PoroÄ?ilo popisa hromega volnoritca Eriogaster catax (Lepidoptera: Lasiocampidae) v Krajinskem parku SeÄ?oveljske soline, v letu 2018 Stanislav Gomboc
ARICIA, 2018
Poročilo popisa hromega volnoritca - Eriogaster catax (Lepidoptera: Lasiocampidae) v Krajinskem parku Sečoveljske soline, v letu 2018.
Izvajalec: ARICIA, RAZISKAVE IN RAZVOJ, STANISLAV GOMBOC S.P. Gančani 110 9231 Beltinci mail: stanislav.gomboc@siol.net tel.: 041 741 906
Naročnik: SOLINE Pridelava soli d.o.o. Seča 115 6320 Portorož
Priporočeni način citiranja vira: Gomboc S. 2018: Poročilo popisa hromega volnoritca - Eriogaster catax (Lepidoptera: Lasiocampidae) v Krajinskem parku Sečoveljske soline, v letu 2018. Aricia, Stanislav Gomboc s.p., Gančani, 22 s.
Fotografije na naslovnici: Zgoraj: Samček, samica in gosenice hromega volnoritca v Sečoveljskih solinah. Foto: S. Gomboc. Spodaj: Spomladanski aspekt sečoveljskih solin na Fontaniggah ob popisih gosenic hromega volnoritca, 11. 4. 2018. Foto: S. Gomboc.
Kazalo vsebine: 1
Povzetek .......................................................................................................................................... 1
2
Uvod ................................................................................................................................................ 2
3
Značilnosti vrste............................................................................................................................... 3
4
3.1
Opis vrste ................................................................................................................................. 3
3.2
Habitat ..................................................................................................................................... 5
3.3
Hranilne rastline ...................................................................................................................... 6
3.4
Razširjenost vrste .................................................................................................................... 6
3.5
Biologija vrste .......................................................................................................................... 7
3.6
Podobne vrste v Sečoveljskih solinah...................................................................................... 8
Material in metode dela ................................................................................................................ 11 4.1
5
Lokacije popisov in opravljeni popisi hromega volnoritca .................................................... 13
Rezultati in ugotovitve................................................................................................................... 14 5.1
Rezultati spomladanskih popisov gosenic hromega volnoritca ............................................ 14
5.1.1 5.2
Slikovni prikaz goseničnih gnezd najdenih v aprilu 2018 .............................................. 16
Rezultati jesenskih popisov metuljev hromega volnoritca.................................................... 17
6
Priporočila za upravljanje območja ............................................................................................... 21
7
Citirani viri ..................................................................................................................................... 22
1 Povzetek V letu 2018 smo v območju Krajinskega parka Sečoveljske soline opravili monitoring vrste hromi volnoritec (Eriogaster catax). Monitoring smo izvedli z iskanjem goseničnih gnezd v spomladanskem času brstenja črnega trna in gloga ter v jesenskem času z nočnimi popisi metuljev. Gosenice smo iskali in popisali v obdobju od 11. - 18. aprila 2018. Skupno smo našli 5 goseničnih gnezd s prisotnimi gosenicami, vse na črnem trnu. Dve gnezdi, z večjim številom gosenic smo našli na visokem nasipu desnega brega Dragonje na Fontaniggah, eno na visokem nasipu na Stojbah in dve na visokem nasipu in zapuščeni njivi ob letališču Portorož. Ta gnezda niso imela toliko gosenic kot ob Dragonji. Iskanje gosenic smo opravili večkrat, spremljali smo tudi razvoj gosenic dokler te niso zapustile gnezd. Na glogu kot tudi drugih listavcih nismo našli nobenega zapredka, čeprav je glog v solinah prav tako pogost. Pri nočnih popisih metuljev nam je te uspelo potrditi le na enem popisu, ker je potrebno zadeti kratko obdobje aktivnosti metuljev, ki se kot odrasli ne hranijo in zato živijo le kratko obdobje. Prav tako je aktivnost metuljev časovno močno odvisna od vsakoletne sezone. Popisovali smo v obdobju od 11. oktobra do 3. novembra 2018, ko smo opravili 3 nočna opazovanja s številnimi svetlobnimi šotori, povsod, kjer smo opazili gnezda gosenic v spomladanskem času. V oktobru nam na piramidaste svetlobne šotore ni uspelo privabiti metuljev, se je pa 5 samčkov zapletlo v zvite mreže za lov ptic na Stojbah, ki so bile postavljene vzdolž sestoja grmišč črnega trna. Samčki so v mreže prileteli v mirni in zmerno hladni noči pred spremembo vremena, v noči iz 25. na 26. oktober 2016. Predvidevamo, da je bila ta noč ugodna za rojenje vrste v solinah. Po deževnem obdobju 3. novembra 2018 smo na svetlobnih šotorih le potrdili aktivne metuljev, skupaj 35 primerkov, 19 samčkov in 16 samic, kar je največje kadarkoli zabeleženo število primerkov v Sloveniji na eni lokaciji. Glede na dolgoletne izkušnje spremljanja vrste ocenjujemo, da je vrsta v KP Sečoveljske soline pogostejša kot drugje v Sloveniji. To potrjujejo tudi spomladanska opazovanja gosenic, saj je število goseničnih gnezd glede na površino grmovnih površin veliko. Metulji so letali v območju, kjer smo spomladi opazili gosenična gnezda in tudi tam, kjer teh nismo opazili. Največjo gostoto smo zabeležili v strnjenem grmovnem sestoju s črnim trnom na Stojbah. Rezultati popisov kažejo, da je hromi volnoritec v KP Sečoveljske soline ohranjen. Po jesenskih poplavah v letu 2010 in sanacijskih delih na nasipih z odstranjevanjem grmovja, se je številčnost osebkov v letu 2018 ponovno povečala na najštevilčnejšo populacijo vrste v Sloveniji. Vrsta ima na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline dobre pogoje za obstoj, čeprav se območje zunanjih solinskih nasipov čedalje bolj zarašča z invazivnim navadnim trstikovcem (Arundo donax), ki vse bolj prodira v soline in ponekod že prerašča del grmovne zarasti črnega trna, ki je tukaj glavna hranilna rastlina vrste. Hromi volnoritec za odlaganje jajčec izbira mlajše, vitalne in dobro osončene grme črnega trna in gloga. Pomembno je, da vsaj na dve leti redčimo grmovje, da v ožjih pasovih izsekamo starejše grme, pustimo pa mlajše, osončene, ne pregosto raščene sestoje. V gostem in starem grmovju samice ne odlagajo jajčec ali le izjemoma. Prav tako je potrebno odstranjevanje višjih rastlin, ki lahko prerastejo ali zasenčijo grmovje, posebno navadni trstikovec in ponekod trstika. Za vitalno populacijo vrste je potrebno vzdrževati razredčeno, dobro osončeno in različno staro grmovje hranilnih rastlin vrste, na delu nasipov, kjer je vrsta trajno prisotna, v solinah so to v glavnem višji zunanji nasipi. Vrsta ima v Solinah dobre pogoje za obstoj, tako po osončenosti kot primerno mikroklimo z dovolj vlage. V Solinah je spomladi zgodaj toplo za hiter razvoj gosenic, jeseni pa je dovolj vlage za uspešno izleganje metuljev. Prav tako je veliko sestojev grmovja črnega trna in gloga, kjer se lahko vrsta razmnožuje. Trend ohranjenosti vrste v Sečoveljskih solinah je pozitiven, za kar je zaslužen Park.
1
2 Uvod Popis hromega volnoritca - Eriogaster catax (Linnaeus, 1758) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (v nadaljnjem besedilu Park) smo v letu 2018 opravili na pobudo Krajinskega parka Sečoveljske soline. Številčno populacijo hromega volnoritca smo v Parku ugotovili že leta 2010, ko smo v območju popisovali nočne metulje (Gomboc & Torkar, 2010). Takrat smo pomladi 2010 zabeležili veliko število goseničnih gnezd in gosenic na grmovju črnega trna - največjo znano gostoto vrste v Sloveniji doslej. Pred tem vrsta v Parku ni bila znana. Na osnovi teh podatkov je bila vrsta dodana v območje Natura 2000 z oznako SI3000240 - Sečoveljske soline in estuarij Dragonje (Natura 2000 v Sloveniji, 2016). S tem je Park obenem zavezan k ohranjanju in spremljanju vrste v območju Parka. Zadnji, podroben pregled najdb hromega volnoritca v Sloveniji je bil objavljen v prispevku Zakšek et. al. (2017) iz katerega je razvidno, da je vrsta najpogostejša na Primorskem, z največ podatki v Sečoveljskih solinah. Vrsta tukaj naseljuje habitate grmišč črnega trna, na zunanjih nasipih Solin in na Stojbah (Gomboc & Torkar, 2010). Prejšnje študije vrst metuljev Narura 2000 (Čelik et al., 2004, 2005) so najbližje najdbe navajale iz doline Dragonje in Kraškega roba. Tabela 1: Pregled dosedanjih najdb hromega volnoritca v KP Sečoveljske soline (povzeto po Zakšek et. al. 2017). Lokacija
Koordinate (WGS84)
UTM10 Datum (10 ×10 km)
Širina (°V)
Dolžina (°S)
Nasip ob reki Dragonji, 530 m Z od J vhoda v 13,607095 Sečoveljske soline, Parecag, Piran
45,465578
V nasip Sečoveljskih solin od V roba, 540 m J 13,615095 od letališkega stolpa do srednjega dela letališke steze, Sečovlje, Piran
45,471506
UL93
JV nasip Sečoveljskih solin od V roba, 540 m J 13,615738 od letališkega stolpa do reke Dragonje, Sečovlje, Piran
45,466691
UL93
UL93
Legit
Stadij
3.4.2010 S. Gomboc
larva
8.4.2010 S. Gomboc
larva
4.2.2011 S. Gomboc
ovum
8.4.2010 S. Gomboc
larva
3.4.2010 S. Gomboc
larva
8.4.2010 S. Gomboc
larva
17.4.2010 S. Gomboc
larva
24.4.2010 S. Gomboc
larva
11.10.2010 S. Gomboc
imago
20.10.2010 S. Gomboc
imago
24.10.2010 S. Gomboc
imago
30.10.2010 S. Gomboc
imago
5.11.2010 S. Gomboc
imago
29.3.2014 S. Gomboc
larva
8.4.2016 S. Gomboc
larva
Grmičevje S od reke Dragonje ob J vhodu v 13,615815 Sečoveljske soline (Ornitološka postaja), Sečovlje, Piran
45,465117
UL93
Grmičevje V ob V nasipu solin Fontanigge, 13,616876 150 m Z od J konca letališke steze, Sečovlje, Piran
45,468252
UL93
28.3.2014 B. Zakšek, M. larva Govedič
Grmišča med solinami in nasipom na 13,619258 območju opuščenega rudnik, Sečovlje, Piran
45,479637
UL93
24.4.2010 S. Gomboc
2
larva
Slika 1: Najdišča gosenic hromega volnoritca v Sečoveljskih solinah v letu 2010 (Gomboc & Torkar, 2010).
Čeprav smo v letu 2010 odkrili številčno močno populacijo hromega volnoritca v parku, so jo jeseni močno prizadele velike poplave, ki so povsem poplavile soline, zaradi poplavljanja Dragonje, ravno v času pred izleganjem metuljev. Potem so ob interventnih sanacijskih ukrepih izvajalci del za urejanje vodotokov še dodatno uničili največji sestoj črnega trna, kjer je bila vrsta prisotna, na zunanjem nasipu, ob Letališču Portorož, ki so ga očistili vse zarasti. Oboje je vrsto močno prizadelo. Pojav gosenic smo spremljali tudi v naslednjih letih a jih nismo uspeli najti vse do leta 2014, ko sta bili potrjeni dve gnezdi, v letu 2016 pa eno gosenično gnezdo (Zakšek et. al., 2017). V letu 2018 smo izvedli spomladanski in jesenski monitoring vrste v območju Parka. V spomladanskem času smo pregledovali mejice gloga in črnega trna ter druge grmovne in drevesne vrste, z iskanjem goseničnih gnezd, v jesenskem času pa s popisom pojavljanja metuljev s svetlobnimi šotori. Popisi so bili uspešni in prisotnost vrste smo potrdili na več lokacijah.
3 Značilnosti vrste 3.1 Opis vrste Hromi volnoritec spada v družino kokljic. Predstavniki družine imajo močno telo, samci so dobri letalci, samice so manj mobilne, zaradi teže jajčec, ki jih nosijo v zadku. Metulji se kot odrasli ne hranijo in živijo od zalog maščobnih tkiv, ki jih ustvari gosenica. Gosenice so porasle z dolgimi dlakami in pri mnogih vrstah, vsaj v začetnih razvojnih stadijih oblikujejo skupna gnezda. Vse vrste gosenic imajo predilno žlezo in si kot majhne iz svile ustvarijo zapredke na rastlinah kjer se hranijo, kasneje pa se razidejo. Z lastnimi opazovanji smo ugotovili, da se gosenice izležejo iz jajčec, ki prezimijo, ravno v fazi 3
brstenja črnega trna in gloga, zato jih v tem času lažje opazimo, ker grmovje v tej fenofazi še ni olistano. Čas, ki ga gosenice preživijo v skupnih gnezdih je razmeroma kratek in odvisen od temperatur vsake sezone. Če je topleje, gosenice hitro rastejo in se po sedmin do desetih dnevih lahko že razidejo iz gnezda. V hladnejših pomladih to obdobje lahko traja več kot 14 dni. Ko so gosenice v gnezdih jih na neolistanih grmih najlažje opazimo. Na začetku so gnezda majhna, kasneje pa se z rastjo gosenic povečujejo. Čim se gosenice izležejo iz jajčec si začnejo iz svile presti goste niti ob jajčecih iz katerih so se izlegle. Niti so goste in tvorijo svileni zapredek - gnezdo, znotraj katerega se na začetku skrivajo mlade gosenice. Od tukaj gnezdo z rastjo širijo. Jajčeca so navadno na osončenem delu grma, nekje 10 cm od vrha vejice, ki je debela okrog pol do enega centimetra. Na istih mestih najdemo tudi gnezda, od nekje pol metra od tal, do prsne višine, nekje do 1,6 m v Sloveniji. Večina gnezd je na višini 1-1,5 m. Gosenice ostanejo v skupnem gnezdu vsaj do druge levitve (ProNatura-Schweizerischer Bund für Naturschutz, 2000), potem se razidejo po grmovju in se hranijo ločeno. Čez dan se prikrivajo znotraj grma, ki je v tem času olistan in povsem strnjen, zato so v grmu dobro prikrite. Ko so dovolj velike se zabubijo v vrhnjem sloju tal. Pri tem si v tleh izdolbejo kamrico, ki je dovolj velika za kokon. Kokon si izdelajo iz svile. Sestavljen je iz ene same svilene niti, s katero gosenice z vrtenjem ustvari kompakten svilen ovoj, ki bubo ščiti pred zunanjimi vplivi in plenilci. V kokonu se gosenica na koncu zabubi. Skozi kokon, ki je propusten za vlago, buba prejme toliko vlage, da se ne izsuši, z jesenskim deževjem in mrazom pa tudi signal za izleganje metuljev. Samček ima dolge peresaste tipalnice, ki so rdeče rjave barve. Glava, oprsje in zadek so rumenorjave barve. Barva kril je zlato-rumeno-rjava. Poševno potekajoč širok rumen postdiskalni pas, ki poteka ob zunanjem robu krila, je na obeh straneh rjavo obrobljen. Značilna bela do rumeno bela diskalna pega v sredini zgornjih kril je temno rjavo obrobljena. Samci so svetlejši in manjši od samic. Samice so skoraj dvakrat večje, imajo kratke rumeno rjave, bolj nitaste tipalke s kratkimi zobci. Krila so temno rjava. Zadek samice je rjav, na koncu zadka je čop rjavo sivih dlak, ki se ob odlaganju jajčec sprimejo s lepljivimi jajčeci in ločijo od zadka samice ter tako zavarujejo jajčeca pred nizkimi temperaturami pozimi. Dlačice obenem služijo boljšemu prikritju zalege jajčec na vejah, ker so skladne barve z lubjem. Po značilnih dlačicah na koncu zadka je vrsta poimenovana z imenom volnoritec. Velikost samčka je 30-36 mm, samice 38-45 mm.
Slika 2: Prezimujoča jajčeca hromega volnoritca na glogovi veji, obdana z dlačicami z zadka samice. Foto: S. Gomboc.
4
Slika 3: Zapredki mladih gosenic hromega volnoritca na črnem trnu v Sečoveljskih solinah leta 2010 in gnezdo z mladimi gosenicami prvega razvojnega stadija na nasipu Dragonje leta 2018. Foto: S. Gomboc.
Slika 4: Gosenica zadnje levitve hromega volnoritca, Fontanigge maj 2010. Foto: S. Gomboc.
3.2 Habitat Vrsta naseljuje predvsem soncu izpostavljena listopadna grmišča, mejice, gozdne jase in robove toploljubnih listnatih gozdov, v katerih prevladujejo hrast (Quercus sp.), glog (Crataegus sp.) in črn trn (Prunus spinosa). Večinoma so to južne lege ne pregosto porasle s hranilnimi rastlinami – glogom in črnim trnom. Rada ima bolj osončene in zračne grme, ki niso porasli z lišaji. Predvsem na teh posamičnih in osončenih grmih samice odlagajo jajčeca, na višini od 0,1-1,6 m od tal. 5
3.3 Hranilne rastline V Sloveniji gosenice najdemo v glavnem na glogu, redkeje na črnem trnu. V Sečoveljskih solinah smo doslej gosenice našli izključno na črnem trnu, čeprav je v območju prisoten tudi glog (Gomboc & Torkar, 2010). Literatura navaja tudi druge vrste hranilnih rastlin, ki pa jih v Sloveniji še nismo potrdili: Quercus sp., Prunus spinosa, Crataegus sp., Pyrus sp., Betula sp., Populus sp., Ulmus sp., Berberis sp. (de Freina & Witt, 1987; Pro Natura- Schweizerischer Bund für Naturschutz, 2000). Omenjeni viri tudi navajajo, da se gosenice kasnejših razvojnih stadijev lahko hranijo na drugi vrsti grmovja ali mladih dreves. Npr. če se kot mlade hranijo na glogu, lahko posamične kasneje najdemo tudi na hrastu.
Slika 5: Hromi volnoritec - samček levo in samica desno, Fontanigge 2010. Foto: S. Gomboc.
3.4 Razširjenost vrste Areal vrste je območje od severnega dela Iberskega polotoka preko Zahodne, Srednje in Južne Evrope do Rusije. Na severu sega do severne Nemčije, na jugu preko Italije in Balkanskega polotoka do Zahodne Azije (Ebert in sod., 1994). V Sloveniji je vrsta prisotna v toplih območjih vse Slovenije, največ podatkov izvira iz Krasa, Štajerske in vzhodne Slovenije (Zakšek et. al., 2017). Povsod je posamična in nikoli pogosta. Najlažje jo opazujemo v stadiju gosenic ali kot jajčeca odložena na vejicah hranilnih rastlin. Opazovanja metuljev so manj uspešna, ker ti letajo zelo kratko obdobje, pozno jeseni, ko so vremenske razmere neugodne za nočni lov, poleg tega pa živijo le 1-5 dni (Pro Natura- Schweizerischer Bund für Naturschutz, 2000). Na območju Sečoveljski solin so larvalni habitat vrste rastišča črnega trna na južnih legah večjih nasipov na obrobju solin. Posebno na nasipu ob letališču Portorož vrsta doseže največjo gostoto v Sloveniji. Toliko goseničnih gnezd, na tako majhnem arealu, v Sloveniji še nismo našli. Gnezda gosenic smo opazovali na vzhodnem območju solin, na delu od starega rudnika, do nasipov reke Dragonje. Na teh nasipih, vključno z grmišči črnega trna v območju sladkovodnega močvirja na Stojbah, smo našli zalege jajčec, kasneje pa veliko število zapredkov z gosenicami, ki jih je v tem stadiju najlažje opazovati. Gosenice so se zabubile konec maja (Gomboc & Torkar, 2010). 6
Slika 6: Najdišča hromega volnoritca - Eriogaster catax v Sloveniji (ALP – alpinska, CON – celinska biogeografska regija) (povzeto po Zakšek et. al. 2017).
3.5 Biologija vrste Hromi volnoritec je enogeneracijska vrsta. Odrasli osebki se pojavljajo v septembru, oktobru in v začetku novembra v odvisnosti od klimatskega pasu. Aktivni postanejo v poznih popoldanskih oziroma zgodnjih večernih urah, od 16.00 do 19.00 ure po zimskem času (Pro Natura-Schweizerischer Bund für Naturschutz, 2000). Metulji priletijo na ultravijolične luči, v toplejših oktobrskih večerih, ko je pred tem nekaj hladnih dni in vlažnih, ki vzpodbudijo izleganje metuljev (lastna opazovanja). Na luči priletijo tako samčki kot samice. Priletavajo ves večer od začetka mraka ter nekje do tri ure od začetka opazovanj (lastna dolgoletna opazovanja). Nalet je močno odvisen od vremenskih pogojev, če je toplo, metulji letajo še celo 5 ur po znočitvi. Velikokrat so samice pogostejše od samcev, tudi zaradi tega, ker lahko živijo več dni kot samčki, ki se izčrpajo pri nenehnem iskanju parjenja voljnih samic. Samci pri tem letajo hitro in vijugasto v bližini grmovja. Samci so aktivni že od sončnega zahoda naprej, najbolj pa v času nastopa mraka in nekaj časa po mraku. Samice na luči priletijo malo kasneje. V tem času se parijo in po parjenju samice še v isti noči odložijo jajčeca. Samica odlaga jajčeca v ozki spirali na vejice hranilnih rastlin gosenic. Vrsta prezimuje v stadiju jajčeca. Gosenice se izležejo aprila ali maja, v času brstenja in cvetenja črnega trna in gloga. Med vejicami hranilnih rastlin si spredejo skupinsko svilnato gnezdo. Ugoden življenjski prostor gosenic so osončene in zavetrne jase, kjer je prisotna zračna vlaga vendar ta ni previsoka (Wiedemann in Köhler, 1996). Gosenice najprej živijo v skupnih zapredkih, kjer počivajo čez dan, hranijo pa se v glavnem ponoči, občasno tudi čez dan (lastna opazovanja). Večje gosenice od drugega larvalnega stadija (L2) se razidejo po grmovju. Ko dorastejo, se zabubijo v svilenem kokonu, v vrhnjem sloju tal. 7
30
Št. podatkov
25 20 15 10 5 0 jan
feb
mar
apr
maj ovum
jun
jul
larva
imago
avg
sep
okt
nov
dec
Slika 7: Pregled razvojnega ciklusa vrste v Sloveniji (povzeto po Zakšek et. al. 2017). Legenda: ovum – jajčece, larva – ličinka, imago – metulj.
3.6 Podobne vrste v Sečoveljskih solinah V Sečoveljskih solinah podobnih vrst kokljic, ki bi letale tako pozno jeseni ni. Druge vrste kokljic v Sečoveljskih solinah prav tako ne predejo goseničnih gnezd – zapredkov na grmih črnega trna v spomladanskem času. Sorodni vrsti, s podobnim načinom biologije in zapredkov v Sloveniji sta dlakoritec - Eriogaster lanestris (Linnaeus, 1758) in hrastov volnoritec - Eriogaster rimicola (Denis & Schiffermüller, 1775), ki ju v Parku doslej nismo potrdili. V spomladanskem času ima podobno dlakavo gosenico še hrastova kokljica - Lasiocampa quercus (Linnaeus, 1758). Ta gosenica živi samostojno, tako na grmovju kot na zelnatih rastlinah.
Slika 8: Gosenica hrastove kokljice na hrastovi veji, Fontanigge, 11. 4. 2018. Foto: S. Gomboc.
Zelo podobne svilnate zapredke na glogu in črnem trnu v Parku spomladi gradijo gosenice glogove belinke - Aporia crataegi (Linnaeus, 1758), ki spada med dnevne metulje. Tako gosenični zapredki kot dlakave gosenice so v prvih razvojnih stadijih precej podobne hromemu volnoritcu. Razlika je že v razvojnem ciklusu vrst, saj pri glogovi belinki prezimijo komaj izlegle mlade gosenice, skrite med zvitimi suhimi listi na vejicah hranilnih rastlin, pri hromem volnoritcu pa jajčeca. Gosenice se prav tako 8
razlikujejo po barvi dlačic, saj imajo pri glogovi belinki dve progi oranžnih dlačic na hrbtni strani, pri hromem volnoritcu pa so te temno rjave in bele. Še bolj nazorne so razlike razvidne iz fotografij prikazanih v nadaljevanju.
Slika 9: Gosenice glogove belinke na črnem trnu, Fontanigge, 11. 4. 2018. Foto: S. Gomboc.
Slika 10: Gosenice glogove belinke na črnem trnu, Fontanigge, 11. 4. 2018. Foto: S. Gomboc.
9
Slika 11: Gosenice hromega volnoritca v prvem larvalnem stadiju, Fontanigge, 11. 4. 2018. Foto: S. Gomboc.
Slika 12: Gosenica hromega volnoritca v drugem larvalnem stadiju na Ä?rnem trnu, Fontanigge, 17. 4. 2018. Foto: S. Gomboc.
10
4 Material in metode dela Popis hromega volnoritca smo izvedli v spomladanskem in jesenskem obdobju pojavljanja vrste. Spomladi smo popisovali gosenična gnezda, v času, ko se gosenice še zadržujejo v skupnem gnezdu, ki si ga zgradijo iz svile, ki jo izločajo. V gnezdih se zadržujejo le mlade gosenice, kasneje pa se te razlezejo po grmih in živijo samostojno. Ker gosenice hitro rastejo, posebno, če je toplo, je obdobje monitoringa kratko, traja od enega tedna, do 10 dni, v hladnem obdobju lahko do dva tedna. Kasneje gnezda niso dobro vidna, ker grmovje hitro olista. Gosenice se izležejo v času brstenja črnega trna in gloga, ker se hranijo na mladih lističih v času brstenja grmovja. Čas izleganja gosenic je usklajen z olistanjem hranilnih rastlin, ki je hitro, zato je optimalni čas monitoringa gosenic kratek. Obdobje pojava gosenic smo spremljali že pred njihovim pojavom, da jih ne bi zamudili. Gosenice v letu 2018 smo popisali v času od 11.-18. aprila 2018. Ta čas je v sečoveljskih solinah glede na sezono lahko v obdobju od začetka do konca aprila. V sezoni 2010 je bil čas pojavljanja gosenic zgodnejši, kot nam prikazuje spodnji grafikon. 700 600 500 400 300 200 100 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52
0
Slika 13: Čas pojavljanja in število gosenic hromega volnoritca opazovanih v spomladanskem času na območju Sečoveljskih solin v letu 2010. (Gomboc & Torkar, 2010)
Pri popisih gosenic smo skrbno pregledali grme črnega trna in gloga na območju solin. Obenem smo pregledali še manjša drevesa in drugo grmovje, saj je znano, da se vrsta občasno hranil z drugimi grmovnimi in drevesnimi vrstami kot navajamo v uvodu. Popise smo opravili z obhodom transektov v dnevnem času. Pregledali smo rastišča grmovja na nasipih ali obrobje strnjenega grmovja v večjih kompleksih na Stojbah. Pri popisih smo pot transekta in točke najdišč vrste beležili z aplikacijo GPS Logger, ver. 2.1.10, proizvajalca BasicAirData. Ta kreira gpx, txt in kml podatkovne datoteke. Te smo uporabili za kartografske prikaze poti popisov in najdišč vrste. Za obdelavo in vizualizacijo prostorskih podatkov smo uporabili aplikacije ARC GIS PRO 2.1 in Google Earth Pro. Pri gosenicah smo zabeležili še število gosenic v gnezdu in višino gnezda na hranilni rastlini, merjeno od tal. Podobno kot pri gosenicah je čas pojavljanja metuljev tudi odvisen od sezone v kateri popisujemo metulje. Ker metulji lahko tudi več let preležijo v stadiju bube, preden se izležejo v optimalnih pogojih, je metulje toliko težje opaziti. Na njihov pojav vplivajo padavine v jesenskem času, pojav prve slane, na aktivnost izleženih metuljev pa vpliva tako veter kot nočna temperatura. Veter ne sme biti močnejši, temperatura pa ne pod 8o C, da so metulji aktivni. Odrasli metulji ne hranijo, ker imajo zakrnele ustne dele in živijo le kratek čas, od zalog maščob, ki jih nakopiči gosenica. Tako metulji živijo nekje 1-5 dni. Samice živijo dlje, samčki pa navadno en večer, ker se izčrpajo z iskanjem parjenja godnih samic. Samice živijo do 5 dni le v hladnem obdobju, če čakajo na ugodne razmere za parjenje, sicer pa manj. 11
Za popis metuljev smo izbrali vremensko ugodne in tople jesenske noči v času od 11. oktobra do 3. novembra 2018. Metulje smo popisovali s svetlobnimi šotori, ki jih sestavlja lahka kovinska konstrukcija, s tanko polietilensko tkanino, ki je fluorescentna v UV svetlobi. V notranjosti šotora sta dve cevni fluorescentni sijalki, moči 15 W in spektra 340-400 nm, napajani iz 12 V akumulatorja. Pri nočnih popisih smo postavili od 11 do 17 svetlobnih šotorov v območju rastišča gloga in črnega trna, tudi v bližini spomladanskih najdišč goseničnih gnezd, da bi povečali možnost potrditve metuljev tudi iz letošnjih gosenic. Šotore smo postavili v liniji transekta, na razdalji 15–30 m med posameznim šotorom. Zaradi parazitiranosti gosenic in plenilcev gosenic v solinah: ptic, mravelj, pajkov, hroščev in malih sesalcev, je stopnja preživetja gosenic majhna. Vse bube se prav tako ne izležejo v isti sezoni, zato je majhna tudi možnost potrditve metuljev v jesenskem času. Na vse vplivajo še trenutne vremenske razmere ob popisu metuljev, zato je popis metuljev, kljub številni opremi precej nezanesljiv. Smo pa s potrditvijo aktivnosti metuljev želeli preveriti kdaj se pojavljajo in kje ter kje samice odlagajo jajčeca. To je pomembno za zagotovitev boljšega preživetja jajčec ob morebitni krčitvi in redčenju grmovja, da se površine z grmovjem ne bi preveč zarasle.
Slika 14: Svetlobni šotori za popis nočno aktivnih metuljev, z izvorom UV svetlobe. Foto: S. Gomboc.
Zbrane terenske podatke smo vpisali in obdelali v lastni programski aplikaciji Popis, ki uporablja MS Access podatkovno bazo z GIS podporo. Namenjena je zbiranju in obdelavi terenskih favnističnih podatkov. Tukaj smo primerjali stare in letošnje podatke o najdbah vrste v KP Sečoveljske soline in pripravili vse potrebne izpise in analize. Izris kartografskih podlag na obdelanih podatkih smo opravili v aplikaciji ARC GIS PRO. Pri terenskem delu smo zbrali precej fotodokumentacije. Pri fotografiranju smo uporabljali fotografsko opremo Lumix LX81, Sony a55, Sony a7 in pametne mobilne telefone Nokia in Samsung, tudi za zajem videa. Foto-gradivo je vključeno v poročilo in predano naročniku monitoringa v originalnih datotekah. Terensko delo je bilo opravljeno v skladu z dovoljenjem Agencije RS za okolje številka 35601-39/20154, po naročilu in v soglasju s Parkom.
12
4.1 Lokacije popisov in opravljeni popisi hromega volnoritca Popise hromega volnoritca smo opravili na celotnem območju Parka. Spomladi smo obhodili vsa grmišča, ob nasipu reke Dragonje, od vhoda v soline, do izliva Dragonje, grmišča znotraj halofilnih mokrišč na Fontaniggah, kjer so ostanki starih solin, grmišča na Stojbah, kjer je večji sestoj črnega trna za gnezdenje ptic, grmišča na visokem nasipu od Stojb do konca Letališča Portorož, grmišča na območju starega rudnika in celotnega sladkovodnega mokrišča na nasipih jalovine starega rudnika. Spomladi smo za iskanje goseničnih gnezd opravili 3 terenske dni, jeseni za popise metuljev pa smo izvedli še 3 nočna opazovanja metuljev. Poleg teh popisov navajamo še najdbe metuljev Iztoka Škornika, naravovarstvenega nadzornika v Parku, ki je metulje našel v zvitih mrežah za lov ptic zjutraj, 26. oktobra 2018. Tabela 2: Pregled izvedenih popisov hromega volnoritca v letu 2018, v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Zap. št. popisa
Opis lokacije
Kratki habitata
16741
Fontanigge, nasip reke Dragonje (ID=2926)
11. 4. 2018
17.00 - 17.45
45,46653570
13,60435428
16742
Fontanigge, nasip reke Dragonje (ID=2926)
11. 4. 2018
17.45 - 18.00
45,46714395
13,60282727
2,00
GOMBOC Stanislav
16743
Fontanigge, nasip ob letališču in vinogradih (ID=3409) Fontanigge, stare soline s halofiti (ID=2915) Fontanigge, nasip, grmišča s črnim trnom (ID=2918) Fontanigge, nasip reke Dragonje (ID=2926)
Travniška in grmiščna vegetacija na nasipu Travniška in grmiščna vegetacija na nasipu Solinski nasipi z grmišči črnega trna
Nadmo rska višina (m) 2,00
11. 4. 2018
18.55 - 19.20
45,46838300
13,61624700
2,00
GOMBOC Stanislav
Solinski nasipi z grmišči črnega trna Solinski nasipi z grmišči črnega trna Travniška in grmiščna vegetacija na nasipu Sladkovodno trstičje, nasipi z ruderalno vegetacijo Solinski nasipi z grmišči črnega trna
11. 4. 2018
17.00 - 17.20
45,46505000
13,61194500
0,60
GOMBOC Stanislav
11. 4. 2018
18.20 - 19.50
45,46591500
13,61516300
1,16
GOMBOC Stanislav
17. 4. 2018
19.20 - 19.55
45,46714395
13,60282727
2,00
GOMBOC Stanislav
17. 4. 2018
17.00 - 18.37
45,48147947
13,61980879
0,60
GOMBOC Stanislav
17. 4. 2018
18.50 - 19.15
45,46784226
13,61619556
2,00
GOMBOC Stanislav
Travniška in grmiščna vegetacija na nasipu Solinski nasipi z grmišči črnega trna
17. 4. 2018
19.20 - 19.45
45,46653570
13,60435428
2,00
GOMBOC Stanislav
18. 4. 2018
10.00 - 11.10
45,46978300
13,61622800
2,00
GOMBOC Stanislav
Travniška in grmiščna vegetacija na nasipu
18. 4. 2018
11.20 - 12.50
45,46653570
13,60435428
2,00
GOMBOC Stanislav
16745 16740 16759
16756
Stare rudnik, sladkovodno trstičje (ID=2914)
16757
Fontanigge, nasip ob letališču in vinogradih (ID=3409) Fontanigge, nasip reke Dragonje (ID=2926)
16758
16761
16762
Fontanigge, nasip ob letališču in vinogradih (ID=3409) Fontanigge, nasip reke Dragonje (ID=2926)
naziv
Datum
Čas popisa
13
Koordinata WGS84 Fi
Koordinata WGS84 Lambda
Avtor popisa GOMBOC Stanislav
16763 16760
17030 17034 17046
17049
Fontanigge, nasip, grmišča s črnim trnom (ID=2918) Fontanigge, nasip ob letališču, preko kanala tik ob letališču (ID=5015) Fontanigge, stare soline s halofiti (ID=2915) Fontanigge, stare soline s halofiti (ID=2915) Stojbe, sestoj grmišč črnega trna (ID=5101) Stojbe, sestoj grmišč črnega trna (ID=5101)
Solinski nasipi z grmišči črnega trna Grmišča črnega trna, ruderalna njivska vegetacija s pleveli
18. 4. 2018
13.40 - 14.00
45,46533600
13,61484100
1,16
GOMBOC Stanislav
18. 4. 2018
14.00 - 15.00
45,46792275
13,61632060
2,00
GOMBOC Stanislav
Solinski nasipi z grmišči črnega trna Solinski nasipi z grmišči črnega trna Travniška in grmiščna vegetacija, predvsem črnega trna Travniška in grmiščna vegetacija, predvsem črnega trna
11. 10. 2018
19.00 - 22.58
45,46486157
13,61256729
0,60
GOMBOC Stanislav
19. 10. 2018
18.45 - 22.10
45,46486157
13,61256729
0,60
GOMBOC Stanislav
26. 10. 2018
7.00 - 8.00
45,46522715
13,61525658
1,57
ŠKORNIK Iztok
17.10 - 22.30
45,46522715
13,61525658
1,57
GOMBOC Stanislav, ZADRAVEC Bojan
3. 11. 2018
5 Rezultati in ugotovitve 5.1 Rezultati spomladanskih popisov gosenic hromega volnoritca V aprilu 2018 smo opravili 3 terenske dni popisov goseničnih gnezd hromega volnoritca v Sečoveljskih solinah. Prisotnost gosenic smo potrdili vse 3 terenske dni: 11. 4. 2018, 17. 4. 2018 in 18. 4. 2018. 18. aprila so nekatere gosenice že zapustile skupna gnezda, zato jih kasneje nismo več opazovali. Zaradi nadpovprečno visokih temperatur v mesecu aprilu, je bil čas monitoring gosenic kratek. 11. aprila 2018 smo našli 3 gnezda mladih gosenic, v razvojni fazi L1, 17. in 18. aprila 2018, pa so bile gosenice že v fazi L2 in so začele zapuščati skupna gnezda. Zadnja dva dni popisov smo poleg obstoječih ugotovili še dve dodatni gnezdi z gosenicami, obe na nasipu ob Letališču Portorož. Največje število gosenic v zapredkih je bilo na črnem trnu ob Dragonji, manj pa na Stojbah in ob Letališču. Tukaj so gosenice prej zapustile skupinska gnezda kot ob Dragonji, lahko tudi zaradi plenjenja gosenic od ptic. Vse gosenice so bile na črnem trnu (Prunus spinosa) v višini 1,6 – 2 m od tal. Vsi grmi so bili mlajši, na vejah ni bilo lišajev, ki so posledica visoke zračne vlage v območju. Ti grmi so bili dobro osončeni, navadno na robu brežin, ki so zračne in na samem robu grmišč. Vsi grmi so bili na višjih, obrobnih nasipih, nekje 2 m ali več od gladine vode v kanalih oz. ob strugi reke Dragonje. Gnezda smo našli: 2 na nasipu reke Dragonje, 1 na nasipu v Stojbah in dve na nasipu ob Letališču Portorož. Skupaj smo našli 5 goseničnih gnezd na 5 ločenih grmih črnega trna. Gnezda smo našli le na črnem trnu, čeprav je v območju pogost tudi glog. Predvidevamo, da fenologija razvoja črnega trna v solinah bolj ustreza fenologiji razvoja gosenic, glog je v času izleganja gosenic tukaj že olistan, črni trn pa v času izleganja ravno odganja mlade liste, kar bolj godi mladim gosenicam. Na vzhodu Slovenije je npr. hranilna rastlina gosenic v večini primerov glog, v Sečoveljskih solinah pa izključno črni trn, ki prevladuje med grmiščno vegetacijo.
14
Prisotnost 5 gnezd kaže na ugodno ohranitveno stanje vrste na območju KP Sečoveljske soline. Verjetno smo kakšno gnezdo še spregledali saj iskanje dobro prikritih gnezd ni enostavno, za monitoring primerno časovno obdobje pa je kratko. V letu 2018 je to trajalo le 7 dni, ker so ob visokih aprilskih temperaturah gosenice hitro rasle. Po enem tednu so bile vse gosenice v razvojni fazi L2 in so že zapuščale skupna gnezda. Gosenična gnezda smo fotografirali in so prikazana na spodnjih fotografijah. Tabela 3: Zabeleženi podatki o najdbah gnezd hromega volnoritca v Sečoveljskih solinah v letu 2018. Opis lokacije
Zap. št. gnezda 1
WGS84Fi
WGS84Lambda
Datum
13,60282727
n.v. m 2
11.4.2018
Razvojni stadij ličinka
Število osebkov 100
Hranilna rastlina Prunus spinosa L.
45,46714395
Fontanigge, nasip reke Dragonje (ID=2926) Stojbe, nasip, grmišča s črnim trnom (ID=2918)
2
45,4665357
13,60435428
2
11.4.2018
ličinka
35
Prunus spinosa L.
3
45,465915
13,615163
1,16
11.4.2018
ličinka
40
Prunus spinosa L.
Fontanigge, nasip ob letališču in vinogradih (ID=3409)
4
45,46784226
13,61619556
2
17.4.2018
ličinka
50
Prunus spinosa L.
Fontanigge, nasip reke Dragonje (ID=2926)
2
45,4665357
13,60435428
2
17.4.2018
ličinka
20
Prunus spinosa L.
Fontanigge, nasip reke Dragonje (ID=2926)
1
45,46714395
13,60282727
2
17.4.2018
ličinka
100
Prunus spinosa L.
Fontanigge, nasip ob letališču, preko kanala tik ob letališču, grmišča (ID=5015)
5
45,46792275
13,6163206
2
18.4.2018
ličinka
40
Prunus spinosa L.
Fontanigge, nasip reke Dragonje (ID=2926)
15
Opazovanja Gosenice L2 na višini 1,6 m. Gnezdo na bolj osamljenem grmu, zgornja tretjina glavnega debla. Veliko gosenic. Gosenice L2 na višini 2 m. Gnezdo v krošnji grma v sestoju grmovja, manjše. Gosenice L1 in L2 na višini 1,8 m. Gnezdo v krošnji grma v sestoju, zgornja tretjina glavnega debla. Gosenice komaj izlegle, pravkar formirajo gnezdo. Gosenice L3, na višini 1,8 m. Večje gnezdo, del gosenic je gnezdo že zapustil. Na vzhodni strani kanala na Stojbah, dobro osončen grm črnega trna. Gosenice so se že razlezle iz gnezda po vejah. Lahko, da je gnezdo okuženo z virusom granuloze, saj so gosenice slabo vitalne, del teh se ne razvija in zaostaja v fazi L2, le manjši del v stadiju L3. To gnezdo gosenic je najbolj vitalno. Gosenice se normalno razvijajo v stadiju L3. Zvečer jih je pretežna večina zapuščala gnezdo, nekaj že razkropljenih po istem ali sosednjih grmih. Gnezdo dobro osončeno, na vzhodni strani nasipa. Gosenice L3 na 1,6 m višine. Del gosenic je že zapustil gnezdo. Gnezdo v spodnjem delu krošnje večjega grma črnega trna, ki raste na samem. Vzhodni del krošnje.
Slika 15: Pregled najdišč gnezd z gosenicami hromega volnoritca v Sečoveljskih solinah, aprila 2018. Številke ob lokacijah gnezd ponazarjajo ocenjeno število gosenic v gnezdu.
5.1.1 Slikovni prikaz goseničnih gnezd najdenih v aprilu 2018
Slika 16: Gnezdo št. 1, Fontanigge, nasip reke Dragonje, 11. 4. 2018. Foto: S. Gomboc.
16
Slika 17: Gnezdo št. 2, Fontanigge, nasip reke Dragonje, 11. 4. 2018. Foto: S. Gomboc.
Slika 18: Gnezdo št. 3, Stojbe, visok nasip, 11. 4. 2018. Foto: S. Gomboc.
Slika 19: Gnezdo št. 5, Fontanigge, nasip ob letališču, 18. 4. 2018. Foto: S. Gomboc.
Kot kažejo izkušnje, je čas monitoringa gosenic spomladi močno omejen na zelo kratko obdobje mladih gosenic, od razvojne faze L1 – L2, ko živijo v skupnih gnezdih, kjer jih lažje opazimo, posebno manjša gnezda na še neolistanih grmih. Če je toplo, gosenice ti dve fazi hitro zaključijo. Čim črni trn in glog odženeta liste, se krošnje grmovja strnejo in je svilnato gnezdo le težko opazno. Obenem se gosenice kmalu po tretji levitvi razidejo, zapustijo gnezdo in živijo samostojno v krošnji. Skrivajo se na vejah in so mobilne, zato jih v tem obdobju le zelo težko najdemo v gostem grmovju. Kjer je gosenic veliko, te pojedo večino mladih listov na vejah, zato so take veje ogolele in na videz nekoliko rjave, vendar pa se ti znaki kasneje hitro zakrijejo. Za učinkovit monitoring je potrebno spomladi ves čas opazovati pojav in razvoj gosenic na črnem trnu in glogu, saj se te lahko pojavijo do deset dni prej ali kasneje kot v povprečni sezoni, če so pomladi tople ali pa hladne.
5.2 Rezultati jesenskih volnoritca
popisov
metuljev
hromega
V jesenskem času smo popise metuljev opravili trikrat: 11. 10. 2018, 19. 10. 2018, 3. 11. 2018, v poročilo pa smo vključili še najdbo samčkov hromega volnoritca v mrežah za lov ptic, 26. 10. 2018, ki jo je sporočil naravovarstveni nadzornik Iztok Škornik. Prva dva popisa nočnih metuljev v oktobru sta bila neuspešna, ker metulji hromega volnoritca takrat še niso letali. Večji del oktobra je bilo suho vreme z nadpovprečno visokimi temperaturami, kar je verjetno vzrok, da so se metulji pojavili precej pozno v sezoni. Šele zadnji teden oktobra je bilo deževno vreme z nekaj deževnimi dnevi in predvidevamo, da je to vzpodbudilo izleganje metuljev. Prve samčke v solinah je uspelo najti Iztoku Škorniku 26. oktobra 2018 zjutraj, pri pregledu zvitih mrež za lov ptic pevk znotraj grmišč črnega trna na Stojbah. V zviti mreži je našel 5 zapletenih samčkov med niti mreže, ki jih je potem izpustil. Znano je, da samčki pred mrakom v cikcakastem hitrem letu iščejo sledi feromonov samic v bližini grmovja. Ker divje letajo in ovohavajo sledi, so se zapletli v mrežo ob grmovju, ki je ravno prav gosta, 17
da se iz nje niso več osvobodili. Ta način potrditve vrste je zanimiv, saj literatura o tovrstnih najdbah še ne poroča. Obenem je to ena od potencialnih metod za monitoring aktivnosti metuljev hromega volnoritca na območju solin, kjer z mrežami redno spremljajo ptiče za namene obročkanja, le tako ujete metulje je potrebno vsako jutro rešiti iz mrež.
Slika 20: Samček hromega volnoritca v mreži za lov ptičev, Stojbe, 26. 10. 2018. Foto: I. Škornik.
Na popisu nočnih metuljev 3. novembra 2018 smo na skupno 17 šotorih za nočni popis metuljev zabeležili 35 primerkov hromega volnoritca, 19 samčkov in 16 samic. Primerke smo zabeležili na osmih šotorih od postavljenih sedemnajst. To je doslej največje število metuljev zabeleženih na svetlobne pasti v eni noči v Sloveniji. Ti podatki potrjujejo, da ima hromi volnoritec na območju Parka najštevilčnejšo populacijo vrste v Sloveniji. Tukaj smo, tako leta 2010 kot letos, potrdili največjo gostoto goseničnih gnezd in metuljev na površino zemljišč doslej. Ker je bilo 3. novembra nadpovprečno toplo vreme, z nekaj deževnimi dni pred tem, je to očitno dobro vplivalo na izleganje metuljev v tem času. Samci in samice so na luči prileteli čim smo postavili svetlobne pasti, kmalu po 17.00 uri, na luči pa so posamično priletavali vse do konca popisa, do 23.00 ure. Največ primerkov je priletelo v času do 19.30 ure, kasneje pa so priletavali le še posamezni primerki. Največ primerkov je priletelo v zgoščenem sestoju črnega trna na Stojbah kar 30 od skupno 35. Tukaj je tudi lokacija za lov in obročkanje ptic. Zanimivo je, da spomladi na mestu, kjer je priletelo največ primerkov nismo našli nobenega goseničnega gnezda, čeprav smo ves rob grmišč tukaj dvakrat zelo natančno pregledali. Našli smo le eno gosenično gnezdo na višjem nasipu nad grmiščem a v njem ni bilo veliko gosenic. Na nasipu Dragonje je na luči priletela le ena samica, na enega od šestih postavljenih šotorov. Koncesionar, ki vzdržuje nasipe reke Dragonje je ravnokar opravil mulčenje vegetacije tega nasipa, ostale so le manjše zaplate z grmovjem črnega trna in lahko, da je to vplivalo na manjše število prisotnih primerkov na nasipu, čeprav smo tukaj spomladi našli dve večji gnezdi z gosenicami vrste. Ob Letališču Portorož so na luči prileteli štirje primerki, dva samčka in dve samici. Tukaj smo spomladi prav tako našli dve gosenični gnezdi z manjšim številom gosenic. Kot je razvidno iz spodnjih dveh kart, je bila največja gostota zabeleženih primerkov hromega volnoritca prav na Stojbah, kje smo spomladi našli le eno gosenično gnezdo. Ker bube hromega volnoritca lahko v tleh počakajo tudi več let, preden se izležejo, težko rečemo, če so se izlegli metulji letošnjih gosenic ali starejše bube. Tudi primerjava števila ujetih primerkov na nasipu ob letališču in ob Dragonji, s številom spomladi najdenih goseničnih gnezd, ne kaže nobene povezave. 18
Slika 21: Pregled lokacij s prisotnostjo samÄ?kov hromega volnoritca na svetlobnih pasteh 3. 11. 2018.
Slika 22: Pregled lokacij s prisotnostjo samic hromega volnoritca na svetlobnih pasteh 3. 11. 2018.
19
Čeprav smo na teh dveh mestih našli največ gosenic, smo obenem jeseni zabeležili razmeroma malo metuljev, v primerjavi s Stojbami. Da bi lahko natančneje razložili te podatke, bi metulje morali praktično spremljati vsako noč v času pojavljanja vrste, zato trenutnih rezultatov ne moremo komentirati. Verjetno bi morali monitoring vrste, tako gosenic kot metuljev izvajati več let, da bi prišli do povezav med lokacijami najdenih gnezd in številom metuljev, ki jih popišemo v jesenskem času. Zaradi morebitne uporabe podatkov za nadaljnji monitoring vrste, smo rezultate novembrskega popisa na kartah prikazali ločeno za samce in samice. Kjer smo letošnjo jesen našli samice lahko naslednjo pomlad z večjo verjetnostjo najdemo gnezda gosenic. Obenem moramo biti na teh mestih bolj previdni pri morebitnem redčenju strnjenih in starejših sestojev grmovja, da ne odstranimo grmov z odloženimi jajčeci.
Slika 23: Samčka hromega volnoritca, Stojbe, 3. 11. 2018. Foto: S. Gomboc.
Slika 24: Samici hromega volnoritca, Stojbe, 3. 11. 2018. Foto: S. Gomboc.
20
6 Priporočila za upravljanje območja V Krajinskem parku Sečoveljske soline ima hromi volnoritec zelo dobre pogoje za razmnoževanje, saj je na nasipih veliko grmovja, na katerem se hranijo gosenice. V primerjavi z letom 2010 pa opažamo čedalje večjo zaraščenost nasipov z navadnim trstikovcev, ki se širi na nasipih od Stojb v smeri Letališča Portorož. Prav tako je navadni trstikovec precej napredoval po desnem nasipu Dragonje, od vhoda na Fontanigge, v smeri izliva Dragonje, skorajda do Solinarskega muzeja. Ker je navadni trstikovec zelo invazivna vrsta, bi ga morali redno odstranjevati – mulčiti ali kositi večkrat v sezoni. Letos je to koncesionar za urejanje vodotokov storil le enkrat, ob koncu oktobra in to le na nasipu reke Dragonje. Na Stojbah, v smeri Letališča Portorož pa navadni trstikovec ni bil odstranjen. Ti zunanji nasipi so del koncesionarskega vzdrževanja vodne infrastrukture, ki ga izvaja gospodarska javna služba na področju urejanja voda na podlagi koncesije, ki pa v solinah, zaradi težav z mejo ne funkcionira kot bi morala. Tako nekateri nasipi tudi po več let niso bili pokošeni, zato so se močno zarasli z navadnim trstikovcem. Navadni trstikovec, zaradi velikosti rastline, izpodriva tudi grmovne sestoje s črnim trnom in glogom, ki sta hranilni rastlini gosenic. Ta rastlinska vrsta je najbolj problematična za izgubo habitata vrste. Za odstranitev navadnega trstikovca je potreben precejšen napor, ker ima ta globoke in močne korenike. Preostane nam edino izčrpavanje rastline z večkratnim mulčenjem ali košnjo v spomladanskem delu sezone, ko ta črpa energijo za rast iz korenike. Če tega ne izvajamo, se rastline v sezoni le še širijo. Ponekod se je grmovje črnega trna že močno zgostilo in »postaralo« v smislu ugodnega stanja za odlaganje jajčec in razvoj gosenic hromega volnoritca. Starejše grmovje preraščajo lišaji po vseh vejah, zato ga samice ne izbirajo za odlaganje jajčec. Jajčeca samice odlagajo na mlade, neporaščene veje, ker so tukaj ta zelo dobro skladna z barvo lubja na vejah in praktično »nevidna« za plenilce. Samice za odlaganje jajčec prav tako izbirajo bolj odprte lege, s posameznimi in osončenimi grmi, ki so stari nekje do 5 let in so najbolj vitalni. To z vidika vzdrževanja optimalnega habitata vrste pomeni redčenje grmovja nekje na dve leti, v ožjih pasovih do 5 m, tako, da ostranimo stare zgoščene grme ali te razredčimo in pustimo le del mladega grmovja. Tega ni potrebno izvajati na območju vseh solin, le na nekaterih mestih, vsaj 10-15 takih lokacijah, ki so najprimernejše za ohranjanje vrste. Te lokacije so ob nasipu reke Dragonje, na nasipu ob letališču Portorož in na Stojbah. Leta 2010 je bila vrsta prisotna še na območju starega rudnika a je leta 2018 tukaj nismo več našli, čeprav smo jo spomladi intenzivno iskali. Za vzdrževanje osončenih grmovnih leg je prav tako pomembna košnja visoke travniške vegetacije ob robu grmišč, vsaj do srede oktobra, ko letajo metulji in takrat samice iščejo primerne grme za odlaganje jajčec. Tudi v strnjenem sestoju črnega trna in gloga na Stojbah bi na obrobju tega priporočali manjše redčenje, da bi ohranjali mlade grmovne rastline, primerne za odlaganje jajčec. Opazili smo tudi, da vrsta za odlaganje jajčec raje izbira višje nasipe in obrobje osončenega grmovja. Nismo je našli na hladnih legah, znotraj halofilnih polj na Fontaniggah, kjer so prav tako veliki sestoji črnega trna. Glede na ugotovitve, je zato potrebno poskrbeti za ugodno stanje sestojev črnega trna in gloga, na visokih zunanjih nasipih solin in na Stojbah. Kot smo ugotovili, si je po jesenskih poplavah, ki so jeseni leta 2010 prizadele soline in tudi hromega volnoritca, vrsta sedaj ponovno opomogla in ima v Parku številčno populacijo. Glede na zabeleženo število metuljev v jesenskem času, pričakujemo še več goseničnih gnezd v letu 2019. Pri večini samic, ki so priletele na luči v novembru smo opazili, da so pred tem že odložile jajčeca, le manjši del samic je imel še debele zadke z jajčeci. Hromemu volnoritcu s Sečoveljskih solinah tako dobro kaže tudi v prihodnje. Pohvaliti velja še Park, ki se trudi z ukrepi za ohranjanje ugodnega stanja habitatov vrste v solinah, odraz katerih je pozitivni trend vrste.
21
7 Citirani viri Čelik T., Verovnik R., Rebeušek F., Gomboc S., Lasan M. (2004): Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja NATURA 2000: Metulji (Lepidoptera). Končno poročilo. Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Ljubljana, 297 s. Čelik, T., Verovnik R., Gomboc S., Lasan M. (2005): Natura 2000 v Sloveniji – Metulji Lepidoptera. Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 288 s. de Freina J. J. & Witt T. J. 1987: Die Bombyces und Sphinges der Westpalaearktis. Band I. Edition Forschung & Wissenchaft Verlag GmbH, München, 708 s. Gomboc S. 2013: Predlog monitoringa stanja izbranih vrst metuljev v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Egea, Zavod za naravo. Poročilo: 42 s. Gomboc S., Torkar G. 2011: Biodiverziteta metuljev (Lepidoptera), kobilic (Orthoptera), dvoživk (Amphibia) in plazilcev (Reptilia) Krajinskega parka Sečoveljske soline: rezultati proučevanj v l. 2010. Študija, EGEA, Zavod za naravo, Ljubljana: 203 s. Natura
2000 v Sloveniji 2018: Območja, vrste, habitatni tipi. (pridobljeno: 12. http://www.natura2000.si/index.php?id=105&area=soline&simple_s.x=0&simple_s.y=0
10.
2018)
ProNatura-Schweizerischer Bund für Naturschutz 2000: Schmetterlinge und ihre Lebensräume. Band 3. Basel, 914 s. Zakšek B., Gomboc S. Govedič M., Kogovšek N., Štanta R., Zadravec B., Deutsch H., Rebeušek F. 2016: Prispevek k poznavanju razširjenosti hromega volnoritca Eriogaster catax (Linnaeus, 1758) (Lepidoptera: Lasiocampidae) v Sloveniji. Natura Sloveniae 18(2): 5-21. http://web.bf.uni-lj.si/bi/NATURASLOVENIAE/pdf/NatSlo_18_2_1.pdf
22