Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020 by KPSS

NARAVOVARSTVENI MONITORING SEČOVELJSKIH SOLIN

IZTOK ŠKORNIK

strokovno poročilo

2020

NARAVOVARSTVENI MONITORING SEČOVELJSKIH SOLIN Priloga letnemu poročilu KPSS

2020

IZTOK ŠKORNIK

Seča, 2021

NARAVOVARSTVENI MONITORING SEČOVELJSKIH SOLIN 2020 Avtor: Iztok Škornik, NARAVOVARSTVENI NADZORNIK Fotografije: Iztok Škornik, Dare Fekonja, Maja Makovec, Kristina Gorišek, Barbara Morgan, Kim Ferjančič, Al Božič, Salko Pivač, Giovanna Mitri Oblikovanje: Iztok Škornik Izdajatelj: SOLINE Pridelava soli d.o.o. Tisk in vezava: SOLINE Pridelava soli d.o.o. 20 izvodov Seča, 2021 Letno poročilo Publikacija “Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin” je letno poročilo ali poročilo za obdobje dveh let, ki ga pripravi strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring KPSS in povzema rezultate opravljenih dejavnosti in dogodkov v preteklem letu ali obdobju.

Podnebje

Biodiverziteta

Obiskovalci

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020 | 5

VSEBINA

POGLAVJA

Spremna beseda

Monitoring ohranjenosti narave 9 UVOD 9 METODE 12 REZULTATI IN RAZPRAVA

»» str.26

»» str.59

17 Vrstna pestrost 17 Vrste, ki na obravnavanem območju gnezdijo 18 Vrste, ki na obravnavanem območju letujejo ali se pojavljajo v pognezditvenem času 19 Vrste, ki na obravnavanem območju pojavljajo na preletu 22 Vrste, ki na obravnavanem območju prezimujejo ali se pojavljajo v zimskem času 26 Redke vste

27 TAKSONOMSKI DEL - PTICE 54 Vrste v letu 2020 59 MOČVIRSKA SKLEDNICA

»» str.63 63 HROMI VOLNORITEC

»» str.64

64 TUJERODNE VRSTE 65 NARAVNE VREDNOTE

67 Monitoring habitatov »» str.79

»» str.83

6 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020

POGLAVJA

71 Monitoring vremena 72 Podnebne značilnosti leta 2020 ter trendi nekaterih meteoroloških spremenljivk

79 Monitoring obiskovanja

83 Izvajanje varstvenih režimov po uredbi o KPSS

85 Ostalo v sliki in besedi

98 Literatura

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020 | 7

Spremna beseda KORONA ČASI Potem ko je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) marca 2020 razglasila pandemijo COVID-19, je večina držav pričela z izvajanjem socialnih in zdravstvenih ukrepov brez primere v novejši zgodovini. Ti ukrepi, namenjeni omejevanju širjenja virusa, so bili osredotočeni na socialno distanciranje in omejevanje prebivalstva ter prenehanje nebistvenih proizvodnih in družbenih dejavnosti. Na splošno, so ukrepi prispevali h globalnemu zmanjšanju človekovih dejavnosti. Ta nenadna in dramatična sprememba večine človekovih družbenih in gospodarskih dejavnosti, je prispevala k merljivim učinkom na urbano okolje, z izrazitim zmanjšanjem onesnaženosti zraka, vode in hrupa. Eden najbolj opaznih in splošnih ukrepov je »zaklepanje« prebivalstva na regije ali občine, zaradi česar so naše mestne ulice prazne in praktično tihe, prav tako prazna in tiha so tudi zavarovana območja brez obiskovalcev. Tak položaj nam ponuja enkratno priložnost za preučevanje odzivov divjih živali na trenutno manj aktivna, manj hrupna in manj onesnažena območja, kot tudi vpogled brez primere o tem, kako človekove dejavnosti vplivajo na prosto živeče živali. Nenavadna opazovanja živali na urbanih območjih po vsem svetu, so preplavila medije in internet, ki so v družbeni imaginarij zasadili idejo, da “narava dobiva svoj prostor nazaj”. Čeprav je verjetna, ta ideja v večini primerov temelji na nezanesljivih zapisih, včasih napačnih, brez kakršne koli kvantitativne znanstvene raziskave, ki bi podpirala takšno trditev. Biotsko raznovrstnost ogroža trenutna eksponentna rast urbanih območij. Še vedno pa je slabo razumljeno, kako se lahko živali spopadajo s temi hitrimi in dramatičnimi preobrazbami naravnega okolja in se jim prilagajajo. Pandemija COVID-19 nam ponuja edinstveno priložnost, da razkrijemo te mehanizme prilagajanja, vključene v ta proces. Ukrepi zaklepanja, uvedeni v večini držav, povzročajo izjemno zmanjšanje človekovih dejavnosti, kar nam daje eksperimentalno okolje za oceno učinkov našega življenjskega sloga na biotsko raznovrstnost. V nekem španskem projektu so preučili odziv ptic na zaprtje populacije z uporabo več kot 126.000 podatkov, zbranih v okviru znanstvenega projekta za državljane. Primerjali so pojavnost in zaznavnost ptic med zaporo spomladi 2020, z izhodiščnimi podatki iz preteklih let v istih urbanih območjih in obdobjih. Ugotovili so, da ptice med ti. »lockdownom« niso povečale verjetnosti pojavaljanja na urbanih območjih, kar je ovrglo hipotezo, da je narava povrnila svoj prostor na mestnih območjih, ko so le-ta brez ljudi. Ugotovili pa so povečanje zaznavnosti ptic, zlasti v zgodnjih jutranjih urah, kar kaže na hitro spremembo dnevnih rutin ptic kot odziv na tovrstne spremembe. Skratka, urbane ptice kažejo visoko vedenjsko »plastičnost«, da se, kar se da hitro prilagodijo novim okoljskim razmeram, kakršne določa COVID-19.

Zaradi zaklepanja so nekateri ljudje porabili več časa za uživanje v naravi. Tudi, če je šlo zgolj za opazovanje ptic na svojem vrtu.

8 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020

Območje Alto postaja čedalje bolj zanimivo (Foto: I. Škornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020 | 9

MONITORING OHRANJENOSTI NARAVE Za spremljanje kazalcev zaradi poročanja Evropski uniji in organom mednarodnih konvencij in sporazumov je treba spremljati stanje ohranjenosti narave v skladu s 108. členom ZON (monitoring ohranjenosti narave). To med drugim obsega spremljanje stanja rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov, habitatnih tipov in posebnih varstvenih območij (108. člen ZON). Podatki, pridobljeni z monitoringom, so pomembni tudi za še boljše upravljanje območij. Zato so dodatno uporabni tam, kjer imajo možnost izvajati posebne ukrepe upravljanja, npr. na zavarovanih območjih na zemljiščih v državni lasti.

METODE Monitoring ptic se izvaja tedensko (vsaj enkrat ali bolje dvakrat v začetku tedna). Pri popisovanju v zimskem času, ko je osebkov veliko, se izvaja štetje vsaj dvakrat ali trikrat tedensko, kjer v popisu sodelujeta vsaj eden ali dva popisovalca. Kartiranje gnezdilcev se izvaja v gnezdilnem obdobju na celotnem območju KPSS vse dokler se ne evidentira vseh za KPSS pomembnih gnezdilcev. Natančnega popisa in ovrednotenja so deležne vrste, za katere je bilo opredeljeno posebno območje varstva /Natura 2000: polarni slapnik Gavia arctica, črnoglavi galeb Ichtyaetus melanocephalus, rumenonogi galeb Larus michahellis, kričava čigra Thallaseus sandvicensis, navadna čigra Sterna hirundo, mala čigra Sternula albifrons, beločeli deževnik Charadrius alexandrinus, mala bela čaplja Egretta garzetta, velika bela čaplja Ardea alba, rjava cipa Anthus campestris, plamenec Phoenicopterus roseus, polojnik Himantopus himantopus, sabljarka Recurvirostra avosetta, sredozemski vranjek Phalacrocorax aristotelis desmarestii, zlata prosenka Pluvialis apricaria in žerjav Grus grus. Popisno obdobje je obdobje tekočega leta ali več let. Podatke primerjamo s podatki preteklih let ali obdobij. Pri vnašanju podatkov monitoringa neposredno na terenu, smo uporabljali Samsung Galaxy S4 Active z GPS sprejemnikom ter program Nature Lister. Za vnos, shranjevanje in

10 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020

obdelavo podatkov pa programsko opremo Wildlife Recorder. Rezultati monitoringa (spremljanja) v KPSS so predstavljeni v poročilih o monitoringu v KPSS za posamezno leto ali obdobje. Popisno območje je območje Krajinskega parka Sečoveljske soline (KPSS) s toponimi. Toponimi so ustrezno poimenovana območja Sečoveljskih solin in označena s kodo, ki je usklajena s kodo tehnologa kakovosti podjetja SOLINE Pridelava soli d.o.o., tako da je možna primerljivost proizvodnega dela z naravovarstvenim in obratno. Tudi v letu 2020 smo izvedli sistematični lov z mrežami in obročkanje ptic na območju obročkovalske postaje Stojbe, Mrežijade - strokovnega srečanja obročkovalcev iz vse Slovenije in lova v znanstvene namene nismo izvedli. Pri nekaterih ciljnih vrstah (beločeli deževnik, polojnik, sabljarka ter navadna in mala čigra) smo nadaljevali z označevanjem z zanje posebej izdelanimi barvnimi obročki, na katerih je tudi koda. Pri izdelavi distribucijskih in drugih kart smo uporabili programa DMAP in DMAP Digitizer. Pri statistični obdelavi podatkov smo si pomagali s programi Biodiversity Pro, TRIM, BioToolKit. Pri interpretaciji le-teh pa smo upoštevali temeljno delo s tega področja »Measuring Biological Diversity«, avtorice A. E. Magurran (2004). V letu 2020 smo opravili 852 ur monitoringa.

najdišč gnezd posameznih vrst ptic. Kvantitativne popise dopolnjujejo rezultati v okviru rednega tedenskega monitoringa, ki se v okviru upravljanja s Sečoveljskimi solinami izvaja na območju KPSS. Za obravnavano območje se je v širšem obdobju 1973–2020 nabrala množica podatkov o preletnikih, prezimovalcih ter podatkov pred in po gnezditvi. Za obdobje 1983–2004 so podatki zbrani bolj ali manj sistematično. Od leta 2004 do 2020 so podatki rezultat izvajanja rednega tedenskega monitoringa ptic na popisnem območju. Zbiranje negnezditvenih podatkov Tudi izven gnezditvenega obdobja smo redno popisovali na celotnem območju Sečoveljskih solin. Pri spremljanju pojavljanja vrst, ki se zadržujejo na odprtem (vodne površine, nasipi, suhi bazeni, travniki ...), smo uporabljali različne optične pripomočke (daljnogledi, teleskopi ...) in naprave za digitalno zajemanje slike (digitalni fotoaparati). Pri težje odkrivnih vrstah pevk (penice, trstnice ...), smo sliko preletnega in pognezditvenega dogajanja dobili iz podatkov o ulovu ptic z mrežo. Lov in obročkanje ptic

Zbiranje gnezditvenih podatkov Podatke o gnezdilcih Sečoveljskih solin smo zbrali z načrtnim kvantitativnim popisom v popisni mreži UTM 100 x 100 m. V letu 2020 smo v gnezditvenem času območje Sečoveljskih solin natančno pregledali po vsej površini, primerni za gnezdenje. Vodnih površin brez blatnih otočkov nismo pregledovali. Od skupno 787 kvadratov velikosti 100 x 100 m, je nekaj manj kot 500 primernih za gnezdenje. Pri delu na terenu smo občasno uporabljali tudi plovilo. Podatke, ki smo jih zbrali s pomočjo GPS sprejemnika, smo prav tako prenesli v popisno mrežo 100 x 100 m, ali pa smo jih uporabili za izdelavo konkretnih

100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0

JAN

FEB

MAR

APR

ŠTEVILO UR MONITORINGA FONTANIGGE

Število ur monitoringa ptic v letu 2020.

MAJ

JUN

JUL

AVG

ŠTEVILO UR MONITORINGA LERA

SEP

OKT

NOV

DEC

ŠTEVILO UR MONITORINGA VODE

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020 | 11

Statistična obdelava podatkov Vrstno diverziteto smo v tem delu izračunali s Simpsonovim in Shannon-Wiennerjevim indeksom, ki poskušata opredeliti povezavo števila osebkov neke vrste znotraj skupnosti vseh obravnavanih vrst in njihovega števila. Shannon–Wienerjev diverzitetni indeks Shannon–Wienerjev diverzitetni indeks je najbolj razširjena mera za diverziteto. Na osnovi tega indeksa je mogoče interpretirati tudi pestrost območja ali neke skupnosti. Višja je vrednost H’, večja je pestrost. Funkcijska vrednost H’ bo enaka nič, kadar bodo v vzorcu organizmi ene same vrste, maksimum pa bo dosegla tedaj, ko bo imela vsaka izmed S vrst enako število osebkov. Kadar nas zanima, kako so podatki o abundanci ali obilju porazdeljeni po posameznih vrstah (in /ali habitatih), govorimo o enakomernosti porazdelitve osebkov med vrstami (ali po vrstah), ki jo lahko izrazimo z indeksi vrstne poravnanosti. Različne indekse poravnanosti je najlažje računati z diverzitetnimi (Hillovimi) števili. Kadar imajo vse vrste iz vzorca enaka obilja, bo indeks vrstne poravnanosti največji. Njegova vrednost pa se bo zmanjševala, kadar bodo vrstne abundance različne. Računanje indeksa poravnanosti, ki smo ga uporabili, navaja Pielou (1984) kot razmerje E = H / log( S ). Diverzitetni indeks smo izračunali po naslednji enačbi: H = - S pi ln ( pi ), kjer je: H’ - diverziteta pi - delež taksona i v vzorcu (relativna obilja, abundance) S - število vseh opaženih vrst na obravnavanem območju Shannonova entropija določa, koliko informacije v povprečju pridobimo pri meritvi določene količine. Določa količino negotovosti, ki jo imamo o količini, preden jo izmerimo. Za izračun smo uporabili naslednjo formulo: H = - S pi log2 ( pi ) pi = verjetnost za i dogodkov. Simpsonov indeks Pogosto uporabljene mere diverzitete temeljijo na Simpsonovem indeksu D, ki ocenjuje verjetnost, da dve naključno izbrani enoti pripadata isti vrsti: D = S pi2 Indeks, ki ga je prvi razvil Simpson leta 1949, opredeljuje tri različne načine raziskave. Prvi korak za vse tri je izračun Pi, ki predstavlja število osebkov določene vrste, deljeno s skupnim številom evidentiranih organizmov. 1. Simpsonov indeks: D = sum (Pi 2) Predstavlja verjetnost, da dva naključno izbrana osebka v skupnosti spadata v isto kategorijo (npr. vrsto). Pri tem 0 predstavlja neskončno raznolikost, 1 pa nobene raznolikosti. To pomeni, da večja kot je vrednost D, manjša je raznolikost. 2. Simpsonov indeks raznolikosti: 1 - D Predstavlja verjetnost, da dva naključno izbrana osebka v skupnosti spadata v različne kategorije (npr. vrste). Vrednost tega indeksa se prav tako giblje med 0 in 1, vendar je v tem primeru ob večjem vzorcu raznolikosti večja vrednost, kar je bolj smiselno. V tem primeru predstavlja indeks verjetnost, da bosta dva naključno izbrana osebka v vzorcu pripadala dvema različnima vrstama.

3. Simpsonov vzajemni index: 1 / D Predstavlja število enakih kategorij (npr. vrst), ki tvorijo Simpsonov indeks. Vrednost tega indeksa se začne z 1, ki je najmanjši možni rezultat. Ta rezultat predstavlja skupnost z eno samo vrsto. Višja kot je vrednost, večja je raznolikost. Največja vrednost je število vrst v vzorcu (če obstaja pet vrst v vzorcu, je najvišja vrednost 5). ANOSIM Podobnost določenih skupin (časovna obdobja, območja, habitatni tipi, združbe, odseki ...) smo preverili s pomočjo analize podobnosti (ANOSIM). Ta določa način preverjanja, ali obstaja statistično pomembna razlika med dvema ali več skupinami vzorčenja (Clarke & Green, 1988). Če sta dve skupini vzorčnih enot res različni v svoji vrstni sestavi, potem bi morale biti razlike med skupinami večje od tistih znotraj skupine. Anosim (R) temelji na razliki povprečnih rangov med skupinami (r_B) in znotraj skupine (r_W): R = (r_B - r_W) / (N (N-1) / 4) ANOSIM generira vrednosti R, ki ležijo med -1 in 1, vrednost nič predstavlja nulto hipotezo (ni razlik med serijo vzorcev). Gre za primerjavo R vrednosti skupin, s katero merimo, kako ločene so skupine na lestvici od 0 (ni mogoče ločevati) do 1 (vse podobnosti znotraj skupine so manj kot katera koli podobnost med skupinami). Rezultat nam pove, kakšna je razlika med skupinami. Če je podobnost znotraj skupine večja kot pa med skupinami, bo R>0. V ekoloških združbah je redko R<0. Če je R=0, razlik med skupinami ni. Bray-Curtisov koeficient podobnosti Podobnost v vrstni sestavi toponimov in pogostosti pojavljanja posameznih taksonov ptic na posameznih vzorčnih mestih in (ali) v določenem časovnem obdobju, smo vrednotili z multivariantno klastrsko analizo (Pielou, 1984). Posamezna območja (toponime) smo glede na prisotnost in pogostost vrst primerjali s pomočjo Bray-Curtisovega indeksa podobnosti. Vsakemu paru območij smo določili indeks podobnosti, s katerim smo ocenili podobnost abundanc ptičjih vrst. Indeks podobnosti predstavlja vrednost med 0 in 100 %. Če toponima nimata skupne niti ene vrste, je indeks podobnosti enak 0 %. Če pa so v toponimih prisotne enake vrste z enako abundanco, je indeks podobnosti enak 100 %. Toponimi, ki so si najbolj podobni, tvorijo klastre (skupine). Klastre smo predstavili s pomočjo diagrama drevesaste strukture - dendrograma. Isto analizo smo naredili tudi po letih za obdobje 1983-2014. Za vse statistične analize smo uporabili računalniški program BioDiversity Proffesional 2.0. TRIM Pri pomembnih gnezdilkah smo oceno populacijskega trenda na območju Sečoveljskih solin izračunali s pomočjo programa TRIM - Trends and Indices for Monitoring data, različica 3.54, ki je bil izdelan posebej za računanje indeksov in trendov. Program pretvori multiplikativen celoten naklon v eno izmed naslednjih šestih kategorij trenda (kategorija je odvisna od naklona in njegovega 95 % intervala zaupanja – naklon ± 1.96

12 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020

SE naklona): velik porast, zmeren porast, stabilen, nezanesljiv, zmeren upad in velik upad števila preštetih osebkov/gnezd/ parov (poenostavljeno populacije proučevane vrste). Trend praviloma lahko izračunamo po približno petih zaporednih popisih, zato je v primeru obravnavanega monitoringa to mogoče v glavnem le za vrste, ki jih spremljamo vsako leto.

Rezultati in razprava Zbrani so bili vsi že objavljeni podatki in številni še neobjavljeni iz osebnih ornitoloških beležnic. Nekaterih podatkov, kljub želji, nismo uspeli pridobiti. Za obravnavano območje se je v širšem obdobju 1973–2020 nabrala množica podatkov iz obdobja prezimovanja (od novembra do marca), spomladanske selitve (marec-maj), gnezditvenega obdobja

90 80 70 60 50 40 30 20 10 0

JAN

FEB

MAR

APR

MAJ

JUN

FONTANIGGE

JUL LERA

AVG

PIRANSKI ZALIV

Število vrst po mesecih v letu 2020.

Območje Lere

Območje Fontanigge

SEP

OKT

NOV

DEC

Poravnanost vrst (Shannon J’) za posamezna leta od 1983 do 2020.

Shannon J' 2020

2019

2018

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2020

2019

2018

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

200 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0

2020

2019

2018

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

Shannon H' Log Base 10. 2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

Število vrst

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020 | 13

250000

200000

150000

100000

50000

Število osebkov

Število vrst in število osebkov od 1983 do 2020.

16 1.6

14 1.4

12 1.2

8 1

0.8

6 0.6

4 0.4

2 0.2

0 0

Simpsons Diversity (1/D)

Diverzitetni indeksi ptic za posamezna leta od 1983 do 2020.

0.8

0.7

0.6

0.5

0.4

0.3

0.2

0.1

14 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020

12000 90

10000 80

8000 60

6000 50

4000 30

2000 20

ŠTEVILO OSEBKOV ŠTEVILO VRST

RUDNIK-KOREA TRETJE IZHLAPEVANJE SLANA TRATA PREDRAKCI MALA LAMA RAKCI PRVO IZHLAPEVANJE OB MORJU

RUDNIK-KOREA

TRETJE IZHLAPEVANJE

SLANA TRATA

PREDRAKCI

MALA LAMA

RAKCI

PRVO IZHLAPEVANJE

OB MORJU

SKANSEN

STOJBE

Poravnanost vrst (Shannon J’) za posamezna območja (toponimi) za obdobje 1983 do 2020.

SKANSEN

DRUGO IZHLAPEVANJE

ALTO

COLOMBERA

CORSOLONGO

PICCIA

LETALISCE

DRAGONJA

GIASSI-CURTO

IZLIV

KRISTALIZACIJA

CURTO-PICHETTO

VELIKA LAMA

PIRANSKI ZALIV

LIFE

MEZZANA

Shannon J'

STOJBE DRUGO IZHLAPEVANJE ALTO COLOMBERA CORSOLONGO PICCIA LETALISCE DRAGONJA GIASSI-CURTO IZLIV KRISTALIZACIJA CURTO-PICHETTO VELIKA LAMA PIRANSKI ZALIV LIFE MEZZANA

Shannon H' Log Base 10. Simpsons Diversity (1/D)

0 12 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0

Število vrst in število osebkov po mesecih za leto 2020.

1.6 1.4 1.2 1 0.8 0.6 0.4 0.2 0 12

Diverzitetni indeksi ptic za posamezna območja (toponimi) od 1983 do 2020.

0.7

0.6

0.5

0.4

0.3

0.2

0.1

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020 | 15

Dendrogram podobnosti na osnovi Bray-Curtisovega indeksa podobnosti za vzorčna obdobja od 1983 do 2020.

Dendrogram podobnosti na osnovi Bray-Curtisovega indeksa podobnosti za vzorčna območja (toponimi) od 1983 do 2020.

16 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020

OBSERVED R=0.676362 200

150

0001 ni ycneuqerF

100

0 9.0

8.0

7.0

6.0

5.0

4.0

3.0

2.0

1.0

1.0-

2.0-

3.0-

4.0-

5.0-

6.0-

7.0-

8.0-

9.0-

.1-

R-statistic

Vrednosti ANOSIM (R=0.676362) izračunane po letih za obdobje 1983-2020.

Število vrst po mesecih in območjih 2020 160 140

LETALISCE

KRISTALIZACIJA

MEZZANA

PRVO IZHLAPEVANJE

RUDNIK-KOREA

TRETJE IZHLAPEVANJE

PREDRAKCI

SKANSEN

RAKCI

PICCIA

CORSOLONGO

CURTO-PICHETTO

COLOMBERA

SLANA TRATA

LIFE

MALA LAMA

CANEDO

DRAGONJA

JUN

VELIKA LAMA

JUL

0 MORJE PRED FONTANIGGEAMI

AVG

20 OB MORJU

SEP

IZLIV

OKT

GIASSI-CURTO

NOV

ALTO

DEC

100

STOJBE

120

MAJ APR MAR FEB JAN

Grafični prikaz števila evidentiranih vrst po območjih (toponimih) v posameznih mesecih v letu 2020.

(maj–julij), pognezditvenega obdobja (julij in avgust) in podatki iz obdobja jesenske selitve (september–november). Zbrali smo 40.769 favnističnih podatkov (podatek = zapis o določeni vrsti, na določenem kraju, ob določenem času), ki govorijo o 1.434.340 opazovanih osebkih. Skupaj je evidentiranih 308 vrst ptic, ki so bile v obdobju 1870–2020 na območju Sečoveljskih solin zabeležene vsaj enkrat. Od vseh registriranih vrst je kar 88 vrst na seznamu ptic iz Priloge I ptičje direktive in vrst selivk iz 4. člena. Od tega je kar 22 vrst t.i. kvalifikacijskih vrst, za katere se določa SPA območja. 29 vrst je na Rdečem seznamu ptičev gnezdilcev (Škornik, 2012). V letu 2020 je bilo zabeleženih 167 vrst ptic, od tega jih je bilo na Fontaniggeah zabeleženih kar 154 vrst, na območju Lere pa 57 vrst ptic. V letu 2020 je bila največkrat opazovana vrsta polojnik s 85 zapisi, sledita mu mala bela čaplja s 84 in navadna čigra s 67 zapisi. Najštevilčnejša vrsta v letu 2020 je ponovno rumenonogi galeb s 12.523 registriranimi osebki, sledita mu duplinska kozarka z 2.790 registriranimi osebki ter kreheljc z 2.614 osebki. V letu 2020 sta bili evidentirani dve novi vrsti za območje Sečoveljskih solin. V letu 2020 smo na območju Stojb nadaljevali z rednim lovom in obročkanjem ptic. Opravljenih je bilo 32 lovnih dni.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020 | 17

Na obročkovalski postaji Stojbe v KPSS smo v sodelovanju s sodelavci PMS izvedli neprekinjen lov ptic od 20.8.2020 do vključno 28.8.2019. Ujeli smo 1022 ptic, 50 različnih vrst. Navadno čigro smo zaznamovali tudi z barvnimi obročki. Vrstna pestrost Pri interpretaciji vrstne pestrosti smo uporabili podatke za obdobje od 1.1.1983 do 31.12.2020. V tem obdobju je bilo ugotovljenih 293 vrst. Podatki kažejo, da se število vrst in število osebkov ponovno povečuje, povečuje pa se tudi vrstna pestrost. Za območje Fontanigge je bilo v letu 2020 ugotovljenih 153 (92,2 %) od skupaj 166 ugotovljenih vrst, medtem ko smo na Leri našteli le 57 (7,8 %) vrst ptic. 102 vrst smo registrirali le na Fontaniggeah, medtem ko je bilo 6 vrst opaženih samo na Leri. Pestrost ptic je na Leri v primerjavi s Fontaniggeami manjša, kar ne preseneča. Do podobnih rezultatov je prišel tudi Škornik v Favnističnem in ekološkem pregledu ptic Sečovelskih solin, kjer trdi, da se je zaradi postopnega spreminjanja ekoloških razmer na območju Sečoveljskih solin v zadnjih desetletjih spremenila več kot polovica vrstne sestave združbe ptic med Lero in Fontaniggeami (Škornik, 2012).

N 1 2 3 4 5 6 7

Gnezditvena zasedenost v obdobju (2020).

Vrste, ki na obravnavanem območju gnezdijo Podatke o gnezdilcih Sečoveljskih solin smo zbrali z načrtnim kvantitativnim popisom v popisni mreži UTM 100 x 100 m. V letu 2020 smo v gnezditvenem času območje Sečoveljskih solin natančno pregledali po vsej površini primerni za gnezdenje. Vodnih površin brez blatnih otočkov nismo pregledovali. Na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline je bilo v letu 2020 evidentiranih 36 vrst gnezdilcev. Od vseh gnezdilcev je 10 nacionalno pomembnih vrst. To so vrste, ki imajo na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline (KPSS) 10 % ali več celotne nacionalne populacije.

Naša navadna čigra je prezimovala v Gvineji Bissau v Afriki.

Opažena je bila ob obrežju otoka Orango v arhipelagu Bijagós.

18 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020

med kanaloma Curto in Pichetto, vendar je bilo gnezdišče dve tretjini pod vodo zaradi vdora morske vode na čelnem morskem nasipu. Opazili pa smo tudi plenjenje navadne postovke, srak in vran. 7.2.2020 nas je Afonso Rocha, portugalski kolega z Univerze Aveiro (Portugalska), obvestil o opazovanju naše navadne čigre (Sterna hirundo) v Gvineji Bissau v Afriki. Na navadni čigri, ki je počivala ob obrežju otoka Orango v arhipelagu Bijagós, je dne 16.1.2020 s kolegom Michielom Van Der Weideom prebral črno oznako S27 na belem plastičnem obročku.Gre za mlad osebek, saj se je čigra izvalila v KPSS v letu 2019. Obročkali smo jo kot mladiča 25.6.2019 na gnezdišču med kanaloma Curto in Pichetto. To je že drugo opazovanje slovenskih navadnih čiger v tej državi. Do tam je samo zračne linije več kot 4700 km. Leta 2019 je bila tam opazovana tudi navadna čigra iz Škocjanskega zatoka. Sicer pa so bile navadne čigre iz Slovenije opazovane še v Senegalu in Mavretaniji, kjer prezimujejo.

Rovi čebelarja v zaraščenem nasipu reke Dragonje (Foto: I. Škornik).

Osem vrst smo izbrali za cilnje vrste in sicer: duplinsko kozarko Tadorna tadorna, polojnika Himantopus himantopus, sabljarko Recurvirostra avosetta, beločelega deževnika Charadrius alexandrinus, rdečenogega martinca Tringa totanus, malo čigro Sternula albifrons, navadno čigro Sterna hirundo in brškinko Cisticola juncidis. Tudi v letu 2020 smo vzdrževali ustrezen vodni režim na območju Life. Na tem območju so v letu 2020 gnezdile predvsem sabljarke, polojniki, navadne in male čigre, rdečenogi martinci, kot tudi beločeli deževniki. Na ciljnih gnezdiščih solin je bilo urejeno skupaj 124 otokov (15 Slana trata, 45 Life, 43 Corsolongo, 21 Colombera), ki jih bo treba tudi v letu 2021 vzdrževati in opraviti različna dela pri površinskem oblikovanju teh območij (zagotoviti skrivališča za mladiče). Na območju gnezdišča in NV Curto-Pichetto je potrebno obnoviti sredinski nasip in ga nadvišati, da ne bo prihajalo več do poplavljanja gnezdišča. V letu 2020 je na otokih manj kot leto prej plenila lisica., je pa bilo zabeleženo plenjenje dveh osebkov rumenonogega galeba, ki sta v tednu dni izplenila skoraj vse mladiče na gnezdišču Life. Uspešnejša je bila kolonija čiger na gnezdišču

Sterna hirundo

Vrste, ki na obravnavanem območju letujejo ali se pojavljajo v pognezditvenem obdobju Med letujočimi vrstami, ki se na območju Sečoveljskih solin pojavljajo v pognezditvenem obdobju (julij in avgust), je mnogo takih, ki tu nimajo ustreznih habitatov, gnezdijo drugje in se kot mladostni osebki tu golijo, se tu zadržujejo zaradi ustreznejših prehranjevališč ali pa so njihova gnezdišča geografsko mnogo višje in zato nimajo možnosti za gnezditev. Med vsemi vrstami, ki se na območju Sečoveljskih solin pojavljajo v pognezditvenem obdobju, moramo posebej izpostaviti vranjeka Phalacrocorax aristotelis, črnoglavega Ichthyaetus melanocephalus in rumenonogega galeba Larus michahellis. Vse tri vrste se na območju Sečoveljskih solin pojavljajo v večjem številu. Najštevilčnejši med vsemi je prav gotovo rumenonogi galeb Larus michahellis, ki izpolnjuje več IBA in SPA kriterijev (Škornik, 2008).

122

Cygnus olor

149

Recurvirostra avosetta

184

Calidris alpina

200

Himantopus himantopus

204

Chroicocephalus ridibundus

259

Calidris pugnax

345

Anas crecca

456

Tadorna tadorna

459

Motacilla alba

500 0

100

200 št. osebkov

Prvih 10 najštevilčnejših vrst na spomladanskem preletu v letu 2020.

300

400

500

600

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020 | 19

Ardea cinerea

Linaria cannabina

100

Emberiza calandra

103

Anas crecca

147

Chroicocephalus ridibundus

222

Ichthyaetus melanocephalus

630

Anas platyrhynchos

655

Egretta garzetta

820

Sturnus vulgaris

1800

Larus michahellis

10612 0

2000

4000

6000

8000

10000

12000

št. osebkov Prvih 10 najštevilčnejših vrst na jesenskem preletu v letu 2020.

Vrste, ki se na obravnavanem območju pojavljajo na preletu Na splošno se spomladanska selitev začne že februarja, ko se ptice odpravijo iz prezimovališč, vračati pa se nekatere vrste začnejo že julija (Snow & Perrins, 1998). Slovenijo selitveni val zajame z zamikom. Zaradi pojavljanja izbranih značilnih selivskih vodnih ptic, ki se ustavljajo v Sloveniji, lahko sklepamo, da se spomladanska selitev pri nas odvije med koncem marca in začetkom junija, z vrhom selitve v začetku aprila, torej skupaj v treh mesecih. Jesenska selitev je nekoliko bolj razvlečena in traja približno štiri mesece, od konca avgusta do začetka novembra. Pticam se na prezimovališča jeseni namreč manj mudi kakor spomladi na gnezdišča, ko je pred njimi naporno gnezditveno opravilo (Vrezec idr., 2006). Spomladanski prelet na območju Sečoveljskih solin poteka večinoma med marcem in majem, jesenski prelet pa poteka od avgusta do oktobra. V obdobju (1983–2009) je bilo evidentiranih 213 vrst. V času jesenskega preleta (1983–2009), ki poteka od avgusta do novembra, pa 211 vrst. Mnogo vrst se na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline ustavi tako na preletu kot tudi na prezimovanju. 134 vrst se na preletu pojavlja redno (Škornik, 2012). V letu 2020 je bilo evidentiranih 133 vrst, kar je 20 vrst manj kot leto poprej. V času spomladanskega preleta 2020 je bilo evidentiranih 78 vrst, v času jesenskega preleta 2020, ki poteka od avgusta do novembra, pa 108 vrst. 25 vrst se je na preletu pojavilo samo spomladi, 55 vrst pa samo v jesenskem času preleta.

3.5 3 2.5 2 1.5 1 0.5 0

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51

Pojavljanje črnega martinca po tednih v letu 2020.

20 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020

45 40 35 30 25 20 15 10 5 0

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51

Pojavljanje močvirskega martinca po tednih v letu 2020.

4.5 4 3.5 3 2.5 2 1.5 1 0.5 0

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51

Pojavljanje malega martinca po tednih v letu 2020.

80 70 60 50 40 30 20 10 0

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51

Pojavljanje zelenonogega martinca po tednih v letu 2020.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020 | 21

9 8 7 6 5 4 3 2 1 0

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51

Pojavljanje rdečenogega martinca po tednih v letu 2020.

2.5

1.5

0.5

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51

Pojavljanje malega prodnika po tednih v letu 2020.

7 6 5 4 3 2 1 0

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51

Pojavljanje reglje po tednih v letu 2020.

22 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020

Vrste, ki na obravnavanem območju prezimujejo ali se pojavljajo v zimskem času Čeprav zimo koledarsko označujemo kot časovno obdobje med 21. decembrom in 21. marcem, pa se za ugotavljanje zimske razširjenosti ptic uporablja primernejše obdobje tj. od konca novembra do začetka februarja, ko so temperature najnižje, sneži, dnevi pa so kratki (Sovinc, 1994). Čeprav prvi prezimovalci priletijo v Sečoveljske soline že novembra in jih zapustijo marca, nekatere tudi aprila, pa s pojmom prezimovalec označujemo ptice, ki se pri nas v zimskih mesecih (december, januar) zadržujejo daljše obdobje. Med zimske goste uvrščamo tiste vrste, ki zaradi vremenskih in drugih vplivov pozimi priletijo k nam, njihova prezimovališča pa so ponavadi drugje. V obdobju 1983–2009 je bilo na prezimovanju opaženih 143 vrst. 70 vrst na območju Sečoveljskih solin redno prezimuje, 30 vrst ne prezimuje vsako leto, 53 vrst pa je zimskih gostov (Škornik, 2012). Po podatkih Zimskega ornitološkega atlasa Slovenije (ZOAS) so Sečoveljske soline, s 123 pozimi opazovanimi vrstami najpomembnejše prezimovališče ptic v Sloveniji (Sovinc, 1994). V letu 2020 je na območju KPSS prezimovalo 49 vrst, šet več kot leto prej. V januarju 2020 je prezimovalo 45 vrst, v decembru 2020 pa 27 vrst. Leta 2020 je bilo 22 takih vrst, ki so prezimovale samo v januarju in ne v decembru, 4 vrste pa takih, ki so prezimovale samo v decembru in ne tudi v januarju. Podatki opazovanj in štetja kažejo, da se je število nekaterih vrst in osebkov v zadnjih letih precej zmanjšalo, čeravno izračuni TRIM kažejo na stabilen trend prezimovanja in je v letu 2020 prezimovalo več vrst kot leto prej. Med njimi nenavadno in nepričakovano tudi v letu 2020 ni prezimovala liska Fulica atra, saj sta bil v vsem letu na območju KPSS prisotna le gnezdeča para na Rudniku. V letu 2020 je prezimovala tudi sabljarka (Recurvirostra avosetta). Gre za prvo prezimovanje v Sloveniji.

Egretta garzetta

Spatula clypeata

Motacilla alba

150

Chroicocephalus ridibundus

273

Phalacrocorax carbo

294

Cygnus olor

310

Mareca penelope

409

Larus michahellis

414

Tadorna tadorna

608

Anas crecca

1041 0

200

400

600

800

1000

1200

št. osebkov Prvih 10 najštevilčnejših vrst na prezimovanju v mesecu januarju 2020.

Egretta garzetta

Mareca penelope

Mareca strepera

Chroicocephalus ridibundus

Larus michahellis

100

Phalacrocorax carbo

107

Cygnus olor

120

Anas crecca

140

Tadorna tadorna

142

Anas platyrhynchos

481 0

100

200 št. osebkov

Prvih 10 najštevilčnejših vrst na prezimovanju v mesecu decembru 2020.

300

400

500

600

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020 | 23

35 30 25 20 15 10 5 0

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51

Pojavljanje sive čaplje po tednih v letu 2020.

9 8 7 6 5 4 3 2 1 0

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51

Pojavljanje srednjega žagarja po tednih v letu 2020.

120

100

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje laboda grbca po tednih v letu 2020.

24 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020

200 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje kormorana po tednih v letu 2020.

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje čopastega ponirka poi tednih v letu 2020.

800 700 600 500 400 300 200 100 0

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje duplinske kozarke po tednih v letu 2020.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020 | 25

600

500

400

300

200

100

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje kreheljca po tednih v letu 2020.

90 80 70 60 50 40 30 20 10 0

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje race žličarice po tednih v letu 2020.

800 700 600 500 400 300 200 100 0

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje mlakarice po tednih v letu 2020.

26 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020

Redke vrste Status redkosti posameznim vrstam določa Komisija za redkosti, ki deluje v okviru Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije - DOPPS na podlagi dejanskega števila opazovanj vrste v Sloveniji (Vrezec idr., 2006). Kot redke so določene tiste vrste, ki so bile v zadnjih 50-tih letih opažene manj kot desetkrat. Podoben kriterij redkosti (do 10 opazovanj) smo uporabili tudi za območje Sečoveljskih solin. Toda če je neka vrsta na tem območju obravnavana kot redka, še ne pomeni, da je redka izven območja Sečoveljskih solin ali na območju Slovenije. 7.5.2020 smo med izvajanjem rednega tedenskega monitoringa na območju Alto ob letališču (Fontanigge) opazovali zlatovranko (Coracias garrulus). Ta čudovita ptica modrih in zelenih barv nas je tokrat obiskala šele drugič. Najverjetneje so soline in bližnja polja njena postojanka na selitvi. Nekoliko naprej pa nas je presenetil še kratkoprsti škrjanček (Calandrella brachydactyla). Tudi on ni pogost. V zadnjih desetih letih smo ga videli le petkrat. Dan kasneje pa je bila med sivimi gosmi (Anser anser) v letu prepoznana tibetanska gos (Anser indicus), ki sicer ni avtohtona vrsta v Evropi, saj je izvorno doma v Himalaji. Zaradi svoje lepote so jo marsikje uvozili kot okrasno ptico ribnikov. V Veliki Britaniji pa so že znani primeri prostoživečih parov, ki tudi uspešno gnezdijo. 28.2.2020 popoldan je na naši obročkovalski postaji Stojbe na Fontaniggeah D. Fekonja iz Prirodoslovnega Muzeja Slovenije, sicer naš stalni zunanji sodelavec, ujel v mrežo izredno redko ptico - kraljičico. Gre za drugi podatek o tej vrsti v Sloveniji nasploh in za novo vrsto v našem KPSS. Kraljičica gnezdi od južne Sibirije, zahodno blizu reke Jenisej, severne Mongolije preko Mandžurije do Himalaje in ob meji z Afganistanom. Živi v odprtih gozdovih tajge, zelo rada se zadržuje v krošnjah dreves, kjer se prehranjuje podobno kot naša kraljička z raznimi žuželkami in pajki. Jeseni se odrasli osebki selijo, prvoletni (1y) pa samo delno. Prezimujejo v južni Kitajski, Indiji in jugovzhodni Aziji od nadmorske višine 300-1800 m. Po do sedaj znanih podatkih lahko močni jugozahodni vetrovi ob visokem zračnem tlaku vlečejo iz vzhoda proti zahodu. Tako pomagajo selečim se pticam iz svojih gnezdišč selitev v nasprotno smer od običajne. Verjetno je zato toliko opazovanj kraljičice v zahodni Evropi v zadnjih letih. V Evropo prileti jeseni. V posameznih letih lahko tudi bolj množično. V Veliki Britaniji je preko 800 podatkov, na Danskem več kot 100, Finskem 400, Nizozemskem več kot 60, Norveškem 50, Švedskem 400, Poljskem 16, v Nemčiji več kot 50, Latviji 18, Litvi 10, Češki 1, Estoniji 9, na Ferskih otokih 1, v Franciji 8, Španiji 1, na Malti 1 (nov. 1987), na Madžarskem 1, v Bolgariji 2. Zlatovranka na Stojbah (Foto: I. Škornik).

Kratkoprsti škrjanček v Sečoveljskih solinah (Foto: I. Škornik).

Tibetanska gos (Anser indicus)

Kraljičica ujeta na Stojbah (Foto: D. Fekonja).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020 | 27

TAKSONOMSKI DEL VRSTE PTIC EPO - EKOLOŠKO POMEMBNA OBMOČJA Črnovrati ponirek Podiceps nigricollis (A008) Liska Fulica atra (A125) Polojnik Himantopus himantopus (A131) Beločeli deževnik Charadrius alexandrinus (A138) Rumenonogi galeb Larus michahellis / cachinnans (A459) Navadna čigra Sterna hirundo (A193) Mala čigra Sternula / Sterna albifrons (A195) Rjava cipa Anthus campestris (A255)

VRSTE NATURA 2000 - SPA Polarni slapnik Gavia arctica (A002) Črnovrati ponirek Podiceps nigricollis (A008) Sredozemski vranjek Phalacrocorax aristotelis desmarestii (A392) Velika bela čaplja Ardea / Egretta alba (A027) Mala bela čaplja Egretta garzetta (A026) Plamenec Phoenicopterus roseus / ruber (A663) Žvižgavka Anas penelope (A050) Žerjav Grus grus (A127) Liska Fulica atra (A125) Sabljarka Recurvirostra avosetta (A132) Polojnik Himantopus himantopus (A131) Zlata prosenka Pluvialis apricaria (A140) Beločeli deževnik Charadrius alexandrinus (A138) Spremenljivi prodnik Calidris alpina (A149) Togotnik Calidris / Philomachus pugnax (A151) Rumenonogi galeb Larus michahellis / cachinnans (A459) Črnoglavi galeb Ichthyaetus / Larus melanocephalus (A176) Kričava čigra Thallaseus / Sterna sandvicensis (A191) Navadna čigra Sterna hirundo (A193) Mala čigra Sternula / Sterna albifrons (A195) Vodomec Alcedo atthis (A229) Rjava cipa Anthus campestris (A255)

OSTALE V SLOVENIJI REDKE GNEZDILKE Duplinska kozarka Tadorna tadorna Rdečenogi martinec Tringa totanus Brškinka Cisticola juncidis

OSTALE VRSTE EPO in SAC Solinarka Cyprinodon / Aphanius fasciatus (1152) Močvirska sklednica Emys orbicularis (1220)

OSTALE VRSTE NATURA 2000 - SAC Hromi volnoritec Eriogaster catax (1074)

28 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020

Polarni slapnik

Je najpogostejša vrsta slapnikov, ki se pojavlja pri nas in prezimuje predvsem na morju. Število se z leti spreminja, običajno pa je večje v obdobju ostrih zim. V Sečoveljskih solinah se prvi slapniki pojavijo že oktobra, soline pa zapustijo aprila. Posamezne, tudi v svatovskem perju, je mogoče opazovati tudi kasneje, vendar gre za slučajne primere. Na morju pred solinami jih že nekaj let prezimuje slab ducat. Zaide tudi v večje kanale in bazene v notranjost solin. Občasno naletimo na kadaver, ki je verjetno posledica zapletanja v ribiško mrežo. Tu bo potrebno vzpostaviti sodelovanje z lokalnimi ribiči. Število polarnih slapnikov, ki se pojavljajo na morju pred solinami ni v soodvisnosti z upravljanjem in vzdrževanjem optimalnih pogojev na območju KPSS, zato na njegovo pojavljanje ne moremo vplivati. Opaziti je zmanjševanje števila osebkov, kot tudi opazovanj te vrste.

Gavia arctica

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA: Število osebkov: 2273 Število opazovanj: 230 Prvo: 21/01/1983 MORJE PRED FONTANIGGEAMI (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Zadnje: 14/12/2020 11:50 MORJE PRED FONTANIGGEAMI (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Najbolj zgodnje: 03/01/2008 PIRANSKI ZALIV (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Najbolj pozno: 30/12 /2015 MORJE PRED FONTANIGGEAMI (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Opazovanja: 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020

2020

2019

2018

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

0 1995

0 1994

1993

1992

1991

100

1990

1989

150

1988

1987

200

1986

1985

250

1984

1983

300

Pojavljanje polarnega slapnika po letih v obdobju 1983-2020. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta). 25

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje polarnega slapnika po tednih v letu 2020.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020 | 29

Črnovrati ponirek

Črnovrati ponirek je vrsta, ki od ponirkov najbolj množično in najbolj redno prezimuje ob morju. Na območju Sečoveljskih solin in morja pred njimi se pojavlja redno. K nam prileti pred zimo in se tu v manjših skupinah ali posamič zadržuje vse do aprila. Najpogosteje ga vidimo na morju, redkeje zaide v solinske kanale. Najštevilnejši so na preletu marca in aprila, ko jih na morju pred Sečoveljskimi solinami počiva več deset osebkov. Število črnovratih ponirkov, ki se pojavljajo na morju pred solinami ni v soodvisnosti z upravljanjem in vzdrževanjem optimalnih pogojev na območju KPSS, zato na njegovo pojavljanje ne moremo vplivati. Število prezimujočih črnovratih ponirkov je v zadnjih 10 letih dokaj konstantno od 10 do 50 osebkov.

Podiceps nigricollis

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA: Število osebkov: 2267 Število opazovanj: 220 Prvo: 23/12/1973 PIRANSKI ZALIV (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Zadnje: 30/12/2020 11:50 MORJE PRED FONTANIGGEAMI (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Najbolj zgodnje: 01/01/2014 MORJE PRED FONTANIGGEAMI (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/1973 PIRANSKI ZALIV (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Opazovanja: 1973, 1974, 1975, 1978, 1982, 1983, 1984, 1991, 1992, 1993, 1995, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020

300 250

200

150 10

100

50 0 2020

2019

2018

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

Pojavljanje črnovratega ponirka po letih v obdobju 1983-2020. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta). 30

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje črnovratega ponirka po tednih v letu 2020.

30 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020

Sredozemski vranjek

Sečoveljske soline predstavljajo eno najpomembnejših pognezditvenih območij te vrste pri nas, saj se jih na bližnjem školjčišču in na čelnem nasipu Colombere lahko zbere tudi do 1000 in več. Posamič tu tudi prezimuje. Ker gre za ogroženo sredozemsko podvrsto Phalacrocorax aristotelis desmaresti, je vrednost njihovega letovanja pri nas še toliko večja. Število vranjekov, ki se pojavljajo na morju pred solinami ni v soodvisnosti z upravljanjem in vzdrževanjem optimalnih pogojev na območju KPSS, zato na njegovo pojavljanje ne moremo vplivati. Število pognezditvenih osebkov sredozemskih vranjekov na prenočiščih v Sečoveljskem zalivu se zmanjšuje, kar gre pripisati predvsem neustreznim novim bojam na školjčiščih. Medtem ko na odprtem morju Tržaškega zaliva njihovo število ni v upadanju.

Phalacrocorax aristotelis desmarestii

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA: Število osebkov: 45381 Število opazovanj: 285 Prvo: 23/01/1994 PIRANSKI ZALIV (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Zadnje: 14/01/2020 11:50 MORJE PRED FONTANIGGEAMI (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Najbolj zgodnje: 01/01/2014 MORJE PRED FONTANIGGEAMI (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/2015 MORJE PRED FONTANIGGEAMI (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Opazovanja: 1994, 2002, 2004, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020

1200

10000 9000

1000

8000 7000

800

6000

600

5000 4000

400

3000 2000

200

1000

0 2020

2019

2018

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

Pojavljanje sredozemskega vranjeka po letih v obdobju 1983-2020. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta). 700 600 500 400 300 200 100 0

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje sredozemskega vranjeka po tednih v letu 2020.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020 | 31

Velika bela čaplja

V Sečoveljskih solinah je celoletni gost, kjer pa ne gnezdi. Pogosto se zadržuje skupaj z malimi belimi čapljami. Najštevilnejša je v zimskem in jesenskem času. Več deset osebkov je na solinah jeseni in spomladi, najmanj pa poleti. Najraje se zadržuje in hrani v solinskih bazenih in kanalih. Včasih posamezne ždijo na opuščenih solinskih hišah, v družbi z drugimi čapljami. Opazna so nihanja v pojavljanju velike bele čaplje v zadnjih 10 letih, vendar je njeno ohranitveno stanje dobro. Kot ribojeda vrsta je odvisna od ustreznih prehranskih pogojih, le-ti pa so odvisno od ustreznega upravljanja s primernimi vodnimi režimi. Vse dokler se na območju KPSS redno upravlja z vodnimi režimi, se njeno število ne bo bistveno spreminjalo, čeravno je zadnjih nekaj let manj številčna, vendar gre vzroke iskati tudi v gnezditveni uspešnosti na območjih, kjer ta vrsta gnezdi.

Ardea alba

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA: Število osebkov: 5580 Število opazovanj: 1455 Prvo: 14/04/1974 ALTO (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 31/12/2020 11:42 IZLIV (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 01/01/2014 OB MORJU (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/2008 COLOMBERA (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1974, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020

700

250

600

200

500 150

400 300

100

200 50

100 0 2020

2019

2018

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

Pojavljanje velike bele čaplje po letih v obdobju 1983-2020. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta). 30

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje velike bele čaplje po tednih v letu 2020.

32 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020

Mala bela čaplja

Je najpogostejša od treh čapelj, ki se v Sečoveljskih solinah redno pojavljajo. Tu se zadržuje vse leto. Posamezne ali v skupinah, ki lahko štejejo več sto osebkov, se hranijo v plitvo poplavljenih solnih poljih ali na robu kanalov. Še posebej veliko jih je septembra. Več sto jih prenočuje na skupnem prenočišču, v krošnjah dreves na polotoku Seča. Temu, in drugim prenočiščem, bo potrebno v prihodnje posvetiti več časa, prenočiščem pa zagotoviti prepotrebni mir in morda v bodoče tudi poseben status varovanja. Opazna so nihanja v pojavljanju male bele čaplje v zadnjih 10 letih, vendar je njeno ohranitveno stanje dobro. Kot ribojeda vrsta je odvisna od ustreznih prehranskih pogojih, le-ti pa so odvisno od ustreznega upravljanja s primernimi vodnimi režimi. Vse dokler se na območju KPSS redno upravlja z vodnimi režimi, se njeno število ne bo bistveno spreminjalo, čeravno je zadnjih nekaj let manj številčna, vendar gre vzroke iskati tudi v gnezditveni uspešnosti na območjih, kjer ta vrsta gnezdi. V prihodnje bi bilo nujno opredeliti varstveni status njihovega skupšnega prenočišča na Seči, saj je območje izven meja KPSS.

Egretta garzetta

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA: Število osebkov: 34332 Število opazovanj: 2161 Prvo: 01/07/1974 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 31/12/2020 11:42 IZLIV (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 01/01/2014 OB MORJU (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/2014 MEZZANA (LERA, KPSS) Opazovanja: 1974, 1977, 1978, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1989, 1991, 1992, 1993, 1994, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020

4500

450

4000

400

3500

350

3000

300

2500

250

2000

200

1500

150

1000

100

500

0 2020

2019

2018

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

Pojavljanje male bele čaplje po letih v obdobju 1983-2020. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta). 350 300 250 200 150 100 50 0

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje male bele čaplje po tednih v letu 2020.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020 | 33

Plamenec

Ob morskem obrežju je pogostejši, predvsem v zimskem obdobju. V Sečoveljskih solinah se pojavlja na preletu in na prezimovanju. Pojavlja se posamič ali v manjših skupinah, predvsem v večjih solinskih bazenih. Plamenci se pojavljajo predvsem v zimskem času, ko nekateri za kratek ali daljši čas tu tudi prezimijo. Nikoli ni številen. Pojavljanje v KPSS sovpada s pojavljanjem prezimujočih plamencev v sosednji Italiji, predvsem v Gradežu in lagunah Cavanata. Na njegovo ohranitveno stanje ne moremo vplivati. V letu 2020 je bil opažen dvakrat.

Phoenicopterus roseus

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA: Število osebkov: 183 Število opazovanj: 66 Prvo: 20/11/2005 GIASSI-CURTO (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 2/11/2020 10:10 OB MORJU (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 01/01/2014 GIASSI-CURTO (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/2013 GIASSI-CURTO (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 2005, 2007, 2008, 2009, 2010, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2020

12 10

8 15 6 10

2020

2019

2018

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

0 1985

0 1984

1983

Pojavljanje plamenca po letih v obdobju 1983-2020. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta). 1.2

0.8

0.6

0.4

0.2

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje plamenca po tednih v letu 2020.

34 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020

Žvižgavka

Sečoveljske soline predstavljajo najpomembnejše prezimovališče navadnih žvižgavk v Sloveniji, saj je v nekaterih sezonah prezimovalo več kot 800 osebkov, vendar zadnja opazovanja kažejo, da se je število žvižgavk na prezimovanju zmanjšalo, saj jih tu že več let nismo našteli več kot 100. Število žvižgavk je v zadnjih 10-15 letih drastično upadlo, kar sovpada z dinamiko te vrste v Evropi. Vzroki za njen upad niso še povsem znani. Je pa opaziti rahlo povečanje števila prezimujočih osebkov v zadnjih petih letih.

Mareca penelope

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA: Število osebkov: 32192 Število opazovanj: 321 Prvo: 18/01/1984 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 18/12/2020 12:12 MALA LAMA (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 03/01/2008 GIASSI-CURTO (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 31/12/2017 MALA LAMA (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1984, 1987, 1988, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020

2020

2019

2018

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

0 1993

0 1992

500 1991

1000

1990

1500

1989

2000

1988

2500

1987

1986

3000

1985

3500

1984

4000

1983

4500

Pojavljanje žvižgavke po letih v obdobju 1983-2020. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta). 250

200

150

100

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje žvižgavke po tednih v letu 2020.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020 | 35

Žerjav

V Sečoveljskih solinah se pojavlja redno na spomladanskem preletu v marcu. Večje skupine žerjavov je mogoče opazovati tudi novembra. Ker soline na svoji selitveni poti večinoma le preletijo, so velikokrat seleče se jate prezrte. Na njegovo ohranitveno stanje ne moremo vplivati.

Grus grus

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA: Število osebkov: 5730 Število opazovanj: 60 Prvo: 21/11/1974 IZLIV (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 11/11/2020 (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 07/01/2016 TRETJE IZHLAPEVANJE (LERA, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/2008 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1974, 1980, 1993, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020

1600

1400

8 7

1200

1000

800

600

400

2020

2019

2018

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

0 1984

0 1983

200

Pojavljanje žerjava po letih v obdobju 1983-2020. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta). 600

500

400

300

200

100

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje žerjava po tednih v letu 2020.

36 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020

Liska

V Sečoveljskih solinah občasno gnezdi na območju Alto in v rudniškem bajerju. Na območju solin predvsem prezimuje. Prve liske se pojavijo že oktobra, višek prezimovanja je v januarju, zadnje liske pa Sečoveljske soline zapustijo konec aprila. Prezimuje v jatah ali skupinah, ponavadi ob izlivu Dragonje, na morju ali v večjih solinskih bazenih na Fontaniggeah, skupaj z žvižgavkami Anas penelope. Zakaj je njeno število v zadnjih 7 letih upadlo še ne vemo. Vendar je najverjetneje povezano z dinamiko te vrste v Evropi, saj je tudi za lisko znano, da se število prezimujočih lisk zmanjšuje povsod po Evropi. Svoje pa vsekakor prispevajo otoplitve in izredno tople zime. Tudi v letu 2020 na območju Sečoveljskih solin ni prezimovala. Opaženi so bili le mladiči in par odraslih ptic, ki so se zadrževali v sladkovodnem bajerju na Rudniku, kjer liska gnezdi.

Fulica atra

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA: Število osebkov: 66263 Število opazovanj: 416 Prvo: 01/12/1973 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 17/12/2020 RUDNIK-KOREA (LERA, KPSS) Najbolj zgodnje: 01/01/2014 MORJE PRED FONTANIGGEAMI (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/1997 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1973, 1974, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020 Občasna gnezdilka

18000

16000

14000

12000

10000

8000

6000

4000

2000

0 2020

2019

2018

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

Pojavljanje liske po letih v obdobju 1983-2020. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta). 8 7 6 5 4 3 2 1 0

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje liske po tednih v letu 2020.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020 | 37

Sabljarka

Recurvirostra avosetta

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA: Število osebkov: 3060 Število opazovanj: 462 Prvo: 22/05/1961 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 4/12/2020 10:05 KRISTALIZACIJA (LERA, KPSS) Najbolj zgodnje: 20/02/2015 VELIKA LAMA (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 28/10/2004 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1961, 1987, 1989, 1991, 1994, 2001, 2002, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020 TRIM: Močan porast (p <0.01) Površina gnezdenja / 104 ha % SLO: 100 %

Sabljarka je ena tistih vrst, katerih število gnezdečih parov strmo raste, čeravno jih je v letu 2020 gnezdilo 50 parov, kar je le par več kot leto prej. Trend populacije v obdobju 1983-2020 kaže na močan porast (TRIM, p<0.01). Njeno ohranitveno stanje je dobro. V letu 2021 pričakujemo enako število gnezdečih parov, saj izgleda, da se je njena rast nekoliko ustalila. Speljalo se je izredno malo mladičev. Na posameznih območjih gnezdenja jo ogroža lisica, ki pleni njena jajca. 17. decembra 2019 je na območju LIFE na Fontaniggeah naravovarstvena nadzornica K. Gorišek opazila dve sabljarki. Sabljarka na območju Sečoveljskih solin redno gnezdi že od leta 2008. Število gnezdečih parov pa strmo narašča. Nikoli pa v naših krajih ni bila opazovana v zimskem času. 2.1.2020 smo med naravovarstvenim nadzorom ponovno opazovali sabljarke na prezimovanju. Bile so štiri in so se prehranjevale v bazenu na območju Corsolongo. Gre za prvo prezimovanje te vrste v Sloveniji. Pri nas velja za selivko, ki prezimuje v toplejših krajih, tudi v Afriki. Zadnja desetletja prezimuje tudi v Angliji in Franciji, kjer na posameznih območjih velja za stalnico. Prezimuje tudi v Italiji in Španiji.

Sabljarke na prezimovanju v KPSS. Gre za prvo registrirano prezimovanje te vrste v Sloveniji (Foto: I. Škornik).

1400 1200

1000 800

TRIM

Število parov

30 600 20

400

200 0

1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020

št. parov

Gnezditvena razširjenost sabljarke (2020).

TRIM

Gnezdenje sabljarke ter trend populacije v obdobju 1983-2020 (TRIM: močan porast, p<0.01).

38 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020

Polojnik

Himantopus himantopus

J F M A M J J A S O N D 

Sečoveljske soline so polojnikovo najpomembnejše gnezdišče v Sloveniji, čeravno število gnezdečih parov narašča tudi v NRŠZ. Več deset parov gnezdi v solnih poljih ali na manjših nasipih, ki jih preraščajo slanuše. Gnezdi posamič, večinoma pa kolonijsko, včasih v družbi z malimi Sternula albifrons in navadnimi čigrami Sterna hirundo, beločelim deževnikom Charadrius alexandrinus, sabljarko Recurvirostra avosetta in rdečenogim martincem Tringa totanus. Število gnezdečih polojnikov na posameznih območjih Sečoveljskih solin precej niha, kar je odvisno predvsem od vodnega režima v času gnezditve (Škornik, 2012). V letu 2020 je na območju KPSS gnezdilo 52 parov polojnikov. Uspeh speljave je bil skromen. Večinoma so polojniki gnezdili na območju drugega izhlapevanja, na območju rakci ter na novo nastalih otokih območja Life. Zanimivo je, da smo njegovo gnezditev prvič zabeležili tudi na rudniškem bajerju, kjer sta gnezdila dva para. Trend populacije v obdobju 1983-2020 kaže na zmeren porast (TRIM, p<0.01). Ohranitveno stanje polojnika je ugodno.

STATISTIKA: Število osebkov: 11306 Število opazovanj: 1544 Prvo: 01/05/1974 DRUGO IZHLAPEVANJE (LERA, KPSS) Zadnje: 28/08/2020 08:12 SKANSEN(FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 12/03/2007 MEZZANA (LERA, KPSS) Najbolj pozno: 10/10/2005 CORSOLONGO (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1974, 1976, 1977, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020 TRIM: Zmeren porast (p <0.01) Površina gnezdenja: 220 ha % SLO: 85 %

80 10 70 8

50 6 40 30

TRIM

Število parov

20 2 10 0

1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020

št. parov

Gnezditvena razširjenost polojnika (2020).

TRIM

Gnezdenje polojnika ter trend populacije v obdobju 1983-2020 (TRIM: zmeren porast, p<0.01).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020 | 39

Zlata prosenka

Zlata prosenka je bila opazovana letos le enkrat ob izlivu Dragonje in sicer 22.8.2020. Vzrok za to ni znan, čeravno ima na razpolago dovolj primernih habitatov za počitek in prehrano na svoji selitveni poti. V istem obdobju so jo večkrat opazovali tudi v NR Škocjanski zatok. Možno, da je spregledana.

Pluvialis apricaria

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA: Število osebkov: 131 Število opazovanj: 31 Prvo: 28/03/1976 ALTO (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 22/8/2020 09:37 OB MORJU (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 16/01/1999 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/1995 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1976, 1977, 1987, 1993, 1994, 1995, 1999, 2005, 2006, 2007, 2013, 2017, 2018, 2020

6 40

5 4

2 10

1 0 2020

2019

2018

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

Pojavljanje zlate prosenke po letih v obdobju 1983-2020 Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta). 1.2

0.8

0.6

0.4

0.2

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje navadne prosenke po tednih v letu 2020.

40 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020

Beločeli deževnik Charadrius alexandrinus

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA: Število osebkov: 9149 Število opazovanj: 1415 Prvo: 05/02/1974 LERA (LERA, KPSS) Zadnje: 11/11/2020 PICCIA (LERA, KPSS) Najbolj zgodnje: 05/01/2004 VELIKA LAMA (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/1995 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1974, 1975, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020 TRIM: Zmeren porast (p <0.01) Površina gnezdenja: 260 ha % SLO: 100 %

Gnezdenje beločelega deževnika ter trend populacije v obdobju 1983-2020 kaže na zmeren porast (TRIM, p<0.01). Predvsem na območjih zgoščevanja vode s svojim rednim delom beločelega deževnika motijo vodarji. Občasno prihaja tudi do nenadzorovanega poplavljanja bazenov. V letu 2020 je število gnezdečih parov drastično upadlo. Gnezdilo je le 18 parov. Najverjetneje gre vzroke iskati v obsežnih poplavljenih območjih gnezdenja te vrste, saj smo imeli zaradi dotrajanosti zapornic težave z vdorom morske vode v soline. Maja 2020 so nas iz Italijanskega Centra za obročkanje ptic obvestili o opazovanju beločelega deževnika (Charadrius alexandrinus) na izlivu reke Soče, ki je nosil bel PVC obroček s črno kodo SCP. Pregledali smo naš arhiv in ugotovili, da je Silvano Candotto na Punta Spigola opazoval in fotografiral samico, ki smo jo na Fontaniggeah kot odraslo ptico ulovili na gnezdu 29.6.2012. To je že tretji podatek, da naši beločeli deževniki gnezdijo tudi v bližnji Italiji. Italijanska kolegica Giovanna Mitri iz Benetk, nam je julija 2020 poslala fotografijo našega beločelega deževnika (Charadrius alexandrinus) z oznako SEM, ki najverjetneje gnezdi v Beneških lagunah (Lido di Venezia). To je letos že drugo opazovanje naših beločelih deževnikov v bližnji Italiji. Zaradi obilnih padavin in tudi zaradi puščanja čelnih morskih nasipov, je letos v Sečoveljskih solinah precej vode. Deževniki za gnezdenje potrebujejo suhe površine, za prehranjevanje pa bazene s plitvo vodo, kjer lahko nabirajo svoj plen. Tega letos v KPSS nismo uspeli zagotoviti, zato se je tudi število gnezdečih beločelih deževnikov zmanjšalo.

Naš beločeli deževnik opazovan v beneških lagunah (Foto: G. Mitri). 70

7 6 5

40 4

TRIM

Število parov

30 3 20

2 1

1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020

št. parov

Gnezditvena razširjenost beločelega deževnika (2020).

TRIM

Gnezdenje beločelega deževnika ter trend populacije v obdobju 1983-2020 (TRIM: zmeren porast, p<0.01).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020 | 41

Spremenljivi prodnik

Tudi v Sečoveljskih solinah je najpogostejša vrsta prodnika. V soline prvi priletijo že v začetku avgusta in jih zapustijo v prvih dveh tednih junija. Redno se pojavlja na preletu in tu tudi redno prezimuje. Nekoč je bil najštevilčnejši v zimskem obdobju, zadnja leta pa je pogost na preletu, medtem ko ga v posameznih zimah sploh ni. Njegovo ohranitveno stanje je ugodno.

Calidris alpina

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA: Število osebkov: 11374 Število opazovanj: 342 Prvo: 30/09/1973 LERA (LERA, KPSS) Zadnje: 28/08/2020 10:19 OB MORJU (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 03/01/2008 IZLIV (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 29/12/2007 CORSOLONGO (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1973, 1974, 1975, 1976, 1979, 1983, 1987, 1989, 1991, 1992, 1993, 1994, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020

1400

1200

35 30

1000

800

20 600

400

2020

2019

2018

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

0 1985

0 1984

5 1983

200

Pojavljanje spremenljivega prodnika po letih v obdobju 1983-2020. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta). 120

100

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje spremenljivega prodnika po tednih v letu 2020.

42 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020

Togotnik

V Sečoveljskih solinah se v manjših skupinah redno pojavlja na spomladanskem preletu od februarja do maja. Jesenskih podatkov je malo, kar kaže, da se togotniki v tem času selijo drugje. V marcu in aprilu število togotnikov presega 100 osebkov. Njegovo ohranitveno stanje je zadovoljivo.

Calidris pugnax

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA: Število osebkov: 9518 Število opazovanj: 314 Prvo: 03/03/1974 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 12/10/2019 KRISTALIZACIJA (LERA, KPSS) Najbolj zgodnje: 16/01/1999 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 09/10/2013 PREDRAKCI (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1974, 1975, 1976, 1977, 1978, 1980, 1983, 1984, 1986, 1990, 1991, 1992, 1993, 1995, 1997, 1999, 2002, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020

1400

50 45

1200

1000

35 30

800

25 600

20 15

400

200

5 0 2020

2019

2018

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

Pojavljanje togotnika po letih v obdobju 1983-2020. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta). 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje togotnika po tednih v letu 2020.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020 | 43

Rumenonogi galeb Larus michahellis

J F M A M J J A S O N D 

Populacija gnezdečih rumenonogih galebov v KPSS je od leta 2005 strmo padla vse do leta 2010, ko je dosegla svoj minimum. Od takrat število gnezdečih parov rahlo narašča, vendar se je število gnezdečih parov v letu 2015 spet zmanjšalo. Vzrok zato je najverjetneje dejstvo, da na običajnih območjih gnezdenja v letu 2015 ni bilo vode. Večji del solin je bil suh. Zadnji dve leti pa se število gnezdečih parov ponovno dviguje. Še vedno gnezdi kolonijsko na osrednjem nasipu Colombere ter na gnezditvenih otokih na Picci, posamič pa tudi na območju Curto-Pichetto, Mezzane ter ponekod v ruševinah solinarskih hiš na Fontaniggeah. Število gnezdečih parov se v zadnjih 10 letih bistveno ne spreminja. V pognezditvenem obdobju se jih na območju KPSS še vedno zadržuje 10.000, kar je bistveno manj kot pred leti. Razlog so zaprte deponije, kjer ni več na razpolago večja količina hrane med odpadki. V letu 2020 je gnezdilo manj parov kot leto prej. Njegovo ohranitveno stanje je zaenkrat še ugodno.

STATISTIKA: Število osebkov: 691660 Število opazovanj: 2280 Prvo: 26/09/1982 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 31/12/2020 12:12 VELIKA LAMA (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 01/01/2014 OB MORJU (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 31/12/2018 COLOMBERA (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020 TRIM: negotov Površina gnezdenja: 204 ha % SLO: 50 %

250

1.8 1.6

200

1.4

1 0.8

100

TRIM

Število parov

1.2 150

0.6 0.4

0.2 0

1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020

Št. parov

Gnezditvena razširjenost rumenonogega galeba (2020).

TRIM

Gnezdenje rumenonogega galeba ter trend populacije v obdobju 19832020 (TRIM: ni jasen, negotovo).

44 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020

Črnoglavi galeb

V Sečoveljskih solinah se pojavlja čez vse leto. Je reden jesenski preletnik, posamič pa je bil opažen tudi v zimskem času. V večjem številu prileti v soline že julija, septembra pa tu prenočuje tudi do 500 in več teh ptic. Številni v Sečoveljske soline redno zahajajo iz Italije, Madžarske in Srbije, kar je bilo ugotovljeno z opazovanjem zaznamovanih ptic. Zadržuje se večinoma na Colomberi, na območju Piccie, Mezzane ter 2. in 3. izhlapevanja. Število opazovanih črnoglavih galebov precej niha saj je bilo v letu 2020 opaženih spet več osebkov kot leto prej. Znano je, da se isti osebki ali skupine v pognezditvenem obdobju premikajo po istih prenočiščih od Italije do Slovenije. Njegovo ohranitveno stanje je ugodno.

Ichthyaetus melanocephalus

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA: Število osebkov: 15111 Število opazovanj: 232 Prvo: 22/08/1983 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 23/10/2020 09:41 MEZZANA (LERA, KPSS) Najbolj zgodnje: 09/01/2009 COLOMBERA (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/2008 COLOMBERA (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1983, 1984, 1985, 1991, 1992, 1994, 1997, 1998, 1999, 2001, 2002, 2004, 2005, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020

2000 1800

1600 1400

1200

1000 800

600 400

200

0 2020

2019

2018

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

Pojavljanje črnoglavega galeba po letih v obdobju 1983-2020. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta). 350 300 250 200 150 100 50 0

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje črnoglavega galeba po tednih v letu 2020.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020 | 45

Kričava čigra

V Sečoveljskih solinah se pojavlja posamič ali v manjših skupinah, izključno na morju pred solinami. V soline ne zahaja. K nam prve priletijo v začetku novembra, naše morje pa zapustijo v začetku aprila. Število kričavih čiger, ki se pojavljajo na morju pred solinami ni v soodvisnosti z upravljanjem in vzdrževanjem optimalnih pogojev na območju KPSS, zato na njihovo pojavljanje ne moremo vplivati. Posamič se redno pojavlja na morju pred solinami. V genzditvenem obdobju pa se pojavlja na gnezdišču čiger, vendar ne gnezdi.

Thallaseus sandwicensis

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA: Število osebkov: 152 Število opazovanj: 66 Prvo: 23/12/1973 PIRANSKI ZALIV (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Zadnje: 12/12/2020 12:29 MORJE PRED FONTANIGGEAMI (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Najbolj zgodnje: 12/01/2013 MORJE PRED FONTANIGGEAMI (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/1973 PIRANSKI ZALIV (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Opazovanja: 1973, 1974, 1975, 1976, 1977, 1993, 1999, 2000, 2002, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020

Pojavljanje kričave čigre po letih v obdobju 1983-2020. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta).

2020

2019

2018

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

0 1995

0 1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

46 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020

Navadna čigra Sterna hirundo

Na Sečoveljskih solinah redno gnezdi na nasipu območja Curto-Pichetto ter na območju Life Občasno gnezdi tudi drugod, na s halofiti poraščenih nasipih in otokih. Le-ti morajo biti nekoliko dvignjeni nad vodo. V letu 2020 je na območju Sečoveljskih solin gnezdilo rekordnih 79 parov. Število gnezdečih parov zadnja štiri leta postopoma narašča, kar kaže, da se njeno ohranitveno stanje izboljšuje. V letu 2016 je namreč gnezdilo le 32 parov, kar je najmanj po letu 1990. Vzrok za to so vsekakor obsežna gradbena dela, ki so se izvajala v projektne in vodnogospodarske namene. Kljub vsemu dolgoletni trend populacije za obdobje 1983-2020 kaže na zmeren porast (TRIM, p<0.01). Na posameznih območjih gnezdenja jo ogrožata lisica in rumenonogi galeb, ki plenita njena jajca in mladiče.

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA: Število osebkov: 9743 Število opazovanj: 1113 Prvo: 23/05/1976 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 22/08/2020 08:17 CURTO-PICHETTO (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 25/03/2005 TRETJE IZHLAPEVANJE (LERA, KPSS) Najbolj pozno: 06/09/2005 KRISTALIZACIJA (LERA, KPSS) Opazovanja: 1976, 1977, 1978, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020 TRIM: Zmeren porast (p <0.01) Površina gnezdenja: 68 ha % SLO: 48 %

Obročkan mladič navadne čigre (Foto: M. Makovec).

80 2.5 70 2

50 1.5 40 30

TRIM

Število parov

20 0.5 10 0

1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020

Št. parov

Gnezditvena razširjenost navadne čigre (2020).

TRIM

Gnezdenje navadne čigre ter trend populacije v obdobju 1983-2020 (TRIM: zmeren porast, p<0.01).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020 | 47

Mala čigra

Sternula albifrons

J F M A M J J A S O N D 

V Sečoveljskih solinah prične gnezditi v maju. Gnezdi na nizkih neporaščenih nasipih ali na dnu osušenega solinskega bazena. Stalno gnezdi na območju Curto-Pichetto, skupaj z navadno čigro Sterna hirundo. Občasno na območju Piccie in Mezzane. Zadnja leta redno gnezdi tudi na območju Life, kjer se je ob zagotovitvi ustreznega vodnega režima vzpostavila kolonija, ki šteje tudi do 30 parov. Izjemoma je gnezdi tudi drugod. V letu 2020 je na območju Sečoveljskih solin gnezdilo 27 parov. Število gnezdečih parov se je od leta 2014 povečevalo, od leta 2018 pa število gnezdečih parov spet upada kar kaže, kljub ugodnemu ohranitvenemu stanju, na to, da na njeno gnezditveno populacijo neposredno vplivajo tudi gnezdeče sabljarke, saj si z malo čigro delijo ista gnezdišča, ki pa jih zaradi zgodnjega gnezdenja zasedejo veliko pred malimi čigrami. Kljub vsemu dolgoletni trend populacije za obdobje 1983-2020 kaže na močan porast (TRIM, p<0.05). Na posameznih območjih gnezdenja jo ogroža lisica, ki pleni njena jajca in mladiče, svoje pa naredijo tudi srake in vrane.

STATISTIKA: ŠŠtevilo osebkov: 4578 Število opazovanj: 761 Prvo: 18/05/1975 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 05/08/2020 08:17 CURTO-PICHETTO (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 15/04/2004 PICCIA (LERA, KPSS) Najbolj pozno: 30/08/1985 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1975, 1977, 1983, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020 TRIM: Močan porast (p <0.05) Površina gnezdenja: 92 ha % SLO: 98 %

50 40

TRIM

Število parov

20 5

1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020

št. parov

Gnezditvena razširjenost male čigre (2020).

TRIM

Gnezdenje male čigre ter trend populacije v obdobju 1983-2020 (TRIM: močan porast, p<0.05).

48 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020

Vodomec

V Sloveniji je vodomec celoletna vrsta. Je dokaj pogost gnezdilec (Geister, 1995). Pozimi se pri nas zadržuje predvsem ob mirnih odsekih tekočih voda s strmimi bregovi in gosto obrežno vegetacijo, pa tudi ob primernih stoječih vodah. V večjem številu se pojavlja tudi v Primorju (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah je pogost izven gnezditvenega časa. V času gnezdenja pa skrivnostno izgine višje po Dragonji, kjer gnezdi v njenih bregovih. Pozimi, ko je najbolj številen in na preletu, lovi v manjših in večjih kanalih ter ob robovih globljih in večjih solinskih bazenov. Med lovom sedi na visoki preži, ponavadi na lesenih ostankih nekdaj delujočih vetrnic, na robovih kamnitega zidu ali kar na solinskih zapornicah. Število vodomcev je v zadnjih 10 letih dokaj konstantno, kar kažejo tudi podatki pridobljeni z lovom ptic v stoječe najlonske mreže. Njegovo ohranitveno stanje je ugodno.

Alcedo atthis

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA: Število osebkov: 1143 Število opazovanj: 772 Prvo: 10/09/1974 STOJBE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 14/12/2020 13:28 IZLIV (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 03/01/2008 KRISTALIZACIJA (LERA, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/2017 KRISTALIZACIJA (LERA, KPSS) Opazovanja: 1974, 1975, 1976, 1978, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1989, 1993, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020

250

300 250

200

150

150 100

100

50 0 2020

2019

2018

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

Pojavljanje vodomca po letih v obdobju 1983-2020. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta). 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje vodomca po tednih v letu 2020.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020 | 49

Rjava cipa

Anthus campestris

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA: Število osebkov: 52 Število opazovanj: 32 Prvo: 22/05/1983 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 27/04/2018 ALTO (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 18/03/2010 CURTO-PICHETTO (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 10/09/2005 MUZEJ (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1989, 1991, 2005, 2007, 2010, 2012, 2013, 2015, 2017, 2018, 2020 Ne gnezdi redno

V letu 2020 je bila opažena dvakrat na preletu in sicer 29. in 30.4.2020 na Fontaniggeah. Ker je bil precejšen del solin pod vodo njenega gnezdenja nismo zabeležili.

50 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020

Duplinska kozarka Tadorna tadorna

Na območju Sečoveljskih solin je celoletna vrsta. Najbolj številna je v zimskem času, ko jih je v jati tudi 500 in več. Tu je tudi edino znano gnezdišče te vrste v Sloveniji. Gnezdi v luknjah nasipov ob večjih solinskih kanalih, priložnostno tudi v zavetju ruševine. Trend gnezdeče populacije je še vedno nezanesljiv. V letu 2020 so zanesljivo na območju KPSS gnezdili 3 pari, s precejšnjim številom speljanih mladičev. Njeno ohranitveno stanje je ugodno.

J F M A M J J A S O N D 

2.5

1.5

0.5

TRIM

1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020

Število parov

STATISTIKA: Število osebkov: 20875 Število opazovanj: 888 Prvo: 13/02/1977 VELIKA LAMA (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 29/12/2020 11:42 IZLIV (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 01/01/2014 OB MORJU (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/2008 COLOMBERA (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1977, 1978, 1979, 1987, 1989, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1997, 1998, 1999, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020 TRIM: Nezanesljiv Površina gnezdenja: 68 ha % SLO: 100 %

št. parov

Gnezditvena razširjenost duplinske kozarke (2020).

TRIM

Gnezdenje duplinske kozarke ter trend populacije v obdobju 1983-2020 (TRIM: nezanesljiv).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020 | 51

Rdečenogi martinec Tringa totanus

V Sečoveljskih solinah se zadržuje posamič čez vse leto. Nekoč je bil pogost in številen v zimskem času, zadnja leta pa je prej slučajen kot reden prezimovalec. V Sečoveljskih solinah gnezdi na nizkih in s halofiti poraščenih nasipih, skupaj z malimi Sternula albifrons in navadnimi čigrami Sterna hirundo, polojniki Himantopus himantopus in sabljarkami Recurvirostra avosetta. V letu 2020 so spet gnezdili 4 pari. Njegovo ohranitveno stanje je ugodno.

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA: Število osebkov: 9234 Število opazovanj: 464 Prvo: 30/09/1973 LERA (LERA, KPSS) Zadnje: 17/07/2020 18:25 OB MORJU (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 02/01/1993 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/2008 COLOMBERA (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1973, 1974, 1975, 1976, 1977, 1978, 1979, 1980, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020 TRIM: Zmeren porast (p <0.01) Površina gnezdenja: 48 ha % SLO: 30 %

7 50

TRIM

Število parov

2 10

1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020

št. parov

Gnezditvena razširjenost rdečenogega martinca (2020).

TRIM

Gnezdenje rdečenogega martinca ter trend populacije v obdobju 19832020 (TRIM: zmeren porast, p<0.01).

52 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020

Brškinka

Cisticola juncidis

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA : Število osebkov: 807 Število opazovanj: 429 Prvo: 21/11/1973 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 18/08/2020 09:47 ALTO (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 01/01/2007 MEZZANA (LERA, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/2016 MEZZANA (LERA, KPSS) Opazovanja: 1973, 1974, 1976, 1977, 1978, 1979, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1989, 1991, 1992, 1993, 1995, 1997, 1998, 2004, 2005, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020 TRIM: Stabilen Površina gnezdenja: 164 ha % SLO: 100 %

Populacija brškinke je na območju Sečoveljskih solin v obdobju 1983-2017 doživljala precejšnja populacijska nihanja, vendar izračun trenda populacije kaže, da je le-ta stabilna. Z zaraščanjem grmovja na nasipih postopoma izgublja primerna gnezdišča. V primerjavi s preteklim in predpreteklim obdobjem, se je njena gnezditvena razširjenost na območju Sečoveljskih solin bistveno spremenila in gnezdi večinoma le na območju Alto ob letališču. Ostra zima v letu 2012 je povsem uničila populacijo brškink v celotnem predelu Jadranskega morja vse do Balkanskega polotoka, kar so potrdili številni strokovnjaki, vendar se je južneje pojavila kot gnezdilka že leto kasneje, pri nas pa je ponovno gnezdila v letu 2014, kar kaže na dokaj hitro doselitev. Število gnezdečih parov ponovno raste. V letu 2018 je na območju KPSS je gnezdilio najmanj 8 parov brškink, v letu 2019 pet parov in v letu 2020 spet zavidljivih 18 parov. Nekaj parov gnezdi tudi izven parka na območju vinogradov in polj blizu Sečovelj. Njeno ohranitveno stanje se izboljšuje.

1.2

0.6

TRIM

Število parov

0.8 15

10 0.4 5

0.2

1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020

št. parov

Gnezditvena razširjenost brškinke (2020).

TRIM

Gnezdenje brškinke ter trend populacije v obdobju 1983-2020 (TRIM: stabilen).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020 | 53

Rumena pastirica Motacilla flava

Rumena pastirica je na območju Sečoveljskih solin stalna gnezdilka in preletna vrsta, ki se v naše kraje iz prezimovališč vrne sredi marca. Največ jih je na preletu aprila, pa vse do sredine maja. V Sečoveljskih solinah gnezdi na območju slane trate pred muzejem solinarstva, posamič pa tudi ob Dragonji, na Picci ter na območju Alto ob letališču. Tudi pri rumeni pastirici je opaziti precejšnja nihanja v številu gnezdečih parov. V letu 2020 je na območju KPSS gnezdilo 7 parov. Njeno ohranitveno stanje je zadovoljivo.

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA: Število osebkov: 10016 Število opazovanj: 351 Prvo: 29/04/1976 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 21/09/2020 10:28 COLOMBERA (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 05/03/2004 MEZZANA (LERA, KPSS) Najbolj pozno: 06/11/2007 KRISTALIZACIJA (LERA, KPSS) Opazovanja: 1976, 1978, 1981, 1983, 1985, 1989, 1991, 1992, 1993, 1998, 1999, 2004, 2005, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020 TRIM: Zmeren porast (p <0.01) Površina gnezdenja: 116 ha % SLO: 2,5 %

5 4.5

4 10

3.5 3

2.5 6

2 1.5

1 2

0.5 0

1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020

št. parov

Gnezditvena razširjenost rumene pastirice (2020).

TRIM

Gnezdenje rumene pastirice ter trend populacije v obdobju 1983-2020 (TRIM: zmeren porast, p<0.01).

54 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020

SEZNAM VRST V LETU 2020 Tibetanska gos (Anser indicus)

Prvo opazovanje Zadnje opazovanje Št. osebkov Št. opazovanj 08/05/2020

08/05/2020

04/05/2020 08:46

08/05/2020

01/01/2020 23/12/2020 11:57

906

Duplinska kozarka (Tadorna tadorna)

09/01/2020 08:33 23/12/2020 11:56

2790

Reglja (Spatula querquedula)

16/03/2020 08:16 18/04/2020 09:50

Raca zlicarica (Spatula clypeata)

09/01/2020 10:33 18/12/2020 07:12

316

Konopnica (Mareca strepera)

09/01/2020 10:33 18/12/2020 07:12

Zvizgavka (Mareca penelope)

09/01/2020 10:33 18/12/2020 07:12

733

Mlakarica (Anas platyrhynchos)

22/07/2020 08:59 23/12/2020 11:57

2086

Dolgorepa raca (Anas acuta)

31/01/2020 09:39 04/12/2020 09:29

Kreheljc (Anas crecca)

09/01/2020 10:21 23/12/2020 11:57

2614

Sivka (Aythya ferina)

11/01/2020 09:30 16/10/2020 09:57

Copasta crnica (Aythya fuligula)

30/01/2020 11:23 30/11/2020 12:09

Beloliska (Melanitta fusca)

11/01/2020 10:25 02/12/2020 12:10

Srednji zagar (Mergus serrator)

09/01/2020 11:01 06/02/2020 09:51

Fazan (Phasianus colchicus)

15/03/2020 09:57 15/03/2020 09:57

Plamenec (Phoenicopterus roseus)

25/05/2020 10:48 02/11/2020 10:49

Mali ponirek (Tachybaptus ruficollis)

11/01/2020 09:30 23/12/2020 12:01

Zlatouhi ponirek (Podiceps auritus)

09/01/2020 11:01 09/01/2020 11:03

Rjavovrati ponirek (Podiceps grisegena)

09/01/2020 11:01 08/04/2020 08:48

01/01/2020 12/11/2020 09:45

Crnovrati ponirek (Podiceps nigricollis)

09/01/2020 11:01 23/12/2020 12:01

Grivar (Columba palumbus)

14/04/2020 11:39 08/10/2020 10:09

Divja grlica (Streptopelia turtur)

18/04/2020 09:48 22/06/2020 13:28

Crni hudournik (Apus apus)

16/04/2020 09:42 16/04/2020 09:42

Mokoz (Rallus aquaticus)

16/10/2020 09:57 30/11/2020 09:02

Zelenonoga tukalica (Gallinula chloropus)

11/01/2020 09:30 30/11/2020 12:08

Liska (Fulica atra)

11/01/2020 09:30 30/11/2020 12:08

Zerjav (Grus grus)

20/02/2020 07:33 27/11/2020 08:51

1362

Polojnik (Himantopus himantopus)

16/03/2020 08:02 28/08/2020 08:35

455

02/01/2020 04/12/2020 11:18

458

Skoljkarica (Haematopus ostralegus)

28/08/2020 07:40 28/08/2020 07:41

Crna prosenka (Pluvialis squatarola)

09/01/2020 09:18 04/12/2020 11:21

Zlata prosenka (Pluvialis apricaria)

22/08/2020 10:47 22/08/2020 10:47

Priba (Vanellus vanellus)

30/01/2020 10:57 31/03/2020 08:48

142

Beloceli dezevnik (Charadrius alexandrinus)

27/07/2020 09:08 11/11/2020 12:42

Komatni dezevnik (Charadrius hiaticula)

21/03/2020 09:51 28/08/2020 08:30

Mali dezevnik (Charadrius dubius)

31/03/2020 09:33 28/07/2020 08:53

Mali skurh (Numenius phaeopus)

30/03/2020 09:34 31/03/2020 08:55

Veliki skurh (Numenius arquata)

09/01/2020 09:18 08/04/2020 08:29

Progastorepi kljunac (Limosa lapponica)

24/09/2020 09:30 24/09/2020 09:30

Crnorepi kljunac (Limosa limosa)

20/02/2020 09:07 28/06/2020 09:19

Veliki prodnik (Calidris canutus)

24/09/2020 10:34 24/09/2020 10:35

Siva gos (Anser anser) Labod grbec (Cygnus olor)

Copasti ponirek (Podiceps cristatus)

Sabljarka (Recurvirostra avosetta)

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020 | 55

Prvo opazovanje Zadnje opazovanje Št. osebkov Št. opazovanj Crnorepi kljunac (Limosa limosa)

20/02/2020 09:07 28/06/2020 09:19

Veliki prodnik (Calidris canutus)

24/09/2020 10:34 24/09/2020 10:35

Togotnik (Calidris pugnax)

23/03/2020 10:16 03/08/2020 08:26

395

Temminckov prodnik (Calidris temminckii)

07/05/2020 07:26 07/05/2020 07:26

Pescenec (Calidris alba)

04/12/2020 11:20 04/12/2020 11:21

Spremenljivi prodnik (Calidris alpina)

09/01/2020 09:18 10/11/2020 11:24

315

Mali prodnik (Calidris minuta)

03/08/2020 08:29 03/08/2020 08:30

Coketa (Gallinago media)

21/02/2020 10:20 21/02/2020 10:20

Kozica (Gallinago gallinago)

11/01/2020 09:01 04/12/2020 11:19

Mali martinec (Actitis hypoleucos)

17/01/2020 07:24 24/09/2020 09:29

Pikasti martinec (Tringa ochropus)

20/02/2020 09:07 28/08/2020 08:30

Crni martinec (Tringa erythropus)

21/03/2020 09:52 03/08/2020 08:30

Zelenonogi martinec (Tringa nebularia)

14/02/2020 09:08 10/11/2020 11:24

305

Jezerski martinec (Tringa stagnatilis)

02/04/2020 09:25 03/08/2020 08:30

Mocvirski martinec (Tringa glareola)

21/03/2020 09:53 29/08/2020 08:51

Rdecenogi martinec (Tringa totanus)

14/02/2020 09:07 10/08/2020 08:39

05/01/2020 04/12/2020 11:22

1313

Crnoglavi galeb (Ichthyaetus melanocephalus)

02/04/2020 08:20 25/10/2020 09:21

1110

Rumenonogi galeb (Larus michahellis)

11/01/2020 08:51 04/12/2020 11:22

12523

Mala cigra (Sternula albifrons)

29/04/2020 07:19 28/07/2020 08:10

114

Crna cigra (Chlidonias niger)

16/05/2020 10:55 16/05/2020 10:55

Beloperuta cigra (Chlidonias leucopterus)

14/05/2020 11:12 14/05/2020 11:12

Belolicna cigra (Chlidonias hybrida)

04/05/2020 09:38 25/06/2020 09:36

Navadna cigra (Sterna hirundo)

08/04/2020 08:48 03/08/2020 08:46

578

Kricava cigra (Thalasseus sandvicensis)

09/05/2020 11:14 09/05/2020 11:14

Rdecegrli slapnik (Gavia stellata)

09/01/2020 11:01 30/11/2020 09:11

Polarni slapnik (Gavia arctica)

09/01/2020 11:01 30/11/2020 09:11

Bela storklja (Ciconia ciconia)

27/08/2020 16:59 28/08/2020 07:40

Pritlikavi kormoran (Microcarbo pygmaeus)

30/01/2020 09:14 18/12/2020 07:12

01/01/2020 23/12/2020 11:56

693

Vranjek (Phalacrocorax aristotelis)

09/01/2020 11:01 26/07/2020 18:04

602

Capljica (Ixobrychus minutus)

24/04/2020 14:45 09/06/2020 10:56

Siva caplja (Ardea cinerea)

09/01/2020 10:51 23/12/2020 11:59

298

Rjava caplja (Ardea purpurea)

02/04/2020 10:04 23/06/2020 10:28

Velika bela caplja (Ardea alba)

09/01/2020 10:16 23/12/2020 11:59

219

Mala bela caplja (Egretta garzetta)

09/01/2020 10:16 23/12/2020 11:57

1500

Kravja caplja (Bubulcus ibis)

12/06/2020 08:24 18/06/2020 11:22

Copasta caplja (Ardeola ralloides)

04/05/2020 09:33 15/05/2020 11:10

Plevica (Plegadis falcinellus)

11/04/2020 08:55 29/04/2020 10:07

Zlicarka (Platalea leucorodia)

16/04/2020 09:39 29/08/2020 08:39

Ribji orel (Pandion haliaetus)

01/04/2020 09:54 25/09/2020 09:03

Rjavi lunj (Circus aeruginosus)

31/03/2020 08:48 10/08/2020 08:39

05/01/2020 23/12/2020 11:59

Recni galeb (Chroicocephalus ridibundus)

Kormoran (Phalacrocorax carbo)

Skobec (Accipiter nisus)

56 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020

Prvo opazovanje Zadnje opazovanje Št. osebkov Št. opazovanj Rjavi lunj (Circus aeruginosus)

31/03/2020 08:48 10/08/2020 08:39

05/01/2020 23/12/2020 11:59

Belorepec (Haliaeetus albicilla)

30/05/2020 08:25 30/05/2020 08:25

Kanja (Buteo buteo)

11/01/2020 09:30 23/12/2020 11:59

Cuk (Athene noctua)

23/05/2020 10:22 22/07/2020 09:18

Mocvirska uharica (Asio flammeus)

28/06/2020 09:18 28/06/2020 09:18

Smrdokavra (Upupa epops)

14/04/2020 11:39 22/06/2020 13:28

Vodomec (Alcedo atthis)

12/01/2020 08:43 05/12/2020 15:06

Cebelar (Merops apiaster)

04/05/2020 08:39 28/08/2020 08:32

Zlatovranka (Coracias garrulus)

07/05/2020 07:26 07/05/2020 07:26

Veliki detel (Dendrocopos major)

18/04/2020 09:48 16/10/2020 09:58

Mali detel (Dryobates minor)

09/07/2020 07:57 09/07/2020 07:57

Zelena zolna (Picus viridis)

16/10/2020 09:58 16/10/2020 09:58

05/01/2020 23/06/2020 10:00

Mali sokol (Falco columbarius)

24/12/2020 10:00 31/12/2020 10:06

Skrjancar (Falco subbuteo)

10/08/2020 10:46 10/08/2020 10:47

05/01/2020 07/09/2020 09:49

Rjavi srakoper (Lanius collurio)

28/04/2020 10:47 17/06/2020 11:03

Veliki srakoper (Lanius excubitor)

06/10/2020 08:33 06/10/2020 08:33

Soja (Garrulus glandarius)

10/08/2020 10:46 10/08/2020 10:47

Sraka (Pica pica)

22/07/2020 09:17 07/09/2020 09:13

Kavka (Corvus monedula)

05/09/2020 12:03 05/09/2020 12:03

Siva vrana (Corvus cornix)

31/03/2020 08:48 07/09/2020 09:13

Plavcek (Cyanistes caeruleus)

08/10/2020 09:59 08/10/2020 10:00

Velika sinica (Parus major)

08/10/2020 09:59 08/10/2020 10:00

07/05/2020

Laski skrjanec (Melanocorypha calandra)

06/04/2020 10:37 15/04/2020 09:39

Poljski skrjanec (Alauda arvensis)

18/04/2020 09:49 18/04/2020 09:49

Brskinka (Cisticola juncidis)

16/03/2020 08:57 23/12/2020 11:59

Rumeni vrtnik (Hippolais icterina)

10/05/2020 11:15 10/05/2020 11:15

Bicja trstnica (Acrocephalus schoenobaenus)

18/04/2020 09:48 29/04/2020 10:08

Srpicna trstnica (Acrocephalus scirpaceus)

21/05/2020 08:58 24/06/2020 09:35

Rakar (Acrocephalus arundinaceus)

24/06/2020 09:35 24/06/2020 09:35

Kmecka lastovka (Hirundo rustica)

21/03/2020 09:54 03/10/2020 09:31

104

Mestna lastovka (Delichon urbicum)

23/03/2020 10:17 23/03/2020 10:17

Kraljicica (Phylloscopus proregulus)

28/02/2020 07:58

29/02/2020

Severni kovacek (Phylloscopus trochilus)

18/04/2020 09:48 18/04/2020 09:48

Vrbji kovacek (Phylloscopus collybita)

21/03/2020 09:51 22/10/2020 09:16

Svilnica (Cettia cetti)

15/02/2020 10:31 10/08/2020 10:47

Dolgorepka (Aegithalos caudatus)

17/01/2020 07:21 08/10/2020 10:09

Crnoglavka (Sylvia atricapilla)

18/04/2020 09:48 21/11/2020 07:22

Tascicna penica (Sylvia cantillans)

21/05/2020 08:53 21/05/2020 08:53

Rjava penica (Sylvia communis)

18/04/2020 09:48 18/04/2020 09:48

Skobec (Accipiter nisus)

Postovka (Falco tinnunculus)

Sokol selec (Falco peregrinus)

Kratkoprsti skrjancek (Calandrella brachydactyla)

07/05/2020

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020 | 57

Prvo opazovanje Zadnje opazovanje Št. osebkov Št. opazovanj Tascicna penica (Sylvia cantillans)

21/05/2020 08:53 21/05/2020 08:53

Rjava penica (Sylvia communis)

18/04/2020 09:48 18/04/2020 09:48

Rumenoglavi kraljicek (Regulus regulus)

19/11/2020 07:25 19/11/2020 07:25

Rdeceglavi kraljicek (Regulus ignicapilla)

19/11/2020 07:25 19/11/2020 07:25

Skorec (Sturnus vulgaris)

04/05/2020 08:56 24/10/2020 09:42

2203

Roznati skorec (Pastor roseus)

09/06/2020 10:57 09/06/2020 10:57

Tascica (Erithacus rubecula)

06/10/2020 08:53 21/11/2020 07:22

Mali slavec (Luscinia megarhynchos)

08/04/2020 09:24 18/04/2020 09:48

Modra tascica (Luscinia svecica)

16/03/2020 08:57 16/03/2020 08:57

Pogorelcek (Phoenicurus phoenicurus)

07/09/2020 09:05 07/09/2020 09:05

Smarnica (Phoenicurus ochruros)

31/01/2020 09:41 22/10/2020 09:14

Repaljscica (Saxicola rubetra)

15/03/2020 09:57 24/09/2020 10:35

Prosnik (Saxicola rubicola)

08/03/2020 09:14 06/10/2020 08:33

Kupcar (Oenanthe oenanthe)

22/03/2020 06:17 14/10/2020 09:12

Siva pevka (Prunella modularis)

11/01/2020 09:30 21/11/2020 07:22

Rumena pastirica (Motacilla flava)

23/03/2020 10:16 14/10/2020 09:12

Bela pastirica (Motacilla alba)

17/01/2020 07:23 22/10/2020 09:26

711

Travniska cipa (Anthus pratensis)

20/02/2020 09:07 10/11/2020 11:24

Drevesna cipa (Anthus trivialis)

14/09/2020 07:51 14/09/2020 07:51

Vriskarica (Anthus spinoletta)

23/03/2020 10:16 22/10/2020 09:03

Dlesk (Coccothraustes coccothraustes)

11/01/2020 09:47 11/01/2020 09:47

Zelenec (Chloris chloris)

10/05/2020 11:15 10/05/2020 11:15

Repnik (Linaria cannabina)

24/10/2020 09:41 24/10/2020 09:41

100

Liscek (Carduelis carduelis)

28/08/2020 08:37 28/08/2020 08:37

Veliki strnad (Emberiza calandra)

03/08/2020 08:44 06/10/2020 08:33

103

Plotni strnad (Emberiza cirlus)

20/02/2020 09:07 23/03/2020 10:16

Trstni strnad (Emberiza schoeniclus)

20/02/2020 09:07 23/10/2020 09:51

58 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020

Parjenje močvirskih sklednic na Rudniku (Foto: I. Škornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020 | 59

MOČVIRSKA SKLEDNICA KIM FERJANČIČ & IZTOK ŠKORNIK Monitoring močvirske sklednice (Emys orbicularis) v Krajinskem Parku Sečoveljske soline je potekal tudi v letu 2020. Močvirska sklednica iz družine sklednic (Emydidae) je v Sloveniji edina domorodna sladkovodna vrsta želve. Kot predstavnica vodnih vrst želv je primarno vezana na vodni prostor, zanjo so najprimernejša večja in sklenjena vodna telesa, kjer se voda stalno zadržuje in so poleg plitvin prisotni tudi globlji deli. V Sloveniji je ogrožena in zavarovana, zanjo so bila razglašena tudi Natura 2000 območja. Na območju Slovenske Istre je kot kvalifikacijska vrsta vključena v tri, in sicer: območje Slovenska Istra (SI3000212), Sečoveljske soline in estuarij Dragonje (SI3000240) ter Kanal Sv. Jernej (SI3000239) (Uradni list RS, št. 49/04 z vsemi spremembami). Slednji dve ležita znotraj Krajinskega parka Sečoveljske soline. Glede na dosedanje ugotovitve je v parku prisotna podvrsta E. o. hellenica (Valenciennes 1832). Gre za eno izmed dveh opisanih podvrst, ki živita pri nas. Za razliko od nominalne podvrste E. o. orbicularis (Linnaeus 1758), ki živi na širšem območju Slovenije z izjemo gorskih predelov in Slovenske Istre, je slovenski del Istre z zaledjem osrednje območje razširjenosti podvrste E. o. hellenica, ki je bolj vezana na mediteransko podnebje. V letu 2020 je terensko delo potekalo od aprila do novembra, v lepem vremenu in v času normalnih vodostajev. Podobno kot v letih 2018 in 2019 se je močvirsko sklednico ciljno spremljalo z mesečnim postavljanjem vrš na zamočvirjenem delu ob starem rudniku in v odcednih jarkih na Fontaniggeah. V okviru terenskega dela smo v času odlaganja jajc pregledali potencialne lokacije za gnezda. Pozorni smo bili na sončna, neporasla in suha mesta tako v neposredni bližini večjih vodnih oken in jarkov, kot brežini nasipov s peščeno ali drobljivo podlago. Na Fontaniggeah smo pregledali tudi obdelovalne površine.

Monitoring močvirske sklednice na območju Rudnika-Korea v KPSS (Foto: M. Makovec).

60 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020

V letu 2020 smo opravili 126 lovnih dni (1 lovni dan = 1 pasti čez 1 noč). Skupno smo postavili pasti na 16 mestih in tako zajeli večji del vodnih površin. Močvirsko sklednico smo pričakovano ujeli na vseh mestih in s številnimi ujetimi mladimi osebki potrdili uspešno razmnoževanje vrste v preteklem letu. V vrše smo ujeli in na novo označili 99 močvirskih sklednic. Na Rudniku smo označili 48 želv. Visoko število ujetih močvirskih sklednic ostaja tudi na Fontaniggeah. Med vsemi jarki smo jih največ označili v jarku ob letališču (25 osebkov). V aprilu je bil z rokami ujet samec močvirske sklednice pod Sečo, na začetnem delu Jernejevega kanala. Na podlagi zbranih podatkov o ponovnem ulovu smo zabeležili 215 ponovnih ulovov. Skupno je v bazi podatkov parka evidentiranih že 582 osebkov. Glede na podatke o številu ujetih, označenih in ponovno ujetih osebkov v letih 2018 in 2020 smo z modulom CAPTURE v programu MARK ocenili število močvirskih sklednic na prioritetnem območju parka na 257 samic (95 % interval zaupanja; 225-310) in 350 samcev (95 % interval zaupanja 257-520) in pri tem upoštevali samo tiste osebke, ki smo jim določili spol. Glede na rezultat na območju parka prevladujejo samci, vendar pa tega ne moremo z gotovostjo trditi, saj trenutno še ne poznamo razširjenosti vrste. Da je jarek ob letališču eden izmed pomembnejših habitatov močvirske sklednice, kažejo podatki o številu ujetih mladičev tudi v letu 2020. Delež vseh ujetih starih do 5 let je bil v tem jarku 72 %. Najmanjši ujeti močvirski sklednici smo izmerili dolžino hrbtnega ščita 34,37 mm. Razmnoževanje močvirske sklednice na tem delu parka ocenjujemo kot uspešno in jarek kot enega izmed ključnih habitatov za uspešno preživetje mladičev.

Prehodi Berte čez Parenzano (Google Streetview).

Ohranjanje s trstičjem zaraščenih bregov in druge naravne sestoje obrežnega steblikovja je tako nujno za preprečevanje motenj in dostop plenilcem. Veliko manj mladih osebkov smo ujeli na Rudniku. Podobno kot v preteklih letih smo na tem delu parka z odkritjem izropanih gnezd ponovno potrdili velik pritisk plenilcev. Za uspešno dolgoročno razmnoževanje močvirske sklednice se bo na območju Rudnika uredilo mehansko zaščito gnezd. Poleg pritiska plenjena je bila tudi v letošnjem letu potrjena prisotnost tujerodnih vrst želv. V okviru terenskega dela je bila opažena sladkovodna vrsta želve Trachemys scripta, poznana s starim imenom kot popisana sklednica in novim kot okrasna gizdavka. Na območju parka smo zabeležili en osebek tako na Rudniku kot v kanalu Dragonje. Nobenega nismo uspeli ujeti in odstraniti. Z izvajanjem ustreznih ukrepov za preprečevanje in obvladovanje vnosa in širjenja te invazivne tujerodne vrste bomo nadaljevali tudi v naslednjem letu. Glede na rezultate monitoringa v letih 2018 in 2020 Sečoveljske soline in dolina reke Dragonje predstavljajo eno izmed pomembnejših življenjskih prostorov za močvirsko sklednico v slovenski Istri in tudi v Sloveniji. V prihodnjem letu bi bilo smiselno območje tudi pregledati in ugotoviti razširjenost vrste na celotnem območju parka ter ugotoviti prisotnost vrste po celotni dolini Dragonje. Poleg tega bi bilo smiselno pridobiti vpogled stanja populacije tudi na levem bregu, torej na Hrvaški strani. Ko smo v lanskem letu pet odraslih samic močvirskih sklednic (Berta, Nevija, Loredana, Alta in Rudica) opremili z GPS loggerjem (oddajnikom), si nismo predstavljali, da nam bodo postregli s tolikimi zanimivimi podatki o gibanju teh naših edinih avtohtonih sladkovodnih želv. Sprva smo sledili vsem petim osebkom, vendar smo redne signale dobivali le od Berte na Rudniku in od Nevije na Fontaniggeah. Rudica se nam je zadnjič “oglasila” 20.7.2019, Loredana 10.9.2019, Alta 20.9.2019, Nevija 13.10.2019, medtem ko je bila Berta aktivna vse do 13.11.2019, ko se je tudi ona odpravila na prezimovanje. Vodne želve namreč pozimi hibernirajo. Pred samim prezimovanjem se ne prehranjujejo več, svoje telesne funkcije pa spravijo na minimum. Strokovnjaki ugotavljajo, da želve, ki zimo “prespijo” pod vodo dihajo s pomočjo dobro prekrvavljene kloake. Lahko bi rekli, da dihajo skozi “rit”. Občasno se med hibernacijo prebudijo in pridejo na površino po zrak. 6.2.2020 se je na površini pojavila Berta in se dokončno poslovila od zimskega spanja 26.2.2020. 16.3.2020 smo prestregli še signal Nevije v letališkem jarku na Fontaniggeah. Signal ostalih smo čakali in upali, da oddajnik ni odpadel ali prenehal delovati ter da so želve še žive, vendar so želvam v letu 2020 vsi oddajniki odpadli. Spremljanje močvirskih sklednic z oddajniki nam pomaga razumeti njihov domači okoliš (Home Range), aktivnosti ponoči in podnevi ter nam pomagajo poiskati mesta, kjer se želve prehranjujejo, sončijo ali odlagajo svoja jajca. Predstava o tem, do so želve počasne in slabo mobilne, pa je daleč od dejstva, kar nam lepo prikaže pripet slikovni material. Še posebej zanimiv je Googlov Street View prikaz prehajanja Berte preko kolesarske steze Parenzane pri Rudniku v Sečovljah.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020 | 61

Podatki o gibanju Berte na območju Rudnika-Korea v letu 2020.

Podatki o gibanju Nevije in Alte na območju Alta-Fontanigge, tik ob letališču v letu 2020.

62 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020

Gosenica hromega volnoritca v tretjem razvojnem stadiju (Foto: I. Škornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020 | 63

HROMI VOLNORITEC UVOD Rezultati popisov kažejo, da je hromi volnoritec v KP Sečoveljske soline ohranjen. V letu 2020 smo našli 4 gosenična gnezda in nekaj gosenic v tretjem razvojnem stadiju (po treh levitvah), ko že zapuščajo gnezda. Vsa na območju obročkovalske postaje Stojbe, kjer smo v lanskem letu izvedli delno redčenje grmovja črnega trna in drugih rastlin, ki zaraščajo območje lovišča. Kot se je izkazalo, je bil ukrep pozitiven za hromega volnoritca. Konec oktobra pa smo ponovno zabeležili rojenje samcev in samic. Za vitalno populacijo vrste je potrebno vzdrževati razredčeno, dobro osončeno in različno staro grmovje hranilnih rastlin vrste, na delu nasipov, kjer je vrsta trajno prisotna, v solinah so to v glavnem višji zunanji nasipi. Vrsta ima v Solinah dobre pogoje za obstoj, tako po osončenosti kot primerno mikroklimo z dovolj vlage. V Solinah je spomladi zgodaj toplo za hiter razvoj gosenic, jeseni pa je dovolj vlage za uspešno izleganje metuljev. Prav tako je veliko sestojev grmovja črnega trna in gloga, kjer se lahko vrsta razmnožuje, predvsem na območju Stojb in ob letališču. Trend ohranjenosti vrste v Sečoveljskih solinah je pozitiven.

Gosenično gnezdo hromega volnoritca, Fontanigge (Foto: I. Škornik).

64 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020

TUJERODNE VRSTE MONITORING TUJERODNIH VRST Verlotov pelin (Artemisia verlotiorum) Izvedli smo le delno mulčenje zarasti verlotovega pelina pred cvetenjem. Ker ni bilo sredstev Podnebnega sklada, nismo izvedli kartirnega popisa. Pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisifolia) Pelinolistne ambrozije v letu 2020 nismo zasledili. Luskasta nebina (Aster squamatus) Izvedli smo le delno mulčenje zarasti luskaste nebine pred cvetenjem. Ker ni bilo sredstev Podnebnega sklada, nismo izvedli kartirnega popisa. Nutrija (Myocastor coypus) V sodelovanju z LD Strunjan smo na kmetijskih površinah med cesto in Jernejevim kanalom izvedli trajno odstranitev več kot 30 osebkov nutrije. Popisana sklednica (Trachemys scripta) Med rednim monitoringom smo opazili le 2 osebka rumenovratke (Trachemys scripta scripta), ki pa ju nismo uspeli izloviti. Modra rakovica (Callinectes sapidus) Morski biologi se od leta 2018 soočajo z izginjanjem morskih travnikov predvsem ob zahodni obali Istre. Na hrvaški strani je to dogajanje nekoliko obsežnejše, dogaja pa se tudi v slovenskem morju. Del morskega travnika je tako nedavno izginil v naravnem rezervatu v Strunjanu. Od leta 2015 vzdolž celotne slovenske obale tudi ni več bračiča, alge, ki sicer živi zgolj v Jadranskem morju. Se pa zadnje čase pred Sečoveljskimi solinami pojavlja modra rakovica (Callinectes sapidus), tujerodna invazivna vrsta iz ZDA. V Evropi se je modra rakovica prvič pojavila že na začetku dvajsetega stoletja. Kje so vzroki za omenjene spremembe, kakšne so njihove posledice za življenje v morju in posredno za nas bo pokazal čas.

Modra rakovica ulovljena ob izlivu reke Dragonje (Foto: S. Pivač).

Luskasta nebina se močno razrašča tudi na čelnih nasipih (Foto: I. Škornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020 | 65

NARAVNE VREDNOTE NARAVNE VREDNOTE KPSS Sečoveljske soline 270 - potrebna revizija opisa (2020) Stanje naravnih vrednot (Sečoveljske soline, Sečovlje–Curto-Pichetto, Sečovlje-Stare soline, Sečovlje-Stojbe) je ugodno. Grožnja naravni vrednoti Sečoveljske soline predstavlja idejna razširitev letališča in postavitev sistema VOR na območje tretjega zgoščevanja. Vlada R Slovenije je v 11.7. 2018 sprejela Uredbo o spremembah Uredbe o Krajinskem parku Sečoveljske soline. S predloženo uredbo se je spremenila meja Krajinskega parka Sečoveljske soline tako, da zahodna meja poteka po državni meji med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško kot je določena v povezavi s končno razsodbo Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 11/10). Površina krajinskega parka se je posledično zmanjšala za 48,32 ha oziroma 6,7 %. Z ustreznimi hrvaškimi institucijami, kot tudi na evropski ravni, bo potrebno urediti status omenjenega območja, saj je to območje sedaj v R Hrvaški brez statusa Natura 2000, ki ga je imelo prej pod RS. Sečovlje - Curto Pichetto 3195 - potrebna revizija opisa (2020) Z novo zapornico na vhodu kanala je možno nadzorovati vodni režim, zato ne obstaja nevarnost za poplave in ne povečuje škodo na nasipih, obenem pa zagotavlja ugodne razmere za gnezdenje navadni in mali čigri, kot tudi drugim vrstam, saj tudi v letu 2018 na tem območju nismo zabeležili plenjenja s strani kopenskih plenilcev (lisica, kuna). Težave na tem območju imamo s preboji na čelnem morskem nasipu, kjer vdira voda iz morja na gnezdišče. Sanacijo visokomorskih nasipov izvaja vodnogospodarsko podjetje VGP Drava Ptuj, zapornične sisteme pa podjetje SOLINE d.o.o., vendar se v zadnjih dveh letih, kljub številnim opozorilom, ni zgodilo nič, zato je gnezdišče ves čas pod vodo. Sečovlje - Stare soline 3628 - potrebna revizija opisa (2020) Stare soline so v ugodnem stanju ohranjenosti, vendar je večji del območja po arbitražni odločitvi v R Hrvaški. Sečovlje - Ob rudniku 3637 - potrebna revizija opisa (2020) Stanje NV Sečovlje-Ob Rudniku 3637 je neugodno, saj se po obnovi območja le-to ni pričakovano zarastlo, brežine zgrajenih otokov pa so bile za močvirsko sklednico prestrme in smo jih v letu 2019 strojno preuredili. V prihodnjih letih nameravamo v okviru partnerstva na projektu LIFE URCA PRO EMYS povsem preurediti to območje Dragonja 50 Reka Dragonje je v ugodnem stanju ohranjenosti, vendar je polovica območja po arbitražni odločitvi v R Hrvaški. Sečovlje - Stojbe 3674 Stanje NV Sečovlje-Stojbe 3674 je v ugodnem ohranitvenem stanju. Ugotovili smo, da je območje izjemnega pomena za močvirsko sklednico (Emys orbicularis), saj smo ravno tu ulovili največ mladostnih osebkov, kar kaže na dejstvo, da se populacija ne stara in da je močvirska sklednica v ugodnem ohranitvenem stanju. Glede na redne monitoringe in lov ptic na tem območju, ugotavljamo, da so Stojbe pomembno območje na selitvi velikega skovika (Otus scops), zato bomo predlagali, da se to vrsto uvrsti med kvalifikacijske vrste Natura 2000 za KPSS. Težave imamo z lokalnim vinogradnikov, saj le-ta občasno izvede kakšen poseg, ki ni v skladu z ohranjanjem omenjene naravne vrednote.

Naravna vrednota Sečoveljske soline 270. (Foto: I. Škornik)

66 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020

Na delu območja Alto nastaja čudovita slana trata, v kateri prevladuje ozkolistna mrežica (Foto: I. Škornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020 | 67

MONITORING HABITATOV Leta 2010 so bili naknadno popisani in ovrednoteni vsi na solinah pojavljajoči se habitatni tipi. Opravljeno je bilo tudi kartiranje njihovega ničelnega stanja. Vsako leto izvajamo redni monitoring vseh habitatnih tipov, z vzdrževanjem primernega vodnega režima pa zagotavljamo optimalne razmere za njihov obstoj.

METODE V letu 2020 smo opravili 353 ur monitoringa habitatov. V teh urah je zajeto spremljanje stanja habitatnih tipov, upravljanja z vodami zaradi optimalnih pogojev ter kartiranje posameznih habitatnih tipov z GPS.

REZULTATI V letu 2020 smo v okviru rednega monitoringa KPSS na območju Sečoveljskih solin spremljali stanje vseh habitatnih tipov iz seznama evropske uredbe o habitatih. Ti habitatni tipi so: Sredozemska slanoljubna grmičevja Sarcocornetea fruticosi (1420), sestoji metličja Spartinion maritimae (1320), muljasti in peščeni poloji, kopni ob oseki (1140), pionirski sestoji vrst rodu Salicornia in drugih enoletnic na mulju in pesku (1310) ter Sredozemska slana travišča Juncetalia maritimi (1410). Med habitatnimi tipi, katerih površina razraščenosti se je spet povečala in je stanje ohranjenosti ugodno, so sredozemska slanoljubna grmičevja Sarcocornetea fruticosi (1420). Povečanje je opaziti tudi na HT Sredozemska slana travišča Juncetalia maritimi 80 70 60 50 40 30 20 10 0

JAN

FEB

MAR

APR

MAJ

JUN

JUL

AVG

ŠTEVILO UR MONITORINGA HABITATOV

Število ur monitoringa habitatov v letu 2020.

SEP

OKT

NOV

DEC

68 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020

(1410). Tudi stanje ohranjenosti ostalih habitatnih tipov se izboljšuje. Zaradi arbitražne razsodbe smo v KPSS izgubili okoli 48 ha površine parka, saj je levi breg Dragonje do vznožja Markovca in Rujevca sedaj pod ingerenco R Hrvaške. S tem smo tudi izgubili dobršen del površin sestojev metličja Spartinion maritimae (1320) in sredozemskih slanih travišč Juncetalia maritimi (1410). Omenjeno območje sedaj pod R Hrvaško ne sodi več v območje Nature 2000, zato bo potrebno v prihodnje s sosednjo Hrvaško oz. njihovimi strokovnimi službami doreči ustrezno upravljanje in varovanje tega območja. Tudi v letu 2020 smo vzdrževali ustrezen vodni režim na območju Life. Na tem območju so v letu 2020 gnezdile predvsem sabljarke, polojniki, navadne in male čigre, rdečenogi martinci, kot tudi beločeli deževniki. Na ciljnih gnezdiščih solin je bilo urejeno skupaj 124 otokov (15 Slana trata, 45 Life, 43 Corsolongo, 21 Colombera), ki jih bo treba tudi v letu 2021 vzdrževati in opraviti različna dela pri površinskem oblikovanju teh območij (zagotoviti skrivališča za mladiče). Na območju gnezdišča NV Curto-Pichetto je potrebno zagotoviti ustrezne vodne razmere in obnoviti sredinski nasip ter ga nadvišati, da ne bo prihajalo več do poplavljanja gnezdišča.

Del območja Alto, ki ga že nekaj let zapored uspešno zaraščajo halofitne trajnice (Foto: I. Škornik).

Začetna dela na območju Corsolongo (Foto: I. Škornik).

Na območju Corsolongo smo uredili nove gnezditvene otoke (Foto: I. Škornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020 | 69

Tudi na območju Slane trate pred muzejem solinarstva smo uredili nove otoke za gnezdenje ptic (Foto: I. Škornik).

Na območju Life smo nadvišali nekatere stare otoke in uredili nove (Foto: I. Škornik).

70 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020

Zaradi obilnih padavin in prelivanja reke Deragonje je bil Muzej solinarstva s skansenom pod vodo (Foto: I. Škornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020 | 71

MONITORING VREMENA Vremensko dogajanje v preteklem letu je zaznamovalo veliko število sončnih in nadpovprečno toplih dni. V večjem delu Slovenije je bilo leto 2020 četrto najbolj sončno od sredine prejšnjega stoletja. Padavin je bilo nekoliko manj od povprečja, a odstopanje ni bilo veliko. Bistveno bolj je primanjkovalo snega. Marsikje po nižinah je bilo lansko leto s snegom celo najbolj skromno po letu 1989. Leto 2020, od katerega smo se poslovili, nas je pogosto razveseljevalo s soncem in visokimi temperaturami. Največje temperaturne odklone smo beležili februarja, ko je bilo v večjem delu države za skoraj pet stopinj topleje od dolgoletnega povprečja. Edina meseca, ki sta bila po nižinah za spoznanje hladnejša od povprečja, sta bila maj in november. Padavin je bilo v lanskem letu manj od povprečja, a odstopanje ni bilo veliko. Največ dežja smo v večjem delu države beležili poleti, zato suše nismo imeli. Je pa leto 2020 v slabo voljo spravljalo vse »snegoljubce«. V Murski Soboti je sneg v celem letu tla prekrival le štiri dni, kar je najmanj po letu 1989. Tudi marsikje drugje po Sloveniji je bilo lansko leto s snegom najbolj skromno v zadnjih 31 letih. Precej več sreče smo imeli s soncem. V večjem delu Slovenije je bilo lansko leto celo četrto najbolj sončno po letu 1950.

72 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020

METODE Monitoring vremena izvajamo s pomočjo dveh vremenskih postaj Davis Vantage Pro2 Plus, ki sta bili kupljeni in postavljeni v okviru projekta CLIMAPARKS. Zajem vremenskih podatkov poteka v 15 minutnih intervalih. Podatke shranjujemo s pomočjo programa WeatherLink 5.9.2. V tem delu Slovenije so vetrovi zelo pomemben pokrajinski dejavnik. Podatke vetrov iz obeh vremenskih postaj, smo s pretvorbo kardinalnih smeri v stopinje ter s pomočjo programa WindRose PRO3 prikazali vetrno rožo. Vsi vremenski podatki so dostopni tudi na našem spletnem portalu http://www.kpss.si/vreme, kjer si jih je mogoče ogledati tudi v dnevnem, mesečnem in letnem grafičnem prikazu.

REZULTATI Podnebne značilnosti leta 2020 ter trendi nekaterih meteoroloških spremenljivk

Vremensko dogajanje v Sloveniji so letos najbolj zaznamovala poletna neurja, junijska vročina in dolgotrajno hladno vreme maja. Maj je bil edini mesec z izrazito negativnim temperaturnim odklonom povsod po državi, ponekod je bil hladnejši od dolgoletnega povprečja tudi januar. Ostali meseci, do novembra, so bili nadpovprečno topli: junij je bil ponekod rekordno topel, s temperaturnim odklonom več kot 4 °C. Najvišja izmerjena temperatura zraka je bila junija 37,4 °C, 27. junija v Idriji, v celotnem poletju pa 37,5 °C 25. julija v Podnanosu. Kljub obilnim padavinam v posameznih mesecih in območjih poplav večjega obsega ni bilo. Februar je bil zelo namočen zlasti na severozahodu Slovenije, maj skoraj povsod po Sloveniji, julij na območjih s krajevnimi neurji, november pa na alpsko-dinarski pregradi. Junija in julija je večkrat klestila toča (11. junija so posamezna zrna v Beli krajini presegla premer 10 cm), krajevno so bili zelo močni nalivi (npr. 7. Julija na Ptuju, kjer je v 25 minutah padlo 49 8 mm dežja in 24. avgusta na Muti pri Dravogradu, kjer je v 65 minutah padlo 98 mm dežja). Poletna suša je bila najbolj izrazita na Goriškem, kjer sta bila zlasti junij in avgust podpovprečno namočena. Letošnje leto je v Sloveniji med najtoplejšimi v merilni zgodovini. Letni odklon temperature zraka na državni ravni bo zelo verjetno med 1,4 °C in 1,7 °C glede na obdobje 1981-2010, kar na lestvici najtoplejši let pomeni drugo do četrto mesto. Doslej je bilo najtoplejše leto 2014 z odklonom približno 1,74 °C. Višina padavin in trajanje sončnega obsevanja pa bosta v okviru običajnih vrednosti. Če do konca decembra ne bo snežilo, je bilo letošnje leto po nižinah izredno skromno s snegom. V Ljubljani je skupaj zapadlo le 10 cm snega (najmanj po letu 1989), na mariborskem letališču 5 cm (najmanj po letu 1989) in v Dobličah pri Črnomlju 24 cm (najmanj po letu 2008). Nasprotno je bila na najvišjih delih Alp količina snega običajna, čeravno nenavadno razporejena (največ ga je zapadlo maja in novembra). Leto 2020 je bilo v KPSS za skoraj 1,5 °C toplejše kot v povprečju obdobja 1961–1990. V povprečju je bila tempera-

tura na Leri v letu 2020 za pol stopinje nižja kot leto poprej. Na Leri je povprečna letna temperatura znašala 14,8 °C. Večina mesecev v letu 2020 je bila nadpovprečno toplih. Najtoplejši dan je bil 8.8.2020 z izmerjeno najvišjo dnevno temperaturo na Leri 34,6°C. Popvprečna julijska temperatura na Leri je bila nekoliko več kot pol stopinje višja od dolgoletnega julijskega povprečja. Nadpovprečno topli so bili januar, februar, avgust, september in december. Vsota padavin je bila v letu 2020 malo pod dolgoletnim povprečjem. Na Leri je padlo 908,4,5 mm dežja. Največ padavin na območju Sečoveljskih solin je bilo junija (207 mm) in decembra več kot 165 mm. Na Obali je bil še najmanj namočen januar. Na Leri je januarja 2020 padlo le 11,2 mm dežja. Trajanje sončnega obsevanja v letu 2020 je bilo daljše, kot leto prej. Letna vsota ur sončnega obsevanja na Leri za leto 2020 znaša 3.112 ur. Sonce je na Leri v juliju 2020 sijalo 372 ur, kar je 41 ur več kot 2019. Prevladujoč veter na območju Sečoveljskih solin je jugo (SE), ki piha v nočnem času. Najbolj vetrovni meseci so bili marec, april in maj, avgusta pa smo bili deležni vetroivnega rekorda. 3.8.2020 je bil na Leri zabeležen sunek vetra s hitrostjo 107,8 km/h.

Posledice močnega vetra (Foto: I. Škornik).

Poplavljeno lovišče na Stojbah (Foto: I. Škornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020 | 73

JANUAR

FEBRUAR

MAREC

APRIL

MAJ

JUNIJ

JULIJ

AVGUST

SEPTEMBER

OKTOBER

NOVEMBER

DECEMBER

Vetrne rože po mesecih izdelane s pomočjo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2020.

74 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020

350

300

Average value

250

200 Modal direction Average data

150

Average 3rd variable

100

Hour

Tipična dnevna razporeditev vetrov izdelana s pomočjo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2020.

360 stopinjska vetrovna roža izdelana s pomočjo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2020.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020 | 75

100% 90% 337.5 80%

315 292.5

70%

270 247.5

Percentage

60%

225 202.5

50%

180 157.5

40%

135 112.5

30%

90 67.5

20%

45 22.5

10%

0 0%

Hour

Razporeditev smeri vetra po urah izdelana s pomočjo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2020.

Vetrovna roža izdelana s pomočjo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2020.

76 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020

Vetrovna roža podnevi izdelana s pomočjo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2020.

Vetrovna roža ponoči izdelana s pomočjo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2020.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020 | 77

250

200

mm/m2

150

100

padavine povp.

62.4

38.6

41.3

73.5

61.3

86.9

47.9

55.3

140.7

113.6

120.6

75.8

padavine 2020

11.2

16.6

39.2

12.2

207

38.2

135.6

114

112

32.8

165.6

Količina padavin na Leri v letu 2020 v primerjavi z dolgoletnim povprečjem.

30 25

°C

20 15 10 5 0

temperature povp.

4.9

5.1

8.3

11.8

17.5

21.1

22.7

17.7

14.1

9.7

temperature 2020

9.3

13.5

18.1

21.4

23.4

20.8

14.5

10.1

7.8

Temperatura na Leri v letu 2020 v primerjavi z dolgoletnim povprečjem.

78 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020

Vodeni ogledi so bili zaradi razglašene epidemije precej okrnjeni (Foto: M. Makovec).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020 | 79

MONITORING OBISKOVANJA Zavarovana območja veljajo za najpomembnejši inštrument varstva biotske raznovrstnosti. Cilj razglasitve in upravljanja zavarovanega območja je v ohranjanju narave in z njo povezanimi dobrinami in koristmi ter kulturnimi vrednotami. Naši dolgoročni cilji upravljanja KPSS so usmerjeni k varovanju in trajnemu ohranjanju naravnih lepot in s tem biotske raznovrstnosti Sečoveljskih solin, čuvanju kulturne dediščine in značilnosti obmorske kulturne krajine Slovenske Istre.

UVOD Zavarovana območja veljajo za najpomembnejši inštrument varstva biotske raznovrstnosti. Cilj razglasitve in upravljanja zavarovanega območja je v ohranjanju narave in z njo povezanimi dobrinami in koristmi ter kulturnimi vrednotami. Naši dolgoročni cilji upravljanja KPSS so usmerjeni k varovanju in trajnemu ohranjanju naravnih lepot in s tem biotske raznovrstnosti Sečoveljskih solin, čuvanju kulturne dediščine in značilnosti obmorske kulturne krajine Slovenske Istre. Obiskovalcem nudimo doživljanje parka z usmerjanjem (informacijska središča in točke, informativne table, parkovne poti), vodenimi ogledi, delavnicami v naravi, ustvarjalnimi delavnicami in različnimi izobraževalnimi programi ter predavanji. Primerne oblike rekreacije so tiste, ki so podrejene temeljnim namenom krajinskega parka. V KPSS poteka tudi solinarski festival, ki v krajinski park privabi številne navdušence in ljubitelje solinarske tradicije ter kulinaričnih posebnosti. Na osnovi določil Zakona o ohranjanju narave (ZON) se za obisk Krajinskega parka Sečoveljske soline zaračunava vstopnina. Z nakupom vstopnice so obiskovalci parka med obiskom v parku nezgodno zavarovani. Ob obisku parka je treba upoštevati pravila obnašanja v KPSS! KPSS si je mogoče ogledati individualno ali v skupini. Organiziranim skupinam (najmanj 15 oseb) omogočamo voden ogled, za katerega pa se je potrebno pravočasno naročiti s pomočjo spletnega obrazca in v katerem so objavljeni splošni pogoji ter opozorila. Vodeni ogledi po parku so namenjeni obiskovalcem, ki poleg sprehoda po parku želijo o Krajinskem parku Sečoveljske soline in tradiciji solinarstva izvedeti nekaj več. S programom za obiskovalce s posebnimi potrebami želimo Krajinski park Sečoveljske soline približati vsem obiskovalcem. Programe oblikujemo v sodelovanju s strokovnimi

80 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020

vodji različnih skupin. Za slepe in slabovidne je v centru za obiskovalce na razpolago taktilni model Sečoveljskih solin. KPSS ima dva kopenska vhoda (Lera, Fontanigge), do obeh območij pa je možen dostop po morju s čolnom. Na območje Lere vstop s psom ni mogoč! Dostop do Muzeja solinarstva je po morju ali po makadamski cesti ob Dragonji na Fontaniggeah. V Krajinski park Sečoveljske soline je v poletnem in zimskem času mogoče vstopiti uro po sončnem vzhodu, park pa je potrebno zapustiti uro pred sončnim zahodom. Obiskovalcem pa priporočamo pa, da čas obratovanja preverijo na recepciji parka. Obiskovalci lahko pred prihodom v park na spletnem portalu KPSS preverijo dogajanje na spletni kameri in se seznanijo z osnovnimi vremenskimi podatki obeh vremenskih postaj. V skladu s strategijo o ohranjanju biotske raznovrstnosti v Sloveniji lahko »turizem« predstavlja razvojno priložnost za območja z visoko naravno danostjo, vendar le pod pogojem, da ne povzroča zmanjšanja biotske raznovrstnosti, da zniža porabe neobnovljivih virov in sledi načelom trajnostnega obiskovanja, ki morajo vključevati ohranjanje pestrosti, značilnosti in lepot narave ter krajine. Trajnostno obiskovanje zavarovanega območja moramo razumeti kot priložnost in ne kot pritisk ali grožnjo.

METODE

pomenom sredozemskih mokrišč, ki vključujejo tudi Sečoveljske soline, v centru za obiskovalce pa so si ogledali kratek film o Krajinskem parku Sečoveljske soline. Desetina (11,4 %) obiskovalcev se je odločila za voden ogled. 73,5 % je bilo domačih obiskovalcev, 26,5 % vodenih ogledov pa predstavljajo tujci, med katerimi je največ italijansko (10,2 %) in nemško (9,2 %) govorečih obiskovalcev, sledijo jim angleško govoreči obiskovalci (7,1 %). Po strukturi obiskovalcev so na prvem mestu odrasli obiskovalci (69,6 %), na drugem so otroci in študenti (23,6 %), sledijo jim upokojenci (6,6 %) in osebe s posebnimi potrebami (0,6 %). Število obiskovalcev Krajinskega parka Sečoveljske soline se je v primerjavi z zadnjimi petimi leti več kot pepolovilo, vzroke temu pa gre seveda pripisati predvsem razmeram in ukrepom povezanih s Covid – 19. V KPSS je bilo v letu 2020 prodanih 30 letnih kart. 341 je bilo družinskih vstopnin, 8.797 odraslih in 4.279 otroških, dijaških, študentskih in upokojenskih vstopnic, 260 obiskovalcev je vstopilo v KPSS brezplačno (CŠOD Burja, spremljevalci skupin, vodniki ipd.). Po kopnem je v park vstopilo skupaj 23.781 obiskovalcev, medtem ko je s plovilom v park priplulo 673 obiskovalcev. S kolesom je v park vstopilo 1476. Thalasso Spa Lepa Vida je obiskalo 6.572 obiskovalcev.

Na vhodu na Leri poteka sprotno preštevanje vseh obiskovalcev parka, tudi tistih, ki za vstop v park niso plačali vstopnine (izvzeti so zaposleni v KPSS, lastniki privezov, člani veslaškega kluba in poslovni partnerji podjetja). Na Fontaniggeah je bil obisk v obdobju, ko je recepcija zaprta in Muzej solinarstva ne dela (1.11. do 31.3.) zabeležen s pomočjo fotografij iz lovske kamere, ki je postavljena na recepciji. V letu 2020 je bilo opravljenih 150 ur monitoringa obiskovalcev.

REZULTATI V obdobju 2002–2020 je KPSS obiskalo 693.709 obiskovalcev. V obdobju 2006–2020 je KPSS obiskalo 623.729 obiskovalcev. V letu 2020 nas je obiskalo 24.454 obiskovalcev, kar je več kot 50% manj v primerjavi z lanskim letom v istem obdobju. Domačih obiskovalcev je bilo 18.653 (76,3%), medtem ko je bilo tujih obiskovalcev manj in sicer 5.801 (23,7%). Večina obiskovalcev je obiskala Lero. Muzej solinarstva na Fontaniggeah je bil zaprt. Do konca leta smo opravili 98 vodenih ogledov, ki se jih je udeležilo 2.811 obiskovalcev, kar je precej manj kot lani. Od 31. avgusta do 26. septembra 2020 smo v okviru projekta “MAD 2020 - Sredozemski akcijski dan 2020” izvedli 5 strokovno vodenih ogledov Krajinskega parka Sečoveljske soline, ki se jih je udeležilo 130 udeležencev vseh starosti. Med dvournim ogledom so se obiskovalci seznanili s

V okviru projekta “MAD 2020 - Sredozemski akcijski dan 2020” smo izvedli 5 strokovno vodenih ogledov Krajinskega parka Sečoveljske soline (Foto: udeleženec).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020 | 81

60000

50000

Št. obiskovalcev

40000

30000

20000

10000

0 Obiskovalcev

2002

2003

8000

20000 25000 16980 31422 31378 37725 39778 35010 47430 45000 51000 38435 35518 48174 54209 51294 52902 24454

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

2020

Število obiskovalcev po letih v obdobju 2002-2020.

7000 6000

5493

5849

4803

5000 4000 3000

2298

2086

1671 1103 378

JAN

FEB

MAR

729 44

0 APR

MAJ

JUN

JUL

DOMAČI

TUJI

AVG

SEP

OKT

NOV

DEC

0 0

1000

44 44

2000

NOV

DEC

0 0

307 307

714 714

817 817

1316 1316

1832 1832

1894 1894

3648 3648

3427 3427

4654 4654

Število vseh obiskovalcev KPSS po mesecih v letu 2020.

JAN

FEB

MAR

APR

MAJ

Število domačih in tujih obiskovalcev KPSS po mesecih v letu 2020.

JUN

JUL

AVG

SEP

OKT

82 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020

Nedovoljen poseg lokalnega vinogradnika (Foto: I. Škornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020 | 83

IZVAJANJE VARSTVENIH REŽIMOV KPSS je eden od državnih parkov, za katerega je predpisan obvezen naravovarstveni nadzor, zato smo v letu 2015 pričeli z izobraževanji in usposabljanji za naravovarstvene nadzornike. Nadzorna služba šteje 3 naravovarstvene nadzornike s pooblastilom po ZON in po Zakonu o prekrških (ZP-1; Uradni list RS, št. 7/03 et al.) ter enega prostovoljnega naravovarstvenega nadzornika.. Delo naravovarstvenih nadzornikov Krajinskega parka Sečoveljske soline vključuje naslednje naloge: • neposredni nadzor v naravi, ki obsega spremljanje stanja v obliki rednih tedenski obhodov območja (občasno ponoči), nadzor nad izvajanjem varstvenega režima in pogojev obiskovanja, ugotavljanje dejanskega stanja pri kršitvah, skupaj z opozarjanjem in osveščanjem kršiteljev varstvenega režima ter izrekanjem glob v primerih večjih ali ponovljenih kršitev in obveščanje pristojnih inšpekcijskih organov in policije, • občasni obhodi po okolici parka z namenom preverbe obstoječih in novih virov ogrožanja in konkretnih groženj za krajinski park, • nadzor nad gradnjo infrastrukture za obisk parka, • nadzor nad vzdrževalnimi in obnovitvenimi deli znotraj meja krajinskega parka,

120 100

112

111

104 94

106

105

80 62 60

47 36

40 20 0

JAN

FEB

MAR

APR

MAJ

NADZOR FONTANIGGE

Število ur nadzora v KPSS po mesecih v letu 2020.

JUN NADZOR LERA

24 22 11

30 22

20 11

JUL

AVG

NADZOR JERNEJEV KANAL

SEP

OKT

NOV

18 9

DEC

84 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020

predvsem nad izvedbo del zunanjih izvajalcev, • priprava poročil in obveščanje nadrejenih in ministrstva o kršitvah, izrečenih opozorilih in globah, kot tudi virih ogrožanja in grožnjah, ki se pojavljajo izven meja območja, • nadzor, omejevanje in odstranjevanje tujerodnih vrst in • vzdrževanje parkovnih tabel in njihova zamenjava ob dotrajanosti • redno izobraževanje nadzornikov za zagotavljanje delovanja s polnimi pooblastili. Ključna področja, kjer prihaja do kršitev: Z ustrezno postavitvijo ograj in zapornic na obeh vhodih v KPSS ter z objavo urnikov in ustnim opozarjanjem ter ozaveščanjem obiskovalcev o ciljih in varstvenih režimih Krajinskega parka Sečoveljske soline, se je število kršitev varstvenega režima parka bistveno zmanjšalo v primerjavi z leti poprej. Poudariti je potrebno, da nam v letošnjem letu veliko pomagajo tudi policisti, ki opravljajo mejno kontrolo ob reki Dragonji, predvsem v nočnem času, ko je bilo veliko kršitev in nam zadeve odstopijo v nadaljnji prekrškovni postopek. Kršitve varstvenega režima parka v prvi polovici 2020 se še vedno nanašajo na ribolov v nočnem času, hojo izven označenih poti ter sprehajanje psov brez povodca. V letu 2020 smo opravili 1524 ur nadzora v naravi, od tega 1064 ur na Fontaniggeah (prvo varstveno območje). Izvajali smo tudi redne obhode in nadzor v Jernejevem kanalu. V okviru sodelovanja z drugimi nadzornimi službami smo opravili še 84 delovnih ur, 8 ur smo potrebovali za dodatno postavitev infrastrukture za omejevanje motenj in nadzor, 62 ur pa za vzdrževanje te infrastrukture. 114 delovnih ur je bilo potrebnih za ukrepanje po ZON-u in vodenje prekrškovnih postopkov. Izdali smo 3 plačilne naloge, 2 odločbi, izrekli smo 30 ustnih opozoril, eno zadevo pa smo predali v obravnavo ustrezni inšpekcijski službi MOP ter eno zadevo z ilegalnim ribolovom Hrvatov v KPSS predali ribiškemu inšpektorju, ki nas je kasneje pozval k uradnemu pričanju.

Tudi z dvojno registrsko številko poskušajo nekateri preslepiti nadzorno službo (Foto: I. Škornik)

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020 | 85

OSTALO V SLIKI IN BESEDI

Parkirišče na Leri je namenjeno le obiskovalcem parka, saj se po zaprtju parka zapre in vozila ostanejo na parkirišču, 1.1.2020 (Foto: I. Škornik)

Nova zapornica na območju slane trate, 9.1.2020 (Foto: I. Škornik)

Fontanigge se odpirajo po urniku parka s samodejno zapornico. Parkiranje pred njo pa ni dovoljeno, 13.1.2020 (Foto: I. Škornik).

Dotrajano leseno ploščad pred barom Fioret smo odstranili, 17.1.2020 (Foto: I. Škornik).

Ko že misliš, da je kraja kamnitih ert preteklost, 16.1.2020 (Foto: I. Škornik).

Včasih en sam osebni računalnik ni dovolj, 23.1.2020 (Foto: I. Škornik).

86 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020

Delegacija MOP-a na ogledu opravljenih del iz Podnebnega sklada, 31.1.2020 (Foto: I. Škornik).

Dogodka ob dnevu mokrišč se je v KPSS udeležil le starejši zakonski par, 2.2.2020 (Foto: I. Škornik).

Priprave na postavitev novih vhodnih vrat, 12.2.2019 (Foto: I. Škornik).

Ob svetovnem dnevu mokrišč smo najmlajšim ponudili pobarvanko v MMC, 2.2.2020 (Foto: I. Škornik).

Ekipa MPB in univerze na Dunaju pred potopom v kanal Lera, 14.2.2020 (Foto: I. Škornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020 | 87

Pričeli smo s postavitvijo nove ploščadi pred barom Fioret, 14.2.2020 (Foto: I. Škornik).

Začetek del na območju Corsolongo, kjer smo izdelali nove otoke, 15.2.2020 (Foto: I. Škornik).

Ploščad dobiva svojo končno obliko, 19.2.2020 (Foto: I. Škornik).

Razmetan les na jugu kristalizacije je posledica visoke vode in smo ga kasneje tudi odstranili, 23.2.2020 (Foto: I. Škornik).

Dotrajana ograja nadstreška na kristalizaciji, 23.2.2020 (Foto: I. Škornik).

Nepravilno privezan plovni bager ob oseki, 23.2.2020 (Foto: I. Škornik).

88 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020

Že druga delavnica Art Down Up v KPSS, 3.3.2020 (Foto: I. Škornik).

Prostor za polnjenje el. vozil ni parkirišče za el. vozila, 3.3.2020 (Foto: I. Škornik).

Odprtje fotografske razstave Tihomirja Makovca, 21.3.2019 (Foto: I. Škornik).

Na območju KPSS smo namestili dozatorje za razkuževanje rok, 11.3.2020 (Foto: I. Škornik).

Novi stoli v MMC, 4.3.2020 (Foto: I. Škornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020 | 89

Namestili smo tudi ustrezna Covid-19 navodila, 15.3.2020 (Foto: I. Škornik).

Strojna sanacija poti ob Dragonji, 16.3.2020 (Foto: I. Škornik).

Nadaljevanje del na območju Corsolongo z izdelavo osrednjega nasipa, 16.3.2020 (Foto: K. Gorišek).

Zvončki ob Dragonji, 24.3.2020 (Foto: I. Škornik).

Zaradi Covid-19 razmer smo ukinili skupni prevoz zaposlenih, 31.3.2020 (Foto: I. Škornik).

Pričetek del na območju slane trate pred Muzejem solinarstva, 3.4.2020 (Foto: I. Škornik).

90 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020

Izmere na območju slane trate pred obnovo nekdanjih nasipov, 3.4.2020 (Foto: I. Škornik).

Poškodovane zaščitne ograje...., 3.4.2020 (Foto: I. Škornik).

... kjer prihaja do vstopanja ljudi na območje KPSS ..., 3.4.2020 Škornik).

(Foto: I.

... in Rudnika v Sečovljah, 3.4.2020 (Foto: I. Škornik).

Zaključna dela na obnovi nasipov območja slane trate, 9.4.2020 (Foto: I. Škornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020 | 91

Kurišče ob laguni Jernejevega kanala na Seči, 14.4.2020 (Foto: I. Škornik).

Gosenično gnezdo hromega volnoritca najdeno na območju Stojb, 7.4.2020 (Foto: I. Škornik).

Nedovoljen poseg v KPSS lokalnega vinogradnika, 20.4.2020 (Foto: I. Škornik).

Območje Life smo po rekonstrukciji in nadvišanju otokov pričeli polniti z morsko vodo, 30.4.2020 (Foto: I. Škornik).

92 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020

Ogled ekipe NN, članov LD Strunjan in lovske inšpektorice, 25.5.2020 (Foto: I. Škornik).

Ekipa projekta Tune Up na terenu, 10.6.2020 (Foto: I. Škornik).

Gnezdišče čiger na območju NV Curto-Pichetto je popolnoma pod vodo , saj kljub opozorilom poškodovane zapornice na čelnih morskih nasipih niso bile zamenjane, 13.6.2020 (Foto: I. Škornik).

Tudi območje Corsolongo z novimi otoki je pod vodo, 13.6.2020 (Foto: I. Škornik).

Nasip ob Muzeju solinarstva je potreben obnove in nadvišanja, 15.6.2020 (Foto: I. Škornik).

Tudi prireditve v KPSS so bile deležne Covid ukrepov, 15.6.2020 (Foto: I. Škornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020 | 93

Pot Saltworks je bila v letu 2020 večkrat pokošena, 17.6.2020 (Foto: K. Gorišek).

Novi senčniki pred barom Fioret, 5.6.2020 (Foto: I. Škornik).

Kadaver mladiča srnjaka najden na območju drugega zgoščevanja na Leri , 24.6.2020 (Foto: I. Škornik).

Močan nočni veter je polomil nove senčnike, 20.6.2020 (Foto: I. Škornik).

Del senčnikov je povsem neuporaben, 20.6.2020 (Foto: I. Škornik).

94 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020

Postavljanje vrš za rake je skupna akcija z MPB pri odkrivanju tujerodnih vrst, 28.7.2020 (Foto: I. Škornik).

Najhujši dan v letu 2020. Občutek vročine skoraj 50 stopinj, 30.7.2020 (Foto: N. Božič).

Posedanje temelja na vhodnih vratih Lere ne pojenja, 24.9.2020 (Foto: I. Škornik).

Manjkajoči del ograje, ki je nastal zaradi podaljšanja temelja, bomo namestili v letu 2021, 24.9.2020 (Foto: I. Škornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020 | 95

Popravilo stropa v MMC, 12.11.2020 (Foto: I. Škornik).

Ob močnejšem deževju v zaledju tudi Dragonja hitro naraste, 7.12.2020 (Foto: I. Škornik).

Novi otoki na območju slane trate so zaradi padavin vdiranja morske vode izginili pod vodo, 7.12.2020 (Foto: I. Škornik).

Zapornica na vhodu kanala Giassi bi morala biti že zdavnaj nadvišana, saj ob visokem plimovanju voda vdira na območje Muzeja solinarstva, 10.12.2020 (Foto: I. Škornik).

Izliv reke Dragonje in predel, kjer voda prestopi desno brežino in zaliva soline, 10.12.2020 (Foto: I. Škornik).

Visoke vode Drnice so se prek območja letališča izlivale v soline, ob tem pa ponekod poškodovale makadamsko pot, 10.12.2020 (Foto: I. Škornik).

96 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020

Če gradbišče ni očiščeno ... , 15.12.2020 (Foto: I. Škornik).

Dotrajana okna skozi katera pušča voda v bar Fioret, 21.12.2020 (Foto: I. Škornik).

Tune Up delavnica - webinar, 17.12.2020 (Foto: I. Škornik).

Ogled poškodb na stavbah Muzeja solinarstva po poplavi, 30.12.2020 (Foto: I. Škornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020 | 97

98 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020

Literatura Arnold N., Ovenden D. 2004. Reptiles and amphibians ob Britain and Europe. London, Collins: 288 str. Ausden M. 2010. Habitat Management for Conservation: a habdbook of techniques. New York, Oxford University Press: 411 str. Ayaz D., Çiçek K. 2011. Data on the population structure of the european Pond Turtle, Emys orbicularis (Linnaeus, 1758) in Lake Sülüklü (western Anatolia, Turkey). Herpetozia, 24, 1/2: 33-41 Ayaz D., Fritz U., Tok C. V., Mermer A., Tosunoğlu M., Afsar M., Çiçek K.2007: Population estimate and body size of european Pond Turtle (Emys orbicularis) from Pazarağaç (Afyonkarahisar / Turkey). Biologia, 62, 2: 225-227 Bakiev A. 2004. The distribution of Emys orbicularis in the Middle Volga river region, Russia. Biologia. Bratislava, 59, 14: 9-11 Blomberg S., Shine R. 2006. Reptiles. V: Ecological Census Techniques. 2nd edition. Sutherland.W. J. (ur.). Cambridge, Cambridge University Press: 297-306 Brower J. E., Zar J. H., Von Ende, J. E. 1997. Field and Laboratory Methods for General Ecology. Fourth Edition. Boston, WCB/ McGraw-Hill: 256 str. Cadi A., Joly P. 2004. Impact of the introduction of the red-eared slider (Trachemys scripta elegans) on survival rates of the European pond turtle (Emys orbicularis). Biodiversity and Conservation 13: 2511–2518, Cadi A., Nemoz M., Thienpont S., Joly P. 2008. Annual home range and movement in freshwater turtles: management of the endangered European pond turtle (Emys orbicularis). Revista Española de Herpetología, 22, 71-86 Cafuta V. 2001. Predstavitev živali z naslovnice. Temporaria, 6/1: 3-10 Castanet J. 1988. Les méthodes d’estimation de l’âge chez les chéloniens. Mésogée, 48: 21-28 Cheylan M. 1998. Evolution of the distribution of the European pond turtle in the French Mediterranean area since the post-glacial. V: Proceedings of the Emys symposium, October 4-6 1996. Fritz U., Joger U., Podloucky R., Servan, J. (ur.). Dresden, Mertensiella, Rheinbach: 47–65 Cordero Rivera A., Fernández Ayres C., 2004. A management plan for the European pond turtle (Emys orbicularis) populations of the Louro river basin (Northwest Spain). Biologia, 59, 14: 161-171 Cowx I.G. in Harvey J.P., 2003. Monitoring the Bullhead, Cottus gobio. Conserving Natura 2000 Rivers Monitoring Series No.4. English Nature, Peterborough Dinçer A., Uwe F., Atatür M.K. 2007. Morphological comparison of Emys orbicularis (LINNAEUS, 1758) from European Turkey and eastern Bulgaria. Herpetozoa, 20, 1/2: 11-20 Direktiva sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst Drobenkov S. M. 1999. Characteristic festures of the pond turtle (Emys orbicularis) ecology and morphology in the north of the range area. V: Abstracts, 2nd International Symposium on Emys orbicularis. Le Blanc, 25 – 27 June 1999: 10 str. Dupré A., Devaux B., Bonin A. 2007. Turtles of the world. London, A. & C. Black: 359 str. Ferjančič K. 2013. Močvirska sklednica (Emys orbicularis (Linnaeus, 1785)) v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Diplomsko delo. Nova Gorica, Fakulteta za znanosti o okolju: 73 str. Ferjančič K., Škornik I. 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Seča: 60 str. Dostopno na: https://issuu.com/falco88/docs/mo_virska_sklednica_poro_ilo_ferjan (14.6.2019) Ficetola G. F., Padoa-Schioppa E., Monti A., Massa R., De Bernardi F., Bottoni L. 2004. The importance of aquatic and terrestrial habitat for the European pond turtle (Emys orbicularis): implications for conservation planning and management. Canadian Journal of Zoology, 82, 11: 1704-1712 Fischer M. A., W. Adler & K. Oswald, 2008: Exkursionsflora von Osterreich, Liechtenstein und Siidtirol. Land Oberosterreich, Biologiezentrum der 00 Landesmuseen, Linz. 1391 pp. Fritz U. 2001. Emys orbicularis (Linnaeus, 1758) – Europäische Sumpfschildkröte.V: Handbuch der Reptilien und amphibien europas. Vol. 3/iiia, Schildkröten (Testudines) I (Bataguridae, Emydidae, Testudinidae). Fritz U., Andreu A. C. (ur.). Wiebelsheim: Aula-Verlag: 343-515 Fritz U. 2003. Die Europäische Sumpfschildkröte. Laurenti-Verlag, Bielefeld: 224 str. Frtz U., Fatizzo T., Guicking D., Tripepi S., Pennisi M. G., Lenk P., Joger U., Wink M. 2004. Zoologica Scripta, 34, 4: 351-371 Furlan I., 1998. Žival meseca septembra. Evropska močvirska sklednica. Proteus, 60, 1: 38-40 Gariboldi A., Zuffi, M. A. L. 1994. Notes on the population reinforcement project for Emys orbicularis (Linnaeus, 1758) in a natural park of northwestern Italy. Herpetozoa, 7: 83–89 Geister, I., 1995: Ornitološki atlas Slovenije. DZS. Ljubljana. Gomboc S., Torkar G. 2011. Biodiverziteta metuljev (Lepidoptera), kobilic (Orthoptera), dvoživk (Amphibia) in plazilcev (Reptilia) Krajinskega parka Sečoveljske soline : rezultati proučevanj v l. 2010. Ljubljana: EGEA, Zavod za naravo Govedič M., Vamberger M., Sopotnik M., Cipot M., Lešnik A., Šalamun A., Poboljšaj K. 2009. Inventarizacija močvirske sklednice, hribskega urha in velikega pupka na Ljubljanskem barju (končno poročilo raziskovalnega projekta št. 1/08). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 62 str.

IUCN, 2018. https://www.iucnredlist.org/ (10.4.2018) Jabłoński A., Jabłońska S. 1998. Egg-laying in the European pond turtle, Emys orbicularis (L.), in Łęczyńsko-Włodawskie Lake District (East Poland). V: Proceedings of the EMYS symposium Dresden 96. Mertensiella 10. Fritz U., Joger U., Podlucky R., Servan J., Buskirk J.R. (ur.). Rheinbah, DGHT: 141-146 Koper N., Brooks R. J. 2011. Population-size estimators and unequal catchability in painted turtles. Canadian Journal of Zoology, 76, 3: 458-465 Kotenko T. I. 2000. The European pond turtle (Emys orbicularis) in the Steppe Zone of the Ukraine. Kataloge des OÖ. Landesmuseums, 149: 87-106 Kotenko T. I. 2004. Distribution, habitat, abundance and problems of conservation of the European pond turtle (Emys orbicularis) in the Crimea (Ukraine): first results– biologia. Bratislava; 59, 14: 33-46 KPSS, 2018. Krajinski park Sečoveljske soline. http://www.kpss.si/ (10.5.2018) Krebs C. J. 1999. Ecological Methodology. 2. edition. New York, California Addison Wesley: 620 str. Križan B. 1988. Soline, pokrajinski element slovenske Istre. V: Sečoveljske soline včeraj – danes – jutri; Le saline di sicciole ierioggi-domani. Žagar Z. (ur.). Piran, Tiskarna Jože Moškrič: 4-7 Krofel M., Cafuta V., Planinc G., Sopotnik M., Šalamun A., Tome S., Vamberger M., Žagar, A. 2009. Razširjenost plazilcev v Sloveniji: pregled podatkov, zbranih do leta 2009. Natura Sloveniae, 11, 2: 61-99 Kwet A. 2009. New Holland European reptile and rmphibian guide. London, New Holland: 252 str. Lebboroni M., Chelazzi G. 1991. Activity patterns of Emys orbicularis L. (Chelonia Emydidae) in central Italy. Ethology, Ecology & Evolution 3: 257-263 Maguran, A., E., 2008: Measuring Biological Diversity. Blackwell Publishing. Mazzotti S. 1995. Population structure of Emys orbicularis in the bardello (Po delta, Northern Italy). Amphibia-Reptilia, 16: 77-85 Meeske M. 2006. Die Europäische Sumpfschildkröte am Nördlichen Rand ihrer Verbreitung in Litauen. Supplement der Zeitschrift für Feldherpetologie 11, Laurenti Verlag: 160 str. Meeske A-C. M., Muhlenberg, M. 2004. Space use strategies by a northern population of the European pond turtle, Emys orbicularis. Biologia 59: 95-101 Mitrus S. 2000. Protection of the european pond turtle Emys orbicularis (L.) in Poland. V: Gefährdung und schutz von Emys orbicularis (L.) in Deutschland. Hödl W., Rössler M. (ur.). Linz, Die europäische sumpfschildkröte 119–126 Mitrus S. 2010. Is the European pond turtle Emys orbicularis strictly aquatic? Habitats where the turtle lives in central Europe. Acta Herpetologica, 5, 1: 31-35 Mitrus, S., Zemanek, M. 2000. Distribution and biology of Emys orbicularis (L.) in Poland. V: Die Europäische Sumpfschildkröte. Hödl W., Rössler M. (ur.). Linz, Landesmuseum: 107-118 Mršić N. 1992. Rdeči seznam ogroženih plazilcev (Reptilia) v Sloveniji (The Red List of Endangered Reptilia in Slovenia. Varstvo narave 17: 41-44 Mosimann D., Cadi A. 2004. On the occurrence and viability of the european Pond Turtle (Emys orbicularis) in the Moulin-de-vert (Geneva, Switzerland): 50 years after first introduction. Biologia, 59, 14: 109–112 Ogrin, D., 1995: Podnebje Slovenske Istre. Knjižnica Annales 11, Koper, 381 str. Pedall I., Fritz U., Stuckas H., Valdeón A., Wink M. 2010. Gene flow across secondary contact zones of the Emys orbicularis complex in the Western Mediterranean and evidence for extinction and re-introduction of pond turtles on Corsica and Sardinia (Testudines: Emydidae). Journal of Zoological Systematics and Evolutionary Research, 49, 1: 44–57 Pielou, E.C. 1984: The interpretation of Ecological Data, Wiley, New York. BioDiversity 1997. NHM & SAMS. Pfajfar, L., Arh, F., 1998: Statistika 1, Zapiski predavanj. EF Ljubljana. Poboljšaj K., Vamberger M., Žagar A., Govedič M., Cipot M., Lešnik A., 2008: Inventarizacija plazilcev (Reptilia) in njihovih habitatov s posebnim ozirom na močvirski sklednici (Emys orbicularis) na vplivnem območju HE Brežice in HE Mokrice. V Govedič M., Lešnik A., Kotarac M., 2008. Pregled živalskih in rastlinskih vrst, njihovih habitatov, in kartiranje habitatnih tipov s posebnim ozirom na evropsko pomembne vrste, ekološko pomembna območja, posebna varstvena območja, zavarovana območja in naravne vrednote na vplivnem območju predvidenih HE Brežice in HE Mokrice. Miklavž na dravskem polju, Center za kartografijo favne in flore: 540-607 Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Ur.l. RS, št. 82/02 in 42/10 Plut, D., 2006: Zavarovana območja in turistični napredek Slovenije, Turizem v zavarovanih območjih, Turistična zveza Slovenije, Ljubljana, str. 9-16. 49. Repolusk, P. , 1996: Koprsko Primorje. V: Regionalno geografska monografija Slovenije, Knj. 4. Submediteranski svet. Ljubljana. Geografski inštitut ZRC SAZU: 16-35. Robič, D., 2000: Različno razumevanje in pomen biodiverzitete v ekologiji, posebno v fitocenologiji. Zbornik gozdarstva in lesarstva 63: 47-93. Snow, D. W., Perrins, C. M., 1998: The Birds of the Western Palearctic. Oxford, New York, Oxford University Press, 1694 str. Schnabel, Z. E. 1938. The estimation of total fish populations of a lake. The American Mathematical Monthly, 45: 348-352 Schneeweiss N., Fritz U. 2000. Situation. V: Gefährdung und schutz von Emys orbicularis (L.) in Deutschland. Hödl W., Rössler M. (ur.). Linz, Die europäische sumpfschildkröte: 133–144 Schneeweiss N., Jablonsky A. 2000. The reproduction of Emys orbicularis in relation to climatic factors in Northeast Germany and Eastern Poland. V: Proceedings of the 2nd International Symposium on Emys orbicularis, Chelonii 2. 83–85

Segurado P. in Figueiredo D. 2007. Coexistence of two freshwater turtle species along a Mediterranean stream: The role of spatial and temporal heterogeneity. Acta Oecologica, 32, 2: 134-144 Southerland W. J. 2000. The Conservation Handbook – Research, Management and Policy. London, Blackwell Science: 278 str. Standfuss , B., Lipovšek, G., Fritz, U. Vamberger, M. 2016. Threat or fiction: is the pond slider (Trachemys scripta) really invasive in Central Europe? A case study from Slovenia. Conservation Genetics, 17: 557 – 563 Stubbs D., Hailey A., Pulford E., Tylor W. 1984. Population ecology of European tortoises: review of field techniques. Amphib-Rept 5: 57-68 Široký P., Stuchlík S., Frizt U., Moravec J. (2009). Basic morphological data of native Czech Emys orbicularis revealed by subfossil finds. Section Zoology, 64, 4: 795-797 Škornik I. 2008. Spoznajmo soline. 1.izdaja. Ljubljana, Tiskarna Schwarz print d.o.o.: str. 82-85 in str. 127. Škornik, I., 2008: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2006-2007. Seča, SOLINE d.o.o. Škornik, I., 2009: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 1983-2009. Seča, SOLINE d.o.o. Škornik, I., 2011: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2010-2011. Seča, SOLINE d.o.o. Škornik, I., 2012: Favnistični in ekološki pregled ptic Sečoveljskih solin - Faunistic and Ecological Survey of Birds in the Sečovlje Salina. SOLINE Pridelava soli d.o.o.. Seča. Škornik, I., 2013: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2012. Seča, SOLINE d.o.o. Škornik, I., 2013: A contribution to the knowledge of climate change impacts on biodiversity and visitation in Sečovlje Salina Nature Park. In Vranješ, M., Škornik, I., Santi, S., & Costa, M. (Eds.). (2013). Climate change and management of protected areas: Studies on biodiversity, visitor flows and energy efficiency (pp. 59–81). Portorož, Slovenia: SOLINE Pridelava soli. Škornik, I., 2015: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2013-2014. Seča, SOLINE d.o.o. Škornik, I., 2016: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015. Seča, SOLINE d.o.o. Škornik, I., 2017: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016. Strokovno poročilo. Seča, SOLINE Pridelava soli d.o.o. Škornik, I., 2018: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017. Strokovno poročilo. Seča, SOLINE Pridelava soli d.o.o. Škornik, I., 2018: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017. Strokovno poročilo. Seča, SOLINE Pridelava soli d.o.o. Škornik, I., 2019: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018. Strokovno poročilo. Seča, SOLINE Pridelava soli d.o.o. Škornik, I., 2020: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019. Strokovno poročilo. Seča, SOLINE Pridelava soli d.o.o. Škornik I. 2018. Krajinski park Sečoveljske soline (osebni vir 15.6.2018) Tome D. 2006. Ekologija. Ljubljana, Tehniška Založba Slovenije: 344 str. Tome, S. (1996). Pregled razširjenosti plazilcev v Sloveniji. Annales, 3, 6: 217-228 Tome, S. (2003). Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000: močvirska sklednica Emys orbicularis (Linnaeus, 1758). Ljubljana: 11 str. Torkar G. 2012. Načrt izvajanja monitoringa močvirske sklednice v Sečoveljskih solinah. Ljubljana, EGEA, Zavod za naravo: 8 str. Torkar G., Ferjančič K., Gomboc S. 2013. Močvirska sklednica (Emys orbicularis (Linnaeus, 1758)) v Krajinskem parku Sečoveljske soline, rezultati raziskave v letu 2013. Ljubljana, EGEA, Zavod za naravo: 27 str. Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Priloga 1. Uradni list RS, št. 46/2004 Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Priloga 2. Uradni list RS, št. 46/2004 Vamberger M. 2008. Pojavljanje močvirske sklednice (Emys orbicularis) v ribnikih Drage pri Igu. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo: 105 str. Vamberger M. 2009. European pond turtle (Emys orbicularis) in Slovenia. In: Rogner M. (Ed.), European pond turtle (Emys orbicularis). Edition Chimaira 4, Frankfurt am Main Vamberger M., Kos I. 2011. First observations on some aspects on the natural history of European pond turtles Emys orbicularis in Slovenia. Bologia, 66, 1: 170-174 Vamberger M., Stuckas H., Sacco F., D'Angelo S., Arculeo M., Cheylan M., Corti C., Valvo M., Marrone F.m Wink M., Fritz U. 2015. Differences in gene flow in a twofold secondary contact zone of pond turtles in southern Italy (Testudines: Emydidae: Emys orbicularis galloitalica, E. o. hellenica, E. trinacris). Zoologica Scripta, 44, 3: 1-17 Vambereg M., Lipovšek G., Šalamun A., Cipot M., Fritz U., Govedič M. 2017. Distribution and population size of the European pond turtle Emys orbicularis in Ljubljansko barje, Slovenia. Vertebrate Zoology, 67, 2: 223-229 Vrezec A., Polak S., Kapla A., Pirnat A., Šalamun A. 2006. Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst hroščev. Ljubljana, Nacionalni inštitut za biologijo: 40 str. Zufi M. A. L., Gariboldi A. 1995. Geographical patterns of Italian Emys orbicularis: a biometrical analysis. 7th O.G.M. of Societas Europaea Herpetologica, September 15-19. V: Scientia herpetologica. Llorente G. A., Montori A., Santos X., Carretero M. A. (ur.). Barcelona: 120-123

CITIRANJE: Referenca dela Škornik, I. (2021). Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020: Strokovno poročilo. Seča: SOLINE Pridelava soli.