (T) in slanosti (SAL) na posameznem mestu postavitve vrše na območju Rudnika...41 Preglednica 17: Potek terenskega dela in število ulovljenih želv v posameznem mesecu na območju Rudnika...........................................................................................................42 Preglednica 18: Število in delež posameznega starostnega razreda po mesecih na območju Rudnika...........................................................................................................................44 Preglednica 19: Delež samic in samcev po starostnih razredih na območju Rudnika.............44 Preglednica 20: Število in delež posameznega starostnega razreda po mesecih na območju Rudnika...........................................................................................................................45 Preglednica 21: Primerjava povprečnih meritev morfometričnih lastnosti iz leta 2013 (Torkar in sod., 2013) in 2018 v Krajinskem parku Sečoveljske soline................................51

9

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

1

UVOD

Močvirska sklednica (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) je na območju Evrope ena izmed najbolj razširjenih sladkovodnih vrst želv (Fritz, 2003). V svetovnem merilu, ima na rdečem seznamu plazilcev status NT (angl. nearly treatened) (IUCN, 2018). V Sloveniji je kot edina predstavnica sladkovodnih vrst, uvrščena v kategorijo prizadeta vrsta (E – endangered), kar pomeni da je njen obstanek na območju Slovenije malo verjeten brez ustreznih ukrepov za zmanjšanje dejavnikov, ki jo potencialno ogrožajo (Pravilni o uvrstitvi … , 2002).

V skladu z Direktivo Sveta o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (Direktiva o habitatih) je območje Sečoveljskih solin s kanalom sv. Jerneja (SI3000240) od leta 2004 opredeljeno kot posebno območje varovanja (pSCI) za močvirsko sklednico (Direktivo Sveta 92/43/EGS). Izvajanje Direktive o habitatih vključuje redno spremljanje stanja, zagotavljanje podatkov o prisotnosti in dinamiki populacije ciljne vrste.

Prisotnost močvirske sklednice v Sečoveljskih solinah je bila potrjena že pred letom 1996 (Krofel in sod., 2009). Podatki o številu opaženih osebkov so temeljili zgolj na podlagi naključjih opazovanj. Prva manjša raziskava močvirske sklednice je potekala leta 2009 (Vamberger, 2009) in leta 2012, v sklopu katere so v sladkovodnem močvirju ob starem rudniku našli 11 osebkov (Torkar, 2012). Kasneje leta 2013 pa je bilo ulovljenih in označenih 44 osebkov (9 samcev, 12 samic in 13 subadultnih osebkov). Največ, kar 34 osebkov je bilo ulovljenih v močvirju ob starem rudniku, ostali pa v sistemu kanalov Stojb in Alta. Na osnovi treh zaporednih meritev je bila populacija ob starem rudniku ocenjena na 112 osebkov (Torkar in sod., 2013).

Namen projektne naloge je bil monitoring populacije močvirske sklednice, ki je v Krajinskem parku Sečoveljske soline opredeljena kot Natura 2000 vrsta. Primarni cilj je bil zagotoviti podatke o prisotnosti in oceniti stanje ohranjenosti vrste v Krajinskem parku Sečoveljske soline ter s tem izpolniti kratkoročne cilje monitoringa. Po mnenju Cowx in sod., (2003) je za oceno ohranjenosti populacij potrebno določiti parametre, kot so: prostorska razširjenost vrste, naseljenost (gostota), spolno in starostno strukturo populacije. Poleg tega je bil namen raziskave tudi odkriti gnezda in določiti potencialna območja gnezdenja močvirske sklednice znotraj parka. Ne nazadnje je bil cilj naloge zagotoviti primerljive podatke za izpolnitev dolgoročnih ciljev Direktive o habitatih. Redno pridobivanje primerljivih podatkov je nujno za dolgoročno učinkovito upravljanje in sprejemanje naravovarstvenih ukrepov, ki so ključni za zagotavljanje in ohranjanje ugodnega stanja ciljne vrste.

10

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

2

PREDSTAVITEV VRSTE Močvirska sklednica: Emys orbicularis (Linnaeus, 1785)

Znanstvena klasifikacija močvirske sklednice je: KRALJESTVO: RAZRED: RED: PODRED: DRUŽINA: PODDRUŽINA: ROD: VRSTA:

2.1

Animalia Reptilia Testudines Cryptodyra Emydidae Emydinae Emys Emys orbicularis

SPLOŠEN OPIS

Močvirska sklednica je mala do srednje velika sladkovodna vrsta želve. Njena velikost (dolžina hrbtnega ščita) je v povprečju od 100 do 230 mm (Frizt in sod., 2005), izjemoma do 300 mm (Arnold in Ovenden, 2004; Kwet, 2009). Glava, vrat in okončine močvirske sklednice so temno rjave barve s spremenljivim vzorcem svetlih lis. Oklep je posut s drobnimi rumenimi pegami, ki so pri samicah žarkasto razporejene (Fritz, 2003; Rogner, 2009). Obarvanost oklepa s starostjo izgine in nastali enobarven rjav, siv ali temno zelen odtenek se sčasoma spremeni v skoraj črnega. Oklep je sestavljen iz hrbtnega (karapaks) in trebušnega ščita (plastron). Koščen in poroženel hrbtni ščit sestavlja pet hrbtnih, štirje pari rebrnih, štiriindvajset robnih in ena tilnična plošča. Trebušni ščit je sestavljen iz šestih parnih plošč: vratne, ramenske, prsne, trebušne, bedrne in zadnjične (Mršić, 1997; Tome, 2003; Kwet, 2009).

Slika 1: Samica (levo) in samec (desno) močvirske sklednice v Krajinskem parku Sečoveljske soline

11

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

Odrasli samci so praviloma nekoliko manjši od samic, imajo vbočen trebušni ščit, bolj ukrivljene kremplje, debelejši rep in kloako bližje konici repa. Eden izmed sekundarnih znakov spolne raznolikosti je tudi obarvanost šarenice, ki pa se tekom leta spreminja. Šarenica samcev je lahko belkaste, rumenkaste ali oranžno-rdeče barve, samice pa imajo svetlečo rumeno do zeleno barvo (Kwet, 2009). Življenjska doba močvirske sklednice je do 70. leta starosti (Arnold in Ovenden, 2004; Kwet, 2009). Uvršča se v skupino mesojedih želv, hkrati pa velja za prehranskega oportunista. Pod vodo se najpogosteje prehranjuje z žuželkami (tako vodnimi kot kopenskimi) in njihovimi ličinkami, raki, mehkužci, polži, ribami, mrhovino in vodnimi rastlinami (Cafuta, 2001; Arnold in Ovenden, 2004; Kwet, 2009).

Močvirska sklednica je edina predstavnica rodu Emys in velja za politipsko vrsto (Cafuta, 2001). Do sedaj je bilo ugotovljenih več podvrst (najmanj 13), ki so združene v 9 evolucijskih linij glede na izvorno geografsko območje (Kwet, 2009; Vamberger in sod., 2015). Glede na rezultate genetskih raziskav je vzdolž obale Jadranskega morja in v Istri vse do Grčije, prisotna podvrsta Emys orbicularis hellenica (Fritz, 2001; Fritz in sod., 2005; Pedall in sod., 2010; Vamberger et al. 2015).

V Sloveniji je močvirska sklednica aktivna od marca do novembra. V času aktivnega obdobja je optimalna dnevna temperatura za aktivnost sklednice med 20 in 24°C. Obdobje mirovanja, ki ga močvirska sklednica preživi zakopana v blatno dno na dnu vodnega telesa, nastopi, ko pade povprečna temperatura vode pod 8°C. Parjenje se začne takoj po zaključenem zimskem mirovanju (Rogner, 2009) in traja praviloma do maja, časovni okvir je neposredno odvisen od zemljepisne širine območja. Večina samic močvirske sklednice odlaga jajca takoj po končanem parjenju, torej med koncem maja in v prvi polovici junija. Inkubacijska doba jajc je 90-117 dni, kar pomeni, da se mladiči izlegajo med avgustom in koncem oktobra. Časovni interval je pogojen tako z geografsko širino, kot z okoljskimi dejavniki (Lebbroni in Chelazi, 1991; Schneeweiss in Jablonsky, 2000). V neugodnih pogojih, se lahko mladiči izležejo šele naslednjo pomlad (Mitrus in Zemanek, 2000).

2.2

RAZŠIRJENOST

Območje razširjenosti se razteza od Zahodne Afrike, do vzhodne Evrope in Centralne Azije, natančneje do ostanka Aralskega jezera (Arnold in Ovenden, 2004; Frizt in sod., 2005).

Večje populacije močvirske sklednice so v zadnjih letih zabeležili na Ljubljanskem barju (Draga pri Igu) in v Beli Krajini, kjer so tudi potrdili uspešno razmnoževanje (Vamberger in Kos, 2011; Vamberger in sod., 2013). Poleg tega so sklednico potrdili tudi v jezeru Komarnik blizu Lenarta, v močvirju v bližini Ribnice, v Jovsih (Vamberger, 2009b), porečju Save (Poboljšaj in sod., 2008) in v Sečoveljskih solinah (Vamberger 2009; Ferjančič, 2013). Z vidika najdb je sklednica najverjetneje prisotna v večini delov države z izjemo visokogorja.

Manjkajo le podatki za Pohorje, Koroško in dolino Savinje (Krofel in sod., 2009).

2.3

ŽIVLJENJSKI PROSTOR

Kot sladkovodna vrsta želve večino časa preživi v vodi, vendar je zanjo kopenski del habitata enako pomemben, saj je nanj vezan razmnoževalni uspeh, sončenje, sezonski premiki, hibernacija in estivacija (Fritz in sod., 2005). Močvirska sklednica se praviloma pojavlja v plitvejših stoječih do rahlo tekočih celinskih vodnih telesih z mehkim peščenim ali muljastim dnom bogatim z vegetacijo: kali, ribniki, melioracijski kanali, jarki jezera, gozdna močvirja in 12

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

poplavne ravnice (Mršič, 1997; Dupré in sod., 2007; Rogner 2009). Ker je življenjsko odvisna od vode, sta raznolikost življenjskega prostora nujna za uspešno preživetje, saj tekom ontogenetskega razvoja oblikuje različne potrebe. V primeru, da ne more le-teh zadovoljiti znotraj domačega okoliša je primorana k iskanju boljših pogojev. Kot predstavnik plazilcev ima nestalno telesno temperaturo (poikilotermni organizem), zato potrebuje primerna mesta za sončenje in prezimovanje, kot so zmerno poraščeni bregovi in brežine vodnih teles (Rogner, 2009). Poleg tega potrebuje tudi zadosten vir hrane, kot so vodni nevretenčarji, raki, mehkužci, dvoživke in manjše vrste rib, saj je kot prehranski generalist na vrhu prehranjevalne verige (Lebboroni and Chelazzi 1991; Drobenkov 1999; Kotenko 2000).

Močvirska sklednica je prisotna tudi v brakični (polslani), vodi praviloma na peščenih ali muljastih obalnih predelih (Arnold in Ovenden, 2004; Kwet, 2009; Rogner, 2009).

2.4

OGROŽENOST

Močvirsko sklednico ogrožajo številni dejavniki, v največjem obsegu predvsem zmanjševanje, drobljenje ali uničenje najprimernejših življenjskih okolij, zaradi preurejanja ali zasipavanja stoječih celinskih vodnih teles in zamočvirjenih površin za namene intenzivnega kmetijstva in urbanizacije (Mitrus, 2000; Ayaz in sod., 2007). Številne populacije so zaradi čiščenja drenažnih kanalov, urejanja brežin, agrokemične kontaminacije in strojne obdelave zemlje izginile iz številnih območij v Italiji (Gariboldi in Zuffi, 1994), Franciji (Cheylan, 1998), na Poljskem (Mitrus, 2000) in Nemčiji (Schneeweiss in Fritz, 2000).

V zadnjem času pa močvirsko sklednico vse bolj ogroža naseljevanje tujerodnih vrst. Izmed tujerodnih vrst je rdečevratka (Trachemys scripta elegans), podvrsta popisane sklednice največji tekmec močvirski sklednici, saj z njo tekmuje za isti prostor in prehranske vire.

Rdečevratka je večja in močnejša, zato v boju s sklednico prevlada in jo posledično tudi fizično izriva. V preteklosti so rdečevratko v Sloveniji množično uvažali in jo prodajali v trgovinah z malimi živalmi. Vrsta lahko ob dobri oskrbi že v enem letu preraste akvaterarij in je posledično zaradi nedovoljenega izpusta v naravo postala splošno razširjena že po vsej Sloveniji (Tome, 2003; Cadi in Joly, 2004; Standfuss in sod., 2016). V Sloveniji je bila potrjena tudi prva uspešna generacija rdečevratke v naravi, kar pomeni, da je vrsta prilagodljiva in se lahko pojavlja tudi v hladnejšem območju njene naravne razširjenosti.

Posledično predstavlja še večjo nevarnost za izginjanje močvirskih sklednic s teh območjih, saj do sedaj izpuščene rdečevratke na našem območju niso imele potomcev (Vamberger, 2012). Prepoved prodaje rdečevratke v Sloveniji je bila le začasna rešitev, saj so trgovci nemudoma pričeli uvažati rumenovratko (Trachemys scripta scripta), ki je le druga podvrsta popisane sklednice (Standfuss in sod., 2016).

2.5

VARSTVENI STATUS

Močvirska sklednica ima v okviru svetovne zveze za varstvo narave (IUCN Red List of Threatened Species) na rdečem seznamu plazilcev status NT (angl. nearly treatened) (IUCN, 2018). V Sloveniji je kot edina predstavnica sladkovodnih vrst, uvrščena v kategorijo prizadeta vrsta (E – endangered), kar pomeni, da je njen obstanek na območju Slovenije malo verjeten, brez ustreznih ukrepov za zmanjšanje dejavnikov, ki jo potencialno ogrožajo (Ur.l. RS št. 82/02, 42/10). V okviru evropske zakonodaje, poleg zgoraj omenjenega seznama pomembnih živalskih ter rastlinskih vrst Direktive o habitatih (Priloga II), je varstveni status močvirske sklednice določen še z mednarodnim sporazumom Bernske 13

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

konvencije (II. dodatek). Poleg evropske je v okviru domače zakonodaje zaščitena še z Uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah (Ur.l. RS št. 46/2004, 109/04, 84/05, 115/07, 96/08).

Slika 2: Močvirski sklednici po izpustu iz vrše.

14

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

3

KRAJINSKI PARK SEČOVELJSKE SOLINE

Krajinski park Sečoveljske soline s površino približno 750 ha leži v Slovenskem primorju, natančneje na južnem delu občine Piran in predstavlja specifičen solinski ekosistem z redkimi habitatnimi tipi, rastlinskimi in živalskimi vrstami. Območje parka poleg Sečoveljskih solin obsega tudi polotok Sečo. Podnebje Koprskega primorja z malo padavinami (okrog 1000 mm/leto) je najtoplejše v Sloveniji in glede na temperaturne razmere izrazito sredozemsko. Značilne so mile zime s povprečno januarsko temperaturo nad 3°C in vročim poletjem, s povprečno temperaturo med 23 in 25°C. Najtoplejši mesec je julij (Škornik, 2012).

Drnica (kanal Grande) deli krajinski park na dva dela, in sicer na manjši severni del Lera in večji južni del Fontanigge (Križan, 1988; Škornik, 2012). Lera, 294 ha veliko območje, je še dandanes aktivni del solin, kjer pridelujejo sol v skladu s srednjeveško tradicijo. Deli se na predel kristalizacije in na predel zgoščevanja morske vode. Sedimentni nasipi in dno bazenov za izhlapevanje ter sedimentni kanali so izpostavljeni konstantni eroziji. Območje Fontanigg, s 314 ha veliko površino (KPSS, 2018), leži med kanalom Grande in reko Dragonjo. Zahodno mejo območja predstavlja morski visokovodni nasip, vzhodno pa kmetijska površina. Pridelava soli na tem območju je sicer opuščena že več desetletji (Križan B., 1988), še vedno pa se uporablja pri pripravi slanic, kot območje zgoščevanja morske vode za proizvodnjo soli na Leri. 175 ha je namenjenih delni rabi za vzdrževanje nivojev vode za gnezdenje ptic (Škornik, 2012). Naravne vrednote Sečoveljskih solin se poleg Uredbe o Krajinskem parku Sečoveljske soline (Ur.l.RS št.29/2001), varujejo tudi po Direktivi o habitatih (SI3000240) in Direktivi o pticah (SI5000018).

Slika 3: Krajinski park Sečoveljske soline

15

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

4

METODE DELA

4.1

Določitev območja raziskave

Po predhodnem ogledu, glede na obstoječo literaturo (Torkar in sod., 2013) in mnenje upravljavca parka (Škornik, 2018), smo za močvirsko sklednico določili dve prioritetni območji. Območje Krajinskega parka Sečoveljske soline je razdeljeno na manjša območja oziroma toponime (poligone) z jasno določenimi mejami, ki so bila poimenovana že v preteklosti (Škornik, 2012). Pri določitvi prioritetnih območij smo se tako naslonili na obstoječo razdelitev območij. Za prvo prioritetno območje smo določili sistem kanalov na Fontaniggeah in za drugo območje Rudnika, ki obsega sladkovodno močvirje ob starem rudniku (Korea). V območje Rudnika smo vključili tudi zgornji del Jernejevega kanala, ki je bil kot območje Natura 200 opredeljen izključno zaradi močvirske sklednice.

Slika 4: Območje raziskave močvirske sklednice v Krajinskem parku Sečoveljske soline

4.1.1 Fontanigge Fontanigge so 314 ha veliko območje (KPSS, 2018) med kanalom Grande in reko Dragonjo, v katerem prevladujejo obmorska slanišča (Škornik, 2012). Na Fontaniggeah smo opredelili 38 ha veliko prioritetno območje močvirske sklednice, ki se razprostira čez več poligonov, vendar pa ne zajema njihove celotne površine. Potencialno območje predstavlja predvsem mreža kanalov (odcednih jarkov) z brakično vodo na zahodnem obrobju poplavljenih 16

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

muljastih polojev, in sicer kanali: Stojbe, Alto, Letališče in kanal reke Dragonje. Vključili smo celotno območje Stojb (17,7 ha), na katerem je pod nasipom zgrajen kanal, ki sega do letališča. Brežine jarka so zaraščene z navadno trstiko (Phragmites australis), obmorskim ločkom (Juncus maritima), grmovjem črnega trna (Prunus spinosa) in šipka (Rosa canina) ter tujerodno vrsto trsteniko (Arundo donax), ki pospešeno zarašča obrobje nasipov. Na območju Alta so šele po letu 2010 zgradili nov nasip in s tem ustvarili kanal s sladko vodo, v katerega odteka voda z letališča Portorož. Vendar je kanal ob višjem vodostaju povezan s slano vodo, tako da lahko slanost zelo naraste in se izenači z morsko vodo. Za obrežje je značilno bolj slano travišče, zlasti na strani, kjer je kanal povezan z zgoščevalnim bazenom. V kanalu Letališče ob letališču Portorož je kljub odtekanju sladke vode iz letališča in številnih manjših podzemnih izvirov voda brakična. Slanost lahko precej naraste, zlasti v bližini stika z zgoščevalnimi bazeni iz območja Alta. Obrežje kanala je zaraščeno z črnim trnom, glogom (Crataegus), robidovjem (Rubus fruticosus) in trsteniko. Območje reke Dragonje predstavlja izlivni del, ki leži za protipoplavnim nasipom. Bregove in nižje predele nasipa s trstičjem vse bolj prerašča trstenika Pred izlivnim delom so na levi strani obrežni halofitni travniki z obrežno lobodiko (Suadea maritima), obmorskim ločkom in obmorskim šašem (Carex extensa).

Slika 5: Kanal Stojbe

17

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

Slika 6: Kanal Letališče

4.1.2 Rudnik Območje ob starem rudniku oziroma Korea, kot ji pravijo domačini, je bilo nekoč odlagališče rudniške jalovine, po opustitvi dejavnosti ter zaprtju rudnika, je to območje zalila sladka voda.

Območje Rudnika z velikostjo 6,3 ha, meji na zahodni strani z območjem Lera, na vhodu pa jo obdajajo naprej kolesarska pot Parenzana, njive, magistralna cesta ter naselje Sečovlje (Škornik, 2012). V nekaj desetletjih se je območje zaraslo s trstiko in drugo vegetacijo z izjemo posameznih vodnih oken, v katerih ostane voda tudi v poletnih mesecih (Škornik, 2012). Strme nasipe poleg trstičja močno prerašča tudi lepljiva ditrihovka (Dittrichia viscosa).

V poletnem času so značilne evtrofične razmere (Torkar in Gomboc 2012). Po letu 2013 pa so območje izkopali in v okviru projekta Mansalt (LIFE 09 NAT/SI/000376) zgradili dva večja poglobljena bazena, zajezena s strmimi umetno zgrajenimi nasipi, ki sta med seboj ločena z večjo ruderalno površino (KPSS, 2018). Na vzhodnem delu se poleg bazenov nahaja še plitvejše in bolj odprto močvirnato trstišče, v katerem je več manjših vodnih oken. Tik pod razglediščem na kolesarski poti Parenzane, so namensko izkopali še dodatno vodno okno, ki je namenjeno močvirski sklednici (Škornik, ustno).

18

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

Slika 7: Vodno okno cona AI

Slika 8: Manjša vodna okna v cona AII

4.2

Terensko delo

Terensko delo je potekalo v poletnih mesecih od 25.5. do 12.10.2018. Z raziskavo smo začeli nekoliko pozno, prve sklednice so po mnenju upravljavca vidne že v marcu (Škornik, 2018) oziroma v prvi polovici aprila (13.4.2013) (Torkar in sod., 2013). Kot glavno metodo smo uporabili metodo lova s pomočjo vrš. Terensko delo smo izvedli ob lepem vremenu in v času 19

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

normalnih vodostajev. Vse ujete osebke smo na mestu ulova izmerili, določili spol, starostni razred in jih označili s piljenjem robnih lusk. Zabeležili smo datum in mesto ulova ter posebnosti, ki smo jih opazili na želvi, kot so poškodbe, anomalije oklepa, obraščenost, prisotnost zajedavcev ipd. (Mazzotti, 1995). Vse ujete osebke smo foto-dokumentirali (fotografirali smo hrbtni in trebušni ščit ter posebnosti) in jih na mestu ulova izpustili. Podatke smo sproti vnašali v podatkovno bazo s programom Wildlife Recorder in s programom Excel 7 ter jih kasneje statistično obdelali.

4.2.1

Fizikalne in kemijske lastnosti vode

Tedensko smo na posameznem vzorčnem mestu izmerili temperaturo (°C) in prevodnost, s pomočjo katere smo pri dani temperaturi izračunali slanost (‰). Slanost smo izračunali s pomočjo spletnega pretvornika: http://www.fivecreeks.org/monitor/sal.shtml.

4.2.2

Metoda lova s pomočjo vrš

Pri terenskem vzorčenju smo izbrali metodo lova s pomočjo vrš in naključne najdbe (lov s pomočjo rok). Za metodo lova s pomočjo vrš smo se odločili, ker se je v preteklosti izkazala za najbolj učinkovito (Torkar in sod., 2013) in zaradi relativno poznega začetka raziskave (konec maja), ko je trstičje že močno razraslo in otežuje pregled tal in tipanje dna (Meeseke, 2006). Metodo lova s pomočjo vrš smo izbrali tudi na podlagi razpoložljive terenske opreme, razgibanega in obsežnega terena z globljimi vodnimi okni.

Vrše smo imeli postavljene tri dni v tednu. Vsako vršo smo v dopoldanskem času pregledali in jo tretji dan odstranili. Časovni razmik med postavitvijo in pregledom vrše je bil največ 24 ur. Vrše smo namestili tako, da je slaba tretjina ostala izven vode (Vamberger in Kos, 2011).

Na ta način smo preprečili možnost utopitve želv. Vrše smo pritrdili s pomočjo debelejše vrvi na večje skupke trsja, ob drevesa ali postavljene lesene kole. Za vabo smo uporabili še zamrznjene morske ribe (sardele).

Slika 9: Postavitev vrše v enega izmed večjih vodnih oken na območju Rudnika v coni AII

20

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

4.2.3

Morfometrične lastnosti

Vsem ulovljenim osebkom smo izmerili naslednje osnovne morfometrične lastnosti: dolžino hrbtnega ščita (0,1 mm natančno), širino hrbtnega ščita (0,1 mm natančno), dolžino trebušnega ščita (0,1 mm natančno) in širino trebušnega ščita (0,1 mm natančno ) ter maso (0,1 g natančno) (Zuffi in Gariboldi, 1995 Dinҫer in sod., 2007; Vamberger, 2008).

Slika 10: Meritve dolžine in širine trebušnega ter hrbtnega ščita močvirske sklednice (Prirejeno po Martin Turjak, Vamberger M., 2008)

4.2.4

Določitev starosti

Starost močvirske sklednice smo ocenili na podlagi vidnega predela rasti med ploščicami na plastronu (angl. growth range) in obrabe letnic oziroma rastnih obročev na karapaksu in prsni plošči (pectorale) na plastronu (Castant, 1988; Zug, 1991). Vsak osebek smo uvrstili v enega izmed 5 starostnih razredov, ki smo jih določili po Olivier (2001) in jih, zaradi vidnih znakov počasne rasti (v fazi rasti se začetne letnice že »brišejo), priredili na obravnavano območje (Olivier in Ferjančič, 2018).

Pri določevanju starosti smo bili pozorni tudi na razliko med primarnimi in sekundarnimi rastnimi obroči, ki se lahko pojavijo v času poletne estivacije oziroma ob drugih izrednih dogodkih (Wilson in sod., 2003). Točno starost smo lahko določili le do starosti 5 let, torej juvenilnim osebkom in pri tistih subaldutih, ki so imeli še jasno vidne rastne obroče (Olivier, 2001). Opisani način je le približek prave starosti, ki se jo najbolj natančno določi z markiranjem (Tarman, 1992). Poleg tega je določitev starostih razredov lahko zelo različna (Mazzotti, 1995; Vamberger 2008, Torkar in sod., 2013).

21

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

Preglednica 1: Opis starostnih razredov Starostni razred Ime razreda Določene lastnosti starostnega razreda - predel rasti je dobro viden 1 juvenilni - število letnic (rastnih obročev) je največ 5 (0-5 let) - predel rasti je še vedno viden 2 subadulti - število letnic (rastnih obročev) je večje od 5 (>5 let) - predel rasti ni več viden 3 mlajši adulti - letnice (rastni obroči) so izrazite in dobro vidne - predel rasti ni več viden, 4 adulti - letnice (rastni obroči) so delno vidni, del oklepa je gladek - predel rasti ni več viden, 5 starejši adulti - letnice (rastni obroči) niso vidni, oklep je popolnoma gladek

4.2.5

Določitev spola

Ujetim osebkom smo določili spol na podlagi sekundarnih spolnih znakov (Zuffi in Gariboldi, 1995). Med samce smo uvrstili osebke z vbočenim trebušnim ščitom (samice imajo ravnega), z belo ali rdečkasto barvo šarenice (samice imajo svetlo rumeno), daljšim in debelejšim repom ter večjo razdaljo med koncem trebušnega ščita in kloako (Zuffi in Gariboldi, 1995; Cordero Rivera in Fernandez Ayres, 2004, Dupré in sod., 2007). Spol smo določili le odraslim osebkom, torej vsem tistim, pri katerih predel rasti ni bil več viden (Castanet, 1988). Mlajše osebke v starostnem razredu 1 in 2 smo uvrstili v skupno kategorijo subadulti (S). Za določitev spolne strukture smo tako opredelili tri kategorije: subadulti (S), samci (M) in samice (F).

Slika 11: Samec močvirske sklednice v Krajinskem parku Sečoveljske soline

4.2.6

Označevanje

Osebke smo pred izpustom ustrezno označili. Med številnimi opisanimi načini označevanja smo se odločili za piljenje robnih (marginalnih) lusk (Stubbs in sod., 1984; Kuchling, 1987; Vamberger, 2012). Gre za metodo, pri kateri osebke označimo na podlagi predhodno 22

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

določenega formularja na oklepu, pri katerem imajo robne luske različne številke. Glede na predhodne podobne raziskave (Vamberger, 2008; Ayaz in Ҫiҫek, 2011), se je ta metoda izkazala kot zelo učinkovita, saj se z majhno zarezo v premeru 3-5 mm odstrani le nekaj roževine in pri tem osebka ne poškodujemo, poleg tega pa ostanejo zareze vidne več let.

Ker obstaja več formularjev smo se odločili za tistega, ki je bil največkrat uporabljen v Sloveniji (Vamberger, 2012) in v prehodni raziskavi močvirske sklednice v parku (Ferjančič, 2013).

Slika 12: Oštevilčenje lusk na hrbtnem ščitu (prirejeno po Martin Turjak, Vamberger, 2008)

4.2.7 Relativna gostota populacije Gostota populacije je podatek o številu osebkov na površinsko enoto (Tome, 2006). Pri tem je potrebno navesti velikost prostora, na katerem živi populacija. V primeru, da meje razširjenosti populacije niso znane, se lahko populacijsko velikost posameznih lokalnih populacij izrazi z relativno gostoto (Krebs, 1999). Z relativno gostoto se lahko primerja populacijsko gostoto med območji, vendar pa ne kaže pravih absolutnih vrednosti (Sutherland, 2000; Vrezec in sod., 2006). Relativna gostota v našem primeru predstavlja število osebkov ulovljenih na enoto vodne površine.

Rel.gostota = št. osebkov / enota vodno površino

4.2.8 Ocena velikosti populacije Za oceno velikosti populacije smo uporabili metodo lova in ponovnega ulova (LPL) (angl. capture and recapture method). Za ocenjevanje velikosti populacije po LPL metodi je več modelov (Tarman, 1992). Izbrali smo Schnablovo metodo (Schnabel, 1938), za katero se predpostavlja zaprtost populacije, kar pomeni da se njena številčnost med prvim in drugim lovom ni spremenila. Kljub temu, da so populacije v naravi vedno odprte pa ima dobljena ocena vseeno aproksimativno in s tem ekološko vrednost (Tarman, 1992). Scnablova metoda je podobna Petersonovi (Lincolnova metoda), formula za izračun je:

23

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

Ni = ocena velikosti populacije Mi = število ponovno ujetih že označenih osebkov v času i Ci = skupno število ujetih osebkov v času i Ri = število že označenih osebkov v času i

24

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

5

ISKANJE IN DOLOČITEV POTENCIALNIH GNEZDA MOČVIRSKE SKLEDNICE

LOKACIJ

ZA

Podrobne raziskave o časovnem okviru parjenja, odlaganju jajc, velikosti gnezda in lokacij gnezd na območju parka še ni bilo (Vamberger, 2009; Torkar in sod., 2013).

5.1

ISKANJE GNEZD

Gnezda smo iskali od maja do septembra, torej v času ko močvirske sklednice odlagajo jajca in se izlegajo mladiči. Znotraj Krajinskega parka Sečoveljske soline smo ciljno pregledali neporasla in z rastlinjem revna osončena mesta, usmerjena na jug ali jugovzhod v bližini vodni teles in zgornje dele brežin kanalov. Poleg tega smo pregledali vse potencialne kmetijske površine z nižjo vegetacijo kot so njive, ekstenzivni sadovnjak, kmetijsko zemljišče v zaraščanju in vinograd. Pri iskanju smo bili pozorni na sveže izkopana gnezda, ki se opazi kot nekakšen »čep« (pokrov) na vrhu gnezda, ki ga močvirska sklednica naredi po odlaganju jajc. Pozorni smo bili na izplenjena gnezda, torej izkopane luknje z ostanki jajčnih lupin. Na nekaterih lokacijah smo postavili tudi foto pasti (Rogner, 2009).

Na območju Rudnika smo pregledali približno 3 ha površine znotraj območja Rudnika (brez vodnih površin) in približno 6 ha kmetijske površine na drugi strani kolesarske poti Paranzana, ki leži znotraj Krajinskega parka Sečoveljske soline. Kljub temu, da območju Rudnika prevladuje zamočvirjeno zemljišče, predstavljajo neporaščeni napisi potencialno območje za gnezdenje močvirskih sklednic. Na drugi strani kolesarske poti prevladujejo njive (dobra 2 ha) in kmetijsko zemljišče v zaraščanju (1 ha).

Slika 13: Raba tal na območju Rudnika

25

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

Na območju Fontanigg smo pregledali okoli 31 ha veliko območje. Podobno kot na Rudniku tudi na območju Fontanigg prevladuje zamočvirjeno zemljišče, pri pregledu smo bili pozorni predvsem na brežine kanalov in manj porasle dele kmetijskih površin. Gnezda smo iskali predvsem na površinah, zasajenih z vinsko trto (Vitis vinifera), vključno z obračališči in potmi v vinogradu ter neporaslih brežinami pri vinogradu na terasah (7 ha).

Slika 14: Raba tal območju Fontanigge

26

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

6

REZULTATI

V času, ko je vrsta najbolj aktivna in se pojavlja tudi v največjem številu (Cadi in sod., 2008), smo opravili 38 terenskih dni. Najbolj intenzivno smo pojavljanje in številčnost močvirske sklednice spremljali v mesecih junij, julij, avgust in september. Največji lovni napor (vseh 38 dni) smo opravili na območju Rudnika, kjer je bilo v preteklosti opaženih največ osebkov (Torkar, 2012; Torkar in sod., 2013; Škornik, 2018).

Preglednica 2: Potek terenskega dela in podatki o vremenu (Vir: KPSS, 2018). i Datum postavitve vrš Vreme Povprečna temperatura zraka (°C) 1 29.05. – 30.05.2018 jasno 23,8 2

05.06. – 06.06.2018

jasno

22,9

3

12.06. – 13.06.2018

pretežno jasno

24,9

4

19.06. – 20.06.2018

pretežno jasno

23,4

5

28.06. – 29.6.2018

oblačno

22,1

6

10.07. – 11.07.2018

jasno

24,1

8

18.07. –19.07.2018

jasno

25,1

9

24.07. – 25.07.2018

jasno

25,4

1 0 11

31.07. – 01.08.2018

jasno

28,4

08.08. – 09.08.2018

jasno

26,6

1 2 1 3 1 4 1 5 1 8 1 9 2 0 2 1 2 2

14.08. – 15.08.2018

oblačno

24,8

21.08. – 22.08.2018

jasno

27

28.08. – 29.08.2018

jasno

23,3

05.09. – 06.09.2018

pretežno jasno

21,8

11.09. – 12.09.2019

jasno

22,7

18.09. – 19.09.2018

pretežno jasno

22,6

26.09. – 27.09.2018

jasno

14

03.10. –04.10.2018

jasno

16,7

11.10. - 12.10.2018

jasno

16,4

6.1

Prostorska razširjenost močvirske sklednice v Krajinskem parku Sečoveljske soline

Na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline smo močvirsko sklednico potrdili na prioritetnem območju Fontanigge in Rudnika-Korea na vseh lokacijah, razen v izlivnem kanalu reke Dragonje. Skupno smo ulovili 367 močvirskih sklednic, od tega 248 na območju Rudnika.

Preglednica 3: Potek terenskega dela in število ulovljenih želv v posameznem mesecu na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline.

27

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

Število terenskih dni Število ulovljenih želv

Maj

Junij

Julij

Avgust

2 37

8 140

7 93

9 50

Septembe r 8 40

Oktober 4 7

Največ želv smo ulovili v mesecu juniju (n=140) in najmanj v oktobru (N=7). Vendar je pri tem potrebno upoštevati, da zaradi poznega začetka z raziskavo in časovne omejitve, nismo izvedli enakega lovnega napora v vseh mesecih, kar vpliva na rezultate in jih nekoliko spremeni. Glede na to, da se prve osebke med sončenjem lahko opazi v začetku marca (Škornik, 2018) oziroma začetku aprila (Torkar in sod., 2013), bi najverjetneje meseca aprila in maja lahko ulovili podobno število osebkov kot junija ali julija. Poleg tega, bi glede na visoke temperature do konca meseca oktobra, najverjetneje ulovili veliko več želv.

Z metodo lova in ponovnega ulova smo ugotovili, da močvirske sklednice prehajajo med območjema Rudnik in Fontanigge. Ulovili smo 3 močvirske sklednice, ki so se z območja Fontanigge premaknile na Rudnik. Med njimi je bil tudi samec, ki se je iz Rudnika ponovno premaknil nazaj na Fotanigge. Na obeh prioritetnih območjih smo skupno zabeležili 59 prehodov med lokacijami, največ prehodov smo zabeležili na Rudniku med cono AI in cono AII (N=27 prehodov).

6.2

Naseljenost in ocena velikosti populacije močvirske sklednice v KPSS

Na prioritetnem območju Fontanigge in Rudnika smo izračunali tudi naseljenost (relativno gostoto) populacije. Ker meje razsežnosti populacije niso znane, smo izračunali relativno gostoto glede na prioritetno območje in vodno površino, v kateri smo postavljali vrše.

Relativna gostota populacije na prioritetnem območju Fontanigge in Rudnika je 9 osebkov/ha ter 48 osebkov/ha vodne površine.

Preglednica 4: Gostota populacije močvirske sklednice na posameznem prioritetnem območju in celotnem parku Sečoveljske soline.

Območje Fontanigge Rudnik KPSS Število ulovljenih želv 119 osebkov 248 osebkov 367 osebkov Površina območja 34,9 ha 6,3 ha 750 ha Vodna površina 4,1 ha 3,1 ha 750 ha Relativna gostota populacije/ha 3 osebke/ha 39 osebkov/ha 0,5 osebka/ha Relativna gostota populacije/ha 29 osebkov/ha 79 osebkov/ha / vodne površine

Poleg gostote smo izračunali oceno velikosti populacije v obdobju maj-oktober 2018.

Podatke za izračun ocene velikosti populacije smo zbrali s pomočjo metode lova, označevanja in ponovnega ulova. Z izbrano Schnablovo metodo (Schnabel, 1938), smo skupno ulovili 604 osebke, med katerimi je bilo 237 že označenih v ponovnem ulovu. Na osnovi 38 zaporednih meritev smo za celotno območje parka ocenili velikost populacije na 530 osebkov (95% interval zaupanja: 130 - 930 osebkov).

6.3

Spolna in starostna struktura populacije močvirske sklednice v Krajinskem parku Sečoveljske soline

28

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

Od 367 močvirskih sklednic, smo spol določili 248 osebkom. Skupno smo ulovili 136 samic (F) in 112 samcev (M). Ostalim 119 osebkom spola nismo določili, saj niso imeli izraženih sekundarnih spolnih znakov. Delež samic je največji (37,0 %), razmerje med samicami in samci je 1:1,2 v prid samic. Delež subadultnih osebkov je 32,4 % in je višji od deleža samcev (30,5 %).

Preglednica 5: Število (n) in delež (%) posameznega starostnega razreda po mesecih v Krajinskem parku Sečoveljske soline Spol Maj Junij Julij Avgust September Oktober n % n % n % n % n % n % F 16 43,2 46 32,9 39 41,9 14 28,0 18 45,0 3 42,9 M 18 48,6 39 27,9 21 22,6 13 26,0 17 42,5 4 57,1 S 3 8,1 55 39,3 33 35,5 23 46,0 5 12,5 0 0

Slika 15: Spolna struktura močvirske sklednice po mesecih v Krajinskem parku Sečoveljske soline

Pri primerjavi spolne strukture po mesecih smo ugotovili, da je delež samic v vseh mesecih višji, razen v mesecu oktobru. Največje razmerje med samicami in samci smo zabeležili v mesecu juniju, 1:1,9 v prid samic. Delež subadultov je bil v primerjavi s spoloma višji v mesecu juniju (39,3 %) in avgustu (46 %). V oktobru nismo ulovili nobene močvirske sklednice v kategoriji subadultov. Spolno strukturo smo primerjali tudi s starostnimi razredi.

Starost smo ocenili vsem ujetim močvirskim sklednicam in vsako uvrstili v enega izmed 5 razredov. Delež samic pri vseh starostnih razredih je večji od samcev. Največja razlika je opazna v 5. starostnem razredu – starejši adulti.

Preglednica 6: Število (n) in delež (%) samic in samcev po starostnih razredih v Krajinskem parku Sečoveljske soline Starostni razred samice (F) samci (M) n % n % 3. starostni razred 40 29,4 41 36,6 4. starostni razred 79 58,1 68 60,7 5. starostni razred 17 12,5 3 2,7

V prevladujoči 4. starostni razred - adulti smo uvrstili največ 39,8 % močvirskih sklednic (n=146). V 3. starostni razred - mlajši adulti smo jih uvrstili 22,3 % (n=82), v 1. starostni 29

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

razred - juvenilni 19,9 % (n=73) in v 2. starostni razred - subadulti pa 12,5 % (n=46). V 5. starostni razred - starejši adulti smo uvrstili le 20 osebkov. Slednji je z deležem 5,45 % tudi najmanj zastopan starostni razred.

Slika 16: Starostna struktura populacije močvirske sklednice v Krajinskem parku Sečoveljske soline

Zastopanost posameznega starostnega razreda smo primerjali tudi po mesecih.

Preglednica 7: Število (n) in delež (%) posameznega starostnega razreda po mesecih v Krajinskem parku Sečoveljske soline St. raz.

1.

2.

3.

4.

5.

Maj

Junij

Julij

Avgust

September

Oktober

n

%

n

%

n

%

n

%

n

%

n

%

2 1 11 20 3

5,4 2,7 29,7 54,1 8,1

31 24 17 57 11

22,1 17,1 12,1 40,7 7,9

22 11 28 28 4

23,7 11,8 30,1 30,1 4,3

18 5 12 14 1

36,0 10,0 24,0 28,0 2,0

0 5 11 23 1

0 12,5 27,5 57,5 2,5

0 0 2 5 0

0 0 28,6 71,4 0

30

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

Slika 17: Starostna struktura populacije močvirske sklednice po mesecih v Krajinskem parku Sečoveljske soline

Pri primerjavi starostne strukture po mesecih smo ugotovili, da se vsi starostni razredi pojavljajo v vseh mesecih, razen 1. starostnega razreda. V mesecu septembru in oktobru nismo ulovili juvenilnih osebkov. Delež močvirskih sklednic, ki smo jih uvrstili v 4. starostni razred je v primerjavi z ostalimi višji v vseh mesecih, razen v avgustu. Ne glede na to, da smo največ odraslih osebkov ulovili v mesecu juniju (n=57) je delež tega najvišji v mesecu maju (54,1 %). Vendar je pri tem potrebno poudariti, da smo v mesecu maju izvedli le dva lovna dneva.

Osnovne morfmometrične parametre smo izmerili vsem ujetim močvirskim sklednicam. Pri samicah je povprečna dolžina hrbtnega ščita znašala 133,2 mm (min–max: 108,2-176,1 mm), pri samcih 113,9 mm (min–max: 98,5-147,0 mm), pri subadultih pa 88,8 mm (min–max: 37,9-137,5 mm). Povprečna širina hrbtnega ščita je bila pri samicah 100,7 mm (min–max: 84,2-123,4 mm), samcih 88,2 mm (min-max: 75,9-113,0 mm) in subadultih 72,1 (min–max: 31,3-103,1 mm). Poleg dolžine in širine hrbtnega ščita, smo izmerili še dolžino trebušnega ščita. Povprečna dolžina trebušnega ščita je pri samicah znašala 122,2 mm (min–max: 69,8162,2 mm), pri samcih 96,4 mm (min–max: 78,3-123,5 mm), pri subadultih pa 80,9 mm (min– max: 31,5 – 133,7 mm). Povprečna širina trebušnega ščita je bila pri samicah 77,1 mm (min– max: 59,9-94,2 mm), pri samcih 63,8 mm (min–max: 55,7-80,9 mm), pri subadultih pa 55,6 mm (min–max: 26,7-79,1 mm). Povprečna teža (masa) samic je znašala 391,8 g (min–max: 218-737 g), samcev 220,3 g (min–max: 122-432 g) in subadultov 139,2 g (min–max 11–395 g).

Slika 18: Primerjava skupin (F- samice, M – samci in S – subadulti) glede na porazdelitve dolžine hrbtnega ščita z Box-plot diagramom oziroma t.i. škatle z ročaji. Črna črta na sredini škatle pomeni mediano, zgornji del škatle 25. in spodnji del 75. percentila, ročaji pa označujejo spodnjo in zgornjo mejo porazdelitve. Zunaj ležeče ekstremne vrednosti so označene s črnimi pikami. Dolžine hrbtnih ščitov se signifikantno razlikujejo med skupinami, kar smo dokazali z neparametrično analizo po Mann-Witney testu (p< 0,005)

31

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

Slika 19: Razmerje med dolžino hrbtnega ščita (CL) in telesno maso (BW) močvirskih sklednic v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Z neparametričnim Spearmanovim testom smo potrdili, da je korelacijo med CL in BW statistično značilna ( r=0,97, p<0,001, n=365)

Poleg korelacije med maso (BW) in dolžino hrbtnega ščita (CL) smo slednji parameter primerjali še z starostnimi razredi. Skupino subadultnih osebkov smo tako razdelili na starostna razreda in posebej izmerili morfometrične parametre za juvenilne osebke (n=73) in 2. starostni razred (n=46). Povprečna dolžina hrbtnega ščita je pri juvenilnih osebkih znašala 74 mm (min–max: 37,9-104,6 mm), pri subadultnih pa 111,5 mm (n=73; min–max: 67,9-137,5 mm). Povprečna širina hrbtnega ščita za 1. starostni razred znaša 62,0 mm (min–max: 31,387,8 mm), za 2. starostni razred pa 87,5 mm (min–max: 58,2-103,1 mm). Povprečna dolžina trebušnega ščita pri juvenilnih osebkih znaša 67 mm (min–max: 31,5-99,0 mm), za 2. starostni razred pa 102,1 mm (min–max: 61,4-133,7 mm), povprečna širina trebušnega ščita pri juvenilnih znaša 48,4 (min–max: 26,7-67,9 mm), pri subadultnih pa 66,6 mm (min-max: 44,5-79,1 mm). Povprečna teža (masa) juvenilnih osebkov je bila 81 g (min-max: 11-201 g), pri subadultnih pa 228,3 g (min-max: 59-395 g).

Slika 20: Najmanjša močvirska sklednica z dolžino hrbtnega ščita 37,9 mm, ki smo jo ulovili v na območju Fontanigg

32

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

Slika 21: Prikaz dolžin hrbtnih ščitov (CL) močvirskih sklednic glede na starostni razred v Krajinskem parku Sečoveljske soline

Iz grafa je razvidno, da je dolžina hrbtnega ščita (CL) v povezavi (korelacija) s starostnim razredom in se povečuje po starostnih razredih. Dolžina hrbtnega ščita je največja pri samicah in najmanjša pri juvenilnih osebkih.

6.4

Aktivnost močvirske sklednice v Krajinskem parku Sečoveljske soline

Za ugotavljanje aktivnosti močvirske sklednice v Krajinskem parku Sečoveljske soline smo uporabili podatke, ki smo jih dobili z uporabo metode lova, označevanja in ponovnega lova. Z izbrano metodo smo skupno ulovili 604, od tega jih je bilo v ponovnem ulovu 237 že označenih. V povprečju smo isti osebek ulovil 1,6 krat. Med vsemi, smo največkrat, kar 9 krat, ulovili istega samca močvirske sklednice v 4. starostnem razredu .

Preglednica 8: Potek terenskega dela in prikaz števila ulovljenih, označenih in ponovno ulovljenih želv v posameznem mesecu na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline Maj Junij Julij Avgust Septembe Oktober r Število terenskih dni 2 8 7 9 8 4 Število ulovljenih želv 39 177 146 115 104 23 Število ponovno ulovljenih 2 36 54 65 64 16 želv

Razmerje med samci in samicami je je bilo enako samo meseca maja, v vseh ostalih mesecih je bil delež samic večji od samcev. V vseh mesecih, razen v juniju in avgustu je bil delež samic večji od 40 %. Največje razmerje v prid samcev je bilo v maju (46 %). Največ samic smo ulovili v mesecu juliju (n=66) in najmanj v oktobru (n=10). Podobno smo v juniju ulovili tudi največ samcev (n=49) in subadultov (n=66). Najmanj samcev (n=10) in subadultov (n=4) smo prav tako ulovili v oktobru.

33

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

Slika 22: Spolna struktura ulovljenih in ponovno ulovljenih močvirskih sklednic po mesecih v Krajinskem parku Sečoveljske soline

V vseh mesecih smo ulovili osebke, ki smo jih uvrstili v vse starostne kategorije, kar pomeni da smo v oktobru še vedno ulovili tudi juvenilne osebke. Največ osebkov smo uvrstili v starostni razred adulti, najštevilčnejši je bil mesec junij (n=72) in najmanj mesec oktober (n=12). Starostna razreda juvenilni in subadulti sta bila najmanj zastopana v mesecu maju in oktobru.

Slika 23: Starostna struktura ulovljenih in ponovno ulovljenih močvirskih sklednic po mesecih v Krajinskem parku Sečoveljske soline

34

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

6.5

Rezultati monitoringa na Fontaniggeah

Na območju Fontanigg smo postavili vrše na 4 lokacijah: v kanalu Stojbe, kanalu Alto, kanalu Letališče in v Dragonji. V kanalu Stojbe smo postavili vrše na 4 mestih, v kanalu Alto na 3, v kanalu Letališče na 4 in v izlivnem kanalu reke Dragonje na 1 mestu. Na izbranih lokacijah nismo izvedli enakega lovnega napora, postavitev vrš smo namreč prilagajali glede na slanost in prisotnost vode v kanalu. Od sredine junija v kanalu Stojbe ni bilo več vode na večini mest, v kanalu Alto pa je slanost presegla 40 ‰. Zato smo pojavljanje močvirske sklednice v kanalu Alto spremljali enkrat mesečno. Podobno je veljalo za kanal Letališče, v katerem smo izbirali mesta glede na slanost. V izlivnem kanalu reke Dragonje smo vrše postavili le enkrat, saj v njem nismo ulovili nobene želve, podobno kot v raziskavi leta 2013 (Torkar in sod., 2013). Največji lovni napor smo opravili v kanalu Letališče, v katerem smo ulovili tudi največ želv.

Preglednica 9: Prikaz lokacij in posameznih vzorčnih mest na območju Fontanigg Lokacija Površina območja [ha] Število vzorčnih mest Število terenskih dni Kanal Stojbe 0,08 4 26 Kanal Alto 0,09 3 16 Kanal Letališče 0,32 4 32 Kanal Dragonje 4,1 1 2

Slika 24: Prikaz mest vzorčenj v kanalu Stojbe, Alto, Letališče in Dragonje

35

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

6.5.1 Fizikalne in kemijske lastnosti vode na območju Fontanigge V spodnji preglednici (Preglednica št. 10) so prikazane najvišje, najnižje in povprečne vrednosti temperature ter slanosti vode, ki smo jih izmerili za posamezno mesto na območju Fontanigge.

Preglednica 10: Najvišje (max), najnižje (min) in povprečne (avg) vrednosti temperature (T) in slanosti (SAL) na posameznem mestu postavitve vrše na območju Fontanigg.

Alto 1 Alto 2 Alto 3 Stojbe 1 Stojbe 2 Stojbe 4 Stojbe 5 Letališče 1

Tmax [°C] 28,6 28,5 29,3 24,2 21,7 21,8 21,5 23,7

Tmin [°C] 16,9 17,0 16,5 18,9 21,7 14 21,5 22,6

Tavg [°C] 23,0 22,7 23,0 21,,28 21,7 18,3 21,5 23

SALmax [‰] 40 40 40 11,6 2,8 15,3 2,8 40

SALmin [‰] 13,3 15,9 14,3 3 2,8 2 2,8 12,5

SALavg [‰] 29,2 27,5 27,15 5,8 2,8 8,15 2,8 33,1

Letališče 2 Letališče 3 Letališče 4 Dragonja 1

25,3 24,2 27,8 20,3

19,5 15,2 16,2 19,5

23,6 21,2 23,9 19,9

40 40 33,5 2,8

9,7 6,6 10,5 2,8

25,8 22,6 22,6 2,8

Najvišjo temperaturo smo izmerili v mesecu avgustu v kanalu Alto (29,3°C) in najnižjo v oktobru v kanalu Stojbe (14°C). V kanalu Stojbe je voda mestoma presahnila, zato smo na mestih Stojbe 2 in Stojbe 5 izmerili temperaturo in slanost le enkrat. V spodnji sliki (Slika št.

25) so prikazane povprečne vrednosti za posamezno lokacijo na območju Fontanigg.

Slika 25: Pošvrečne vrednosti temperature za vsa mesta glede na posamezno lokacijo na območju Fontanigge

36

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

Na podlagi opravljenih meritev smo ugotovili, da v nobenem kanalu ni bila sladka voda. V kanalu Stojbe smo na začetku raziskave izmerili najnižjo slanost (2 ‰), kasneje pa je ta narasla do 14 ‰ in po definiciji (ARSO, 2018) presega opredeljene vrednosti za brakično vodo. Kar pomeni, da je bila v poletnem času v vseh kanalih slana voda. Slanost je v sistemu kanalov odvisna od količine padavin in dotoka morske vode preko solinskih polj, sam hidrološki režim, tako v sistemu solinskih polj kot v odtočnih kanalih, pa vodi upravljavec parka. V času raziskave je slanost narasla v poletnih mesecih in ostala visoka do oktobra.

Najnižjo slanost smo izmerili na začetku raziskave v mesecu maju in najvišjo avgusta v kanalu Alto in v kanalu ob letališču. Najvišja slanost vode, pri kateri smo ulovili močvirsko sklednico je bila 30 ‰. Pri tej slanosti smo v kanalu Letališče ulovili 7 želv.

Slika 26 Prikaz povprečnih vrednosti slanosti za vsa mesta glede na posamezno lokacijo na območju Fontanigge

6.5.2 Prostorska razširjenost močvirske sklednice na območju območju Fontanigge Na območju Fontanigge smo ulovili 119 močvirskih sklednic, največ v kanalu Letališče (n=87) in najmanj v kanalu Alto (n=3).

Preglednica 11: Potek terenskega dela in število ulovljenih želv v posameznem mesecu na območju Fontanigg Maj Junij Julij Avgust Septembe Oktober Skupno r Alto 3 0 0 0 0 0 3 Stojbe 7 12 9 0 1 0 29 Letališče / 26 38 23 0 0 87 Izliv Dragonje / 0 / / / / 0

Na območju Fontanigge je bilo med posameznimi lokacijami le malo premikov močvirskih sklednic. Med kanalom Stojbe in Letališče smo zabeležili premik dveh močvirskih sklednic.

Med kanalom Alto in Letališče pa premik le ene želve. Veliko premikov smo zabeležili znotraj kanala Letališče, zlasti med mesti L2 in L4. Največ močvirskih sklednic smo ulovili v kanalu Letališče v vrši L2 (n=33) in L4 (n=29), v kanalu Stojbe pa v vršah S1 (n=11) in S4 (n=10).

37

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

Slika 27: Število ulovljenih močvirskih sklednic na posamezni lokaciji na območju Fontanigge

6.5.3 Naseljenost in ocena velikosti populacije močvirske sklednice na območju Fontanigge Na prioritetnem območju Fontanigge smo izračunali naseljenost (relativno gostoto) populacije. Ker meje razsežnosti populacije na območju Fontanigge niso znane, smo izračunali relativno gostoto glede na prioritetno območje veliko 34,9 ha in vodno površino v kateri smo postavljali vrše (4,1 ha). Relativna gostota populacije za prioritetno območje je 3 osebke/ha in 29 osebkov/ha vodne površine.

Za območje Fontanigge smo izračunali tudi oceno velikosti populacije v obdobju maj-oktober 2018. Podatke za izračun ocene velikosti populacije smo zbrali s pomočjo metode lova, označevanja in ponovnega ulova. Z izbrano Schnablovo metodo (Schnabel, 1938) smo skupno ulovili 186 osebkov, med katerimi je bilo 67 označenih v ponovnem ulovu. Na osnovi 32 terenskih dni smo ocenili velikost populacije na 185 osebkov (95% interval zaupanja: 113256 osebkov).

6.5.4 Spolna in starostna struktura populacije močvirske sklednice na območju Fontanigge Od 119 ulovljenih močvirskih sklednic na območju Fontanigge, smo spol določili 56 osebkom.

Skupno smo ulovili 31 samic (F) in 25 samcev (M). Ostalim 63 osebkom nismo določili spola, saj niso imeli izraženih sekundarnih spolnih znakov. Delež samic (26,95 %) in samcev (21,01 %) je nižji od deleža subadultnih osebkov, ki je znašal kar 52,94 %. Visok delež subadultnih 38

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

osebkov kaže na uspešno razmnoževanje. Razmerje med samicami in samci je 1:1,24 v prid samic.

Preglednica 12: Število in delež posameznega starostnega razreda po mesecih na območju Fontanigg Maj Junij Julij Avgust September Oktober Spol n % n % n % n % n % n % F M S

3 5 2

30 50 29

10 12 16

26,3 31,6 42,1

16 6 25

34,0 12,8 53,2

2 2 19

8,7 8,7 82,6

0 0 1

0 0 100

0 0 0

0 0 0

Slika 28: Spolna struktura ulovljenih močvirskih sklednic (n=119) po mesecih na območju Fontanigge

Pri primerjavi spolne strukture po mesecih smo ugotovili, da je delež subadultov v vseh mesecih višji, razen v mesecu maju. Največje razmerje med subadulti in spoloma je v mesecu avgustu, 1:4,6 v prid subadultov. V maju in juniju smo ulovili več samcev kot samic, v mesecu juliju manj in v mesecu avgustu enako število. Kasneje, v mesecih september in oktober nismo več ulovili nobenega samca ali samice. Na območju Fontanigge smo v mesecu septembru ulovili le eno močvirsko sklednico v kategoriji subadultov. Spolno strukturo smo primerjali tudi s starostnimi razredi. Starost smo ocenili vsem ulovljenim močvirskim sklednicam in vsako uvrstili v enega izmed 5 razredov. Delež samic pri vseh starostnih razredih je večji od samcev, razen v 5. starostnem razredu.

Preglednica 13: Delež samic in samcev po starostnih razredih na območju Fontanigg Starostni razred samice (F) samci (M) n % n % 3. starostni razred 18 58,1 12 48,0 4. starostni razred 12 38,7 11 44,0 5. starostni razred 1 3,2 2 8,0

Na območju Fontanigge smo največ močvirskih sklednic uvrstili v 1. starostni razred. Visok delež (40,3 %) juvenilnih osebkov kaže na uspešno razmnoževanje. Za njim je bil najštevilčnejši 3. starostni razred, z deležem 25,2 % v katerega smo uvrstili 30 osebkov.

Najmanj osebkov smo uvrstili v 5. starostni razred (n=3), z deležem 2,5 %. Delež 4. starostnega razreda je bil nižji v primerjavi z celotnim območjem Krajinskega parka

39

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

Sečoveljske soline in Rudnikom, v ta razred smo uvrstili 23 osebkov (19,3 %). Zastopanost posameznega starostnega razreda smo primerjali tudi po mesecih.

Preglednica 14: Število in delež posameznega starostnega razreda po mesecih na območju Fontanigge.

St. raz.

1.

2.

3.

4.

5.

Maj

Junij

Julij

Avgust

September

Oktober

n

%

n

%

n

%

n

%

n

%

n

%

1 1 4 4 0

10,0 10,0 40,0 40,0 0

12 4 8 12 2

31,6 10,5 21,1 31,6 5,3

19 6 14 7 1

40,4 12,8 29,8 14,9 2,1

16 3 4 0 0

69,6 13,0 17,4 0 0

0 1 0 0 0

0 100 0 0 0

0 0 0 0 0

0 0 0 0 0

Slika 29: Starostna struktura ulovljenih močvirskih sklednic (n=119) po mesecih na območju Fontanigge

Pri primerjavi starostne strukture po mesecih smo ugotovili, da se vsi starostni razredi ne pojavljajo v vseh mesecih. V mesecu majo nismo ulovili osebkov v 5. starostnem razredu. V slednji starostni razred smo uvrstili osebke samo v juniju in juliju, v obeh mesecih je bil delež močvirskih sklednic nižji od 10 %. Na območju Fontanigge je bil delež juvenilnih osebkov najvišji v mesecih junij, julij in avgust. V avgustu je znašal delež juvenilnih osebkov kar 69,6 %. V 2. starostni razred smo uvrstili manj močvirskih sklednic, delež je bil v vseh mesecih nižji od 15 %. Poleg 5. smo tudi v 4. starostni razred uvrstili zelo malo želv. V mesecu septembru smo ulovili le eno močvirsko sklednico, ki smo jo uvrstili v 2. starostni razred, v mesecu oktobru pa nobene.

40

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

6.6

Rezultati monitoringa na Rudniku

Na območju Rudnika (6,3 ha) smo postavili vrše na 4 lokacijah, skupno na 16 različnih vzorčnih mestih. V dveh večjih vodnih oknih cona B in cona AI smo postavili vrše vsak teden izmenjanje na treh različnih mestih. V plitvejšem in bolj odprtem močvirnatem trstičju (cona AII) smo postavili vrše v vseh 8 manjših vodnih oknih. Na vseh lokacijah smo izvedli enak lovni napor, razen v Jernejev kanalu. S postavitvijo vrš v Jernejevem kanalu smo začeli šele v sredini julija. Izbrali smo dve mesti, vendar smo na mesto Jernejev kanal 2 postavili vrše le en teden. V vršo namreč nismo ulovili nobene želve, zato smo to mesto, ki leži skoraj na začetku Jernejevega kanala opustili.

Preglednica 15: Prikaz lokacij in posameznih vzorčnih mest na območju Rudnika Lokacija Površina območja [ha] Število vzorčnih mest Število terenskih dni Rudnik cona B 0,33 3 38 Rudnik cona AI 0,27 3 38 Rudnik cona AII 2,61 8 38 Jernejev kanal 0,27 2 24

Sl ika 30: Prikaz mest vzorčenj v coni B, AI, AII in v Jernejevem kanalu na območju Rudnika

6.6.1 Fizikalne in kemijske lastnosti vode na območju Rudnika

41

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

V spodnji preglednici (Preglednica št. 16) so prikazane najvišje, najnižje in povprečne vrednosti temperature ter slanosti vode, ki smo jih izmerili za posamezno mest na območju Rudnika.

Preglednica 16: Najvišje (max), najnižje (min) in povprečne (avg) vrednosti temperature (T) in slanosti (SAL) na posameznem mestu postavitve vrše na območju Rudnika.

Cona B Cona AI Cona AII(1) Cona AII(2) Cona AII(3) Cona AII(4) Cona AII(5) Cona AII(6) Cona AII(7) Cona AII(8) Jernejev kanal 1 Jernejev kanal 2

Tmax [°C] 27,5 29,4 21,5 25,8 6,7 28,3 25,1 25,1 26,4 15,2 26,6 21,4

Tmin [°C] 17 13,9 21,5 16,9 14 23 14 25,1 26,4 15,2 14,1 21,4

Tavg [°C] 23,2 22,9 21,5 22,3 21,3 25,7 20,5 25,1 26,4 15,2 20,1 21,4

SALmax [‰] 12,0 10,4 7,4 9,7 16,8 8,7 13,1 10,9 9,3 18,0 13,6 7,8

SALmin [‰] 6,0 4,8 7,4 8,0 8,7 7,3 7,4 10,9 9,3 18,0 2,0 7,8

SALavg [‰] 8,1 7,9 7,4 8,6 12,2 8,0 10,5 10,9 9,3 18,0 7,5 7,8

Najvišjo temperaturo smo izmerili v mesecu avgustu v coni AI (29,4°C) in najnižjo v oktobru v coni AII(4) in sicer 14°C, desetinko več pa v Jernejevem kanalu (14,1°C). V coni AII smo vrše postavljali izmenično. V mesecu avgustu pa smo zaradi zelo nizkega vodostaja postavili vrše samo v tista vodna okna ki niso bila izsušena. Zaradi izsušenosti smo tako postavili vrše na mestih cona AII 6 in 7 le enkrat. Enkratno postavitev smo opravili tudi na mestih cona AII(8) in Jernejev kanal 2, ker nismo ulovili nobene želve. Na spodnji sliki (Slika št. 31) so prikazane povprečne vrednosti temperature za posamezno lokacijo na območju Rudnika.

Slika 31: Povprečne vrednosti temperature za posamezno lokacijo na območju Rudnika

42

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

Na podlagi opravljenih meritev smo ugotovili, da nobeno vodno okno na območju Rudnika ni sladkovodno, izmerjena slanost je sicer nižja v primerjavi z območjem Fontanigge. Najnižjo slanost smo izmerili avgusta v Jernejevem kanalu (2 ‰), najvišjo pa v coni AII na vzorčnem mestu 8. v večini vzorčnih mest izmerjene vrednosti presegajo mejo brakične vode (ARSO, 2018), kar pomeni, da je bila voda slana. Slanost je podobno kot na Fontaniggeah odvisna od količine padavin in od dotoka morske vode preko solinskih polj, sam hidrološki režim, tako v sistemu solinskih polj kot v odtočnih kanalih, pa upravlja upravljavec parka. V Jernejev kanalu je slanost odvisna od plimovanja morja in s tem vdora slane vode v notranjost kanala.

V povprečju smo v Jernejevem kanalu izmerili najnižjo slanost (7,5 ‰).

Slika 32 Povprečne vrednosti slanosti za posamezno lokacijo na območju Rudnika

6.6.2 Prostorska razširjenost močvirske sklednice na območju Rudniku Na območju Rudnika smo ulovili 248 močvirskih sklednic, največ v coni AII (n=101) in najmanj v Jernejev kanalu (n=17). Na vseh lokacijah na Rudniku smo izvedli enak lovni napor (n=38 dni), razen v Jernejevem kanalu v katerega smo začeli postavljati vrše šele v juliju (n=24 dni).

Preglednica 17: Potek terenskega dela in število ulovljenih želv v posameznem mesecu na območju Rudnika Maj Junij Julij Avgust Septembe Oktober Skupno r Cona AI 13 33 15 8 6 0 75 Cona AII 12 42 9 5 27 6 101 Cona B 2 26 16 6 4 1 55 Jernejev kanal / / 7 8 2 0 17

Na območju Rudnika smo zabeležili več premikov močvirskih sklednic med lokacijami v primerjavi s Fontaniggeami. Največ premikov smo zabeležili med lokacijo cono AI in cono AII (n=27 prehodov). Najmanj pa med Jernejevim kanalom in cono AII. Močvirskih sklednic, ki smo jih ulovili v Jernejevem kanalu, nismo ulovili na območju Rudnika. Največ močvirskih sklednic smo ulovili v coni AII in sicer v vršah AII2 (n=29) in AII5 (n=26). V coni AII smo najmanj želv ulovili v vršah AII6 (n=3), AII7 (n=1), AII8 (n=0). V coni AI smo 26 močvirskih sklednic ulovili v vršah AI1 in AI2, v AI3 pa 23. V coni B smo največ želv ulovili v vrši B1.

43

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

Slika 33: Število ulovljenih močvirskih sklednic na posamezni lokaciji na območju Rudnika

6.6.3 Naseljenost in ocena velikosti populacije močvirske sklednice na območju Rudnika Na prioritetnem območju Rudnika smo izračunali naseljenost (relativno gostoto) populacije.

Ker meje razsežnosti populacije na območju Rudnika niso znane, smo izračunali relativno gostoto glede na prioritetno območje veliko 6,3 ha in vodno površino v kateri smo postavljali vrše (3,1 ha). Relativna gostota populacije za prioritetno območje na Rudniku je 39 osebkov/ha in 79 osebkov/ha vodne površine.

Za območje Rudnika smo izračunali oceno velikosti populacije v obdobju maj-oktober 2018.

Podatke za izračun ocene velikosti populacije smo zbrali s pomočjo metode lova, markiranja in ponovnega ulova. Z izbrano Schnablovo metodo (Schnabel, 1938) smo skupno ulovili 418 osebkov, med katerimi je bilo 170 označenih v ponovnem ulovu. Na osnovi 38 zaporednih meritev smo ocenili velikost populacije na 347 osebkov (95% interval zaupanja: 115 - 579 osebkov).

6.6.4 Spolna in starostna struktura populacije močvirske sklednice na območju Rudnika Od 248 Ulovljenih močvirskih sklednic na območju Rudnika, smo spol določili 192 osebkom.

Skupno smo ulovili 105 samic (F) in 97 samcev (M). Ostalim 56 osebkom spola nismo 44

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

določili, saj niso imeli izraženih sekundarnih spolnih znakov. Delež samic je bil največji (42,3 %), razmerje med samicami in samci pa 1:1,2 v prid samic. Delež subadultov je bil najnižji (22,6 %). V vseh mesecih raziskave smo ulovili več samic kot samcev, razen v mesecu oktobru.

Preglednica 18: Število in delež posameznega starostnega razreda po mesecih na območju Rudnika Maj Junij Julij Avgust September Oktober Spol n % n % n % n % n % n % F M S

13 13 1

48,1 48,1 3,8

36 27 39

35,3 26,5 38,2

23 15 8

50,0 32,6 17,4

12 11 4

44,4 40,7 14,8

18 17 4

46,2 43,6 10,3

3 4 0

43,9 57,1 0

Slika 34: Spolna struktura ulovljenih močvirskih sklednic (n=248) po mesecih na območju Rudnika

Pri primerjavi spolne strukture po mesecih smo ugotovili, da noben spol ne prevladuje v vseh mesecih ampak se njihovi deleži spreminjajo. Delež samic je bil v vseh mesecih višji razen v maju (delež F in M je enak, 48,1 %) in oktobru, ko smo ulovili več samcev. V maju in juniju smo ulovili več samcev kot samic, v mesecu juliju manj in v mesecu avgustu enako število.

Delež subadultov je bil najvišji le v juniju (38,2 %), v vseh ostalih mesecih pa precej nižji v primerjavi s spoloma (< 20 %). Spolno strukturo smo primerjali tudi s starostnimi razredi.

Starost smo ocenili vsem ujetim močvirskim sklednicam in vsako uvrstili v enega izmed 5 razredov. Delež samic je bil v vseh starostnih razredih višji od samcev.

Preglednica 19: Delež samic in samcev po starostnih razredih na območju Rudnika Starostni razred samice (F) samci (M) n % n % 3. starostni razred 22 22,0 29 33,3 4. starostni razred 67 63,0 57 65,5 5. starostni razred 16 15,0 1 1,2

Na območju Rudnika smo največ želv uvrstili v 4. starostni razred - adulti (n=124). V primerjavi z ostalimi razredi je znašal delež 4. starostnega razreda kar 50 %. Za njim je bil najštevilčnejši 3. starostni razred, v katerega smo uvrstili 51 osebkov (20,5 %). Najmanj osebkov smo uvrstili v 5. starostni razred (n=17), z deležem 6,8 %. V 1. starostni razred (juvenilni) smo uvrstili 24 (9,6 %) in v 2. (subadulti) pa 32 osebkov (12,9 %).

45

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

Preglednica 20: Število in delež posameznega starostnega razreda po mesecih na območju Rudnika.

St. raz.

1.

2.

3.

4.

5.

Maj

Junij

Julij

Avgust

September

Oktober

n

%

n

%

n

%

n

%

n

%

n

%

1 0 7 16 3

3,7 0 25,9 59,3 11,1

18 21 10 44 9

17,6 20,6 9,8 43,1 8,8

3 5 13 22 3

6,5 10,9 28,3 47,8 6,5

2 2 8 14 1

7,4 7,4 29,6 51,9 3,7

0 4 11 23 1

0 10,3 28,2 59,0 2,6

0 0 2 5 0

0 0 28,6 71,4 0

Slika 35: Starostna struktura ulovljenih močvirskih sklednic (n=248) po mesecih na območju Rudnika

Pri primerjavi starostne strukture po mesecih smo ugotovili, da se vsi starostni razredi ne pojavljajo v vseh mesecih. V mesecu maju nismo ulovili osebkov v 2. starostnem razredu. V slednji starostni razred nismo uvrstili osebke niti v oktobru. Podobno velja za 1. starostni razred. V mesecu maju smo ulovili 1 juvenilni osebek in nobenega v septembru ter oktobru.

Poleg slednjih je bil maloštevilen tudi 5. starostni razred, ki je imel največji delež v maju (11,1 %). Na območju Rudnika je bil delež močvirskih sklednic v 4. starostnem razredu najvišji in v povprečju več kot 40 % v vseh mesecih. Največ osebkov smo v ta razred uvrstili junija n=44).

Takoj za 4. razredom smo največ sklednic uvrstili v 3. starostni razred, v katerega smo v povprečju uvrstili 25,1 %.

6.7

Rezultati iskanja gnezd močvirske sklednice na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline

V Krajinskem parku Sečoveljske soline smo ulovili juvenilne osebke na obeh območjih raziskave in s tem potrdili uspešno razmnoževanje. Na območju Fontanigge visok delež (40,34 %) juvenilnih osebkov kaže na uspešno razmnoževanje Na območju Rudnika pa smo v 1. starostni razred uvrstili le 24 (9,60 %), v 2. starostni razred pa 32 osebkov (12,90 %). Po pregledu samic (n=136) smo v mesecu juniju našli 3 osebke z znaki gradivnosti, in sicer 1 samico in 2 subadultna osebka. V okviru terenske raziskave nismo ulovili letošnji mladičev ampak le enoletne osebke (lanskoletne).

46

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

Pri iskanju gnezd smo bili uspešni samo na območju Rudnika. Izkopana gnezda smo našli na nasipu med conama AI in AII ter na zahodnem bregu cone AI. Gnezda so bila na samem vrhu precej strmega nasipa (naklon > 45°), in sicer na manj poraslem predelu na katerem je bila zemlja. Nekaj gnezd smo našli na bolj zaraščenem predelu z lepljivo ditrihovko (Dittrichia viscosa). Ker smo na omenjenih bregovih našli večje število izplenjenih gnezd (najverjetneje lisica) in razmetana jajca, nismo uspeli natančno določiti števila ter velikosti gnezd. Na nasipu med cono AI in AII smo našli več kot 5 izplenjenih gnezd, na zahodnem bregu cone AI pa je bilo izplenjenih 6 gnezd. Eno izkopano gnezdo smo našli na neporaščenem nasipu 2. zgoščevanja na severozahodnem robu območja Rudnik. Uplenjena jajca iz gnezda so bila raztresena po celotnem bregu precej poraščenega nasipa ob kanalu. S pomočjo postavljenih foto pasti nismo uspeli zabeležiti odlaganja jajc. Foto pasti smo postavili na treh lokacijah, in sicer v bližini kanala Stojbe na travnati površini ter na peskokopu, kjer so bile v preteklosti že opažene močvirske sklednice med odlaganjem jajc. Tretjo foto past smo postavili v bližini cone AII, na severozahodnem delu Rudnika. V foto past se je ujela le lisica, ki je med drugim plenom uplenila tudi tri močvirske sklednice.

Slika 36: Izplenjeno gnezdo na območju Rudnika, v katerem je bilo najverjetneje 8 jajc

Slika 37: Izplenjeno gnezdo

47

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

7

RAZPRAVA IN ZAKLJUČKI

V krajinskem parku Sečoveljske soline smo od konca maja do sredine oktobra leta 2018 opravili 38 terenskih dni in ulovili 367 močvirskih sklednic. V analizo populacije močvirske sklednice smo zajeli prostorsko razširjenost, naseljenost, spolno in starostno strukturo populacije, v katero smo vključili še meritve morfometričnih lastnosti.

7.1

Prostorska razširjenost močvirske sklednice v Krajinskem parku Sečoveljske soline

Na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline smo na prioritetnem območju Fontanigge in Rudnika potrdili močvirsko sklednico na vseh lokacijah, razen v izlivnem kanalu reke Dragonje. Od skupno 367 močvirskih sklednic smo jih največ ulovili na območju Rudnika (n=248). Ne glede na veliko število ulovljenih močvirskih sklednic, pa je potrebno poudariti, da v okviru terenskega dela nismo zajeli vseh potencialnih lokacij. V mesecu maju smo med pregledom območja opazili močvirsko sklednico v enem izmed kanalov, v neposredni bližini solinskih bazenov znotraj območja Rudnika. Ker pa je konec junija le-ta presahnil, ga v raziskavo nismo vključili. V območje Rudnika smo vključili tudi zgornji del Jernejevega kanala, ki je bil kot območje Natura 200 opredeljen izključno zaradi močvirske sklednice.

Vrše smo postavili samo v zgornjem delu kanala, saj je spodnji del pod velikim vplivom plimovanja. Vendar glede na dejstvo, da smo močvirske sklednice ulovili tudi v slani vodi, bi bilo potrebno v prihodnje raziskati tudi ustje in spodnji del kanala.

Podobno velja za območje Fontanigge. Na obrobju solinskih polj služijo kanali odvodu izrabljenih in padavinskih, večji med njimi pa za transportne plovne poti. Podobna mreža manjših kanalov je speljana tudi na kmetijskih površinah, v katerih lahko ostane voda tudi v najbolj sušnem delu poletja. Predvidevamo, da je populacija skoncentrirana ob večjih kanalih, kjer voda ne presahne. Ker meje razširjenosti populacije niso znane in je izbrani prostor precej velik, je porazdelitev močvirskih sklednic v posameznih kanalih naključna.

Z metodo lova in ponovnega ulova smo ugotovili, da sta obe območji med seboj povezani.

Ulovili smo 3 želve, ki so se z območja Fontanigge premaknile na Rudnik. Med njimi je bil tudi samec, ki se je iz Rudnika ponovno premaknil nazaj na Fotanigge. Skupno smo zabeležili 59 premikov želv med lokacijami, največ želv se je premikalo na Rudniku med cono AI in cono AII (n=27 prehodov). Na območju Fontanigge smo zabeležili malo premikov med lokacijami. Med kanalom Stojbe in Letališče smo zabeležili premik le dveh močvirskih sklednic. Med kanalom Alto in Letališče pa premik le ene želve. Veliko premikov smo zabeležili znotraj kanala Letališče, zlasti med mesti L2 in L4.

Podobno kot Torkar skupaj s sodelavci (2013), nismo potrdili močvirske sklednice v izlivnem kanalu reke Dragonje, kar pa ne pomeni, da jih na tem območju ni. Predvidevamo, da se nahajajo levem bregu kanala, ki leži na Hrvaški strani meje. Na drugi strani kanala se namreč razprostira trstišče s številnimi sladkovodnimi izviri, katere so v preteklosti izkoriščali solinarji (Škornik ustno, 2018). Predvidevamo, da se močvirske sklednice v času visokih temperatur in izsušitve kanalov umaknejo na Hrvaško stran reke Dragonje oziroma v višje ležeča območja ob reki Dragonji. Podatki iz literature potrjujejo prisotnost močvirske sklednice v višje ležečih predelih reke Dragonje (Tome, 2003; Krofel in sod., 2009).

48

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

V okviru pregleda območja smo vrše postavili tudi izven parka v kanal Drnico. V vrše nismo ulovili močvirske sklednice, temveč le dve želvi rumenovratki (Trachemys scripta scripta).

7.2

Naseljenost močvirske sklednice v Krajinskem parku Sečoveljske soline

Za celotno območje Krajinskega parka Sečoveljske soline smo izračunali oceno velikosti populacije v obdobju maj-oktober 2018. Z metodo lova in ponovnega ulova smo skupno ulovili 604 osebkov, med katerimi je bilo 230 že označenih. Na osnovi 38 zaporednih meritev smo z izbrano Schnablovo metodo (Schnabel, 1938) za celotno območje parka ocenili velikost populacije na 530 osebkov (95% interval zaupanja: 130 - 930 osebkov). Za območje Rudnika smo ocenili velikost populacije na 347 osebkov (95% interval zaupanja: 115 - 579 osebkov) in za območje Fontanigge na osnovi 32 zaporednih meritev, na 185 osebkov (95% interval zaupanja: 113 - 256 osebkov).

Rezultati so pričakovani, saj je bilo do sedaj največ sklednic opaženih na območju Rudnika (Torkar in sod., 2013; Škornik, 2018). Populacija na Rudniku je bila leta 2013, na osnovi treh zaporednih meritev, ocenjena na 112 osebkov (Torkar in sod., 2013). Glede na rezultate je razvidno, da je bila populacija močvirske sklednice leta 2013 podcenjena, kar pa je v največji meri povezano z manjšim lovnim naporom. V okviru raziskave smo tako največji lovni napor (vseh 38 dni) opravili na območju Rudnika, kjer je bilo v preteklosti opaženih največ osebkov (Torkar, 2012; Torkar in sod., 2013). Na območju Fontanigge nismo izvedli enakega lovnega napora, postavitev vrš smo namreč prilagajali glede na slanost in prisotnost vode v kanalu.

Močvirsko sklednico smo našli na vseh lokacijah, razen v izlivnem kanalu Dragonje. Od srede junija v kanalu Stojbe ni bilo več vode na večini mest, v kanalu Alto pa je slanost presegla 40 ‰. Zato smo pojavljanje močvirske sklednice v kanalu Alto spremljali enkrat mesečno. Podobno je veljalo za kanal Letališče, v katerem smo izbirali mesta lova glede na slanost. Na območju Fontanigge smo zajeli večji del mreže odvodnih kanalov z izjemo tistih, ki so potekali po kmetijskih površinah.

Na prioritetnem območju Fontanigge in Rudnika smo izračunali naseljenost (relativno gostoto) populacije. Ker meje razsežnosti populacije niso znane, smo izračunali relativno gostoto glede na prioritetno območje in vodno površino v kateri smo postavljali vrše.

Relativna gostota populacije na prioritetnem območju Fontanigge in Rudnika (41,2 ha) je 9 osebkov/ha ter 48 osebkov/ha vodne površine. Podobno gostoto so izračunali tudi v Italiji na južni strani delte Po (7,2 osebka/ha; Mazzotti, 1995). Največjo relativno gostoto smo izračunali za območje Rudnika in sicer 39 osebkov/ha. Višjo naseljenost oziroma gostoto so izračunali npr. v Ukrajini (112/ha, Kotenko, 2004) in Švici (64 osebkov/ha; Mosimann in Cadi, 2004). V okviru zadnje raziskave na Ljubljanskem barju so izračunali bistveno nižjo relativno gostoto naselitve, na območju Draga pri Igu so izračunali 57 osebkov/km 2 in na Gmajnicah 16 osebkov/km2 (Vamberger in sod., 2017).

Ocena velikost populacije in relativna gostota bi lahko bili večji, če bi z raziskavo začeli že zgodaj spomladi. V Krajinskem parku Sečoveljske soline so močvirske sklednice, po mnenju upravljavca vidne že v začetku marca (Škornik, 2018), oziroma v prvi polovici aprila (13.4.2013) (Torkar in sod., 2013). Prve sklednice v kanalu Alto, je I. Škornik opazil že 12.3.2018. Največ močvirskih sklednic smo ulovili v mesecu juniju (n=140) in najmanj v oktobru (n=7), vendar nismo izvedli enakega lovnega napora v vseh mesecih, kar vpliva na rezultate in jih nekoliko spremeni. Najverjetneje bi konec meseca marca, aprila in maja lahko 49

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

ulovili podobno število osebkov kot junija ali julija. Poleg tega, bi glede na visoke temperature do konca meseca oktobra, najverjetneje ulovili veliko več želv. Poleg poznega začetka raziskave, je potrebno poudariti, da v okviru terenskega dela nismo zajeli vseh potencialnih lokacij.

Na končno oceno velikosti in gostote populacije je vplivala tudi izbrana metoda, saj smo v raziskavi uporabili samo metodo lova s pomočjo vrš. Natančnejšo oceno velikosti populacije bi dosegli z uporabo in kombinacijo še drugih metod, kot je metoda aktivnega vizualnega pregleda s pomočjo mrežice (Blomberg in Shine, 2006) ali metoda »muddling« v okviru katere se pretipa dno (Gibbons 1968, Meeske 2006; Vamberger in sod., 2013). Ne nazadnje, bi bilo za natančnejšo oceno velikosti populacije, potrebno uporabiti boljši način izračuna ocene. Koper in Brooks (2011) sta pri ocenjevanj velikosti populacije vodnih želv (Chrysemys picta) ugotovila, da je Schanblova metoda za uporabo označevanja živali in ponovnega ulova precej nenatančna s preširokim intervalom zaupanja, ki ne daje točnosti podatkov. Zato bi bilo potrebno oceniti populacijo tudi z drugimi metodami oziroma programi (npr. s programom Mark).

7.3

Starostna in spolna struktura močvirske sklednice v Krajinskem parku Sečoveljske soline

Na podlagi rezultatov starostne in spolne strukture ocenjujemo populacijo močvirske sklednice v Krajinskem parku sečoveljske soline kot vitalno. Od 367 močvirskih sklednic smo spol določili 248 osebkom. Skupno smo ulovili 136 samic (F) in 112 samcev (M). Ostalim 119 osebkom spola nismo določili, saj niso imeli izraženih sekundarnih spolnih znakov. Delež samic je bil skupno največji (37,0 %), razmerje med samicami in samci pa 1:1,2 v prid samic.

Delež subadultnih osebkov (32,4 %) je višji od deleža samcev (30,5 %). Od 119 ulovljenih močvirskih sklednic na območju Fontanigge, smo spol določili 56 osebkom. Na Fontaniggeah sta bila deleža samic (26,9 %) in samcev (21,0 %) nižja od deleža subadultov (52,9 %).

Razmerje med samicami in samci je bilo 1:1,24 v prid samic. Visok delež subadultnih osebkov kaže na uspešno razmnoževanje. Od 248 ulovljenih močvirskih sklednic na območju Rudnika, smo spol določili 192 osebkom. Na območju Rudnika je bil delež samic največji (42,3 %), razmerje med samicami in samci pa 1:1,2 v prid samic. Nasprotno s območjem Fontanigge je bil na Rudniku delež subadultov najnižji (22,6 %).

Rezultat spolnega razmerja se razlikuje glede na raziskavo leta 2013, v kateri je bilo med 43 osebki 18 samcev, 12 samic in 13 subadultnih osebkov (Torkar in sod., 2013). Takrat je bila spolna sestava ulovljenih močvirskih sklednic 1:1,5 v prid samcev. Spolno razmerje v prid samic so potrdili v južnem deli delte Po (1:2 v prid samic; Mazzotti, 1995) in zahodnem delu Anatolije (Ayaz in Çiçek, 2011). V Sloveniji pa so v nekaterih raziskavah potrdili spolno razmerje v prid samcev in sicer na Ljubljanskem barju (1:2,75 v prid samcev, Vamberger in sod., 2017) in v Beli krajini (1:1,72; Vamberger in sod., 2013).

Pri primerjavi spolne strukture po mesecih smo ugotovili, da je na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline, delež samic v vseh mesecih višji, razen v mesecu oktobru. Delež subadultov je bil v primerjavi s spoloma višji v mesecu juniju (39,3 %) in avgustu (46 %). Na območju Fontanigge je bil delež subadultov v vseh mesecih najvišji, razen v mesecu maju.

Nasprotno je bil delež subadultov na območju Rudnika najvišji le v juniju (38,2 %), v vseh ostalih mesecih pa precej nižji v primerjavi spoloma (< 20 %).

50

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

Spolno strukturo smo primerjali tudi s starostnimi razredi. Starost smo ocenili vsem ujetim močvirskim sklednicam in vsako uvrstili v enega izmed 5 razredov. Na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline je bil delež samic pri vseh starostnih razredih višji od samcev.

Največja razlika je bila opazna v 5. starostnem razredu – starejši adulti.

Glede na rezultate starostne strukture smo v 4. starostni razred - adulti z deležem 39,8 % uvrstili največ osebkov največ močvirskih sklednic (n=146). V 3. starostni razred - mlajši adulti smo jih uvrstili 22,3 % (n=82), v 1. starostni razred - juvenilni 19,9 % (n=73) in v 2. starostni razred - subadulti pa 12,5 % (n=46). V 5. starostni razred - starejši adulti smo uvrstili le 20 osebkov. Slednji je z deležem 5,45 % tudi najmanj zastopan starostni razred.

Podobno smo na območju Rudnika največ želv uvrstili v 4. starostni razred (n=124). V primerjavi z ostalimi razredi je znašal delež kar 50 %. Na območju Fontanigge smo največ močvirskih sklednic uvrstili v 1. starostni razred in visok delež (40,3 %) juvenilnih osebkov kaže na uspešno razmnoževanje. Delež 4. starostnega razreda je bil na Fontaniggeah nižji v primerjavi z celotnim območjem Krajinskega parka Sečoveljske soline in Rudnikom, v ta razred smo uvrstili 23 osebkov (19,3 %).

Pri primerjavi starostne strukture po mesecih smo ugotovili, da se vsi starostni razredi pojavljajo v vseh mesecih, razen 1. starostni razred. V mesecu septembru in oktobru nismo ulovili juvenilnih osebkov. Delež močvirskih sklednic, ki smo jih uvrstili v 4. starostni razred je v primerjavi z ostalimi višji v vseh mesecih, razen v avgustu. Ne glede na to, da smo največ adultov ulovili v mesecu juniju (n=57) je bil delež razreda tega najvišji v mesecu maju (54,1 %). Vendar pri tem je potrebno poudariti, da smo v mesecu maju izvedli le dva terenska dneva. Na območju Fontanigge je bil delež juvenilnih osebkov najvišji v mesecih junij, julij in avgust. V avgustu je znašal delež juvenilnih osebkov kar 69,6 %. Na območju Rudnika je bil delež močvirskih sklednic v 4. starostnem razredu najvišji in v povprečju več kot 40 % v vseh mesecih. Največ osebkov smo v ta razred uvrstili junija (n=44).

7.4

Morfometrične lastnosti močvirske sklednice v Krajinskem parku Sečoveljske soline

Na območju Krajinskega parka smo izmerili večje odrasle samice v primerjavi s samci. Pri samicah je povprečna dolžina hrbtnega ščita znašala 133,2 mm (n=136; min–max: 108,2176,1 mm), pri samcih 113,9 mm (n=112; min–max: 98,5-147,0 mm),pri subadultih pa 88,8 mm (n=119; min–max: 37,9-137,5 mm). Povprečna širina hrbtnega ščita je bila pri samicah 100,7 mm (n=136; min–max: 84,2-123,4 mm), pri samcih 88,2 mm (n=113; min-max: 75,9113,0 mm), pri subadultih pa 72,1 (n=119; min–max: 31,3-103,1mm). Pri samicah je povprečna dolžina trebušnega ščita znašala 122,2 mm (n=136; min–max: 69,8-162,2 mm), pri samcih 96,4 mm (n=113; min–max: 78,3-123,5 mm), pri subadultih pa 80,9 mm (n=119; min–max: 31,5 – 133,7 mm). Povprečna širina trebušnega ščita je pri samicah znašala 77,1 mm (n=139; min–max: 59,9-94,2 mm), pri samcih 63,8 mm (n=112; min–max: 55,7-80,9 mm), pri subadultih pa 55,6 mm (n=119; min–max: 26,7-79,1 mm). Teža samic je v povprečju znašala 391,8 g (n=136; min–max: 218-737 g), teža samcev 220,3 g (N=112; min–max: 122432 g), teža subadultov pa 139,2 g (n=119; min–max 11–395 g).

Rezultati opravljenih meritev morfometričnih lastnosti so pričakovani, izmerjene vrednosti so v skladu z navedenimi iz literature. Po Fritzu (2001) je Emys orbicularis hellenica manjša do srednje velika podvrsta sklednice, ki v dolžino (dolžina hrbtnega ščita) redko preseže 150 51

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

mm. V okviru raziskave smo izmerili samo 10 močvirskih sklednic, ki so imele daljši hrbtni ščit od 150 mm. Izmerjene morfometrične parametre smo primerjali tudi z meritvami iz raziskave leta 2013. Torkar in sod., so enake parametre izmerili 43 osebkom, med katerimi je bilo 18 samcev, 12 samic in 13 subadultnih osebkov.

Preglednica 21: Primerjava povprečnih meritev morfometričnih lastnosti iz leta 2013 (Torkar in sod., 2013) in 2018 v Krajinskem parku Sečoveljske soline.

Leto raziskave Dolžina hrbtnega ščita (CL) Širina trebušnega ščita (CW) Dolžina trebušnega ščita (PL) Širina trebušnega ščita (PW) Masa (BW)

F 129,0 mm 96,9 mm 118,9 mm

2013 M 113,9 mm 85,1 mm 95,5 mm

S 98,4 mm 78,7 mm 86,5 mm

F 133,2 mm 100,7 mm 122,2 mm

2018 M 113,9 mm 88,2 mm 96,4 mm

S 88,8 mm 72,1 mm 80,9 mm

70,2 mm 410 g

55,6 mm 265 g

53,1 mm 180 g

77,1 mm 392 g

63,8 mm 220 g

55,6 mm 139 g

Iz zgornje preglednice (Preglednica št. 21) je razvidno, da so rezultati meritev primerljivi.

Večje vrednosti povprečne dolžine in širine tako zgornjega kot spodnjega dela oklepa pri samicah in samcih je najverjetneje posledica večjega števila izmerjenih močvirskih sklednic.

Nasprotno pa naše meritve kažejo na manjše predstavnike subadultov. V okviru letošnje raziskave smo namreč subadulte razdelili še na juvenilne in 2. starostni razred (subadulte), ki smo jih tudi posebej izmerili. Za juvenilne osebke znaša povprečna dolžina hrbtnega ščita 74 mm (n=73; min–max: 37,9-104,6 mm), za subadulte pa 111,5 mm (n=46; min–max: 67,9137,5 mm). Za 1. starostni razred znaša povprečna širina hrbtnega ščita 62,0 mm (n=73; min–max: 31,3-87,8 mm), za 2. starostni razred pa 87,5 mm (n=46; min–max: 58,2-103,1 mm). Povprečna teža (masa) juvenilnih osebkov je bila 81 g ( n=73; min-max: 11-201 g) za 2. starostni razred je znašala 228,3 g (n=46; min-max: 59-395 g).

7.5

Iskanje gnezd močvirske sklednice v Krajinskem parku Sečoveljske soline

V Krajinskem parku Sečoveljske soline smo ulovili juvenilne osebke na obeh območjih raziskave in s tem potrdili uspešno razmnoževanje. Na območju Fontanigge visok delež (40,34 %) juvenilnih osebkov kaže na uspešno razmnoževanje. Na območju Rudnika smo v 1. starostni razred uvrstili le 24 (9,60 %),v 2. starostni razred pa 32 osebkov (12,90 %). Po pregledu samic (n=136), smo v mesecu juniju ulovili 3 osebke z znaki gradivnosti, in sicer 1 samico in 2 subadultna osebka. V okviru terenske raziskave nismo ulovili letošnjih mladičev, temveč le lanskoletne.

Pri iskanju gnezd smo bili uspešni samo na območju Rudnika. Izkopana (izplenjena) gnezda smo našli na nasipu med conama AI in AII ter na zahodnem bregu cone AI. Gnezda so bila na samem vrhu precej strmega nasipa (naklon > 45°), in sicer na manj poraslem predelu na katerem je bilo nekaj zemlje med kamni. Eno izkopano gnezdo smo našli na neporaščenem nasipu poleg solinskega polja na severozahodnem robu območja Rudnik. Gnezd pri pregledu obdelovalnih površin nismo našli. V bližini Rudnika smo bili neuspešni tudi pri večkratnem pregledu peskokopa, na katerem so bile močvirske sklednice v preteklosti že videne med odlaganjem jajc (Škornik, 2018).

Iz preteklih raziskav je znano, da močvirska sklednica v odprti pokrajini, kot so sistemi kanalov izbira za odlaganje jajc predvsem mesta, ki niso poraščena z gosto vegetacijo in so 52

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

v neposredni bližini vode (od 2 do 20 m). V bolj zaraščenem prostoru je lahko razdalja, ki jo samice prepotujejo z namenom odlaganja jajc, precej daljša (Zuffi, 2000). Potencialno gnezditveno območje močvirske sklednice na območju Rudnika so tudi kmetijske površine, ki se razprostirajo na drugi strani kolesarske poti Parenzane. Zemlja je na obdelovalnih površinah najbolj rahla in primerna za kopanje gnezd (Günther, 1996, cit. po Tome, 2003).

Poleg tega je velika verjetnost, da vrsta gnezdi tudi na drugi strani ceste, saj se tam razprostira široka in rodovitna kmetijska aluvialna ravnica.

Na območju Fontanigge nismo našli gnezd. Območje Stojb je po našem mnenju najprimernejše za gnezdenje, saj se kmetijska površina razprostira vzhodno od kanala in brežine kanalov zlasti tam kjer prevladuje zemlja. Podobno velja za kanal Letališče. Na vzhodnem delu kanala je travnata površina, ki pa je zaradi številnih manjših izvirov precej močvirnata in zaradi stalne velike vlage v tleh neprimerna za odlaganje jajc (Rogner, 2009; Škornik, 2018). Ker smo na območju Rudnika potrdili gnezdo na enem izmed nasipov med solinskimi polji, predvidevamo, da je na območju Alta najprimernejše mesto za odlaganje jajc peščen nasip na zahodni strani v smeri solinskih polj. Ta še ni poraščen s slanušami, poleg tega pa je prst zelo rahla, najvišji deli nasipa pa ostanejo suhi vse leto.

7.6

Življenjski prostor in dolgoročna ohranitev močvirske sklednice v Krajinskem parku Sečoveljske soline

Na podlagi števila ulovljenih močvirskih sklednic, starostne in spolne strukture ocenjujemo populacijo močvirske sklednice v Krajinskem parku sečoveljske soline kot vitalno. Od skupno 367 močvirskih sklednic smo jih največ ulovili na območju Rudnika. Ne glede na veliko število ulovljenih želv menimo, da je za izvajanje monitoringa najbolj primerna metoda sledenja s pomočjo telemetrije v kombinaciji z metodama intenzivnega vizualnega iskanja in postavitvijo vrš. S pomočjo telemetrije bi lahko opredelili domači okoliš (angl. home range) vrste in določi točke z največjo verjetnostjo pojavljanja osebkov. S to metodo lahko določimo biologijo vrste ter njeno socialno življenje, saj je mogoče pridobiti podatke o prehranjevanju, parjenju, odlaganju jajc, prezimovališču osebkov ter celo mesta hibernacije. S pomočjo ostalih dveh metod pa je mogoče še natančneje določiti številčnost, starostno in spolno strukturo populacije. Poznavanje populacijske dinamike je pomembna izhodiščna informacija pri upravljanju habitata vrste. S pomočjo monitoringa vrste bi lahko v prihodnje natančneje preverjali stanje vrste v tem prostoru. Hkrati bi lahko postavili vzorce dnevne oziroma letne aktivnosti.

V Krajinskem parku Sečoveljske soline smo ulovili juvenilne osebke na obeh območjih raziskave in s tem potrdili uspešno razmnoževanje. Na območju Fontanigg kaže na uspešno razmnoževanje visok delež (40,34 %) juvenilnih osebkov. Na območju Rudnika pa smo v 1. starostni razred uvrstili le 24 (9,60 %) in v 2. starostni razred 32 osebkov (12,90 %). Pri iskanju gnezd smo bili uspešni samo na območju Rudnika. Podobno kot za monitoring vrste menimo, da bi bili pri iskanju gnezd najbolj uspešni s pomočjo telemetričnega spremljanja osebkov. Z oddajniki bi natančno določili mesta odlaganja jajc in hkrati omogočili tudi zaščito izpostavljenih lokacij. Kmetijska dejavnost je namreč največja prav v času odlaganja jajc močvirske sklednice (od aprila do junija). S kultiviranjem območja se gnezda lahko poškodujejo in uničijo (Ayaz in Çiçek, 2011). Večina mladičev se izleže pozno poleti (konec avgusta, septembra) in v primeru kasnejšega oranja bi lahko gnezda ostala nepoškodovana.

Pogosto se lahko zgodi, da jajca prezimijo in se mladiči izležejo šele naslednje leto (Mršić N., 53

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

1997). V tem primeru lahko pride do poškodovanja ali uničenja gnezda s spomladanskim oranjem. Zaščita gnezd in izleženih mladičev je osnovni korak pri zaščiti ogrožene vrste.

Poleg tega bi s tem zmanjšali število izplenjenih gnezd. Pri terenskem pregledu smo namreč opazili veliko število izkopanih gnezd. Poleg lisice najverjetneje gnezda v parku pleni še jazbec (Škornik, 2012).

Za ohranjanje stabilne populacije v Krajinskem parku je poleg zaščite mest odlaganja jajc pomembno tudi preprečevanje vnosa tujerodnih vrst. Rdečevratko so na območju Rudnika potrdili že leta 2012 (Torkar, 2012). V letu 2017 pa so en osebek ulovili tudi v okviru raziskovalnega tabora (Škornik, 2018). Na območju Rudnika smo v coni B ulovili samico rdečevratke in jo ustrezno odstranili. Izven območja parka smo v kanalu Drnice, ki se nadaljuje kot kanal Grande ulovili tudi rumenovratko. Ker ta obe tujerodni in predstavljata grožnjo močvirski sklednici, bi bilo potrebno pregledati vse kanale in ulovljene popisane sklednice ustrezno odstraniti iz narave..

Na območju Rudnika je iz ortofoto posnetkov opazna sukcesija habitata (zaraščanje s trstičjem) in posledično manjšanje odprtih vodnih površin. Dolgoročno to lahko pomeni manjše število primernih leg za sončenje in območij za prehranjevanje močvirske sklednice ter odlaganje jajc. Glede na pridobljene rezultate ugotavljamo, da je populacija na tem območju stabilna in da sukcesija vodnih teles opazneje ne vpliva na stanje populacije.

Umetno ustvarjeni pretežno kamniti nasipi obeh bajerjev so precej strmi, podobno velja za umetne otoke v coni B in coni AI. Menimo, da bi bilo potrebno omenjene nasipe znižati, zravnati in dodati zemljo. Vodni okni v obeh conah sta precej globoki in bi bila lahko gnezda močvirske sklednice na otokih varna pred plenilci. Poleg tega del rudniškega območja še vedno uporabljajo brezvestni posamezniki za deponijo različnih odpadkov. Za izboljšanje stanja in dolgoročno ohranitev populacije močvirske sklednice bi bilo smotrno območje dodatno urediti in zavarovati ter s tem preprečiti javni dostop. Kljub temu, da je območje parka zavarovano z ograjo, so nam v času monitoringa odtujili več vrš.

Veliko število močvirskih sklednic na območju Fontanigge potrjuje, da se je vrsta v zadnjih letih naselila tudi v nekatere nove kanale, kot sta Alto in Letališče, kjer v preteklosti želv niso opazili. Predvidevamo, da je to posledica dobrega upravljanja in vzdrževanja kanalov upravljavca parka. Za ohranjanje ugodnega stanja populacije pa je pomembno upravljanje tudi z območjem izven parka, predvsem zgornji del reke Dragonje in levi breg kanala izliva reke. Predvidevamo, da se močvirske sklednice v času visokih temperatur in izsušitve kanalov umaknejo na Hrvaško stran reke Dragonje oziroma višje ležeča območja ob reki Dragonji. Podatki iz literature potrjujejo prisotnost močvirske sklednice v višje ležečih predelih reke Dragonje (Tome, 2003; Krofel in sod., 2009). Omenjeno območje bi bilo potrebno ustrezno raziskati. Potrebno bi bilo tudi natančneje raziskati zgodnji del reke Dragonje in ugotoviti ali se močvirske sklednice v času visokih temperatur umaknejo po kanalu reke navzgor ali se premaknejo po mreži kanalov med kmetijskimi površinam, ki ležijo na jugovzhodnem delu parka.

Pri tem je pomembno dejstvo, da le z rednim spremljanem stanja lahko spremljamo trend populacije ter s tem poskušamo ohranjati ugodno ohranitveno stanje vrste, saj je močvirska sklednica dolgoživa vrsta. Pri varovanju in ohranjanju ugodnega ohranitvenega stanja močvirske sklednice je ključno poznavanje območij odlaganja jajc. Močvirske sklednice lahko odlagajo jajca v neposredni bližini vode (Zuffi 2000), do 1 km (Zuffi 2000), 1,2 km (Schneeweiss in sod. 1998) ali celo do 5 km stran od vode (Fritz in Günter 1996, Jabłoński in 54

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

Jabłońska 1998). Po mnenju Ficetola in sod. (2004) je potrebno zavarovati do 1,5 km območja okoli vodnih teles, ki jih naseljuje močvirska sklednica. Ne glede na to, da močvirsko sklednico najlažje opazimo v vodnem delu habitata, je varovanje in ohranjanje kopenskega dela enako pomembno. Za močvirsko sklednico, kot predstavnico vodne vrste želv, je ohranjanje kopenskega dala habitat nujno za zagotovitev razmnoževalnega uspeha, primernih mest za sončenje, možnost sezonskih premikov, hibernacije in estivacije (Fritz in sod., 2005; Mitrus, 2010).

55

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

8

VIRI IN LITERATURA

Arnold N., Ovenden D. 2004. Reptiles and amphibians ob Britain and Europe. London, Collins: 288 str.

Ausden M. 2010. Habitat Management for Conservation: a habdbook of techniques. New York, Oxford University Press: 411 str.

Ayaz D., Çiçek K. 2011. Data on the population structure of the european Pond Turtle, Emys orbicularis (Linnaeus, 1758) in Lake Sülüklü (western Anatolia, Turkey). Herpetozia, 24, 1/2: 33-41 Ayaz D., Fritz U., Tok C. V., Mermer A., Tosunoğlu M., Afsar M., Çiçek K.2007: Population estimate and body size of european Pond Turtle (Emys orbicularis) from Pazarağaç (Afyonkarahisar / Turkey). Biologia, 62, 2: 225-227 Bakiev A. 2004. The distribution of Emys orbicularis in the Middle Volga river region, Russia. Biologia.

Bratislava, 59, 14: 9-11 Blomberg S., Shine R. 2006. Reptiles. V: Ecological Census Techniques. 2nd edition. Sutherland.W. J. (ur.). Cambridge, Cambridge University Press: 297-306 Brower J. E., Zar J. H., Von Ende, J. E. 1997. Field and Laboratory Methods for General Ecology.

Fourth Edition. Boston, WCB/McGraw-Hill: 256 str.

Cadi A., Joly P. 2004. Impact of the introduction of the red-eared slider (Trachemys scripta elegans) on survival rates of the European pond turtle (Emys orbicularis). Biodiversity and Conservation 13: 2511–2518, Cadi A., Nemoz M., Thienpont S., Joly P. 2008. Annual home range and movement in freshwater turtles: management of the endangered European pond turtle (Emys orbicularis). Revista Española de Herpetología, 22, 71-86 Cafuta V. 2001. Predstavitev živali z naslovnice. Temporaria, 6/1: 3-10 Castanet J. 1988. Les méthodes d’estimation de l’âge chez les chéloniens. Mésogée, 48: 21-28 Cheylan M. 1998. Evolution of the distribution of the European pond turtle in the French Mediterranean area since the post-glacial. V: Proceedings of the Emys symposium, October 4-6 1996. Fritz U., Joger U., Podloucky R., Servan, J. (ur.). Dresden, Mertensiella, Rheinbach: 47–65 Cordero Rivera A., Fernández Ayres C., 2004. A management plan for the European pond turtle (Emys orbicularis) populations of the Louro river basin (Northwest Spain). Biologia, 59, 14: 161-171 Cowx I.G. in Harvey J.P., 2003. Monitoring the Bullhead, Cottus gobio. Conserving Natura 2000 Rivers Monitoring Series No.4. English Nature, Peterborough Dinçer A., Uwe F., Atatür M.K. 2007. Morphological comparison of Emys orbicularis (LINNAEUS, 1758) from European Turkey and eastern Bulgaria. Herpetozoa, 20, 1/2: 11-20

56

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

Direktiva sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst Drobenkov S. M. 1999. Characteristic festures of the pond turtle (Emys orbicularis) ecology and morphology in the north of the range area. V: Abstracts, 2nd International Symposium on Emys orbicularis. Le Blanc, 25 – 27 June 1999: 10 str.

Dupré A., Devaux B., Bonin A. 2007. Turtles of the world. London, A. & C. Black: 359 str.

Ferjančič K. 2013. Močvirska sklednica (Emys orbicularis (Linnaeus, 1785)) v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Diplomsko delo. Nova Gorica, Fakulteta za znanosti o okolju: 73 str.

Ficetola G. F., Padoa-Schioppa E., Monti A., Massa R., De Bernardi F., Bottoni L. 2004. The importance of aquatic and terrestrial habitat for the European pond turtle (Emys orbicularis): implications for conservation planning and management. Canadian Journal of Zoology, 82, 11: 1704-1712 Fritz U. 2001. Emys orbicularis (Linnaeus, 1758) – Europäische Sumpfschildkröte.V: Handbuch der Reptilien und amphibien europas. Vol. 3/iiia, Schildkröten (Testudines) I (Bataguridae, Emydidae, Testudinidae). Fritz U., Andreu A. C. (ur.). Wiebelsheim: Aula-Verlag: 343-515 Fritz U. 2003. Die Europäische Sumpfschildkröte. Laurenti-Verlag, Bielefeld: 224 str.

Fritz U., Fatizzo T., Guicking D., Tripepi S., Pennisi M. G., Lenk P., Joger U., Wink M. 2004. Zoologica Scripta, 34, 4: 351-371 Furlan I., 1998. Žival meseca septembra. Evropska močvirska sklednica. Proteus, 60, 1: 38-40 Gariboldi A., Zuffi, M. A. L. 1994. Notes on the population reinforcement project for Emys orbicularis (Linnaeus, 1758) in a natural park of northwestern Italy. Herpetozoa, 7: 83–89 Gomboc S., Torkar G. 2011. Biodiverziteta metuljev (Lepidoptera), kobilic (Orthoptera), dvoživk (Amphibia) in plazilcev (Reptilia) Krajinskega parka Sečoveljske soline : rezultati proučevanj v l. 2010. Ljubljana: EGEA, Zavod za naravo IUCN, 2018. https://www.iucnredlist.org/ (10.4.2018) Jabłoński A., Jabłońska S. 1998. Egg-laying in the European pond turtle, Emys orbicularis (L.), in Łęczyńsko-Włodawskie Lake District (East Poland). V: Proceedings of the EMYS symposium Dresden 96. Mertensiella 10. Fritz U., Joger U., Podlucky R., Servan J., Buskirk J.R. (ur.).

Rheinbah, DGHT: 141-146 Koper N., Brooks R. J. 2011. Population-size estimators and unequal catchability in painted turtles.

Canadian Journal of Zoology, 76, 3: 458-465 Kotenko T. I. 2000. The European pond turtle (Emys orbicularis) in the Steppe Zone of the Ukraine.

Kataloge des OÖ. Landesmuseums, 149: 87-106 Kotenko T. I. 2004. Distribution, habitat, abundance and problems of conservation of the European pond turtle (Emys orbicularis) in the Crimea (Ukraine): first results– biologia. Bratislava; 59, 14: 33-46 KPSS, 2018. Krajinski park Sečoveljske soline. http://www.kpss.si/ (10.5.2018)

57

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

Krebs C. J. 1999. Ecological Methodology. 2. edition. New York, California Addison Wesley: 620 str.

Križan B. 1988. Soline, pokrajinski element slovenske Istre. V: Sečoveljske soline včeraj – danes – jutri; Le saline di sicciole ieri- oggi-domani. Žagar Z. (ur.). Piran, Tiskarna Jože Moškrič: 4-7 Krofel M., Cafuta V., Planinc G., Sopotnik M., Šalamun A., Tome S., Vamberger M., Žagar, A. 2009.

Razširjenost plazilcev v Sloveniji: pregled podatkov, zbranih do leta 2009. Natura Sloveniae, 11, 2: 61-99 Kwet A. 2009. New Holland European reptile and rmphibian guide. London, New Holland: 252 str.

Lebboroni M., Chelazzi G. 1991. Activity patterns of Emys orbicularis L. (Chelonia Emydidae) in central Italy. Ethology, Ecology & Evolution 3: 257-263 Mazzotti S. 1995. Population structure of Emys orbicularis in the bardello (Po delta, Northern Italy).

Amphibia-Reptilia, 16: 77-85 Meeske M. 2006. Die Europäische Sumpfschildkröte am Nördlichen Rand ihrer Verbreitung in Litauen.

Supplement der Zeitschrift für Feldherpetologie 11, Laurenti Verlag: 160 str.

Meeske A-C. M., Muhlenberg, M. 2004. Space use strategies by a northern population of the European pond turtle, Emys orbicularis. Biologia 59: 95-101 Mitrus S. 2000. Protection of the european pond turtle Emys orbicularis (L.) in Poland. V: Gefährdung und schutz von Emys orbicularis (L.) in Deutschland. Hödl W., Rössler M. (ur.). Linz, Die europäische sumpfschildkröte 119–126 Mitrus S. 2010. Is the European pond turtle Emys orbicularis strictly aquatic? Habitats where the turtle lives in central Europe. Acta Herpetologica, 5, 1: 31-35 Mitrus, S., Zemanek, M. 2000. Distribution and biology of Emys orbicularis (L.) in Poland. V: Die Europäische Sumpfschildkröte. Hödl W., Rössler M. (ur.). Linz, Landesmuseum: 107-118 Mršić N. 1992. Rdeči seznam ogroženih plazilcev (Reptilia) v Sloveniji (The Red List of Endangered Reptilia in Slovenia. Varstvo narave 17: 41-44 Mosimann D., Cadi A. 2004. On the occurrence and viability of the european Pond Turtle (Emys orbicularis) in the Moulin-de-vert (Geneva, Switzerland): 50 years after first introduction.

Biologia, 59, 14: 109–112 Pedall I., Fritz U., Stuckas H., Valdeón A., Wink M. 2010. Gene flow across secondary contact zones of the Emys orbicularis complex in the Western Mediterranean and evidence for extinction and re-introduction of pond turtles on Corsica and Sardinia (Testudines: Emydidae). Journal of Zoological Systematics and Evolutionary Research, 49, 1: 44–57 Poboljšaj K., Vamberger M., Žagar A., Govedič M., Cipot M., Lešnik A., 2008: Inventarizacija plazilcev (Reptilia) in njihovih habitatov s posebnim ozirom na močvirski sklednici (Emys orbicularis) na vplivnem območju HE Brežice in HE Mokrice. V Govedič M., Lešnik A., Kotarac M., 2008.

Pregled živalskih in rastlinskih vrst, njihovih habitatov, in kartiranje habitatnih tipov s posebnim ozirom na evropsko pomembne vrste, ekološko pomembna območja, posebna varstvena območja, zavarovana območja in naravne vrednote na vplivnem območju predvidenih HE

58

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

Brežice in HE Mokrice. Miklavž na dravskem polju, Center za kartografijo favne in flore: 540607 Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Ur.l. RS, št. 82/02 in 42/10 Schnabel, Z. E. 1938. The estimation of total fish populations of a lake. The American Mathematical Monthly, 45: 348-352 Schneeweiss N., Fritz U. 2000. Situation. V: Gefährdung und schutz von Emys orbicularis (L.) in Deutschland. Hödl W., Rössler M. (ur.). Linz, Die europäische sumpfschildkröte: 133–144 Schneeweiss N., Jablonsky A. 2000. The reproduction of Emys orbicularis in relation to climatic factors in Northeast Germany and Eastern Poland. V: Proceedings of the 2nd International Symposium on Emys orbicularis, Chelonii 2. 83–85 Segurado P. in Figueiredo D. 2007. Coexistence of two freshwater turtle species along a Mediterranean stream: The role of spatial and temporal heterogeneity. Acta Oecologica, 32, 2: 134-144 Southerland W. J. 2000. The Conservation Handbook – Research, Management and Policy. London, Blackwell Science: 278 str.

Standfuss , B., Lipovšek, G., Fritz, U. Vamberger, M. 2016. Threat or fiction: is the pond slider (Trachemys scripta) really invasive in Central Europe? A case study from Slovenia.

Conservation Genetics, 17: 557 – 563 Stubbs D., Hailey A., Pulford E., Tylor W. 1984. Population ecology of European tortoises: review of field techniques. Amphib-Rept 5: 57-68 Široký P., Stuchlík S., Frizt U., Moravec J. (2009). Basic morphological data of native Czech Emys orbicularis revealed by subfossil finds. Section Zoology, 64, 4: 795-797 Škornik I. 2008. Spoznajmo soline. 1.izdaja. Ljubljana, Tiskarna Schwarz print d.o.o.: str. 82-85 in str.

127. Škornik I. 2012. Favnistični in ekološki pregled ptic Sečoveljskih solin. Ljubljana, Schwartz print d.o.o. str: 9-45 Škornik I. 2018. Krajinski park Sečoveljske soline (osebni vir 15.6.2018) Tome D. 2006. Ekologija. Ljubljana, Tehniška Založba Slovenije: 344 str.

Tome, S. (1996). Pregled razširjenosti plazilcev v Sloveniji. Annales, 3, 6: 217-228 Tome, S. (2003). Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000: močvirska sklednica Emys orbicularis (Linnaeus, 1758). Ljubljana: 11 str.

Torkar G. 2012. Načrt izvajanja monitoringa močvirske sklednice v Sečoveljskih solinah. Ljubljana, EGEA, Zavod za naravo: 8 str.

Torkar G., Ferjančič K., Gomboc S. 2013. Močvirska sklednica (Emys orbicularis (Linnaeus, 1758)) v Krajinskem parku Sečoveljske soline, rezultati raziskave v letu 2013. Ljubljana, EGEA, Zavod za naravo: 27 str.

59

Ferjančič & Škornik, 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (končno poročilo).

Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Priloga 1. Uradni list RS, št. 46/2004 Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Priloga 2. Uradni list RS, št. 46/2004 Vamberger M. 2008. Pojavljanje močvirske sklednice (Emys orbicularis) v ribnikih Drage pri Igu. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo: 105 str.

Vamberger M. 2009. European pond turtle (Emys orbicularis) in Slovenia. In: Rogner M. (Ed.), European pond turtle (Emys orbicularis). Edition Chimaira 4, Frankfurt am Main

Vamberger M., Kos I. 2011. First observations on some aspects on the natural history of European pond turtles Emys orbicularis in Slovenia. Bologia, 66, 1: 170-174 Vamberger M., Stuckas H., Sacco F., D'Angelo S., Arculeo M., Cheylan M., Corti C., Valvo M., Marrone F.m Wink M., Fritz U. 2015. Differences in gene flow in a twofold secondary contact zone of pond turtles in southern Italy (Testudines: Emydidae: Emys orbicularis galloitalica, E. o. hellenica, E. trinacris). Zoologica Scripta, 44, 3: 1-17 Vambereg M., Lipovšek G., Šalamun A., Cipot M., Fritz U., Govedič M. 2017. Distribution and population size of the European pond turtle Emys orbicularis in Ljubljansko barje, Slovenia.

Vertebrate Zoology, 67, 2: 223-229 Vrezec A., Polak S., Kapla A., Pirnat A., Šalamun A. 2006. Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst hroščev. Ljubljana, Nacionalni inštitut za biologijo: 40 str.

Zufi M. A. L., Gariboldi A. 1995. Geographical patterns of Italian Emys orbicularis: a biometrical analysis. 7th O.G.M. of Societas Europaea Herpetologica, September 15-19. V: Scientia herpetologica. Llorente G. A., Montori A., Santos X., Carretero M. A. (ur.). Barcelona: 120-123

60