Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018

NARAVOVARSTVENI MONITORING SEČOVELJSKIH SOLIN

IZTOK ŠKORNIK

strokovno poročilo

2018

NARAVOVARSTVENI MONITORING SEČOVELJSKIH SOLIN Priloga letnemu poročilu KPSS

2018

IZTOK ŠKORNIK

Seča, 2019

NARAVOVARSTVENI MONITORING SEČOVELJSKIH SOLIN 2018 Avtor: Iztok Škornik, NARAVOVARSTVENI NADZORNIK Fotografije: Iztok Škornik, Kim Ferjančič, Stanislav Gomboc, Al Božič Oblikovanje: Iztok Škornik Izdajatelj: SOLINE Pridelava soli d.o.o.

Tisk in vezava: SOLINE Pridelava soli d.o.o.

20 izvodov Seča, 2019 Letno poročilo Publikacija “Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin” je letno poročilo ali poročilo za obdobje dveh let, ki ga pripravi strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring KPSS in povzema rezultate opravljenih dejavnosti in dogodkov v preteklem letu ali obdobju.

1

Podnebje

2

Biodiverziteta

3

Obiskovalci

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018 | 5

vsebina

poglavja

7

Spremna beseda

9

Projektno delo 9 ZENAPA

13 Monitoring ohranjenosti narave 13 UVOD

»» str.63 13 METODE 16 REZULTATI IN RAZPRAVA

»» str.79

»» str.82

»» str.101

21 Vrstna pestrost 21 Vrste, ki na obravnavanem območju gnezdijo 22 Vrste, ki na obravnavanem območju letujejo ali se pojavljajo v pognezditvenem času 22 Vrste, ki na obravnavanem območju pojavljajo na preletu 26 Vrste, ki na obravnavanem območju prezimujejo ali se pojavljajo v zimskem času 30 Redke vste

31 TAKSONOMSKI DEL - PTICE 58 Vrste v letu 2018 63 MOČVIRSKA SKLEDNICA 79 HROMI VOLNORITEC

»» str.89

80 TUJERODNE VRSTE 82 NARAVNE VREDNOTE

85 Monitoring habitatov »» str.97

6 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018

POGLAVJA

89 Monitoring vremena 90 Podnebne značilnosti leta 2018 ter trendi nekaterih meteoroloških spremenljivk

97 Monitoring obiskovanja

101 Izvajanje varstvenih režimov po uredbi o KPSS

103 Ostalo v sliki in besedi

122 Literatura

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018 | 7

Spremna beseda SEČOVELJSKE SOLINE 25 LET V RAMSARSKI DRUŽINI Ob letošnjem 2. februarju, Svetovnem dnevu mokrišč, ki ga vsako leto obeležujemo v okviru Ramsarske konvencije o mokriščih, je poudarjena vloga dobrega stanja mokrišč pri sobivanju narave in človeka v urbanih območjih. Z vedno intenzivnejšo urbanizacijo je vloga ohranjenih naravnih ekosistemov v urbanem okolju pomembna za kvalitetno življenje lokalnih prebivalcev, boljše počutje obiskovalcev in prijetnejše delovno okolje ter obrambo pred vse intenzivnejšimi posledicami podnebnih sprememb. Med številnimi tipi mokrišč so na svetovni ravni pri tem najpomembnejša obalna mokrišča kot so mangrove ali obalni koralni grebeni, med celinskimi pa naravni nižinski tokovi rek s poplavnimi ravnicami in deltami ter šotna barja.

V urbanih območjih po svetu živi polovica vsega prebivalstva in ocenjuje se, da se bo to število v naslednjih 30 letih povečalo na 66% ali 6,3 milijarde. Mesta se nenehno širijo in posegajo v naravna okolja, tudi mokrišča. V Sloveniji imamo še vedno nekaj razmeroma ohranjenih ali obnovljenih mokrišč v urbanih območjih: na obali, ob rekah in v poplavnih ravnicah ter na kraških poljih. Ta mokrišča znatno prispevajo k poplavni varnosti in blažijo ali uravnavajo izredne dogodke ter so območja bogate biotske raznovrstnosti, sprostitve, izobraževanja in rekreacije lokalnega prebivalstva ter obiskovalcev in turistov, ki jih naravne danosti Slovenije privabljajo iz različnih koncev sveta.

Povečuje se zavedanje kako pomembno vlogo imajo mokrišča pri obrambi naselij in zmanjševanju posledic naravnih nesreč ter izrednih vremenskih dogodkov, pri zagotavljanju pitne vode, pri prečiščevanju odpadnih vod, če naštejemo samo nekatere funkcije.

Kljub temu jih za namene »razvoja« še vedno osušujemo, zasipljemo ter jih tako spreminjamo in uničujemo. Človek je v dobrih 100 letih na svetovni ravni uničil več kot 64% mokrišč. Z uničenjem urbanih mokrišč, pa so mnoga obalna mesta prizadela neurja, poplave in cunamiji. Po drugi strani pa so mnoga ohranjena obalna mokrišča zmanjšala posledice neurij, kot na primer na vzhodni obali ZDA, ki jo je leta 2012 prizadel orkan Sandy. Ocenjeno je, da so mokrišča zmanjšala posledice orkana za 625 milijonov USD, kolikor bi znašali stroški ki bi sicer nastali zaradi divjanja orkana, če teh mokrišč ne bi bilo.

Zaradi številnih ekosistemskih storitev, ki jih mokrišča nudijo urbanim okoljem je zato nujno, da mokrišča ohranjamo, jih obnavljamo in tudi zavarujemo pred uničenjem in s tem omogočamo prebivalcem urbanih območij kvalitetnejše življenje. Na štirih informativnih letakih smo povzeli samo nekatere »storitve«, ki jih mokrišča zagotavljajo za boljše življenje ljudi v mestih v sožitju z naravnim okoljem. Predstavljeni so primeri iz različnih koncev sveta o tem kako mokrišča prispevajo k preživetju, zaposlitvi in sprostitvi urbanega prebivalstva. V hitrem tempu življenja, ki ga danes živimo je ta »zelena infrastruktura« urbanih okolij, ki vključuje mokrišča pomemben dejavnik dobrega počutja in zdravja ljudi. Takšna območja privabijo številne rastlinske in živalske vrste in tako izboljšajo kvalitetno življenja ljudi v mestih. Je pa od nas odvisno, ali bomo tudi v prihodnje znali to sožitje ohranjati in zagotavljati pogoje, ki tovrsten trajnostni urbani razvoj omogočajo. Zelena infrastruktura lahko podpira zeleno gospodarstvo, ustvarja možnosti za zaposlitev in povečuje biotsko raznovrstnost.

Temelj zelene infrastrukture v EU sloni na ekološkem omrežju Natura 2000. Z ekosistemskim pristopom zagotavljamo okoljske, ekonomske in socialne koristi, poleg tega je tak pristop trajnosten, osnovan na »naravnih rešitvah« in neprimerno cenejši v primerjavi z dosedanjimi praksami. Za to je potrebno, da mokrišča ohranjamo in jih vključujemo v prostorsko načrtovanje urbanega okolja; da njihovo upravljanje zaupamo lokalnemu prebivalstvu in skupnostim, in sicer da zmanjšamo porabo vode in prenehamo z izpusti škodljivih snovi v naravno okolje.

Ob svetovnem dnevu mokrišč smo v KPSS pripravili razstavo z naslovom »Sečoveljske soline - 25. let v ramsarski družini, s katero smo obeležili četrt stoletja od vpisa Sečoveljskih solina na seznam svetovnih mokrišč. Na ostalih ramsarskih lokalitetah in ostalih pomemb-

Svetovni dan mokrišč 2. februar 2018

"Mokrišča za boljšo prihodnost urbanega okolja"

Giornata mondiale delle zone umide 2 febbraio 2018

"Zone umide per un futuro urbano sostenibile"

RAZSTAVA - MOSTRA Sečoveljske soline 25 let v Ramsarski družini

Le Saline di Sicciole 25 anni nella famiglia Ramsar #KeepUrbanWetlands #WorldWetlandsDay www.worldwetlandsday.org

nih mokriščih v Sloveniji so se odvijale številne aktivnosti, s katerimi smo opozorili na vlogo in pomen teh mokrišč za boljšo prihodnost urbanih okolij ter trajnostni razvoj Slovenije, ki temelji na ohranjeni naravi. Slovenija je s skoraj 38% ozemlja vključenega v omrežje evropsko pomembnih habitatov in vrst (Natura 2000) vodilna v EU. Zato moramo poskrbeti, da bomo našo biotsko raznovrstnost ohranili, jo izboljšali in do 2030 obrnili trend upadanja v trend rasti.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018 | 9

Strokovna ekskurzija v Umwelt-Campus Birkenfeld 13.2.2018 smo zaključili dvodnevno strokovno srečanje “Workshop at Zero emission Umwelt-Campus Birkenfeld (UCB)”, ki ga je organiziral MOP, udeležili pa so se ga predstavniki MOP-a, Eko Sklada, Inštituta Jožef Stefan, Gozdarskega Inštituta Slovenije, Kozjanskega parka, JZ Strunjan ter KPSS. Spoznali smo skrivnosti LIFE projekta IP ZENAPA, si pod strokovnim vodstvom ogledali dosežke in inovacije trajnostnega razvoja ter energetsko samooskrbo Campusa.

Na spodnjih fotografijah je nekaj utrinkov iz našega strokovnega srečanja.

10 | Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin 2018

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin 2018 | 11

12 | Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin 2018

Mlada lisica fotografirana s sledilno kamero

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018 | 13

MONITORING OHRANJENOSTI NARAVE Za spremljanje kazalcev zaradi poročanja Evropski uniji in organom mednarodnih konvencij in sporazumov je treba spremljati stanje ohranjenosti narave v skladu s 108. členom ZON (monitoring ohranjenosti narave). To med drugim obsega spremljanje stanja rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov, habitatnih tipov in posebnih varstvenih območij (108. člen ZON).

Podatki, pridobljeni z monitoringom, so pomembni tudi za še boljše upravljanje območij. Zato so dodatno uporabni tam, kjer imajo možnost izvajati posebne ukrepe upravljanja, npr. na zavarovanih območjih na zemljiščih v državni lasti. .

METODE Monitoring ptic se izvaja tedensko (vsaj enkrat ali bolje dvakrat v začetku tedna). Pri popisovanju v zimskem času, ko je osebkov veliko, se izvaja štetje vsaj dvakrat ali trikrat tedensko, kjer v popisu sodelujeta vsaj eden ali dva popisovalca.

Kartiranje gnezdilcev se izvaja v gnezdilnem obdobju na celotnem območju KPSS vse dokler se ne evidentira vseh za KPSS pomembnih gnezdilcev. Natančnega popisa in ovrednotenja so deležne vrste, za katere je bilo opredeljeno posebno območje varstva /Natura 2000: polarni slapnik Gavia arctica, črnoglavi galeb Ichtyaetus melanocephalus, rumenonogi galeb Larus michahellis, kričava čigra Thallaseus sandvicensis, navadna čigra Sterna hirundo, mala čigra Sternula albifrons, beločeli deževnik Charadrius alexandrinus, mala bela čaplja Egretta garzetta, velika bela čaplja Ardea alba, rjava cipa Anthus campestris, plamenec Phoenicopterus roseus, polojnik Himantopus himantopus, sabljarka Recurvirostra avosetta, sredozemski vranjek Phalacrocorax aristotelis desmarestii, zlata prosenka Pluvialis apricaria in žerjav Grus grus.

Popisno obdobje je obdobje tekočega leta ali več let. Podatke primerjamo s podatki preteklih let ali obdobij.

Pri vnašanju podatkov monitoringa neposredno na terenu, smo uporabljali Samsung

14 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018

Galaxy S4 Active z GPS sprejemnikom ter program Nature Lister.

Za vnos, shranjevanje in obdelavo podatkov pa programsko opremo Wildlife Recorder. Rezultati monitoringa (spremljanja) v KPSS so predstavljeni v poročilih o monitoringu v KPSS za posamezno leto ali obdobje.

Popisno območje je območje Krajinskega parka Sečoveljske soline (KPSS) s toponimi. Toponimi so ustrezno poimenovana območja Sečoveljskih solin in označena s kodo, ki je usklajena s kodo tehnologa kakovosti podjetja SOLINE Pridelava soli d.o.o., tako da je možna primerljivost proizvodnega dela z naravovarstvenim in obratno.

V letu 2018 smo izvedli tudi sistematični lov z mrežami in obročkanje ptic na območju obročkovalske postaje Stojbe, Tretje Mrežijade - strokovnega srečanja obročkovalcev iz vse Slovenije in lova v znanstvene namene nismo izvedli. Pri nekaterih ciljnih vrstah (beločeli deževnik, polojnik, sabljarka ter navadna in mala čigra) smo nadaljevali z označevanjem z zanje posebej izdelanimi barvnimi obročki, na katerih je tudi koda.

Pri izdelavi distribucijskih in drugih kart smo uporabili programa DMAP in DMAP Digitizer. Pri statistični obdelavi podatkov smo si pomagali s programi Biodiversity Pro, TRIM, BioToolKit. Pri interpretaciji le-teh pa smo upoštevali temeljno delo s tega področja »Measuring Biological Diversity«, avtorice A. E. Magurran (2004).

V letu 2018 smo opravili 824 ur monitoringa.

Zbiranje gnezditvenih podatkov Podatke o gnezdilcih Sečoveljskih solin smo zbrali z načrtnim kvantitativnim popisom v popisni mreži UTM 100 x 100 m. V letu 2017 smo v gnezditvenem času območje Sečoveljskih solin natančno pregledali po vsej površini, primerni za gnezdenje.

Vodnih površin brez blatnih otočkov nismo pregledovali. Od skupno 787 kvadratov velikosti 100 x 100 m, je nekaj manj kot 500 primernih za gnezdenje. Pri delu na terenu smo občasno uporabljali tudi plovilo. Podatke, ki smo jih zbrali s pomočjo GPS sprejemnika, smo prav tako prenesli v popisno mrežo 100 x 100 m, ali pa smo jih uporabili za izdelavo konkretnih

najdišč gnezd posameznih vrst ptic.

Kvantitativne popise dopolnjujejo rezultati v okviru rednega tedenskega monitoringa, ki se v okviru upravljanja s Sečoveljskimi solinami izvaja na območju KPSS. Za obravnavano območje se je v širšem obdobju 1973–2018 nabrala množica podatkov o preletnikih, prezimovalcih ter podatkov pred in po gnezditvi. Za obdobje 1983–2004 so podatki zbrani bolj ali manj sistematično. Od leta 2004 do 2018 so podatki rezultat izvajanja rednega tedenskega monitoringa ptic na popisnem območju.

Zbiranje negnezditvenih podatkov Tudi izven gnezditvenega obdobja smo redno popisovali na celotnem območju Sečoveljskih solin. Pri spremljanju pojavljanja vrst, ki se zadržujejo na odprtem (vodne površine, nasipi, suhi bazeni, travniki ...), smo uporabljali različne optične pripomočke (daljnogledi, teleskopi ...) in naprave za digitalno zajemanje slike (digitalni fotoaparati). Pri težje odkrivnih vrstah pevk (penice, trstnice ...), smo sliko preletnega in pognezditvenega dogajanja dobili iz podatkov o ulovu ptic z mrežo.

Lov in obročkanje ptic Lov in obročkanje ptic smo na območju Sečoveljskih solin izvajali predvsem v namene proučevanja pojavljanja težje odkrivnih vrst na obravnavanem območju. V času od 9.8. do vključno 27.9.2018 smo na območju stalne obročkovalske postaje na Stojbah (KPSS, Fontanigge) izvajali neprekinjeni lov ptic s stoječimi najlonskimi mrežami. Sodelovalo je več kot 18 registriranih ter s strani PMS pooblaščenih slovenskih obročkovalcev. Skupaj je bilo ulovljenih 4437 osebkov, ki so pripadali 49 različnim vrstam.

Nekatere ciljne vrste (beločeli deževnik, mala in navadna čigra, polojnik in sabljarka), smo lovili s posebnimi vzmetnimi pastmi ali z vršami. Ulovljene ptice smo sistematično označevali z barvnimi in kovinskimi obročki.

40 34

34

35 30

26

25

25

21

20 15

18 15

14

15

18

17

23

19

14

10

9

10

23

21

8

6

5

5

3

2

3

0 JAN

FEB

MAR

APR

MAJ

JUN

ŠTEVILO UR MONITORINGA FONTANIGGE

Število ur monitoringa ptic v letu 2018.

JUL

AVG

SEP

ŠTEVILO UR MONITORINGA LERA

OKT

NOV

DEC

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018 | 15

Statistična obdelava podatkov Vrstno diverziteto smo v tem delu izračunali s Simpsonovim in Shannon-Wiennerjevim indeksom, ki poskušata opredeliti povezavo števila osebkov neke vrste znotraj skupnosti vseh obravnavanih vrst in njihovega števila.

Shannon–Wienerjev diverzitetni indeks Shannon–Wienerjev diverzitetni indeks je najbolj razširjena mera za diverziteto. Na osnovi tega indeksa je mogoče interpretirati tudi pestrost območja ali neke skupnosti. Višja je vrednost H’, večja je pestrost. Funkcijska vrednost H’ bo enaka nič, kadar bodo v vzorcu organizmi ene same vrste, maksimum pa bo dosegla tedaj, ko bo imela vsaka izmed S vrst enako število osebkov.

Kadar nas zanima, kako so podatki o abundanci ali obilju porazdeljeni po posameznih vrstah (in /ali habitatih), govorimo o enakomernosti porazdelitve osebkov med vrstami (ali po vrstah), ki jo lahko izrazimo z indeksi vrstne poravnanosti.

Različne indekse poravnanosti je najlažje računati z diverzitetnimi (Hillovimi) števili. Kadar imajo vse vrste iz vzorca enaka obilja, bo indeks vrstne poravnanosti največji. Njegova vrednost pa se bo zmanjševala, kadar bodo vrstne abundance različne. Računanje indeksa poravnanosti, ki smo ga uporabili, navaja Pielou (1984) kot razmerje E = H / log( S ).

Diverzitetni indeks smo izračunali po naslednji enačbi: H = - S pi ln ( pi ), kjer je: H’ - diverziteta pi - delež taksona i v vzorcu (relativna obilja, abundance) S - število vseh opaženih vrst na obravnavanem območju Shannonova entropija določa, koliko informacije v povprečju pridobimo pri meritvi določene količine. Določa količino negotovosti, ki jo imamo o količini, preden jo izmerimo. Za izračun smo uporabili naslednjo formulo: H = - S pi log2 ( pi ) pi = verjetnost za i dogodkov.

Simpsonov indeks Pogosto uporabljene mere diverzitete temeljijo na Simpsonovem indeksu D, ki ocenjuje verjetnost, da dve naključno izbrani enoti pripadata isti vrsti: D = S pi2 Indeks, ki ga je prvi razvil Simpson leta 1949, opredeljuje tri različne načine raziskave. Prvi korak za vse tri je izračun Pi, ki predstavlja število osebkov določene vrste, deljeno s skupnim številom evidentiranih organizmov.

1. Simpsonov indeks: D = sum (Pi 2) Predstavlja verjetnost, da dva naključno izbrana osebka v skupnosti spadata v isto kategorijo (npr. vrsto). Pri tem 0 predstavlja neskončno raznolikost, 1 pa nobene raznolikosti.

To pomeni, da večja kot je vrednost D, manjša je raznolikost.

2. Simpsonov indeks raznolikosti: 1 - D Predstavlja verjetnost, da dva naključno izbrana osebka v skupnosti spadata v različne kategorije (npr. vrste). Vrednost tega indeksa se prav tako giblje med 0 in 1, vendar je v tem primeru ob večjem vzorcu raznolikosti večja vrednost, kar je bolj smiselno. V tem primeru predstavlja indeks verjetnost, da bosta dva naključno izbrana osebka v vzorcu pripadala dvema različnima vrstama.

3. Simpsonov vzajemni index: 1 / D Predstavlja število enakih kategorij (npr. vrst), ki tvorijo Simpsonov indeks. Vrednost tega indeksa se začne z 1, ki je najmanjši možni rezultat. Ta rezultat predstavlja skupnost z eno samo vrsto. Višja kot je vrednost, večja je raznolikost.

Največja vrednost je število vrst v vzorcu (če obstaja pet vrst v vzorcu, je najvišja vrednost 5).

ANOSIM Podobnost določenih skupin (časovna obdobja, območja, habitatni tipi, združbe, odseki ...) smo preverili s pomočjo analize podobnosti (ANOSIM). Ta določa način preverjanja, ali obstaja statistično pomembna razlika med dvema ali več skupinami vzorčenja (Clarke & Green, 1988). Če sta dve skupini vzorčnih enot res različni v svoji vrstni sestavi, potem bi morale biti razlike med skupinami večje od tistih znotraj skupine. Anosim (R) temelji na razliki povprečnih rangov med skupinami (r_B) in znotraj skupine (r_W): R = (r_B - r_W) / (N (N-1) / 4) ANOSIM generira vrednosti R, ki ležijo med -1 in 1, vrednost nič predstavlja nulto hipotezo (ni razlik med serijo vzorcev).

Gre za primerjavo R vrednosti skupin, s katero merimo, kako ločene so skupine na lestvici od 0 (ni mogoče ločevati) do 1 (vse podobnosti znotraj skupine so manj kot katera koli podobnost med skupinami). Rezultat nam pove, kakšna je razlika med skupinami. Če je podobnost znotraj skupine večja kot pa med skupinami, bo R>0. V ekoloških združbah je redko R<0. Če je R=0, razlik med skupinami ni.

Bray-Curtisov koeficient podobnosti Podobnost v vrstni sestavi toponimov in pogostosti pojavljanja posameznih taksonov ptic na posameznih vzorčnih mestih in (ali) v določenem časovnem obdobju, smo vrednotili z multivariantno klastrsko analizo (Pielou, 1984).

Posamezna območja (toponime) smo glede na prisotnost in pogostost vrst primerjali s pomočjo Bray-Curtisovega indeksa podobnosti. Vsakemu paru območij smo določili indeks podobnosti, s katerim smo ocenili podobnost abundanc ptičjih vrst.

Indeks podobnosti predstavlja vrednost med 0 in 100 %. Če toponima nimata skupne niti ene vrste, je indeks podobnosti enak 0 %. Če pa so v toponimih prisotne enake vrste z enako abundanco, je indeks podobnosti enak 100 %.

Toponimi, ki so si najbolj podobni, tvorijo klastre (skupine).

Klastre smo predstavili s pomočjo diagrama drevesaste strukture - dendrograma. Isto analizo smo naredili tudi po letih za obdobje 1983-2014.

Za vse statistične analize smo uporabili računalniški program BioDiversity Proffesional 2.0.

TRIM Pri pomembnih gnezdilkah smo oceno populacijskega trenda na območju Sečoveljskih solin izračunali s pomočjo programa TRIM - Trends and Indices for Monitoring data, različica 3.54, ki je bil izdelan posebej za računanje indeksov in trendov.

Program pretvori multiplikativen celoten naklon v eno izmed naslednjih šestih kategorij trenda (kategorija je odvisna od naklona in njegovega 95 % intervala zaupanja – naklon ± 1.96

16 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018

SE naklona): velik porast, zmeren porast, stabilen, nezanesljiv, zmeren upad in velik upad števila preštetih osebkov/gnezd/ parov (poenostavljeno populacije proučevane vrste). Trend praviloma lahko izračunamo po približno petih zaporednih popisih, zato je v primeru obravnavanega monitoringa to mogoče v glavnem le za vrste, ki jih spremljamo vsako leto.

Rezultati in razprava Zbrani so bili vsi že objavljeni podatki in številni še neobjavljeni iz osebnih ornitoloških beležnic. Nekaterih podatkov, kljub želji, nismo uspeli pridobiti. Za obravnavano območje se je v širšem obdobju 1973–2018 nabrala množica podatkov iz obdobja prezimovanja (od novembra do marca), spomladanske selitve (marec-maj), gnezditvenega obdobja

80 70 60 število vrst

50 40 30 20 10 0

JAN

FEB

MAR

APR

MAJ

JUN

JUL

AVG

SEP

OKT

NOV

DEC

FONTANIGGE

23

18

62

59

51

34

51

56

72

46

36

41

LERA

19

9

13

21

33

7

14

3

19

18

29

15

PIRANSKI ZALIV

9

10

9

1

1

1

2

1

3

2

6

9

Število vrst po mesecih v letu 2018.

Območje Lere

Območje Fontanigge

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018 | 17

200 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0

250000 200000 150000 100000 50000

Število vrst

2018

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

0

Število osebkov

Število vrst in število osebkov od 1983 do 2018.

1.4

18

1.2

16 14

1

12

0.8

10

0.6

8 6

0.4

4

0.2

2

Simpsons Diversity (1/D)

2018

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

0 1983

0

Shannon H' Log Base 10.

Diverzitetni indeksi ptic za posamezna leta od 1983 do 2018.

Shannon J'

Poravnanost vrst (Shannon J’) za posamezna leta od 1983 do 2018.

2018

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

1 0.9 0.8 0.7 0.6 0.5 0.4 0.3 0.2 0.1 0

18 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018

25000

160 140

20000

120 100

15000

80 10000

60 40

5000

20

0

0 JAN

FEB

MAR

APR

MAJ

JUN

JUL

ŠT. OS.

AVG

SEP

OKT

NOV

DEC

ŠT. VRST

Simpsons Diversity (1/D)

12 10 8 6 4 2 0 RUDNIK-KOREA

TRETJE…

SLANA TRATA

PREDRAKCI

MALA LAMA

RAKCI

PRVO IZHLAPEVANJE

OB MORJU

SKANSEN

LIFE

STOJBE

ALTO

COLOMBERA

CORSOLONGO

PICCIA

LETALISCE

DRAGONJA

GIASSI-CURTO

IZLIV

KRISTALIZACIJA

CURTO-PICHETTO

VELIKA LAMA

PIRANSKI ZALIV

MEZZANA

1.6 1.4 1.2 1 0.8 0.6 0.4 0.2 0

DRUGO…

Število vrst in število osebkov po mesecih za leto 2018.

Shannon H' Log Base 10.

Diverzitetni indeksi ptic za posamezna območja (toponimi) od 1983 do 2018.

Shannon J'

Poravnanost vrst (Shannon J’) za posamezna območja (toponimi) za obdobje 1983 do 2018.

RUDNIK-KOREA

TRETJE IZHLAPEVANJE

SLANA TRATA

PREDRAKCI

MALA LAMA

RAKCI

PRVO IZHLAPEVANJE

OB MORJU

SKANSEN

LIFE

STOJBE

DRUGO IZHLAPEVANJE

ALTO

COLOMBERA

CORSOLONGO

PICCIA

LETALISCE

DRAGONJA

GIASSI-CURTO

IZLIV

KRISTALIZACIJA

CURTO-PICHETTO

VELIKA LAMA

PIRANSKI ZALIV

MEZZANA

0.7 0.6 0.5 0.4 0.3 0.2 0.1 0

Naravovarstveni monitoring Se훾oveljskih solin 2018 | 19

Dendrogram podobnosti na osnovi Bray-Curtisovega indeksa podobnosti za vzor훾na obdobja od 1983 do 2018.

Dendrogram podobnosti na osnovi Bray-Curtisovega indeksa podobnosti za vzor훾na obmo훾ja (toponimi) od 1983 do 2018.

20 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018

OBSERVED R=0.6701162 150

Frequency in 1000

100

50

0.9

0.8

0.7

0.6

0.5

0.4

0.3

0.2

0.1

0.

-0.1

-0.2

-0.3

-0.4

-0.5

-0.6

-0.7

-0.8

-0.9

-1.

0

R-statistic

Vrednosti ANOSIM (R=0.6701162) izračunane po letih za obdobje 1983-2018.

Število vrst po mesecih in območjih 2018 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0

DEC NOV OKT SEP AVG

STOJBE

TRETJE IZHLAPEVANJE

SLANA TRATA

SKANSEN

SKOLJCISCE

RUDNIK-KOREA

RAKCI

PRVO IZHLAPEVANJE

PREDRAKCI

PICCIA

OB MORJU

MUZEJ

MORJE PRED…

MEZZANA

MALA LAMA

LIFE

LETALISCE

KRISTALIZACIJA

KANAL PICHETTO

KANAL SV. JERNEJA

KANAL GRANDE

IZLIV

KANAL GIASSI

GIASSI-CURTO

DRUGO IZHLAPEVANJE

DRAGONJA

CURTO-PICHETTO

CORSOLONGO

COLOMBERA

CANEDO

ALTO

JUL JUN MAJ APR MAR FEB

Grafični prikaz števila evidentiranih vrst po območjih (toponimih) v posameznih mesecih v letu 2018.

(maj–julij), pognezditvenega obdobja (julij in avgust) in podatki iz obdobja jesenske selitve (september–november).

Zbrali smo 36.582 favnističnih podatkov (podatek = zapis o določeni vrsti, na določenem kraju, ob določenem času), ki govorijo o 1.440.923 opazovanih osebkih.

Skupaj je evidentiranih 305 vrst ptic, ki so bile v obdobju 1870–2018 na območju Sečoveljskih solin zabeležene vsaj enkrat.

Od vseh registriranih vrst je kar 88 vrst na seznamu ptic iz Priloge I ptičje direktive in vrst selivk iz 4. člena. Od tega je kar 22 vrst t.i. kvalifikacijskih vrst, za katere se določa SPA območja. 29 vrst je na Rdečem seznamu ptičev gnezdilcev (Škornik, 2012).

V letu 2018 je bilo zabeleženih 166 vrst ptic, od tega jih je bilo na Fontaniggeah zabeleženih kar 155 vrst, na območju Lere pa 71 vrst ptic.

V letu 2018 je bila največkrat opazovana vrsta mlakarica z 128 zapisi, sledita mu mala bela čaplja s 114 in velika bela čaplja z 90 zapisi. Najštevilčnejša vrsta v letu 2018 je ponovno rumenonogi galeb s 21.526 registriranimi osebki, sledita mu mlakarica z 6.592 registriranimi osebki ter rečni galeb s 6.018 osebki.

V letu 2018 je bila evidentirana 1 nova vrsta za območje Sečoveljskih solin. V letu 2018 smo na območju Stojb nadaljevali z rednim lovom in obročkanjem ptic. Opravljenih je bilo 31 lovnih dni.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018 | 21 All Species

V času od 9.8. do vključno 27.9.2018 smo na območju stalne obročkovalske postaje na Stojbah (KPSS, Fontanigge) izvajali neprekinjeni lov ptic s stoječimi najlonskimi mrežami. Sodelovalo je več kot 18 registriranih ter s strani PMS pooblaščenih slovenskih obročkovalcev. Skupaj je bilo ulovljenih 4437 osebkov, ki so pripadali 49 različnim vrstam.

Ciljne vrste (polojnik, beločeli deževnik, sabljarka, mala in navadna čigra) smo zaznamovali tudi z barvnimi obročki.

Vrstna pestrost Pri interpretaciji vrstne pestrosti smo uporabili podatke za obdobje od 1.1.1983 do 31.12.2018. V tem obdobju je bilo ugotovljenih 293 vrst. Podatki kažejo, da se število vrst in število osebkov ponovnoz povečuje, povečuje pa se tudi vrstna pestrost.

Za območje Fontanigge je bilo v letu 2018 ugotovljenih 155 (93,4 %) od skupaj 166 ugotovljenih vrst, medtem ko smo na Leri našteli le 71 (42,7 %) vrst ptic.

93 vrst smo registrirali le na Fontaniggeah, medtem ko je bilo 9 vrst opaženih samo na Leri. Pestrost ptic je na Leri v primerjavi s Fontaniggeami manjša, kar ne preseneča. Do podobnih rezultatov je prišel tudi Škornik v Favnističnem in ekološkem pregledu ptic Sečovelskih solin, kjer trdi, da se je zaradi postopnega spreminjanja ekoloških razmer na območju Sečoveljskih solin v zadnjih desetletjih spremenila več kot polovica vrstne sestave združbe ptic med Lero in Fontaniggeami (Škornik, 2012).

N

1 2 3 4

Gnezditvena zasedenost v obdobju (2018).

Vrste, ki na obravnavanem območju gnezdijo Podatke o gnezdilcih Sečoveljskih solin smo zbrali z načrtnim kvantitativnim popisom v popisni mreži UTM 100 x 100 m. V letu 2018 smo v gnezditvenem času območje Sečoveljskih solin natančno pregledali po vsej površini primerni za gnezdenje.

Vodnih površin brez blatnih otočkov nismo pregledovali.

Na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline je bilo v letu 2018 evidentiranih 24 vrst gnezdilcev.

Od vseh gnezdilcev je 10 nacionalno pomembnih vrst. To so vrste, ki imajo na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline (KPSS) 10 % ali več celotne nacionalne populacije.

Na gnezdišču navadnih čiger je vselej pestro (Foto: I. Škornik).

Leglo rečnega galeba z dvema jajcema (Foto: I. Škornik).

22 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018

drugje in se kot mladostni osebki tu golijo, se tu zadržujejo zaradi ustreznejših prehranjevališč ali pa so njihova gnezdišča geografsko mnogo višje in zato nimajo možnosti za gnezditev.

Med vsemi vrstami, ki se na območju Sečoveljskih solin pojavljajo v pognezditvenem obdobju, moramo posebej izpostaviti vranjeka Phalacrocorax aristotelis, črnoglavega Ichthyaetus melanocephalus in rumenonogega galeba Larus michahellis. Vse tri vrste se na območju Sečoveljskih solin pojavljajo v večjem številu. Najštevilčnejši med vsemi je prav gotovo rumenonogi galeb Larus michahellis, ki izpolnjuje več IBA in SPA kriterijev (Škornik, 2008).

Tudi število letujočih črnoglavih galebov se je precej povečalo. Dne 8.10.2018 smo jih na območju kristalizacije našteli kar 631.

V letu 2018 je po dvajsetih letih spet gnezdila postovka (Foto: I. Škornik).

Vrste, ki se na obravnavanem območju pojavljajo na preletu

Osem vrst smo izbrali za cilnje vrste in sicer: duplinsko kozarko Tadorna tadorna, polojnika Himantopus himantopus, sabljarko Recurvirostra avosetta, beločelega deževnika Charadrius alexandrinus, rdečenogega martinca Tringa totanus, malo čigro Sternula albifrons, navadno čigro Sterna hirundo in brškinko Cisticola juncidis.

Tudi v letu 2018 smo vzdrževali ustrezen vodni režim na območju Life, kjer smo »postavili« 45 otokov različnih oblik, višin in velikosti. Na tem območju so v letu 2018 gnezdile predvsem sabljarke, polojniki, navadne in male čigre, rdečenogi martinci, kot tudi beločeli deževniki. V letu 2018 je na vseh otokih plenila lisica, vendar je bilo nadomestno leglo uspešno.

Opazili pa smo tudi plenjenje srak in vran.

Na splošno se spomladanska selitev začne že februarja, ko se ptice odpravijo iz prezimovališč, vračati pa se nekatere vrste začnejo že julija (Snow & Perrins, 1998).

Slovenijo selitveni val zajame z zamikom. Zaradi pojavljanja izbranih značilnih selivskih vodnih ptic, ki se ustavljajo v Sloveniji, lahko sklepamo, da se spomladanska selitev pri nas odvije med koncem marca in začetkom junija, z vrhom selitve v začetku aprila, torej skupaj v treh mesecih. Jesenska selitev je nekoliko bolj razvlečena in traja približno štiri mesece, od konca avgusta do začetka novembra. Pticam se na prezimovališča jeseni namreč manj mudi kakor spomladi na gnezdišča, ko je pred njimi naporno gnezditveno opravilo (Vrezec idr., 2006).

Spomladanski prelet na območju Sečoveljskih solin poteka večinoma med marcem in majem, jesenski prelet pa poteka od avgusta do oktobra. V obdobju (1983–2009) je bilo evidentiranih 213 vrst. V času jesenskega preleta (1983–2009), ki poteka od avgusta do novembra, pa 211 vrst. Mnogo vrst

Vrste, ki na obravnavanem območju letujejo ali se pojavljajo v pognezditvenem obdobju Med letujočimi vrstami, ki se na območju Sečoveljskih solin pojavljajo v pognezditvenem obdobju (julij in avgust), je mnogo takih, ki tu nimajo ustreznih habitatov, gnezdijo

Togotnik (Calidris pugnax)

390

Mlakarica (Anas platyrhynchos)

424

Priba (Vanellus vanellus)

544

Kreheljc (Anas crecca)

550

Mestna lastovka (Delichon urbicum)

608

Rečni galeb (Chroicocephalus ridibundus)

731

Kmečka lastovka (Hirundo rustica)

750

Spremenljivi prodnik (Calidris alpina)

923

Bela pastirica (Motacilla alba)

1105

Duplinska kozarka (Tadorna tadorna)

1815 0

200

400

600

št. osebkov Prvih 10 najštevilčnejših vrst na spomladanskem preletu v letu 2018.

800

1000

1200

1400

1600

1800

2000

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018 | 23

Vrtna penica (Sylvia borin)

766

Srpična trstnica (Acrocephalus scirpaceus)

844

Grivar (Columba palumbus)

902

Kreheljc (Anas crecca)

1206

Črnoglavi galeb (Ichthyaetus melanocephalus)

1208

Črnoglavka (Sylvia atricapilla)

1595

Mala bela čaplja (Egretta garzetta)

1908

Mlakarica (Anas platyrhynchos)

2085

Rečni galeb (Chroicocephalus ridibundus)

2585

Rumenonogi galeb (Larus michahellis)

18647 0

2000

4000

6000

8000 10000 12000 14000 16000 18000 20000

št. osebkov Prvih 10 najštevilčnejših vrst na jesenskem preletu v letu 2018.

se na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline ustavi tako na preletu kot tudi na prezimovanju. 134 vrst se na preletu pojavlja redno (Škornik, 2012).

V letu 2018 je bilo evidentiranih 143 vrst, kar je več kot leto poprej. V času spomladanskega preleta 2018 je bilo evidentiranih 95 vrst, v času jesenskega preleta 2018, ki poteka od avgusta do novembra, pa 116 vrst. 27 vrst se je na preletu pojavilo samo spomladi, 48 vrst pa samo v jesenskem času preleta.

Številni prodniki se pogosto ustavijo na preletu (Foto: I. Škornik).

30

25

20

15

10

5

0 1

2

3

4

5

6

7

8

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53

Pojavljanje črnega martinca po tednih v letu 2018.

24 | Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin 2018

160 140 120 100 80 60 40 20 0 1

2

3

4

5

6

7

8

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53

Pojavljanje moÄ?virskega martinca po tednih v letu 2018.

16 14 12 10 8 6 4 2 0 1

2

3

4

5

6

7

8

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53

Pojavljanje malega martinca po tednih v letu 2018.

180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 1

2

3

4

5

6

7

8

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53

Pojavljanje zelenonogega martinca po tednih v letu 2018.

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin 2018 | 25

14 12 10 8 6 4 2 0 1

2

3

4

5

6

7

8

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53

Pojavljanje rdeÄ?enogega martinca po tednih v letu 2018.

35 30 25 20 15 10 5 0 1

2

3

4

5

6

7

8

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53

Pojavljanje malega prodnika po tednih v letu 2018.

100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 1

2

3

4

5

6

7

8

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53

Pojavljanje reglje po tednih v letu 2018.

26 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018

Vrste, ki na obravnavanem območju prezimujejo ali se pojavljajo v zimskem času Čeprav zimo koledarsko označujemo kot časovno obdobje med 21. decembrom in 21. marcem, pa se za ugotavljanje zimske razširjenosti ptic uporablja primernejše obdobje tj. od konca novembra do začetka februarja, ko so temperature najnižje, sneži, dnevi pa so kratki (Sovinc, 1994). Čeprav prvi prezimovalci priletijo v Sečoveljske soline že novembra in jih zapustijo marca, nekatere tudi aprila, pa s pojmom prezimovalec označujemo ptice, ki se pri nas v zimskih mesecih (december, januar) zadržujejo daljše obdobje. Med zimske goste uvrščamo tiste vrste, ki zaradi vremenskih in drugih vplivov pozimi priletijo k nam, njihova prezimovališča pa so ponavadi drugje. V obdobju 1983–2009 je bilo na prezimovanju opaženih 143 vrst. 70 vrst na območju Sečoveljskih solin redno prezimuje, 30 vrst ne prezimuje vsako leto, 53 vrst pa je zimskih gostov (Škornik, 2012).

Po podatkih Zimskega ornitološkega atlasa Slovenije (ZOAS) so Sečoveljske soline, s 123 pozimi opazovanimi vrstami najpomembnejše prezimovališče ptic v Sloveniji (Sovinc, 1994).

V letu 2018 je na območju KPSS prezimovalo 53 vrst. V januarju 2018 je prezimovalo 33 vrst, v decembru 2018 pa 47 vrst. Leta 2018 je bilo 6 takih vrst, ki so prezimovale samo v januarju in ne v decembru, 20 vrst pa takih, ki so prezimovale samo v decembru in ne tudi v januarju.

Podatki opazovanj in štetja kažejo, da se je število nekaterih vrst in osebkov v zadnjih letih precej zmanjšalo, čeravno izračuni TRIM kažejo na stabilen trend prezimovanja. Med njimi je nenavadno in nepričakovano v letu 2018, kot prezimovalec izginila liska Fulica atra, saj je bil v vsem letu na območju KPSS prisoten le gnezdeči par na Rudniku.

Raca žličarica (Spatula clypeata)

180

Bela pastirica (Motacilla alba)

190

Labod grbec (Cygnus olor)

233

Vriskarica (Anthus spinoletta)

278

Mala bela čaplja (Egretta garzetta)

284

Kormoran (Phalacrocorax carbo)

288

Kreheljc (Anas crecca)

342

Rečni galeb (Chroicocephalus ridibundus)

759

Rumenonogi galeb (Larus michahellis)

813

Mlakarica (Anas platyrhynchos)

950 0

100

200

300

400

500

600

700

800

900

1000

št. osebkov Prvih 10 najštevilčnejših vrst na prezimovanju v mesecu januarju 2018.

Raca žličarica (Spatula clypeata)

111

Duplinska kozarka (Tadorna tadorna)

128

Žvižgavka (Mareca penelope)

136

Labod grbec (Cygnus olor)

197

Kormoran (Phalacrocorax carbo)

232

Mala bela čaplja (Egretta garzetta)

247

Rečni galeb (Chroicocephalus ridibundus)

295

Rumenonogi galeb (Larus michahellis)

550

Kreheljc (Anas crecca)

725

Mlakarica (Anas platyrhynchos)

1378 0

200

400 št. osebkov

Prvih 10 najštevilčnejših vrst na prezimovanju v mesecu decembru 2018.

600

800

1000

1200

1400

1600

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018 | 27

60

50

40

30

20

10

0 1

2

3

4

5

6

7

8

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53

Pojavljanje sive čaplje po tednih v letu 2018.

20 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 1

2

3

4

5

6

7

8

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53

Pojavljanje srednjega žagarja po tednih v letu 2018.

100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 1

2

3

4

5

6

7

8

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53

Pojavljanje laboda grbca po tednih v letu 2018.

28 | Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin 2018

180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 1

2

3

4

5

6

7

8

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53

Pojavljanje kormorana po tednih v letu 2018.

16 14 12 10 8 6 4 2 0 1

2

3

4

5

6

7

8

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53

Pojavljanje Ä?opastega ponirka poi tednih v letu 2018.

600

500

400

300

200

100

0 1

2

3

4

5

6

7

8

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53

Pojavljanje duplinske kozarke po tednih v letu 2018.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018 | 29

450 400 350 300 250 200 150 100 50 0 1

2

3

4

5

6

7

8

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53

Pojavljanje kreheljca po tednih v letu 2018.

200 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 1

2

3

4

5

6

7

8

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53

Pojavljanje race žličarice po tednih v letu 2018.

800 700 600 500 400 300 200 100 0 1

2

3

4

5

6

7

8

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53

Pojavljanje mlakarice po tednih v letu 2018.

30 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018

Redke vrste Status redkosti posameznim vrstam določa Komisija za redkosti, ki deluje v okviru Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije - DOPPS na podlagi dejanskega števila opazovanj vrste v Sloveniji (Vrezec idr., 2006). Kot redke so določene tiste vrste, ki so bile v zadnjih 50-tih letih opažene manj kot desetkrat. Podoben kriterij redkosti (do 10 opazovanj) smo uporabili tudi za območje Sečoveljskih solin.

Toda če je neka vrsta na tem območju obravnavana kot redka, še ne pomeni, da je redka izven območja Sečoveljskih solin ali na območju Slovenije.

Do leta 2018 je bilo od 306 registriranih vrst na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline 125 takih vrst (42.8 %), ki so bile opažene manj kot desetkrat. 32 vrst se je tu pojavilo le enkrat, 20 vrst se je tu pojavilo dvakrat, 24 vrst se je tu pojavilo trikrat.

V letu 2018 je bila registrirana nova vrsta za območje KPSS. V ponedeljek 24.9.2018 se je na obročkovalski postaji Stojbe v KPSS ujela robidna trstnica (Acrocephalus dumetorum).

Gre za novo vrsto za območje KPSS, sicer pa je bila tudi v Sloveniji le nekajkrat ulovljena in sodi med izredno redke vrste. Gre za tipično azijsko vrsto, ki večinoma prezimuje v Indiji in na Šrilanki, zato so opazovanja v zahodnem delu Evrope izredno redka.

30.4.2018 smo med rednim monitoringom ptic na območju Fontanigge, med sicer pestro množico pobrežnikov, lahko opazovali izredno redkega ozkokljunega liskonožca (Phalaropus lobatus), ki je plaval v družbi togotnikov, spremenljivih prodnikov, črnih in močvirskih martincev, sabljark in polojnikov.

Kljub pregovorni zaupljivosti do človeka, pa ni pustil bližje, zato so fotografski posnetki zgolj dokumentacija te vrste.

Pred tem je bil opazovan v letih 1963, 1993 in 1999, vedno na jesenski selitvi. Tokratno opazovanje pa je prvi podatek za spomladansko selitev, ptica pa je bila že skoraj v gnezditveni opravi.

Ozkokljuni liskonožec v KPSS (Foto: I. Škornik).

Robidna trstnica

Ozkokljuni liskonožec v družbi polojnikov in sabljark v Sečoveljskih solinah (Foto: I. Škornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018 | 31

TAKSONOMSKI DEL VRSTE PTIC EPO - EKOLOŠKO POMEMBNA OBMOČJA Črnovrati ponirek Podiceps nigricollis (A008) Liska Fulica atra (A125) Polojnik Himantopus himantopus (A131) Beločeli deževnik Charadrius alexandrinus (A138) Rumenonogi galeb Larus michahellis / cachinnans (A459) Navadna čigra Sterna hirundo (A193) Mala čigra Sternula / Sterna albifrons (A195) Rjava cipa Anthus campestris (A255)

VRSTE NATURA 2000 - SPA Polarni slapnik Gavia arctica (A002) Črnovrati ponirek Podiceps nigricollis (A008) Sredozemski vranjek Phalacrocorax aristotelis desmarestii (A392) Velika bela čaplja Ardea / Egretta alba (A027) Mala bela čaplja Egretta garzetta (A026) Plamenec Phoenicopterus roseus / ruber (A663) Žvižgavka Anas penelope (A050) Žerjav Grus grus (A127) Liska Fulica atra (A125) Sabljarka Recurvirostra avosetta (A132) Polojnik Himantopus himantopus (A131) Zlata prosenka Pluvialis apricaria (A140) Beločeli deževnik Charadrius alexandrinus (A138) Spremenljivi prodnik Calidris alpina (A149) Togotnik Calidris / Philomachus pugnax (A151) Rumenonogi galeb Larus michahellis / cachinnans (A459) Črnoglavi galeb Ichthyaetus / Larus melanocephalus (A176) Kričava čigra Thallaseus / Sterna sandvicensis (A191) Navadna čigra Sterna hirundo (A193) Mala čigra Sternula / Sterna albifrons (A195) Vodomec Alcedo atthis (A229) Rjava cipa Anthus campestris (A255)

OSTALE V SLOVENIJI REDKE GNEZDILKE Duplinska kozarka Tadorna tadorna Rdečenogi martinec Tringa totanus Brškinka Cisticola juncidis

OSTALE VRSTE EPO in SAC Solinarka Cyprinodon / Aphanius fasciatus (1152) Močvirska sklednica Emys orbicularis (1220)

OSTALE VRSTE NATURA 2000 - SAC Hromi volnoritec Eriogaster catax (1074)

32 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018

Polarni slapnik

Je najpogostejša vrsta slapnikov, ki se pojavlja pri nas in prezimuje predvsem na morju. Število se z leti spreminja, običajno pa je večje v obdobju ostrih zim. V Sečoveljskih solinah se prvi slapniki pojavijo že oktobra, soline pa zapustijo aprila. Posamezne, tudi v svatovskem perju, je mogoče opazovati tudi kasneje, vendar gre za slučajne primere. Na morju pred solinami jih že nekaj let prezimuje slab ducat. Zaide tudi v večje kanale in bazene v notranjost solin.

Občasno naletimo na kadaver, ki je verjetno posledica zapletanja v ribiško mrežo. Tu bo potrebno vzpostaviti sodelovanje z lokalnimi ribiči. Število polarnih slapnikov, ki se pojavljajo na morju pred solinami ni v soodvisnosti z upravljanjem in vzdrževanjem optimalnih pogojev na območju KPSS, zato na njegovo pojavljanje ne moremo vplivati.

Gavia arctica

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 2179 Število opazovanj: 215 Prvo: 21/01/1983 MORJE PRED FONTANIGGEAMI (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Zadnje: 14/12/2018 11:50 MORJE PRED FONTANIGGEAMI (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Najbolj zgodnje: 03/01/2008 PIRANSKI ZALIV (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Najbolj pozno: 30/12 /2015 MORJE PRED FONTANIGGEAMI (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Opazovanja: 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018

2018

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

0 1995

0 1994

5

1993

50

1992

10

1991

100

1990

15

1989

150

1988

20

1987

200

1986

25

1985

250

1984

30

1983

300

Pojavljanje polarnega slapnika po letih v obdobju 1983-2018. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta).

12 10 8 6 4 2 0 1

2

3

4

5

6

7

8

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje polarnega slapnika po tednih v letu 2018.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018 | 33

Črnovrati ponirek

Črnovrati ponirek je vrsta, ki od ponirkov najbolj množično in najbolj redno prezimuje ob morju. Na območju Sečoveljskih solin in morja pred njimi se pojavlja redno. K nam prileti pred zimo in se tu v manjših skupinah ali posamič zadržuje vse do aprila. Najpogosteje ga vidimo na morju, redkeje zaide v solinske kanale.

Najštevilnejši so na preletu marca in aprila, ko jih na morju pred Sečoveljskimi solinami počiva več deset osebkov. Število črnovratih ponirkov, ki se pojavljajo na morju pred solinami ni v soodvisnosti z upravljanjem in vzdrževanjem optimalnih pogojev na območju KPSS, zato na njegovo pojavljanje ne moremo vplivati. Število prezimujočih črnovratih ponirkov je v zadnjih 10 letih dokaj konstantno od 10 do 50 osebkov.

Podiceps nigricollis

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 2025 Število opazovanj: 192 Prvo: 23/12/1973 PIRANSKI ZALIV (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Zadnje: 30/12/2018 11:50 MORJE PRED FONTANIGGEAMI (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Najbolj zgodnje: 01/01/2014 MORJE PRED FONTANIGGEAMI (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/1973 PIRANSKI ZALIV (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Opazovanja: 1973, 1974, 1975, 1978, 1982, 1983, 1984, 1991, 1992, 1993, 1995, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018

25

300 250

20

200

15

150 10

100

5

50

0 2018

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

0

Pojavljanje črnovratega ponirka po letih v obdobju 1983-2018. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta).

25

20

15

10

5

0 1

2

3

4

5

6

7

8

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje črnovratega ponirka po tednih v letu 2018.

34 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018

Sredozemski vranjek

Sečoveljske soline predstavljajo eno najpomembnejših pognezditvenih območij te vrste pri nas, saj se jih na bližnjem školjčišču in na čelnem nasipu Colombere lahko zbere tudi do 1000 in več.

Posamič tu tudi prezimuje. Ker gre za ogroženo sredozemsko podvrsto Phalacrocorax aristotelis desmaresti, je vrednost njihovega letovanja pri nas še toliko večja. Število vranjekov, ki se pojavljajo na morju pred solinami ni v soodvisnosti z upravljanjem in vzdrževanjem optimalnih pogojev na območju KPSS, zato na njegovo pojavljanje ne moremo vplivati. Število pognezditvenih osebkov sredozemskih vrsnjekov je povezano z gnezditvenim uspehom na Hrvaških otokih. Le-to pa z vremenom in hrano.

Phalacrocorax aristotelis desmarestii

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 43838 Število opazovanj: 265 Prvo: 23/01/1994 PIRANSKI ZALIV (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Zadnje: 14/01/2018 11:50 MORJE PRED FONTANIGGEAMI (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Najbolj zgodnje: 01/01/2014 MORJE PRED FONTANIGGEAMI (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/2015 MORJE PRED FONTANIGGEAMI (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Opazovanja: 1994, 2002, 2004, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018

10000

45

9000

40

8000

35

7000

30

6000

25

5000

20

4000

15

3000

2018

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

0 1987

0 1986

5 1985

1000 1984

10

1983

2000

Pojavljanje sredozemskega vranjeka po letih v obdobju 1983-2018. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta).

600 500 400 300 200 100 0 1

2

3

4

5

6

7

8

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje sredozemskega vranjeka po tednih v letu 2018.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018 | 35

Velika bela čaplja

V Sečoveljskih solinah je celoletni gost, kjer pa ne gnezdi. Pogosto se zadržuje skupaj z malimi belimi čapljami. Najštevilnejša je v zimskem in jesenskem času. Več deset osebkov je na solinah jeseni in spomladi, najmanj pa poleti. Najraje se zadržuje in hrani v solinskih bazenih in kanalih. Včasih posamezne ždijo na opuščenih solinskih hišah, v družbi z drugimi čapljami.

Opazna so nihanja v pojavljanju velike bele čaplje v zadnjih 10 letih, vendar je njeno ohranitveno stanje dobro. Kot ribojeda vrsta je odvisna od ustreznih prehranskih pogojih, le-ti pa so odvisno od ustreznega upravljanja s primernimi vodnimi režimi. Vse dokler se na območju KPSS redno upravlja z vodnimi režimi, se njeno število ne bo bistveno spreminjalo, čeravno je zadnjih nekaj let manj številčna, vendar gre vzroke iskati tudi v gnezditveni uspešnosti na območjih, kjer ta vrsta gnezdi.

Ardea alba

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 4681 Število opazovanj: 1261 Prvo: 14/04/1974 ALTO (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 31/01/2018 11:42 IZLIV (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 01/01/2014 OB MORJU (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/2008 COLOMBERA (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1974, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018

700

250

600

200

500 400

150

300

100

200 50

100

0 2018

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

0

Pojavljanje velike bele čaplje po letih v obdobju 1983-2018. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta).

45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 1

2

3

4

5

6

7

8

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje velike bele čaplje po tednih v letu 2018.

36 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018

Mala bela čaplja

Je najpogostejša od treh čapelj, ki se v Sečoveljskih solinah redno pojavljajo. Tu se zadržuje vse leto.

Posamezne ali v skupinah, ki lahko štejejo več sto osebkov, se hranijo v plitvo poplavljenih solnih poljih ali na robu kanalov. Še posebej veliko jih je septembra. Več sto jih prenočuje na skupnem prenočišču, v krošnjah dreves na polotoku Seča. Temu, in drugim prenočiščem, bo potrebno v prihodnje posvetiti več časa, prenočiščem pa zagotoviti prepotrebni mir in morda v bodoče tudi poseben status varovanja.

Opazna so nihanja v pojavljanju male bele čaplje v zadnjih 10 letih, vendar je njeno ohranitveno stanje dobro. Kot ribojeda vrsta je odvisna od ustreznih prehranskih pogojih, le-ti pa so odvisno od ustreznega upravljanja s primernimi vodnimi režimi. Vse dokler se na območju KPSS redno upravlja z vodnimi režimi, se njeno število ne bo bistveno spreminjalo, čeravno je zadnjih nekaj let manj številčna, vendar gre vzroke iskati tudi v gnezditveni uspešnosti na območjih, kjer ta vrsta gnezdi.

Egretta garzetta

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 28539 Število opazovanj: 1926 Prvo: 01/07/1974 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 31/12/2018 11:42 IZLIV (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 01/01/2014 OB MORJU (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/2014 MEZZANA (LERA, KPSS) Opazovanja: 1974, 1977, 1978, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1989, 1991, 1992, 1993, 1994, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018

4500

450

4000

400

3500

350

3000

300

2500

250

2000

200

1500

150

1000

100

500

50 0 2018

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

0

Pojavljanje male bele čaplje po letih v obdobju 1983-2018. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta).

450 400 350 300 250 200 150 100 50 0 1

2

3

4

5

6

7

8

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje male bele čaplje po tednih v letu 2018.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018 | 37

Plamenec

Ob morskem obrežju je pogostejši, predvsem v zimskem obdobju.

V Sečoveljskih solinah se pojavlja na preletu in na prezimovanju.

Pojavlja se posamič ali v manjših skupinah, predvsem v večjih solinskih bazenih.

Plamenci se pojavljajo predvsem v zimskem času, ko nekateri za kratek ali daljši čas tu tudi prezimijo. Nikoli ni številen. Pojavljanje v KPSS sovpada s pojavljanjem prezimujočih plamencev v sosednji Italiji, predvsem v Gradežu in lagunah Cavanata.

Na njegovo ohranitveno stanje ne moremo vplivati.

Phoenicopterus roseus

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 181 Število opazovanj: 64 Prvo: 20/11/2005 GIASSI-CURTO (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 22/11/2017 10:10 VELIKA LAMA (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 01/01/2014 GIASSI-CURTO (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/2013 GIASSI-CURTO (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 2005, 2007, 2008, 2009, 2010, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017

Pojavljanje plamenca po letih v obdobju 1983-2018. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta).

2018

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

0 1997

0 1996

2

1995

10

1994

4

1993

20

1992

6

1991

30

1990

8

1989

40

1988

10

1987

50

1986

12

1985

60

1984

14

1983

70

38 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018

Žvižgavka

Sečoveljske soline predstavljajo najpomembnejše prezimovališče navadnih žvižgavk v Sloveniji, saj je v nekaterih sezonah prezimovalo več kot 800 osebkov, vendar zadnja opazovanja kažejo, da se je število žvižgavk na prezimovanju zmanjšalo, saj jih tu že več let nismo našteli več kot 100. Število žvižgavk je v zadnjih 10-15 letih drastično upadlo, kar sovpada z dinamiko te vrste v Evropi. Vzroki za njen upad niso še povsem znani.

Mareca penelope

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 30230 Število opazovanj: 296 Prvo: 18/01/1984 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 14/01/2018 12:12 VELIKA LAMA (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 03/01/2008 GIASSI-CURTO (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 31/12/2017 MALA LAMA (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1984, 1987, 1988, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018

2018

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

0 1996

5

0 1995

500 1994

10

1993

15

1000

1992

20

1500

1991

2000

1990

25

1989

30

2500

1988

3000

1987

35

1986

40

3500

1985

4000

1984

45

1983

4500

Pojavljanje žvižgavke po letih v obdobju 1983-2018. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta).

140 120 100 80 60 40 20 0 1

2

3

4

5

6

7

8

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje žvižgavke po tednih v letu 2018.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018 | 39

Žerjav

V Sečoveljskih solinah se pojavlja redno na spomladanskem preletu v marcu. Večje skupine žerjavov je mogoče opazovati tudi novembra. Ker soline na svoji selitveni poti večinoma le preletijo, so velikokrat seleče se jate prezrte. Na njegovo ohranitveno stanje ne moremo vplivati.

Grus grus

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 3374 Število opazovanj: 47 Prvo: 21/11/1974 IZLIV (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 11/11/2018 (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 07/01/2016 TRETJE IZHLAPEVANJE (LERA, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/2008 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1974, 1980, 1993, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018

9

1200

8

1000

7

800

6 5

600

4

400

3 2

200

1

0 2018

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

0

Pojavljanje žerjava po letih v obdobju 1983-2018. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta).

120 100 80 60 40 20 0 1

2

3

4

5

6

7

8

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53

Pojavljanje žerjava po tednih v letu 2018.

40 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018

Liska

V Sečoveljskih solinah občasno gnezdi ob Dragonji in v rudniškem bajerju.

Na območju solin predvsem prezimuje. Prve liske se pojavijo že oktobra, višek prezimovanja je v januarju, zadnje liske pa Sečoveljske soline zapustijo konec aprila. Prezimuje v jatah ali skupinah, ponavadi ob izlivu Dragonje, na morju ali v večjih solinskih bazenih na Fontaniggeah, skupaj z žvižgavkami Anas penelope.

Zakaj je njeno število v zadnjih 7 letih upadlo še ne vemo. Vendar je najverjetneje povezano z dinamiko te vrste v Evropi, saj je tudi za lisko znano, da se število prezimujočih lisk zmanjšuje povsod po Evropi. Svoje pa vsekakor prispevajo otoplitve in izredno tople zime. Lani na območju Sečoveljskih solin sploh ni prezimovala. Še več, opažen je bil le gnezdeči par, ki se je zadrževal v sladkovodnem bajerju na Rudniku, kjer je tudi gnezdil.

Fulica atra

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 66175 Število opazovanj: 389 Prvo: 01/12/1973 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 17/03/2018 RUDNIK-KOREA (LERA, KPSS) Najbolj zgodnje: 01/01/2014 MORJE PRED FONTANIGGEAMI (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/1997 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1973, 1974, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018 Občasna gnezdilka

18000

80

16000

70

14000

60

12000

50

10000

40

8000

30

6000

20

4000

10

2000 2018

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

0 1983

0

Pojavljanje liske po letih v obdobju 1983-2018. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta).

1.2 1 0.8 0.6 0.4 0.2 0 1

2

3

4

5

6

7

8

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53

Pojavljanje liske po tednih v letu 2018.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018 | 41

Sabljarka

Recurvirostra avosetta

Sabljarka je ena tistih vrst, katerih število gnezdečih parov je strmo naraščalo. V letu 2018 je gnezdilo 45 parov, kar je nekaj manj kot v letu 2017. Trend populacije v obdobju 1983-2018 še vedno kaže na močan porast (TRIM, p<0.01). Njeno ohranitveno stanje je dobro. V letu 2019 pričakujemo približno enako število gnezdečih parov. Uspeh speljave je bil slab, saj je le peščica mladičev poletela.

Na posameznih območjih gnezdenja jo ogroža lisica, ki pleni njena jajca. V letu 2018 so jajca plenile tudi srake.

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 3060 Število opazovanj: 462 Prvo: 22/05/1961 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 11/09/2018 10:05 OB MORJU (LERA, KPSS) Najbolj zgodnje: 20/02/2015 VELIKA LAMA (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 28/10/2004 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1961, 1987, 1989, 1991, 1994, 2001, 2002, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018 TRIM: Močan porast (p <0.01) / Strong increase (p<0.01) Površina gnezdenja / Breeding Surface: 104 ha % SLO: 100 %

Sabljarkino leglo (Foto: I. Škornik).

60

8000 7000

50

6000 5000

30

4000 3000

20

2000

Frequencies 1 2

TRIM

Število parov

40

10

1000

3 5 6

0

0 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018

4

št. parov

Gnezditvena razširjenost sabljarke (2018).

TRIM

Gnezdenje sabljarke ter trend populacije v obdobju 1983-2018 (TRIM: močan porast, p<0.01).

42 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018

Polojnik

Himantopus himantopus

V letu 2018 je na območju KPSS gnezdilo 44 parov polojnikov.

Uspeh speljave je bil slab, saj je le peščica mladičev poletela.

Večinoma so polojniki gnezdili na območju drugega in tretjega izhlapevanja ter na novo nastalih otokih območja Life. Trend populacije v obdobju 1983-2018 še vedno kaže na močan porast (TRIM, p<0.01). Ohranitveno stanje polojnika je ugodno.

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 9932 Število opazovanj: 1335 Prvo: 01/05/1974 DRUGO IZHLAPEVANJE (LERA, KPSS) Zadnje: 11/09/2018 08:12 OB MORJU (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 12/03/2007 MEZZANA (LERA, KPSS) Najbolj pozno: 10/10/2005 CORSOLONGO (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1974, 1976, 1977, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018 TRIM: Močan porast (p <0.01) Površina gnezdenja: 220 ha % SLO: 85 %

Frequencies 1 2 3 4 5 6

Gnezditvena razširjenost polojnika (2018).

18

80

16

70

14

60

12

50

10

40

8

30

6

20

4

10

2

0

0

TRIM

90

1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2017

Število parov

Himantopus himantopus

št. parov

TRIM

Gnezdenje polojnika ter trend populacije v obdobju 1983-2018 (TRIM: močan porast, p<0.01).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018 | 43

Zlata prosenka

V Sečoveljskih solinah se pojavlja na spomladanskem in jesenskem preletu, posamezne je mogoče opazovati tudi pozimi.

Zlata prosenka na območju KPSS v zadnjih 4 letih ni bila opazovana.

V marcu 2018 je bila opazovana vsaj dvakrat. 8.3.2018 jih je na Fontaniggeah opazoval Al Božič. V jati jih je naštel skupno 50 osebko, kar je največ do sedaj. Zlata prosenka ima dovolj primernih habitatov za počitek in prehrano na svoji selitveni poti, očitno pa je velikokrat spregledana. Morda je njen selitveni postanek izredno kratek. Kazalnik njenega ohranitvenega stanja ni relevanten.

Pluvialis apricaria

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 76 Število opazovanj: 28 Prvo: 28/03/1976 ALTO (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 23/10/2017 09:37 OB MORJU (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 16/01/1999 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/1995 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1976, 1977, 1987, 1993, 1994, 1995, 1999, 2005, 2006, 2007, 2013, 2017, 2018

Zlate prosenke v družbi s pribami na Fontaniggeah (Foto: A. Božič).

8

60

7

50

6 40

5 4

30

3

20

2 10

1 2018

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

0 1983

0

Pojavljanje zlate prosenke po letih v obdobju 1983-2018 Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta).

60 50 40 30 20 10 0 1

2

3

4

5

6

7

8

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53

Pojavljanje zlate prosenke po tednih v letu 2018.

44 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018

Beločeli deževnik Charadrius alexandrinus

Gnezdenje beločelega deževnika ter trend populacije v obdobju 1983-2018 kaže na močan porast (TRIM, p<0.05). Predvsem na območjih zgoščevanja vode s svojim rednim delom beločelega deževnika občasno motijo vodarji. Občasno prihaja tudi do nenadzorovanega poplavljanja bazenov. V letu 2018 je gnezdilo 55 parov, pričakujemo pa, da število gnezdečih parov v letu 2019 ne bo manjše, saj je populacija precej stabilna.

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 8104 Število opazovanj: 1297 Prvo: 05/02/1974 LERA (LERA, KPSS) Zadnje: 28/08/2018 OB MORJU (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 05/01/2004 VELIKA LAMA (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/1995 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1974, 1975, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018 TRIM: Močan porast (p <0.05) Površina gnezdenja: 260 ha % SLO: 100 %

Charadrius alexandrinus

10

70

9

60

8 7 6

40

5 30

4 3

20 Frequencies 1

2 10

1

2 4 5 6

Gnezditvena razširjenost beločelega deževnika (2018).

0

0 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018

3

TRIM

Število parov

50

št. parov

TRIM

Gnezdenje beločelega deževnika ter trend populacije v obdobju 1983-2018 (TRIM: močan porast, p<0.05).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018 | 45

Spremenljivi prodnik

Tudi v Sečoveljskih solinah je najpogostejša vrsta prodnika. V soline prvi priletijo že v začetku avgusta in jih zapustijo v prvih dveh tednih junija. Redno se pojavlja na preletu in tu tudi redno prezimuje. Nekoč je bil najštevilčnejši v zimskem obdobju, zadnja leta pa je pogost na preletu, medtem ko ga v posameznih zimah sploh ni.

Njegovo ohranitveno stanje je ugodno.

Calidris alpina

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 9242 Število opazovanj: 296 Prvo: 30/09/1973 LERA (LERA, KPSS) Zadnje: 28/08/2018 10:19 OB MORJU (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 03/01/2008 IZLIV (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 29/12/2007 CORSOLONGO (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1973, 1974, 1975, 1976, 1979, 1983, 1987, 1989, 1991, 1992, 1993, 1994, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018

1400

40

1200

35 30

1000

25

800

20 600

15

400

10

2018

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

0 1984

5

0 1983

200

Pojavljanje spremenljivega prodnika po letih v obdobju 1983-2018. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta).

400 350 300 250 200 150 100 50 0 1

2

3

4

5

6

7

8

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53

Pojavljanje spremenljivega prodnika po tednih v letu 2018.

46 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018

Togotnik

V Sečoveljskih solinah se v manjših skupinah redno pojavlja na spomladanskem preletu od februarja do maja. Jesenskih podatkov je malo, kar kaže, da se togotniki v tem času selijo drugje. V marcu in aprilu število togotnikov presega 100 osebkov.

Njegovo ohranitveno stanje je zadovoljivo.

Calidris pugnax

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 8307 Število opazovanj: 285 Prvo: 03/03/1974 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 12/10/2018 KRISTALIZACIJA (LERA, KPSS) Najbolj zgodnje: 16/01/1999 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 09/10/2013 PREDRAKCI (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1974, 1975, 1976, 1977, 1978, 1980, 1983, 1984, 1986, 1990, 1991, 1992, 1993, 1995, 1997, 1999, 2002, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018

1400

50 45

1200

40

1000

35 30

800

25 600

20 15

400

10

200

5 0 2018

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

0

Pojavljanje togotnika po letih v obdobju 1983-2018. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta).

300 250 200 150 100 50 0 1

2

3

4

5

6

7

8

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53

Pojavljanje togotnika po tednih v letu 2018.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018 | 47

Rumenonogi galeb Larus michahellis

J F M A M J J A S O N D 

Populacija gnezdečih rumenonogih galebov v KPSS je od leta 2005 strmo padla vse do leta 2010, ko je dosegla svoj minimum.

Od takrat število gnezdečih parov rahlo narašča, vendar se je število gnezdečih parov v letu 2015 spet zmanjšalo. Vzrok zato je najverjetneje dejstvo, da na običajnih območjih gnezdenja v letu 2015 ni bilo vode. Večji del solin je bil suh. Zadnji dve leti pa se število gnezdečih parov ponovno dviguje. Še vedno gnezdi kolonijsko na osrednjem nasipu Colombere ter na gnezditvenih otokih na Picci, posamič pa tudi na območju Curto-Pichetto, Mezzane ter ponekod v ruševinah solinarskih hiš na Fontaniggeah. Število gnezdečih parov se v zadnjih 10 letih bistveno ne spreminja. V pognezditvenem obdobju se jih na območju KPSS še vedno zadržuje 10.000, kar je bistveno manj kot pred leti. Razlog so zaprte deponije, kjer ni več na razpolago večja količina hrane med odpadki.

Njegovo ohranitveno stanje je ugodno.

STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 648469 Število opazovanj: 2108 Prvo: 26/09/1982 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 14/01/2017 12:12 VELIKA LAMA (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 01/01/2014 OB MORJU (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 31/12/2018 COLOMBERA (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018 TRIM: Zmeren porast (p <0.05) Površina gnezdenja: 204 ha % SLO: 50 %

Rumenonogi galeb (Larus michahellis)

90

250

80 200

70 60

150

50 40

100

30 Frequencies 1

20

50

2 4 5 6

10 0

0 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018

3

št. parov

Gnezditvena razširjenost rumenonogega galeba (2018).

TRIM

Gnezdenje rumenonogega galeba ter trend populacije v obdobju 19832018 (TRIM: ni jasen).

48 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018

Črnoglavi galeb

V Sečoveljskih solinah se pojavlja čez vse leto. Je reden jesenski preletnik, posamič pa je bil opažen tudi v zimskem času. V večjem številu prileti v soline že julija, septembra pa tu prenočuje tudi do 500 in več teh ptic. Številni v Sečoveljske soline redno zahajajo iz Italije, Madžarske in Srbije, kar je bilo ugotovljeno z opazovanjem zaznamovanih ptic. Zadržuje se večinoma na Colomberi, na območju Piccie, Mezzane ter 2. in 3. izhlapevanja. Število opazovanih črnoglavih galebov je bilo v letu 2018 spet večje kot leto prej. Znano je, da se isti osebki ali skupine v pognezditvenem obdobju premikajo po istih prenočiščih od Italije do Slovenije. Dne 8.10.2018 smo jih na območju kristalizacije

Ichthyaetus melanocephalus

našteli kar 631.

Njegovo ohranitveno stanje je ugodno.

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 12227 Število opazovanj: 202 Prvo: 22/08/1983 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 23/10/2018 09:41 MEZZANA (LERA, KPSS) Najbolj zgodnje: 09/01/2009 COLOMBERA (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/2008 COLOMBERA (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1983, 1984, 1985, 1991, 1992, 1994, 1997, 1998, 1999, 2001, 2002, 2004, 2005, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018

30

2000 1800

25

1600 1400

20

1200

15

1000 800

10

600 400

5

200

0 2018

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

0

Pojavljanje črnoglavega galeba po letih v obdobju 1983-2018. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta).

800 700 600 500 400 300 200 100 0 1

2

3

4

5

6

7

8

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53

Pojavljanje črnoglavega galeba po tednih v letu 2018.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018 | 49

Kričava čigra

V Sečoveljskih solinah se pojavlja posamič ali v manjših skupinah, izključno na morju pred solinami. V soline ne zahaja. K nam prve priletijo v začetku novembra, naše morje pa zapustijo v začetku aprila. Število kričavih čiger, ki se pojavljajo na morju pred solinami ni v soodvisnosti z upravljanjem in vzdrževanjem optimalnih pogojev na območju KPSS, zato na njihovo pojavljanje ne moremo vplivati.

Thallaseus sandwicensis

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 149 Število opazovanj: 64 Prvo: 23/12/1973 PIRANSKI ZALIV (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Zadnje: 12/04/2018 12:29 MORJE PRED FONTANIGGEAMI (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Najbolj zgodnje: 12/01/2013 MORJE PRED FONTANIGGEAMI (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/1973 PIRANSKI ZALIV (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Opazovanja: 1973, 1974, 1975, 1976, 1977, 1993, 1999, 2000, 2002, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018

2018

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

0 1995

0 1994

2

1993

5

1992

4

1991

10

1990

6

1989

15

1988

8

1987

20

1986

10

1985

25

1984

12

1983

30

Pojavljanje kričave čigre po letih v obdobju 1983-2018. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta).

1.2 1 0.8 0.6 0.4 0.2 0 1

2

3

4

5

6

7

8

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53

Pojavljanje kričave čigre po tednih v letu 2018.

50 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018

Navadna čigra Sterna hirundo

V letu 2018 je na območju Sečoveljskih solin gnezdilo 64 parov. Število gnezdečih parov se je v primerjavi z letom 2017 spet povečalo, kar kaže, da se njeno ohranitveno stanje izboljšuje. Kljub vsemu dolgoletni trend populacije za obdobje 1983-2017 kaže na močan porast (TRIM, p<0.05). Na posameznih območjih gnezdenja jo ogrožajo lisica in rumenonogi galeb, ki plenita njena jajca ter kragulj in navadna postovka, ki plenita mladiče. Kragulj pleni tudi odrasle osebke, kar je bilo dokazano v letu 2017. Navadna čigra je na območju LIFE imela v letu 2018 nadomestno leglo, saj je prvo leglo v celoti izplenila lisica. Drugo leglo je bilo uspešnejše, saj so se speljali tudi mladiči. Stanje na gnezdišči Curto-Pichetto je bilo boljše, saj je gnezdišče v celoti poplavljeno z vodo, ob robu pa so globoki jarki. Vodostaj na tem gnezdišču je z novimi zapornicami tudi lažje upravljati.

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 8020 Število opazovanj: 970 Prvo: 23/05/1976 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 22/08/2018 08:17 CURTO-PICHETTO (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 25/03/2005 TRETJE IZHLAPEVANJE (LERA, KPSS) Najbolj pozno: 06/09/2005 KRISTALIZACIJA (LERA, KPSS) Opazovanja: 1976, 1977, 1978, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018 TRIM: Močan porast (p <0.01) Površina gnezdenja: 68 ha % SLO: 48 % Navadna èigra (Sterna hirundo)

Uplenjena navadna čigra. Po pregledu skubišča smo ugotovili, da je plenilec kragulj (Foto: I. Škornik).

10

80

9

70

8 60

6

40

5

TRIM

Število parov

7 50

4

30

3

1 2 3 4 5

6 - 7

Gnezditvena razširjenost navadne čigre (2018).

20 2 10

1

0

0 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018

Frequencies

Št. parov

TRIM

Gnezdenje navadne čigre ter trend populacije v obdobju 1983-2018 (TRIM: močan porast, p<0.05).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018 | 51

Mala čigra

Sternula albifrons

V letu 2018 je na območju Sečoveljskih solin gnezdilo 38 parov. Število gnezdečih parov se od leta 2014 spet povečuje, kar kaže, da se njeno ohranitveno stanje izboljšuje. V letu 2014 je namreč gnezdilo le 20 parov. Vzrok za to so vsekakor obsežna gradbena dela, ki so se izvajala v projektne in vodnogospodarske namene.

Kljub vsemu dolgoletni trend populacije za obdobje 1983-2018 še vedno kaže na močan porast (TRIM, p<0.01). Na posameznih območjih gnezdenja jo ogroža lisica, ki pleni njena jajca in mladiče, svoje pa naredijo tudi srake in vrane. Na območju LIFE je imela v letu 2018 nadomestno leglo, saj je prvo leglo v celoti izplenila lisica. Nekaj gnezdečih parov se je po plenjenju premaknilo na nasipe območja Mezzana in drugega zgoščevanja. Tudi tu je kasneje lisica izplenila vsa jajca. Kljub vsemu se je izpeljalo kar nekaj mladičev.

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: ŠŠtevilo osebkov: 3788 Število opazovanj: 674 Prvo: 18/05/1975 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 05/08/2018 08:17 CURTO-PICHETTO (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 15/04/2004 PICCIA (LERA, KPSS) Najbolj pozno: 30/08/1985 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1975, 1977, 1983, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018 TRIM: Močan porast (p <0.01) / Strong increase (p<0.01) Površina gnezdenja / Breeding Surface: 92 ha % SLO: 98 % Mala èigra (Sternula albifrons)

40

70

35

60

30

50

25

40

20

30

15

20

10

1

10

5

3

0

0

Število parov

80

Frequencies

TRIM

Obročkanje male čigre (Foto: I. Škornik).

4 5 6

Gnezditvena razširjenost male čigre (2018).

1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018

2

št. parov

TRIM

Gnezdenje male čigre ter trend populacije v obdobju 1983-2018 (TRIM: močan porast, p<0.01).

52 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018

Vodomec

V Sloveniji je vodomec celoletna vrsta. Je dokaj pogost gnezdilec (Geister, 1995). Pozimi se pri nas zadržuje predvsem ob mirnih odsekih tekočih voda s strmimi bregovi in gosto obrežno vegetacijo, pa tudi ob primernih stoječih vodah. V večjem številu se pojavlja tudi v Primorju (Sovinc, 1994).

V Sečoveljskih solinah je pogost izven gnezditvenega časa. V času gnezdenja pa skrivnostno izgine višje po Dragonji, kjer gnezdi v njenih bregovih. Pozimi, ko je najbolj številen in na preletu, lovi v manjših in večjih kanalih ter ob robovih globljih in večjih solinskih bazenov. Med lovom sedi na visoki preži, ponavadi na lesenih ostankih nekdaj delujočih vetrnic, na robovih kamnitega zidu ali kar na solinskih zapornicah. Število vodomcev je v zadnjih 10 letih dokaj konstantno, kar kažejo tudi podatki pridobljeni z lovom ptic v stoječe najlonske mreže.

Njegovo ohranitveno stanje je ugodno.

Alcedo atthis

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 1025 Število opazovanj: 685 Prvo: 10/09/1974 STOJBE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 14/12/2018 13:28 IZLIV (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 03/01/2008 KRISTALIZACIJA (LERA, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/2017 KRISTALIZACIJA (LERA, KPSS) Opazovanja: 1974, 1975, 1976, 1978, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1989, 1993, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018

250

300 250

200

200

150

150 100

100

50

50

0 2018

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

0

Pojavljanje vodomca po letih v obdobju 1983-2018. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta).

8 7 6 5 4 3 2 1 0 1

2

3

4

5

6

7

8

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53

Pojavljanje vodomca po tednih v letu 2018.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018 | 53

Rjava cipa

Anthus campestris

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 49 Število opazovanj: 30 Prvo: 22/05/1983 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 27/04/2018 ALTO (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 18/03/2010 CURTO-PICHETTO (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 10/09/2005 MUZEJ (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1989, 1991, 2005, 2007, 2010, 2012, 2013, 2015, 2017, 2018 Povratna gnezdilka, ne gnezdi redno

V Sečoveljskih solinah se pojavlja posamič na preletu. Tu tudi občasno gnezdi par ali dva teh ptic. Po letu 2005 (prvič od leta 1983) rjava cipa na območju Sečoveljskih solin ni več gnezdila, kar pa ne preseneča, saj je z oživitvijo solinarske dejavnosti izgubila precejšen del suhih solnih polj, v katerih je gnezdila v preteklem obdobju.

15.6.2017 se je med gnezdeče vrste ptic vrnila rjava cipa. Na območju Alto je nad presušenim in s halofiti poraščenim bazenom prepeval samec rjave cipe. Kasneje smo registrirali še drugi par na območju slane trate pred muzejem solinarstva, kjer je gnezdila tudi v preteklosti. Po letu 2005 (prvič od leta 1983) rjava cipa na območju Sečoveljskih solin ni več gnezdila, kar pa ne preseneča, saj je z oživitvijo solinarske dejavnosti izgubila precejšen del suhih solnih polj, v katerih je gnezdila v preteklem obdobju. Zaradi skrajnostnih zahtev pri izbiri gnezdišča je njen obstoj na solinah vezan na vzdrževanje primerno suhih in poraščenih bazenov. Ker teh ni bilo veliko, je veljala za izginulo gnezdilko Z zagotovitvijo 50 ha okopnin, ki smo jih uredili pred tremi leti zaradi izgube rastišč slanoljubnih rastlin, pa se je leta 2017 po 12 letih vrnila med gnezdilke KPSS. V letu 2018 je bila opažena le enkrat na preletu.

27.4.2018 smo na območju Alto opazovali 3 osebke.

54 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018

DUPLINSKA KOZARKA Tadorna tadorna

Na območju Sečoveljskih solin je celoletna vrsta. Najbolj številna je v zimskem času, ko jih je v jati tudi 300 in več. Tu je tudi edino znano gnezdišče te vrste v Sloveniji. Gnezdi v luknjah nasipov ob večjih solinskih kanalih, priložnostno tudi v zavetju ruševine.

Trend gnezdeče populacije je še vedno nezanesljiv. V letu 2018 so zanesljivo na območju KPSS gnezdili 3 pari, s precejšnjim številom speljanih mladičev.

Njeno ohranitveno stanje je ugodno.

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 13638 Število opazovanj: 711 Prvo: 13/02/1977 VELIKA LAMA (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 29/12/2018 11:42 IZLIV (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 01/01/2014 OB MORJU (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/2008 COLOMBERA (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1977, 1978, 1979, 1987, 1989, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1997, 1998, 1999, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018 TRIM: Nezanesljiv Površina gnezdenja: 68 ha % SLO: 100 %

Duplinska kozarka (Tadorna tadorna)

600 500 400 300 200 100 0 1

2

3

4

5

6

7

8

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53

Pojavljanje duplinske kozarke po tednih v letu 2018.

6

25

5

20

4 15 3 10 2 Frequencies 1 2

5

1

3 5 6

0

0 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018

4

št. parov

Gnezditvena razširjenost duplinske kozarke (2018).

TRIM

Gnezdenje duplinske kozarke ter trend populacije v obdobju 1983-2018 (TRIM: nezanesljiv).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018 | 55

RDEČENOGI MARTINEC Tringa totanus

V Sečoveljskih solinah se zadržuje posamič čez vse leto. Nekoč je bil pogost in številen v zimskem času, zadnja leta pa je prej slučajen kot reden prezimovalec.

V Sečoveljskih solinah gnezdi na nizkih in s halofiti poraščenih nasipih, skupaj z malimi Sternula albifrons in navadnimi čigrami Sterna hirundo, polojniki Himantopus himantopus in sabljarkami Recurvirostra avosetta.

V letu 2018 je gnezdilo 7 parov.

Njegovo ohranitveno stanje je ugodno.

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 9093 Število opazovanj: 404 Prvo: 30/09/1973 LERA (LERA, KPSS) Zadnje: 17/07/2018 18:25 OB MORJU (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 02/01/1993 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/2008 COLOMBERA (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1973, 1974, 1975, 1976, 1977, 1978, 1979, 1980, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018 TRIM: Močan porast (p <0.01) Površina gnezdenja: 48 ha % SLO: 30 %

14 12 10 8 6 4 2 0 1

2

3

4

5

6

7

8

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53

Pojavljanje rdečenogega martinca po tednih v letu 2018.

25

9 8

20

7 6

15

5 4

10

3 2

5

1 1 2

0

0 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018

Frequencies

št. parov

Gnezditvena razširjenost rdečenogega martinca (2018).

TRIM

Gnezdenje rdečenogega martinca ter trend populacije v obdobju 19832018 (TRIM: močan porast, p<0.01).

56 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018

BRŠKINKA Cisticola juncidis

J F M A M J J A S O N D 

Populacija brškinke je na območju Sečoveljskih solin v obdobju 1983-2017 doživljala precejšnja populacijska nihanja, vendar izračun trenda populacije kaže, da je le-ta stabilna.

Z zaraščanjem grmovja na nasipih postopoma izgublja primerna gnezdišča. V primerjavi s preteklim in predpreteklim obdobjem, se je njena gnezditvena razširjenost na območju Sečoveljskih solin bistveno spremenila in gnezdi večinoma le na območju Alto ob letališču.

Ostra zima v letu 2012 je povsem uničila populacijo brškink v celotnem predelu Jadranskega morja vse do Balkanskega polotoka, kar so potrdili številni strokovnjaki, vendar se je južneje pojavila kot gnezdilka že leto kasneje, pri nas pa je ponovno gnezdila v letu 2014, kar kaže na dokaj hitro doselitev. Število gnezdečih parov ponovno raste. V letu 2018 je na območju KPSS je gnezdilio najmanj 8 parov brškink. Nekaj parov gnezdi tudi izven parka na območju vinogradov in polj blizu Sečovelj.

Njeno ohranitveno stanje ni zadovoljivo.

STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 670 Število opazovanj: 345 Prvo: 21/11/1973 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 18/08/2018 09:47 ALTO (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 01/01/2007 MEZZANA (LERA, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/2016 MEZZANA (LERA, KPSS) Opazovanja: 1973, 1974, 1976, 1977, 1978, 1979, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1989, 1991, 1992, 1993, 1995, 1997, 1998, 2004, 2005, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018 TRIM: Stabilen Površina gnezdenja: 164 ha % SLO: 100 %

Br kinka (Cisticola juncidis)

1,02

25

1 20 0,98 15

0,96 0,94

10

0,92 Frequencies

5

1

0,9

2 4 5 6

Gnezditvena razširjenost brškinke (2018).

0,88

0 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018

3

št. parov

TRIM

Gnezdenje brškinke ter trend populacije v obdobju 1983-2018 (TRIM: stabilen).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018 | 57

RUMENA PASTIRICA Motacilla flava

Rumena pastirica je na območju Sečoveljskih solin stalna gnezdilka in preletna vrsta, ki se v naše kraje iz prezimovališč vrne sredi marca. Največ jih je na preletu aprila, pa vse do sredine maja.

V Sečoveljskih solinah gnezdi na območju slane trate pred muzejem solinarstva, posamič pa tudi ob Dragonji, na Picci ter na območju Alto ob letališču. Tudi pri rumeni pastirici je opaziti precejšnja nihanja v številu gnezdečih parov.

V letu 2018 je na območju KPSS gnezdilo manj parov kot leto prej.

Njeno ohranitveno stanje je zadovoljivo.

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 9329 Število opazovanj: 312 Prvo: 29/04/1976 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 21/09/2018 10:28 COLOMBERA (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 05/03/2004 MEZZANA (LERA, KPSS) Najbolj pozno: 06/11/2007 KRISTALIZACIJA (LERA, KPSS) Opazovanja: 1976, 1978, 1981, 1983, 1985, 1989, 1991, 1992, 1993, 1998, 1999, 2004, 2005, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018 TRIM: Zmeren porast (p <0.01) Površina gnezdenja: 116 ha % SLO: 2,5 %

Rumena pastirica (Motacilla flava)

120 100 80 60 40 20 0 1

2

3

4

5

6

7

8

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53

Pojavljanje rumene pastirice po tednih v letu 2018.

3

14 12

2,5

10

2

8 1,5 6 1

4 Frequencies 1

0,5

2

2 4 5 6

Gnezditvena razširjenost rumene pastirice (2018).

0

0 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018

3

št. parov

TRIM

Gnezdenje rumene pastirice ter trend populacije v obdobju 1983-2018 (TRIM: zmeren porast, p<0.01).

58 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018

Prvo opazovanje

Zadnje opazovanje

Siva gos (Anser anser)

03/05/2018 09:30

03/05/2018 09:31

1

1

Labod grbec (Cygnus olor)

07/01/2018 10:04

26/12/2018 10:52

1076

89

Rjasta kozarka (Tadorna ferruginea)

09/07/2018 08:17

15/12/2018 09:45

53

2

Duplinska kozarka (Tadorna tadorna)

13/01/2018 09:58

26/12/2018 10:36

2947

71

Reglja (Spatula querquedula)

09/03/2018

01/04/2018 11:19

244

6

Raca žličarica (Spatula clypeata)

07/01/2018 10:07

26/12/2018 10:51

867

29

Konopnica (Mareca strepera)

07/01/2018 10:07

26/12/2018 10:51

217

10

Žvižgavka (Mareca penelope)

07/01/2018 10:07

26/12/2018 10:51

642

17

Mlakarica (Anas platyrhynchos)

07/01/2018 10:04

31/12/2018 08:55

6592

128

Dolgorepa raca (Anas acuta)

13/01/2018 09:58

26/12/2018 10:51

12

5

Kreheljc (Anas crecca)

07/01/2018 10:05

26/12/2018 10:51

3330

46

Sivka (Aythya ferina)

04/09/2018

04/09/2018

1

1

Čopasta črnica (Aythya fuligula)

11/12/2018

26/12/2018 10:51

2

2

Rjavka (Aythya marila)

12/03/2018 07:54

19/12/2018 10:02

6

3

Srednji žagar (Mergus serrator)

07/01/2018 10:04

19/12/2018 10:01

62

14

Prepelica (Coturnix coturnix)

02/05/2018 20:15

02/05/2018 20:17

1

1

Fazan (Phasianus colchicus)

09/07/2018 08:19

26/12/2018 10:23

5

3

Rdečegrli slapnik (Gavia stellata)

12/03/2018 08:50

19/12/2018 10:02

4

4

Polarni slapnik (Gavia arctica)

28/01/2018 09:38

19/12/2018 10:01

36

6

Mali ponirek (Tachybaptus ruficollis)

13/01/2018 10:33

08/11/2018 10:02

16

10

Rjavovrati ponirek (Podiceps grisegena)

06/08/2018

08/11/2018 09:06

2

2

Čopasti ponirek (Podiceps cristatus)

07/01/2018 10:04

19/12/2018 10:01

44

12

Črnovrati ponirek (Podiceps nigricollis)

07/01/2018 10:04

23/12/2018

106

12

Pritlikavi kormoran (Microcarbo pygmeus)

02/07/2018 09:42

27/12/2018 09:15

55

11

Kormoran (Phalacrocorax carbo)

07/01/2018 10:04

31/12/2018 08:55

1292

71

Vranjek (Phalacrocorax aristotelis)

07/01/2018 10:04

11/12/2018

637

11

Velika bobnarica (Botaurus stellaris)

11/12/2018

11/12/2018

1

1

Siva čaplja (Ardea cinerea)

07/01/2018 10:34

31/12/2018 08:55

386

60

Velika bela čaplja (Ardea alba)

07/01/2018 10:07

31/12/2018 08:55

371

90

Mala bela čaplja (Egretta garzetta)

07/01/2018 10:05

31/12/2018 08:55

3303

114

Čopasta čaplja (Ardeola ralloides)

27/04/2018 10:02

01/05/2018 08:22

2

2

Plevica (Plegadis falcinellus)

07/05/2018 10:14

07/05/2018 10:15

11

1

Žličarka (Platalea leucorodia)

25/04/2018 11:12

05/09/2018

25

6

Rjavi lunj (Circus aeruginosus)

11/03/2018 10:23

28/09/2018

5

5

Pepelasti lunj (Circus cyaneus)

26/03/2018 08:19

26/03/2018 08:51

1

1

Skobec (Accipiter nisus)

13/08/2018

07/11/2018 09:27

3

3

Kragulj (Accipiter gentilis)

18/10/2018

02/11/2018 09:02

2

2

Kanja (Buteo buteo)

08/03/2018 10:44

15/12/2018 09:01

11

10

Kosec (Crex crex)

07/08/2018 07:37

10/08/2018 08:53

2

2

Mokož (Rallus aquaticus)

13/01/2018 11:25

11/12/2018

11

11

Grahasta tukalica (Porzana porzana)

28/08/2018

27/09/2018

5

5

Zelenonoga tukalica (Gallinula chloropus)

13/01/2018 11:25

23/12/2018

11

4

Liska (Fulica atra)

05/05/2018 12:19

11/12/2018

2

2

Žerjav (Grus grus)

08/03/2018 15:48

09/11/2018 08:34

158

3

Polojnik (Himantopus himantopus)

20/03/2018 07:26

18/09/2018

599

80

Sabljarka (Recurvirostra avosetta)

11/03/2018 10:24

18/08/2018

646

73

Črna prosenka (Pluvialis squatarola)

05/05/2018 12:16

19/12/2018 10:02

10

5

Zlata prosenka (Pluvialis apricaria)

08/03/2018

09/03/2018

54

2

Priba (Vanellus vanellus)

24/02/2018

19/11/2018 09:41

563

8

Beločeli deževnik (Charadrius alexandrinus)

09/03/2018

05/10/2018

397

50

SEZNAM VRST V LETU 2018

Št. osebkov Št. opazovanj

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018 | 59

Prvo opazovanje Komatni deževnik (Charadrius hiaticula)

Zadnje opazovanje Št. osebkov Št. opazovanj

11/03/2018 10:24

22/10/2018

75

6 13

Mali deževnik (Charadrius dubius)

03/04/2018 11:43

28/05/2018 09:19

27

Mali škurh (Numenius phaeopus)

03/04/2018 11:44

05/05/2018 12:19

15

5

Veliki škurh (Numenius arquata)

13/01/2018 09:57

19/11/2018 10:57

32

14

Črnorepi kljunač (Limosa limosa)

12/03/2018 09:03

30/04/2018 08:14

5

4

Kamenjar (Arenaria interpres)

08/03/2018

08/03/2018

1

1

Togotnik (Calidris pugnax)

08/03/2018

07/05/2018 08:06

570

13

Srpokljuni prodnik (Calidris ferruginea)

03/04/2018 09:14

30/04/2018 08:19

11

2

Temminckov prodnik (Calidris temminckii)

23/04/2018 08:56

30/04/2018 08:19

6

2

Peščenec (Calidris alba)

05/05/2018 12:16

05/05/2018 12:19

1

1

Spremenljivi prodnik (Calidris alpina)

09/03/2018

19/12/2018 10:02

1216

20

Mali prodnik (Calidris minuta)

11/03/2018 10:24

07/05/2018 08:06

54

6

Kozica (Gallinago gallinago)

07/01/2018 10:34

15/11/2018

84

9

Ozkokljuni liskonožec (Phalaropus lobatus)

30/04/2018 08:14

05/05/2018 12:19

3

3

Mali martinec (Actitis hypoleucos)

28/03/2018 13:40

15/12/2018 07:01

71

31

Pikasti martinec (Tringa ochropus)

12/03/2018 07:37

04/09/2018

10

7

Črni martinec (Tringa erythropus)

28/03/2018 13:40

14/10/2018

58

12

Zelenonogi martinec (Tringa nebularia)

09/01/2018 12:45

26/12/2018 10:52

1031

46

Jezerski martinec (Tringa stagnatilis)

18/04/2018 08:18

18/04/2018 13:49

2

1

Močvirski martinec (Tringa glareola)

18/04/2018 08:18

21/09/2018 08:21

373

17

Rdečenogi martinec (Tringa totanus)

08/03/2018 11:59

22/10/2018

Rečni galeb (Chroicocephalus ridibundus)

07/01/2018 10:05

26/12/2018 11:39

Mali galeb (Hydrocoloeus minutus)

05/10/2018

05/10/2018

Črnoglavi galeb (Ichthyaetus melanocephalus)

12/07/2018 16:24

Rumenonogi galeb (Larus michahellis)

07/01/2018 10:04

Mala čigra (Sternula albifrons)

68

27

6018

73

1

1

14/10/2018

1278

14

26/12/2018 11:39

21526

73

25/04/2018 11:12

07/08/2018 07:35

408

39

Navadna čigra (Sterna hirundo)

07/04/2018 07:44

18/08/2018

662

46

Kričava čigra (Thalasseus sandvicensis)

12/07/2018 16:25

12/07/2018 16:26

Grivar (Columba palumbus)

28/01/2018 09:24

Divja grlica (Streptopelia turtur) Turška grlica (Streptopelia decaocto)

1

1

17/10/2018

913

11

03/05/2018 08:41

13/08/2018

58

10

26/12/2018 10:23

26/12/2018 10:23

3

1

Kukavica (Cuculus canorus)

06/08/2018

06/08/2018

1

1

Veliki skovik (Otus scops)

11/08/2018

26/09/2018

133

17

Čuk (Athene noctua)

16/03/2018

15/11/2018

10

8

Podhujka (Caprimulgus europaeus)

09/08/2018

25/09/2018

20

13

Črni hudournik (Apus apus)

04/04/2018 18:52

12/04/2018

150

2

Smrdokavra (Upupa epops)

28/06/2018 07:51

07/08/2018 07:37

46

7

Vodomec (Alcedo atthis)

13/01/2018 09:44

26/12/2018 10:52

41

32

Čebelar (Merops apiaster)

21/07/2018 15:34

18/08/2018

23

7

Vijeglavka (Jynx torquilla)

27/03/2018 13:39

06/09/2018

8

6

Veliki detel (Dendrocopos major)

25/07/2018 19:19

25/07/2018 19:22

1

1

Črna žolna (Dryocopus martius)

12/03/2018 09:21

04/07/2018 15:54

5

5

Zelena žolna (Picus viridis)

09/07/2018 08:20

28/12/2018 11:36

5

5

Postovka (Falco tinnunculus)

19/04/2018 15:43

07/11/2018 09:28

27

9

Sokol selec (Falco peregrinus)

24/10/2018 09:15

26/12/2018 10:36

3

3

Rjavi srakoper (Lanius collurio)

13/05/2018 12:20

04/09/2018

15

10

Veliki srakoper (Lanius excubitor)

05/10/2018

15/12/2018 07:03

2

2

Kobilar (Oriolus oriolus)

04/07/2018 15:53

25/07/2018 19:22

19

3

Šoja (Garrulus glandarius)

04/04/2018 14:48

05/10/2018

17

9

Sraka (Pica pica)

12/03/2018 09:30

19/11/2018 10:35

64

16

60 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018

Prvo opazovanje

Zadnje opazovanje

Št. osebkov Št. opazovanj

Kavka (Corvus monedula)

02/05/2018 20:17

02/05/2018 20:19

1

1

Siva vrana (Corvus cornix)

07/01/2018 10:35

09/12/2018

28

10

Krokar (Corvus corax)

11/03/2018 10:23

03/05/2018 08:00

4

2

Kratkoprsti škrjanec (Calandrella brachydactyla)

15/06/2018

15/06/2018

2

1

Poljski škrjanec (Alauda arvensis)

12/03/2018

08/11/2018 09:51

5

3

Breguljka (Riparia riparia)

07/04/2018 07:28

26/09/2018

51

2

Kmečka lastovka (Hirundo rustica)

11/03/2018 10:23

26/09/2018

843

11

Mestna lastovka (Delichon urbicum)

11/03/2018 10:23

26/09/2018

810

5

Plavček (Cyanistes caeruleus)

29/08/2018

23/10/2018 08:54

13

9

Velika sinica (Parus major)

10/08/2018

22/09/2018

8

5

Dolgorepka (Aegithalos caudatus)

13/03/2018 13:53

22/09/2018

13

6

Stržek (Troglodytes troglodytes)

08/02/2018 11:06

23/12/2018

10

9

Rdečeglavi kraljiček (Regulus ignicapilla)

02/09/2018

02/09/2018

1

1

Svilnica (Cettia cetti)

08/03/2018 15:47

14/10/2018

20

18

Severni kovaček (Phylloscopus trochilus)

26/03/2018 08:19

27/09/2018

40

16

Vrbji kovaček (Phylloscopus collybita)

08/03/2018 10:44

23/10/2018 09:32

49

12

Grmovščica (Phylloscopus sibilatrix)

28/08/2018

05/09/2018

3

3

Kratkoperuti vrtnik (Hippolais polyglotta)

08/05/2018 10:11

12/08/2018

19

10

Rumeni vrtnik (Hippolais icterina)

10/08/2018

12/08/2018

2

2

Tamariskovka (Acrocephalus melanopogon)

12/09/2018

12/09/2018

1

1

Bičja trstnica (Acrocephalus schoenobaenus)

11/04/2018 11:58

27/09/2018

162

21

Robidna trstnica (Acrocephalus dumetorum)

24/09/2018

24/09/2018

Močvirska trstnica (Acrocephalus palustris)

12/08/2018

27/09/2018

6

5

Srpična trstnica (Acrocephalus scirpaceus)

17/05/2018

27/09/2018

851

27

Rakar (Acrocephalus arundinaceus)

27/04/2018 10:04

24/09/2018

54

19

Trstni cvrčalec (Locustella luscinioides)

23/09/2018

23/09/2018

1

1

Kobiličar (Locustella naevia)

23/04/2018 09:54

23/09/2018

18

11

Brškinka (Cisticola juncidis)

13/03/2018 13:51

05/10/2018

47

32

Črnoglavka (Sylvia atricapilla)

26/03/2018 08:51

27/09/2018

1637

30

Vrtna penica (Sylvia borin)

10/08/2018

27/09/2018

766

22

Mlinarček (Sylvia curruca)

02/04/2018 11:22

23/09/2018

2

2

Taščična penica (Sylvia cantillans)

02/04/2018 11:22

11/08/2018

2

2

Žametna penica (Sylvia melanocephala)

22/09/2018

14/10/2018

3

3

Rjava penica (Sylvia communis)

02/04/2018 11:22

06/09/2018

14

11

Sivi muhar (Muscicapa striata)

27/08/2018

23/09/2018

2

2

Taščica (Erithacus rubecula)

26/03/2018 08:51

28/12/2018 11:36

150

18

Mali slavec (Luscinia megarhynchos)

04/04/2018 14:48

06/09/2018

59

20

Modra taščica (Luscinia svecica)

28/08/2018

23/09/2018

10

6

Črnoglavi muhar (Ficedula hypoleuca)

29/08/2018

10/09/2018

16

9

Pogorelček (Phoenicurus phoenicurus)

01/09/2018

27/09/2018

13

9

Šmarnica (Phoenicurus ochruros)

07/11/2018 08:55

23/12/2018

4

3

Repaljščica (Saxicola rubetra)

23/04/2018 09:21

05/10/2018

63

9

Prosnik (Saxicola rubicola)

08/03/2018 11:17

25/08/2018

102

3

Kupčar (Oenanthe oenanthe)

20/03/2018 09:55

22/10/2018 08:47

18

10

Španski kupčar (Oenanthe hispanica)

17/05/2018 09:27

17/05/2018 09:27

1

1

Kos (Turdus merula)

27/04/2018 10:04

05/10/2018

292

19

Vinski drozg (Turdus iliacus)

15/12/2018 09:40

15/12/2018 09:41

1

1

Cikovt (Turdus philomelos)

26/09/2018

27/09/2018

3

2

Škorec (Sturnus vulgaris)

30/04/2018 08:19

08/11/2018 09:51

181

8

Rumena pastirica (Motacilla flava)

25/03/2018 10:54

26/09/2018

247

17

1

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018 | 61

Prvo opazovanje

Zadnje opazovanje Št. osebkov Št. opazovanj

Bela pastirica (Motacilla alba)

07/01/2018 10:35

26/12/2018 10:29

1433

21

Rjava cipa (Anthus campestris)

27/04/2018 10:02

27/04/2018 10:04

3

1

Mala cipa (Anthus pratensis)

07/01/2018 10:35

26/12/2018 10:29

97

11

Drevesna cipa (Anthus trivialis)

02/05/2018 20:17

05/10/2018

13

4

Vriskarica (Anthus spinoletta)

07/01/2018 10:05

26/12/2018 10:29

408

16

Plotni strnad (Emberiza cirlus)

07/01/2018 10:05

24/10/2018 09:23

9

6

Trstni strnad (Emberiza schoeniclus)

08/03/2018 11:17

08/11/2018 09:59

8

4

Veliki strnad (Emberiza calandra)

18/04/2018 15:42

27/08/2018

8

4

Ščinkavec (Fringilla coelebs)

13/03/2018 13:53

13/03/2018 13:55

1

1

Zelenec (Chloris chloris)

07/05/2018 09:01

28/05/2018 09:19

3

2

Repnik (Linaria cannabina)

28/01/2018 11:02

08/11/2018 09:51

44

4

Lišček (Carduelis carduelis)

28/05/2018 09:17

08/11/2018 09:59

58

10

Grilček (Serinus serinus)

28/06/2018 07:51

08/11/2018 09:59

89

7

Čižek (Spinus spinus)

15/11/2018

15/11/2018

5

1

Domači vrabec (Passer domesticus)

11/08/2018

08/11/2018 09:59

8

5

Poljski vrabec (Passer montanus)

30/08/2018

03/09/2018

2

2

62 | Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin 2018

MoÄ?virski sklednici (Foto: I. Ĺ kornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018 | 63

MOČVIRSKA SKLEDNICA* KIM FERJANČIČ & IZTOK ŠKORNIK UVOD Močvirska sklednica (Emys orbicularis, Linnaeus, 1785) je na območju Evrope ena izmed najbolj razširjenih sladkovodnih vrst želv (Fritz, 2003). V svetovnem merilu, ima na rdečem seznamu plazilcev status NT (angl. nearly treatened) (IUCN, 2018). V Sloveniji je kot edina predstavnica sladkovodnih vrst, uvrščena v kategorijo prizadeta vrsta (E – endangered), kar pomeni da je njen obstanek na območju Slovenije malo verjeten brez ustreznih ukrepov za zmanjšanje dejavnikov, ki jo potencialno ogrožajo.

V skladu z Direktivo Sveta o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (Direktiva o habitatih) je območje Sečoveljskih solin s kanalom sv. Jerneja (SI3000240) od leta 2004 opredeljeno kot posebno območje varovanja (pSCI) za močvirsko sklednico (Direktivo Sveta 92/43/EGS). Izvajanje Direktive o habitatih vključuje redno spremljanje stanja, zagotavljanje podatkov o prisotnosti in dinamiki populacije ciljne vrste. Prisotnost močvirske sklednice v Sečoveljskih solinah je bila potrjena že pred letom 1996 (Krofel in sod., 2009).

Podatki o številu opaženih osebkov so temeljili zgolj na podlagi naključjih opazovanj. Prva manjša raziskava močvirske sklednice je potekala leta 2009 (Vamberger, 2009) in leta 2012, v sklopu katere so v sladkovodnem močvirju ob starem rudniku našli 11 osebkov (Torkar, 2012). Kasneje leta 2013 pa je bilo ulovljenih in označenih 44 osebkov (9 samcev, 12 samic in 13 subadultnih osebkov). Največ, kar 34 osebkov je bilo ulovljenih v močvirju ob starem rudniku, ostali pa v sistemu kanalov Stojb in Alta. Na osnovi treh zaporednih meritev je bila populacija ob starem rudniku ocenjena na 112 osebkov (Torkar in sod., 2013).

Namen projektne naloge je bil monitoring populacije močvirske sklednice, ki je v Krajinskem parku Sečoveljske soline opredeljena kot Natura 2000 vrsta.

Primarni cilj je bil zagotoviti podatke o prisotnosti in oceniti stanje ohranjenosti vrste v Krajinskem parku Sečoveljske soline ter s tem izpolniti kratkoročne cilje monitoringa. Po mnenju Cowx in sod., (2003) je za oceno ohranjenosti populacij potrebno določiti parametre, kot so: prostorska razširjenost vrste, naseljenost (gostota), spolno in starostno strukturo populacije. Poleg tega je bil namen raziskave tudi odkriti gnezda in določiti potencialna območja gnezdenja močvirske sklednice znotraj parka. Ne nazadnje je bil cilj naloge zagotoviti primerljive podatke za izpolnitev dolgoročnih ciljev Direktive o habitatih. Redno pridobivanje primerljivih podatkov je nujno za dolgoročno učinkovito upravljanje in sprejemanje naravovarstvenih ukrepov, ki so ključni za zagotavljanje in ohranjanje ugodnega stanja ciljne vrste.

*Poglavje je del poročila o monitoringu populacije močvirske sklednice v KPSS in je priloga temu poročilu

64 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018

METODE Določitev območja raziskave Po predhodnem ogledu, glede na obstoječo literaturo (Torkar in sod., 2013) in mnenje upravljavca parka (Škornik, 2018), smo za močvirsko sklednico določili dve prioritetni območji.

Območje Krajinskega parka Sečoveljske soline je razdeljeno na manjša območja oziroma toponime (poligone) z jasno določenimi mejami, ki so bila poimenovana že v preteklosti (Škornik, 2012). Pri določitvi prioritetnih območij smo se tako naslonili na obstoječo razdelitev območij. Za prvo prioritetno območje smo določili sistem kanalov na Fontaniggeah in za drugo območje Rudnika, ki obsega sladkovodno močvirje ob starem rudniku (Korea). V območje Rudnika smo vključili tudi zgornji del Jernejevega kanala, ki je bil kot območje Natura2000 opredeljen izključno zaradi močvirske sklednice.

Fontanigge Fontanigge so 314 ha veliko območje (KPSS, 2018) med kanalom Grande in reko Dragonjo, v katerem prevladujejo obmorska slanišča (Škornik, 2012). Na Fontaniggeah smo opredelili 38 ha veliko prioritetno območje močvirske sklednice, ki se razprostira čez več poligonov, vendar pa ne zajema njihove celotne površine. Potencialno območje predstavlja predvsem mreža kanalov (odcednih jarkov) z brakično vodo

na zahodnem obrobju poplavljenih muljastih polojev, in sicer kanali: Stojbe, Alto, Letališče in kanal reke Dragonje. Vključili smo celotno območje Stojb (17,7 ha), na katerem je pod nasipom zgrajen kanal, ki sega do letališča. Brežine jarka so zaraščene z navadno trstiko (Phragmites australis), obmorskim ločkom (Juncus maritima), grmovjem črnega trna (Prunus spinosa) in šipka (Rosa canina) ter tujerodno vrsto trsteniko (Arundo donax), ki pospešeno zarašča obrobje nasipov. Na območju Alta so šele po letu 2010 zgradili nov nasip in s tem ustvarili kanal s sladko vodo, v katerega odteka voda z letališča Portorož.

Vendar je kanal ob višjem vodostaju povezan s slano vodo, tako da lahko slanost zelo naraste in se izenači z morsko vodo.

Za obrežje je značilno bolj slano travišče, zlasti na strani, kjer je kanal povezan z zgoščevalnim bazenom. V kanalu Letališče ob letališču Portorož je kljub odtekanju sladke vode iz letališča in številnih manjših podzemnih izvirov voda brakična. Slanost lahko precej naraste, zlasti v bližini stika z zgoščevalnimi bazeni iz območja Alta. Obrežje kanala je zaraščeno z črnim trnom, glogom (Crataegus), robidovjem (Rubus fruticosus) in trsteniko. Območje reke Dragonje predstavlja izlivni del, ki leži za protipoplavnim nasipom. Bregove in nižje predele nasipa s trstičjem vse bolj prerašča trstenika Pred izlivnim delom so na levi strani obrežni halofitni travniki z obrežno lobodiko (Suadea maritima), obmorskim ločkom in obmorskim šašem (Carex extensa).

Rudnik-Korea Območje ob starem rudniku oziroma Korea, kot ji pravijo domačini, je bilo nekoč odlagališče rudniške jalovine, po opustitvi dejavnosti ter zaprtju rudnika, je to območje zalila sladka voda. Območje Rudnika z velikostjo 6,3 ha, meji na zahodni strani z območjem Lera, na vhodu pa jo obdajajo naprej kolesarska pot Parenzana, njive, magistralna cesta ter naselje Sečovlje (Škornik, 2012). V nekaj desetletjih se je območje zaraslo s trstiko in drugo vegetacijo z izjemo posameznih vodnih oken, v katerih ostane voda tudi v poletnih mesecih (Škornik, 2012). Strme nasipe poleg trstičja močno prerašča tudi lepljiva ditrihovka (Dittrichia viscosa). V poletnem času so značilne evtrofične razmere (Torkar in Gomboc 2012). Po letu 2013 pa so območje izkopali in v okviru projekta Mansalt (LIFE 09 NAT/SI/000376) zgradili dva večja poglobljena bazena, zajezena s strmimi umetno zgrajenimi nasipi, ki sta med seboj ločena z večjo ruderalno površino (KPSS, 2018). Na vzhodnem delu se poleg bazenov nahaja še plitvejše in bolj odprto močvirnato trstišče, v katerem je več manjših vodnih oken. Tik pod razglediščem na kolesarski poti Parenzane, so namensko izkopali še dodatno vodno okno, ki je namenjeno močvirski sklednici (Škornik, ustno).

Terensko delo

Območje raziskave močvirske sklednice na območju KPSS.

Terensko delo je potekalo v poletnih mesecih od 25.5. do 12.10.2018. Z raziskavo smo začeli nekoliko pozno, prve sklednice so po mnenju upravljavca vidne že v marcu (Škornik, 2018) oziroma v prvi polovici aprila (13.4.2013) (Torkar in sod., 2013). Kot glavno metodo smo uporabili metodo lova s

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018 | 65

pomočjo vrš. Terensko delo smo izvedli ob lepem vremenu in v času normalnih vodostajev. Vse ujete osebke smo na mestu ulova izmerili, določili spol, starostni razred in jih označili s piljenjem robnih lusk. Zabeležili smo datum in mesto ulova ter posebnosti, ki smo jih opazili na želvi, kot so poškodbe, anomalije oklepa, obraščenost, prisotnost zajedavcev ipd.

(Mazzotti, 1995). Vse ujete osebke smo foto-dokumentirali (fotografirali smo hrbtni in trebušni ščit ter posebnosti) in jih na mestu ulova izpustili. Podatke smo sproti vnašali v podatkovno bazo s programom Wildlife Recorder in s programom Excel 7 ter jih kasneje statistično obdelali.

Morfometrične lastnosti Vsem ulovljenim osebkom smo izmerili naslednje osnovne morfometrične lastnosti: dolžino hrbtnega ščita (0,1 mm natančno), širino hrbtnega ščita (0,1 mm natančno), dolžino trebušnega ščita (0,1 mm natančno) in širino trebušnega ščita (0,1 mm natančno ) ter maso (0,1 g natančno) (Zuffi in Gariboldi, 1995 Dinҫer in sod., 2007; Vamberger, 2008).

Fizikalne in kemijske lastnosti vode Tedensko smo na posameznem vzorčnem mestu izmerili temperaturo (°C) in prevodnost, s pomočjo katere smo pri dani temperaturi izračunali slanost (‰). Slanost smo izračunali s pomočjo spletnega pretvornika: http://www.fivecreeks.org/ monitor/sal.shtml.

Metoda lova s pomočjo vrš Pri terenskem vzorčenju smo izbrali metodo lova s pomočjo vrš in naključne najdbe (lov s pomočjo rok). Za metodo lova s pomočjo vrš smo se odločili, ker se je v preteklosti izkazala za najbolj učinkovito (Torkar in sod., 2013) in zaradi relativno poznega začetka raziskave (konec maja), ko je trstičje že močno razraslo in otežuje pregled tal in tipanje dna (Meeseke, 2006). Metodo lova s pomočjo vrš smo izbrali tudi na podlagi razpoložljive terenske opreme, razgibanega in obsežnega terena z globljimi vodnimi okni.

Vrše smo imeli postavljene tri dni v tednu. Vsako vršo smo v dopoldanskem času pregledali in jo tretji dan odstranili. Časovni razmik med postavitvijo in pregledom vrše je bil največ 24 ur.

Vrše smo namestili tako, da je slaba tretjina ostala izven vode (Vamberger in Kos, 2011). Na ta način smo preprečili možnost utopitve želv. Vrše smo pritrdili s pomočjo debelejše vrvi na večje skupke trsja, ob drevesa ali postavljene lesene kole.

Za vabo smo uporabili še zamrznjene morske ribe (sardele).

Meritve dolžine in širine trebušnega ter hrbtnega ščita močvirske sklednice (Prirejeno po Martin Turjak, Vamberger M., 2008)

Določitev starosti Starost močvirske sklednice smo ocenili na podlagi vidnega predela rasti med ploščicami na plastronu (angl. growth range) in obrabe letnic oziroma rastnih obročev na karapaksu in prsni plošči (pectorale) na plastronu (Castant, 1988; Zug, 1991). Vsak osebek smo uvrstili v enega izmed 5 starostnih razredov, ki smo jih določili po Olivier (2001) in jih, zaradi vidnih znakov počasne rasti (v fazi rasti se začetne letnice že »brišejo), priredili na obravnavano območje (Olivier in Ferjančič, 2018).

Pri določevanju starosti smo bili pozorni tudi na razliko med primarnimi in sekundarnimi rastnimi obroči, ki se lahko pojavijo v času poletne estivacije oziroma ob drugih izrednih dogodkih (Wilson in sod., 2003). Točno starost smo lahko določili le do starosti 5 let, torej juvenilnim osebkom in pri tistih subaldutih, ki so imeli še jasno vidne rastne obroče (Olivier, 2001). Opisani način je le približek prave starosti, ki se jo najbolj natančno določi z markiranjem (Tarman, 1992).

Poleg tega je določitev starostih razredov lahko zelo različna (Mazzotti, 1995; Vamberger 2008, Torkar in sod., 2013).

Določitev spola

Postavitev vrše v enega izmed večjih vodnih oken (Foto: K. Ferjančič)

Ujetim osebkom smo določili spol na podlagi sekundarnih spolnih znakov (Zuffi in Gariboldi, 1995). Med samce smo uvrstili osebke z vbočenim trebušnim ščitom (samice imajo ravnega), z belo ali rdečkasto barvo šarenice (samice imajo svetlo rumeno), daljšim in debelejšim repom ter večjo

66 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018

Juvenilni osebek močvirske sklednice spodaj (levo) in zgoraj (desno) (Foto: K. Ferjančič).

Subadultni osebek močvirske sklednice spodaj (levo) in zgoraj (desno) (Foto: K. Ferjančič).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018 | 67

Samec mlajšega odraslega osebka močvirske sklednice spodaj (levo) in zgoraj (desno) (Foto: K. Ferjančič).

Samica mlajšega odraslega osebka močvirske sklednice spodaj (levo) in zgoraj (desno) (Foto: K. Ferjančič).

68 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018

Samec odraslega osebka močvirske sklednice spodaj (levo) in zgoraj (desno) (Foto: K. Ferjančič).

Samica odraslega osebka močvirske sklednice spodaj (levo) in zgoraj (desno) (Foto: K. Ferjančič).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018 | 69

Samec starejšega odraslega osebka močvirske sklednice spodaj (levo) in zgoraj (desno) (Foto: K. Ferjančič).

Samica starejšega odraslega osebka močvirske sklednice spodaj (levo) in zgoraj (desno) (Foto: K. Ferjančič).

70 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018

razdaljo med koncem trebušnega ščita in kloako (Zuffi in Gariboldi, 1995; Cordero Rivera in Fernandez Ayres, 2004, Dupré in sod., 2007). Spol smo določili le odraslim osebkom, torej vsem tistim, pri katerih predel rasti ni bil več viden (Castanet, 1988). Mlajše osebke v starostnem razredu 1 in 2 smo uvrstili v skupno kategorijo subadulti (S). Za določitev spolne strukture smo tako opredelili tri kategorije: subadulti (S), samci (M) in samice (F).

Označevanje Osebke smo pred izpustom ustrezno označili. Med številnimi opisanimi načini označevanja smo se odločili za piljenje robnih (marginalnih) lusk (Stubbs in sod., 1984; Kuchling, 1987; Vamberger, 2012). Gre za metodo, pri kateri osebke označimo na podlagi predhodno določenega formularja na oklepu, pri katerem imajo robne luske različne številke. Glede na predhodne podobne raziskave (Vamberger, 2008; Ayaz in Ҫiҫek, 2011), se je ta metoda izkazala kot zelo učinkovita, saj se z majhno zarezo v premeru 3-5 mm odstrani le nekaj roževine in pri tem osebka ne poškodujemo, poleg tega pa ostanejo zareze vidne več let. Ker obstaja več formularjev smo se odločili za tistega, ki je bil največkrat uporabljen v Sloveniji (Vamberger, 2012) in v prehodni raziskavi močvirske sklednice v parku (Ferjančič, 2013).

Relativna gostota populacije Gostota populacije je podatek o številu osebkov na površinsko enoto (Tome, 2006). Pri tem je potrebno navesti velikost prostora, na katerem živi populacija. V primeru, da meje razširjenosti populacije niso znane, se lahko populacijsko velikost posameznih lokalnih populacij izrazi z relativno gostoto (Krebs, 1999). Z relativno gostoto se lahko primerja populacijsko gostoto med območji, vendar pa ne kaže pravih absolutnih vrednosti (Sutherland, 2000; Vrezec in sod., 2006).

Relativna gostota v našem primeru predstavlja število osebkov ulovljenih na enoto vodne površine.

Rel.gostota = št. osebkov / enota vodno površino

Ocena velikosti populacije Za oceno velikosti populacije smo uporabili metodo lova in ponovnega ulova (LPL) (angl. capture and recapture method). Za ocenjevanje velikosti populacije po LPL metodi je več modelov (Tarman, 1992). Izbrali smo Schnablovo metodo (Schnabel, 1938), za katero se predpostavlja zaprtost populacije, kar pomeni da se njena številčnost med prvim in drugim lovom ni spremenila. Kljub temu, da so populacije v naravi vedno odprte pa ima dobljena ocena vseeno aproksimativno in s tem ekološko vrednost (Tarman, 1992). Scnablova metoda je podobna Petersonovi (Lincolnova metoda), formula za izračun je:

Ni = ocena velikosti populacije Mi = število ponovno ujetih že označenih osebkov v času i Ci = skupno število ujetih osebkov v času i Ri = število že označenih osebkov v času i

ISKANJE GNEZD Podrobne raziskave o časovnem okviru parjenja, odlaganju jajc, velikosti gnezda in lokacij gnezd na območju parka še ni bilo (Vamberger, 2009; Torkar in sod., 2013).

Oštevilčenje lusk na hrbtnem ščitu (prirejeno po Martin Turjak, Vamberger, 2008)

Gnezda smo iskali od maja do septembra, torej v času ko močvirske sklednice odlagajo jajca in se izlegajo mladiči. Znotraj Krajinskega parka Sečoveljske soline smo ciljno pregledali neporasla in z rastlinjem revna osončena mesta, usmerjena na jug ali jugovzhod v bližini vodni teles in zgornje dele brežin kanalov. Poleg tega smo pregledali vse potencialne kmetijske površine z nižjo vegetacijo kot so njive, ekstenzivni sadovnjak, kmetijsko zemljišče v zaraščanju in vinograd. Pri iskanju smo bili pozorni na sveže izkopana gnezda, ki se opazi kot nekakšen

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018 | 71

Izbira lovnega mesta (Foto: I. Škornik).

Postavitev vrše na lovnem mestu (Foto: I. Škornik).

Lovišče na Rudniku-Korea (Foto: I. Škornik).

Merjenje osebkov smo opravili s kljunastim merilom (Foto: I. Škornik).

Tehtanje osebkov z digitalno tehtnico na 1 g natančno (Foto: I. Škornik)..

Označevanje ulovljenih osebkov s piljenjem robnih lusk (Foto: I. Škornik).

72 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018

»čep« (pokrov) na vrhu gnezda, ki ga močvirska sklednica naredi po odlaganju jajc. Pozorni smo bili na izplenjena gnezda, torej izkopane luknje z ostanki jajčnih lupin. Na nekaterih lokacijah smo postavili tudi foto pasti (Rogner, 2009).

Na območju Rudnika smo pregledali približno 3 ha površine znotraj območja Rudnika (brez vodnih površin) in približno 6 ha kmetijske površine na drugi strani kolesarske poti Paranzana, ki leži znotraj Krajinskega parka Sečoveljske soline.

Kljub temu, da območju Rudnika prevladuje zamočvirjeno zemljišče, predstavljajo neporaščeni napisi potencialno območje za gnezdenje močvirskih sklednic. Na drugi strani kolesarske poti prevladujejo njive (dobra 2 ha) in kmetijsko zemljišče v zaraščanju (1 ha).

Na območju Fontanigg smo pregledali okoli 31 ha veliko območje. Podobno kot na Rudniku tudi na območju Fontanigg prevladuje zamočvirjeno zemljišče, pri pregledu smo bili pozorni predvsem na brežine kanalov in manj porasle dele kmetijskih površin. Gnezda smo iskali predvsem na površinah, zasajenih z vinsko trto (Vitis vinifera), vključno z obračališči in potmi v vinogradu ter neporaslih brežinami pri vinogradu na terasah (7 ha).

RAZPRAVA IN ZAKLJUČKI V krajinskem parku Sečoveljske soline smo od konca maja do sredine oktobra leta 2018 opravili 38 terenskih dni in ulovili 367 močvirskih sklednic. V analizo populacije močvirske sklednice smo zajeli prostorsko razširjenost, naseljenost, spolno in starostno strukturo populacije, v katero smo vključili še meritve morfometričnih lastnosti.

Prostorska razširjenost močvirske sklednice v Krajinskem parku Sečoveljske soline Na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline smo na prioritetnem območju Fontanigge in Rudnika potrdili močvirsko sklednico na vseh lokacijah, razen v izlivnem kanalu reke Dragonje. Od skupno 367 močvirskih sklednic smo jih največ ulovili na območju Rudnika (n=248). Ne glede na veliko število ulovljenih močvirskih sklednic, pa je potrebno poudariti, da v okviru terenskega dela nismo zajeli vseh potencialnih lokacij. V mesecu maju smo med pregledom območja opazili močvirsko sklednico v enem izmed kanalov, v neposredni bližini solinskih bazenov znotraj območja Rudnika. Ker pa je konec junija le-ta presahnil, ga v raziskavo nismo vključili. V območje Rudnika smo vključili tudi zgornji del Jernejevega kanala, ki je bil kot območje Natura 200 opredeljen izključno zaradi močvirske sklednice. Vrše smo postavili samo v zgornjem delu kanala, saj je spodnji del pod velikim vplivom plimovanja. Vendar

glede na dejstvo, da smo močvirske sklednice ulovili tudi v slani vodi, bi bilo potrebno v prihodnje raziskati tudi ustje in spodnji del kanala.

Podobno velja za območje Fontanigge. Na obrobju solinskih polj služijo kanali odvodu izrabljenih in padavinskih, večji med njimi pa za transportne plovne poti. Podobna mreža manjših kanalov je speljana tudi na kmetijskih površinah, v katerih lahko ostane voda tudi v najbolj sušnem delu poletja. Predvidevamo, da je populacija skoncentrirana ob večjih kanalih, kjer voda ne presahne. Ker meje razširjenosti populacije niso znane in je izbrani prostor precej velik, je porazdelitev močvirskih sklednic v posameznih kanalih naključna.

Z metodo lova in ponovnega ulova smo ugotovili, da sta obe območji med seboj povezani. Ulovili smo 3 želve, ki so se z območja Fontanigge premaknile na Rudnik. Med njimi je bil tudi samec, ki se je iz Rudnika ponovno premaknil nazaj na Fotanigge. Skupno smo zabeležili 59 premikov želv med lokacijami, največ želv se je premikalo na Rudniku med cono AI in cono AII (n=27 prehodov). Na območju Fontanigge smo zabeležili malo premikov med lokacijami. Med kanalom Stojbe in Letališče smo zabeležili premik le dveh močvirskih sklednic.

Med kanalom Alto in Letališče pa premik le ene želve. Veliko premikov smo zabeležili znotraj kanala Letališče, zlasti med mesti L2 in L4.

Podobno kot Torkar skupaj s sodelavci (2013), nismo potrdili močvirske sklednice v izlivnem kanalu reke Dragonje, kar pa ne pomeni, da jih na tem območju ni. Predvidevamo, da se nahajajo levem bregu kanala, ki leži na Hrvaški strani meje. Na drugi strani kanala se namreč razprostira trstišče s številnimi sladkovodnimi izviri, katere so v preteklosti izkoriščali solinarji (Škornik ustno, 2018). Predvidevamo, da se močvirske sklednice v času visokih temperatur in izsušitve kanalov umaknejo na Hrvaško stran reke Dragonje oziroma v višje ležeča območja ob reki Dragonji. Podatki iz literature potrjujejo prisotnost močvirske sklednice v višje ležečih predelih reke Dragonje (Tome, 2003; Krofel in sod., 2009).

V okviru pregleda območja smo vrše postavili tudi izven parka v kanal Drnico. V vrše nismo ulovili močvirske sklednice, temveč le dve želvi rumenovratki (Trachemys scripta scripta).

Naseljenost močvirske sklednice v Krajinskem parku Sečoveljske soline Za celotno območje Krajinskega parka Sečoveljske soline smo izračunali oceno velikosti populacije v obdobju maj-oktober 2018. Z metodo lova in ponovnega ulova smo skupno ulovili 604 osebkov, med katerimi je bilo 230 že označenih. Na osnovi 38 zaporednih meritev smo z izbrano Schnablovo metodo (Schnabel, 1938) za celotno območje parka ocenili velikost populacije na 530 osebkov (95% interval zaupanja: 130 - 930 osebkov). Za območje Rudnika smo ocenili velikost populacije na 347 osebkov (95% interval zaupanja: 115 - 579 osebkov) in za območje Fontanigge na osnovi 32 zaporednih meritev, na 185 osebkov (95% interval zaupanja: 113 - 256 osebkov).

Rezultati so pričakovani, saj je bilo do sedaj največ sklednic opaženih na območju Rudnika (Torkar in sod., 2013; Škornik,

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018 | 73

Nekateri samčki so precej samozavestni in nič kaj plašni (Foto: I. Škornik).

Na najdenem oklepu so vidni sledovi zov, kar daje slutiti, da je bila ta močvirska sklednica uplenjena (Foto: I. Škornik).

Najmanjši osebek močvirske sklednice ujet na Stojbah (Foto: I. Škornik).

V poletnem času vodostaj na območju Rudnika-Korea močno upade (Foto: I. Škornik).

Opravili smo tudi nekatere fizikalne in kemijske meritve vod (Foto: I. Škornik).

74 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018

2018). Populacija na Rudniku je bila leta 2013, na osnovi treh zaporednih meritev, ocenjena na 112 osebkov (Torkar in sod., 2013). Glede na rezultate je razvidno, da je bila populacija močvirske sklednice leta 2013 podcenjena, kar pa je v največji meri povezano z manjšim lovnim naporom. V okviru raziskave smo tako največji lovni napor (vseh 38 dni) opravili na območju Rudnika, kjer je bilo v preteklosti opaženih največ osebkov (Torkar, 2012; Torkar in sod., 2013). Na območju Fontanigge nismo izvedli enakega lovnega napora, postavitev vrš smo namreč prilagajali glede na slanost in prisotnost vode v kanalu. Močvirsko sklednico smo našli na vseh lokacijah, razen v izlivnem kanalu Dragonje. Od srede junija v kanalu Stojbe ni bilo več vode na večini mest, v kanalu Alto pa je slanost presegla 40 ‰. Zato smo pojavljanje močvirske sklednice v kanalu Alto spremljali enkrat mesečno. Podobno je veljalo za kanal Letališče, v katerem smo izbirali mesta lova glede na slanost. Na območju Fontanigge smo zajeli večji del mreže odvodnih kanalov z izjemo tistih, ki so potekali po kmetijskih površinah.

Na prioritetnem območju Fontanigge in Rudnika smo izračunali naseljenost (relativno gostoto) populacije. Ker meje razsežnosti populacije niso znane, smo izračunali relativno gostoto glede na prioritetno območje in vodno površino v kateri smo postavljali vrše. Relativna gostota populacije na prioritetnem območju Fontanigge in Rudnika (41,2 ha) je 9 osebkov/ha ter 48 osebkov/ha vodne površine. Podobno gostoto so izračunali tudi v Italiji na južni strani delte Po (7,2 osebka/ha; Mazzotti, 1995). Največjo relativno gostoto smo izračunali za območje Rudnika in sicer 39 osebkov/ha. Višjo naseljenost oziroma gostoto so izračunali npr. v Ukrajini (112/ha, Kotenko, 2004) in Švici (64 osebkov/ha; Mosimann in Cadi, 2004). V okviru zadnje raziskave na Ljubljanskem barju so izračunali bistveno nižjo relativno gostoto naselitve, na območju Draga pri Igu so izračunali 57 osebkov/km2 in na Gmajnicah 16 osebkov/km2 (Vamberger in sod., 2017).

Ocena velikost populacije in relativna gostota bi lahko bili večji, če bi z raziskavo začeli že zgodaj spomladi. V Krajinskem parku Sečoveljske soline so močvirske sklednice, po mnenju upravljavca vidne že v začetku marca (Škornik, 2018), oziroma v prvi polovici aprila (13.4.2013) (Torkar in sod., 2013). Prve sklednice v kanalu Alto, je I. Škornik opazil že 12.3.2018.

Največ močvirskih sklednic smo ulovili v mesecu juniju (n=140) in najmanj v oktobru (n=7), vendar nismo izvedli enakega lovnega napora v vseh mesecih, kar vpliva na rezultate in jih nekoliko spremeni. Najverjetneje bi konec meseca marca, aprila in maja lahko ulovili podobno število osebkov kot junija ali julija. Poleg tega, bi glede na visoke temperature do konca meseca oktobra, najverjetneje ulovili veliko več želv. Poleg poznega začetka raziskave, je potrebno poudariti, da v okviru terenskega dela nismo zajeli vseh potencialnih lokacij.

Na končno oceno velikosti in gostote populacije je vplivala tudi izbrana metoda, saj smo v raziskavi uporabili samo metodo lova s pomočjo vrš. Natančnejšo oceno velikosti populacije bi dosegli z uporabo in kombinacijo še drugih metod, kot je metoda aktivnega vizualnega pregleda s pomočjo mrežice (Blomberg in Shine, 2006) ali metoda »muddling« v okviru katere se pretipa dno (Gibbons 1968, Meeske 2006;

Vamberger in sod., 2013). Ne nazadnje, bi bilo za natančnejšo oceno velikosti populacije, potrebno uporabiti boljši način izračuna ocene. Koper in Brooks (2011) sta pri ocenjevanj velikosti populacije vodnih želv (Chrysemys picta) ugotovila, da je Schanblova metoda za uporabo označevanja živali in ponovnega ulova precej nenatančna s preširokim intervalom zaupanja, ki ne daje točnosti podatkov. Zato bi bilo potrebno oceniti populacijo tudi z drugimi metodami oziroma programi (npr. s programom Mark).

Starostna in spolna struktura močvirske sklednice v Krajinskem parku Sečoveljske soline Na podlagi rezultatov starostne in spolne strukture ocenjujemo populacijo močvirske sklednice v Krajinskem parku sečoveljske soline kot vitalno. Od 367 močvirskih sklednic smo spol določili 248 osebkom. Skupno smo ulovili 136 samic (F) in 112 samcev (M). Ostalim 119 osebkom spola nismo določili, saj niso imeli izraženih sekundarnih spolnih znakov. Delež samic je bil skupno največji (37,0 %), razmerje med samicami in samci pa 1:1,2 v prid samic. Delež subadultnih osebkov (32,4 %) je višji od deleža samcev (30,5 %). Od 119 ulovljenih močvirskih sklednic na območju Fontanigge, smo spol določili 56 osebkom. Na Fontaniggeah sta bila deleža samic (26,9 %) in samcev (21,0 %) nižja od deleža subadultov (52,9 %). Razmerje med samicami in samci je bilo 1:1,24 v prid samic. Visok delež subadultnih osebkov kaže na uspešno razmnoževanje. Od 248 ulovljenih močvirskih sklednic na območju Rudnika, smo spol določili 192 osebkom. Na območju Rudnika je bil delež samic največji (42,3 %), razmerje med samicami in samci pa 1:1,2 v prid samic. Nasprotno s območjem Fontanigge je bil na Rudniku delež subadultov najnižji (22,6 %).

Rezultat spolnega razmerja se razlikuje glede na raziskavo leta 2013, v kateri je bilo med 43 osebki 18 samcev, 12 samic in 13 subadultnih osebkov (Torkar in sod., 2013). Takrat je bila spolna sestava ulovljenih močvirskih sklednic 1:1,5 v prid samcev. Spolno razmerje v prid samic so potrdili v južnem deli delte Po (1:2 v prid samic; Mazzotti, 1995) in zahodnem delu Anatolije (Ayaz in Çiçek, 2011). V Sloveniji pa so v nekaterih raziskavah potrdili spolno razmerje v prid samcev in sicer na Ljubljanskem barju (1:2,75 v prid samcev, Vamberger in sod., 2017) in v Beli krajini (1:1,72; Vamberger in sod., 2013).

Pri primerjavi spolne strukture po mesecih smo ugotovili, da je na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline, delež samic v vseh mesecih višji, razen v mesecu oktobru. Delež subadultov je bil v primerjavi s spoloma višji v mesecu juniju (39,3 %) in avgustu (46 %). Na območju Fontanigge je bil delež subadultov v vseh mesecih najvišji, razen v mesecu maju. Nasprotno je bil delež subadultov na območju Rudnika najvišji le v juniju (38,2 %), v vseh ostalih mesecih pa precej nižji v primerjavi spoloma (< 20 %).

Spolno strukturo smo primerjali tudi s starostnimi razredi.

Starost smo ocenili vsem ujetim močvirskim sklednicam in vsako uvrstili v enega izmed 5 razredov. Na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline je bil delež samic pri vseh starostnih razredih višji od samcev. Največja razlika je bila opazna v 5.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018 | 75

Ta velika samica, ki smo jo ujeli na Rudniku je najverjetneje stara več kot 20 let (Foto: I. Škornik).

Jajce, ki smo ga našli ob izplenjenem gnezdu na rudniku (Foto: I. Škornik).

Izplenjeno gnezdo močvirske sklednice na Rudniku (Foto: I. Škornik).

starostnem razredu – starejši adulti.

Glede na rezultate starostne strukture smo v 4. starostni razred - adulti z deležem 39,8 % uvrstili največ osebkov največ močvirskih sklednic (n=146). V 3. starostni razred - mlajši adulti smo jih uvrstili 22,3 % (n=82), v 1. starostni razred - juvenilni 19,9 % (n=73) in v 2. starostni razred - subadulti pa 12,5 % (n=46). V 5. starostni razred - starejši adulti smo uvrstili le 20 osebkov. Slednji je z deležem 5,45 % tudi najmanj zastopan starostni razred. Podobno smo na območju Rudnika največ želv uvrstili v 4. starostni razred (n=124). V primerjavi z ostalimi razredi je znašal delež kar 50 %. Na območju Fontanigge smo največ močvirskih sklednic uvrstili v 1. starostni razred in visok delež (40,3 %) juvenilnih osebkov kaže na uspešno razmnoževanje. Delež 4. starostnega razreda je bil na Fontaniggeah nižji v primerjavi z celotnim območjem Krajinskega parka Sečoveljske soline in Rudnikom, v ta razred smo uvrstili 23 osebkov (19,3 %).

Pri primerjavi starostne strukture po mesecih smo ugotovili, da se vsi starostni razredi pojavljajo v vseh mesecih, razen 1. starostni razred. V mesecu septembru in oktobru nismo ulovili juvenilnih osebkov. Delež močvirskih sklednic, ki smo jih uvrstili v 4. starostni razred je v primerjavi z ostalimi višji v vseh mesecih, razen v avgustu. Ne glede na to, da smo največ adultov ulovili v mesecu juniju (n=57) je bil delež razreda tega najvišji v mesecu maju (54,1 %). Vendar pri tem je potrebno poudariti, da smo v mesecu maju izvedli le dva terenska dneva. Na območju Fontanigge je bil delež juvenilnih osebkov najvišji v mesecih junij, julij in avgust. V avgustu je znašal delež juvenilnih osebkov kar 69,6 %. Na območju Rudnika je bil delež močvirskih sklednic v 4. starostnem razredu najvišji in v povprečju več kot 40 % v vseh mesecih. Največ osebkov smo v ta razred uvrstili junija (n=44).

Morfometrične lastnosti močvirske sklednice v Krajinskem parku Sečoveljske soline

Močvirske sklednice različnih starosti (Foto: I. Škornik).

Na območju Krajinskega parka smo izmerili večje odrasle samice v primerjavi s samci. Pri samicah je povprečna dolžina hrbtnega ščita znašala 133,2 mm (n=136; min–max: 108,2176,1 mm), pri samcih 113,9 mm (n=112; min–max: 98,5-147,0

76 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018

mm),pri subadultih pa 88,8 mm (n=119; min–max: 37,9-137,5 mm). Povprečna širina hrbtnega ščita je bila pri samicah 100,7 mm (n=136; min–max: 84,2-123,4 mm), pri samcih 88,2 mm (n=113; min-max: 75,9-113,0 mm), pri subadultih pa 72,1 (n=119; min–max: 31,3-103,1mm). Pri samicah je povprečna dolžina trebušnega ščita znašala 122,2 mm (n=136; min–max: 69,8-162,2 mm), pri samcih 96,4 mm (n=113; min–max: 78,3-123,5 mm), pri subadultih pa 80,9 mm (n=119; min–max: 31,5 – 133,7 mm). Povprečna širina trebušnega ščita je pri samicah znašala 77,1 mm (n=139; min–max: 59,9-94,2 mm), pri samcih 63,8 mm (n=112; min–max: 55,7-80,9 mm), pri subadultih pa 55,6 mm (n=119; min–max: 26,7-79,1 mm).

Teža samic je v povprečju znašala 391,8 g (n=136; min–max: 218-737 g), teža samcev 220,3 g (N=112; min–max: 122-432 g), teža subadultov pa 139,2 g (n=119; min–max 11–395 g).

Rezultati opravljenih meritev morfometričnih lastnosti so pričakovani, izmerjene vrednosti so v skladu z navedenimi iz literature. Po Fritzu (2001) je Emys orbicularis hellenica manjša do srednje velika podvrsta sklednice, ki v dolžino (dolžina hrbtnega ščita) redko preseže 150 mm. V okviru raziskave smo izmerili samo 10 močvirskih sklednic, ki so imele daljši hrbtni ščit od 150 mm. Izmerjene morfometrične parametre smo primerjali tudi z meritvami iz raziskave leta 2013. Torkar in sod., so enake parametre izmerili 43 osebkom, med katerimi je bilo 18 samcev, 12 samic in 13 subadultnih osebkov.

Večje vrednosti povprečne dolžine in širine tako zgornjega kot spodnjega dela oklepa pri samicah in samcih je najverjetneje posledica večjega števila izmerjenih močvirskih sklednic.

Nasprotno pa naše meritve kažejo na manjše predstavnike subadultov. V okviru letošnje raziskave smo namreč subadulte razdelili še na juvenilne in 2. starostni razred (subadulte), ki smo jih tudi posebej izmerili. Za juvenilne osebke znaša povprečna dolžina hrbtnega ščita 74 mm (n=73; min–max: 37,9-104,6 mm), za subadulte pa 111,5 mm (n=46; min–max: 67,9-137,5 mm). Za 1. starostni razred znaša povprečna širina hrbtnega ščita 62,0 mm (n=73; min–max: 31,3-87,8 mm), za 2. starostni razred pa 87,5 mm (n=46; min–max: 58,2-103,1 mm). Povprečna teža (masa) juvenilnih osebkov je bila 81 g (n=73; min-max: 11-201 g) za 2. starostni razred je znašala 228,3 g (n=46; min-max: 59-395 g).

Iskanje gnezd močvirske sklednice v Krajinskem parku Sečoveljske soline V Krajinskem parku Sečoveljske soline smo ulovili juvenilne osebke na obeh območjih raziskave in s tem potrdili uspešno razmnoževanje. Na območju Fontanigge visok delež (40,34 %) juvenilnih osebkov kaže na uspešno razmnoževanje. Na območju Rudnika smo v 1. starostni razred uvrstili le 24 (9,60 %),v 2. starostni razred pa 32 osebkov (12,90 %). Po pregledu samic (n=136), smo v mesecu juniju ulovili 3 osebke z znaki gradivnosti, in sicer 1 samico in 2 subadultna osebka. V okviru terenske raziskave nismo ulovili letošnjih mladičev, temveč le lanskoletne.

Pri iskanju gnezd smo bili uspešni samo na območju Rudnika.

Izkopana (izplenjena) gnezda smo našli na nasipu med conama

AI in AII ter na zahodnem bregu cone AI. Gnezda so bila na samem vrhu precej strmega nasipa (naklon > 45°), in sicer na manj poraslem predelu na katerem je bilo nekaj zemlje med kamni. Eno izkopano gnezdo smo našli na neporaščenem nasipu poleg solinskega polja na severozahodnem robu območja Rudnik. Gnezd pri pregledu obdelovalnih površin nismo našli.

V bližini Rudnika smo bili neuspešni tudi pri večkratnem pregledu peskokopa, na katerem so bile močvirske sklednice v preteklosti že videne med odlaganjem jajc (Škornik, 2018).

Iz preteklih raziskav je znano, da močvirska sklednica v odprti pokrajini, kot so sistemi kanalov izbira za odlaganje jajc predvsem mesta, ki niso poraščena z gosto vegetacijo in so v neposredni bližini vode (od 2 do 20 m). V bolj zaraščenem prostoru je lahko razdalja, ki jo samice prepotujejo z namenom odlaganja jajc, precej daljša (Zuffi, 2000). Potencialno gnezditveno območje močvirske sklednice na območju Rudnika so tudi kmetijske površine, ki se razprostirajo na drugi strani kolesarske poti Parenzane. Zemlja je na obdelovalnih površinah najbolj rahla in primerna za kopanje gnezd (Günther, 1996, cit. po Tome, 2003). Poleg tega je velika verjetnost, da vrsta gnezdi tudi na drugi strani ceste, saj se tam razprostira široka in rodovitna kmetijska aluvialna ravnica.

Na območju Fontanigge nismo našli gnezd. Območje Stojb je po našem mnenju najprimernejše za gnezdenje, saj se kmetijska površina razprostira vzhodno od kanala in brežine kanalov zlasti tam kjer prevladuje zemlja. Podobno velja za kanal Letališče. Na vzhodnem delu kanala je travnata površina, ki pa je zaradi številnih manjših izvirov precej močvirnata in zaradi stalne velike vlage v tleh neprimerna za odlaganje jajc (Rogner, 2009; Škornik, 2018). Ker smo na območju Rudnika potrdili gnezdo na enem izmed nasipov med solinskimi polji, predvidevamo, da je na območju Alta najprimernejše mesto za odlaganje jajc peščen nasip na zahodni strani v smeri solinskih polj. Ta še ni poraščen s slanušami, poleg tega pa je prst zelo rahla, najvišji deli nasipa pa ostanejo suhi vse leto.

Življenjski prostor in dolgoročna ohranitev močvirske sklednice v Krajinskem parku Sečoveljske soline Na podlagi števila ulovljenih močvirskih sklednic, starostne in spolne strukture ocenjujemo populacijo močvirske sklednice v Krajinskem parku sečoveljske soline kot vitalno. Od skupno 367 močvirskih sklednic smo jih največ ulovili na območju Rudnika. Ne glede na veliko število ulovljenih želv menimo, da je za izvajanje monitoringa najbolj primerna metoda sledenja s pomočjo telemetrije v kombinaciji z metodama intenzivnega vizualnega iskanja in postavitvijo vrš. S pomočjo telemetrije bi lahko opredelili domači okoliš (angl. home range) vrste in določi točke z največjo verjetnostjo pojavljanja osebkov. S to metodo lahko določimo biologijo vrste ter njeno socialno življenje, saj je mogoče pridobiti podatke o prehranjevanju, parjenju, odlaganju jajc, prezimovališču osebkov ter celo mesta hibernacije. S pomočjo ostalih dveh metod pa je mogoče še natančneje določiti številčnost, starostno in spolno strukturo populacije. Poznavanje populacijske dinamike je pomembna izhodiščna informacija pri upravljanju habitata vrste. S pomočjo

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018 | 77

monitoringa vrste bi lahko v prihodnje natančneje preverjali stanje vrste v tem prostoru. Hkrati bi lahko postavili vzorce dnevne oziroma letne aktivnosti.

V Krajinskem parku Sečoveljske soline smo ulovili juvenilne osebke na obeh območjih raziskave in s tem potrdili uspešno razmnoževanje. Na območju Fontanigg kaže na uspešno razmnoževanje visok delež (40,34 %) juvenilnih osebkov. Na območju Rudnika pa smo v 1. starostni razred uvrstili le 24 (9,60 %) in v 2. starostni razred 32 osebkov (12,90 %). Pri iskanju gnezd smo bili uspešni samo na območju Rudnika.

Podobno kot za monitoring vrste menimo, da bi bili pri iskanju gnezd najbolj uspešni s pomočjo telemetričnega spremljanja osebkov. Z oddajniki bi natančno določili mesta odlaganja jajc in hkrati omogočili tudi zaščito izpostavljenih lokacij. Kmetijska dejavnost je namreč največja prav v času odlaganja jajc močvirske sklednice (od aprila do junija). S kultiviranjem območja se gnezda lahko poškodujejo in uničijo (Ayaz in Çiçek, 2011). Večina mladičev se izleže pozno poleti (konec avgusta, septembra) in v primeru kasnejšega oranja bi lahko gnezda ostala nepoškodovana. Pogosto se lahko zgodi, da jajca prezimijo in se mladiči izležejo šele naslednje leto (Mršić N., 1997). V tem primeru lahko pride do poškodovanja ali uničenja gnezda s spomladanskim oranjem. Zaščita gnezd in izleženih mladičev je osnovni korak pri zaščiti ogrožene vrste. Poleg tega bi s tem zmanjšali število izplenjenih gnezd.

Pri terenskem pregledu smo namreč opazili veliko število izkopanih gnezd. Poleg lisice najverjetneje gnezda v parku pleni še jazbec (Škornik, 2012).

Za ohranjanje stabilne populacije v Krajinskem parku je poleg zaščite mest odlaganja jajc pomembno tudi preprečevanje vnosa tujerodnih vrst. Rdečevratko so na območju Rudnika potrdili že leta 2012 (Torkar, 2012). V letu 2017 pa so en osebek ulovili tudi v okviru raziskovalnega tabora (Škornik, 2018). Na območju Rudnika smo v coni B ulovili samico rdečevratke in jo ustrezno odstranili. Izven območja parka smo v kanalu Drnice, ki se nadaljuje kot kanal Grande ulovili tudi rumenovratko. Ker ta obe tujerodni in predstavljata grožnjo močvirski sklednici, bi bilo potrebno pregledati vse kanale in ulovljene popisane sklednice ustrezno odstraniti iz narave..

Na območju Rudnika je iz ortofoto posnetkov opazna sukcesija habitata (zaraščanje s trstičjem) in posledično manjšanje odprtih vodnih površin. Dolgoročno to lahko pomeni manjše število primernih leg za sončenje in območij za prehranjevanje močvirske sklednice ter odlaganje jajc.

Glede na pridobljene rezultate ugotavljamo, da je populacija na tem območju stabilna in da sukcesija vodnih teles opazneje ne vpliva na stanje populacije. Umetno ustvarjeni pretežno kamniti nasipi obeh bajerjev so precej strmi, podobno velja za umetne otoke v coni B in coni AI. Menimo, da bi bilo potrebno omenjene nasipe znižati, zravnati in dodati zemljo. Vodni okni v obeh conah sta precej globoki in bi bila lahko gnezda močvirske sklednice na otokih varna pred plenilci. Poleg tega del rudniškega območja še vedno uporabljajo brezvestni posamezniki za deponijo različnih odpadkov. Za izboljšanje stanja in dolgoročno ohranitev populacije močvirske sklednice bi bilo smotrno območje dodatno urediti in zavarovati ter s tem preprečiti javni dostop. Kljub temu, da je območje parka

zavarovano z ograjo, so nam v času monitoringa odtujili več vrš.

Veliko število močvirskih sklednic na območju Fontanigge potrjuje, da se je vrsta v zadnjih letih naselila tudi v nekatere nove kanale, kot sta Alto in Letališče, kjer v preteklosti želv niso opazili. Predvidevamo, da je to posledica dobrega upravljanja in vzdrževanja kanalov upravljavca parka. Za ohranjanje ugodnega stanja populacije pa je pomembno upravljanje tudi z območjem izven parka, predvsem zgornji del reke Dragonje in levi breg kanala izliva reke. Predvidevamo, da se močvirske sklednice v času visokih temperatur in izsušitve kanalov umaknejo na Hrvaško stran reke Dragonje oziroma višje ležeča območja ob reki Dragonji. Podatki iz literature potrjujejo prisotnost močvirske sklednice v višje ležečih predelih reke Dragonje (Tome, 2003; Krofel in sod., 2009). Omenjeno območje bi bilo potrebno ustrezno raziskati. Potrebno bi bilo tudi natančneje raziskati zgodnji del reke Dragonje in ugotoviti ali se močvirske sklednice v času visokih temperatur umaknejo po kanalu reke navzgor ali se premaknejo po mreži kanalov med kmetijskimi površinam, ki ležijo na jugovzhodnem delu parka.

Pri tem je pomembno dejstvo, da le z rednim spremljanem stanja lahko spremljamo trend populacije ter s tem poskušamo ohranjati ugodno ohranitveno stanje vrste, saj je močvirska sklednica dolgoživa vrsta. Pri varovanju in ohranjanju ugodnega ohranitvenega stanja močvirske sklednice je ključno poznavanje območij odlaganja jajc. Močvirske sklednice lahko odlagajo jajca v neposredni bližini vode (Zuffi 2000), do 1 km (Zuffi 2000), 1,2 km (Schneeweiss in sod. 1998) ali celo do 5 km stran od vode (Fritz in Günter 1996, Jabłoński in Jabłońska 1998).

Po mnenju Ficetola in sod. (2004) je potrebno zavarovati do 1,5 km območja okoli vodnih teles, ki jih naseljuje močvirska sklednica. Ne glede na to, da močvirsko sklednico najlažje opazimo v vodnem delu habitata, je varovanje in ohranjanje kopenskega dela enako pomembno. Za močvirsko sklednico, kot predstavnico vodne vrste želv, je ohranjanje kopenskega dala habitat nujno za zagotovitev razmnoževalnega uspeha, primernih mest za sončenje, možnost sezonskih premikov, hibernacije in estivacije (Fritz in sod., 2005; Mitrus, 2010).

78 | Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin 2018

Hromi volnoritec (Foto: S. Gomboc).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018 | 79

HROMI VOLNORITEC* STANISLAV GOMBOC UVOD Rezultati popisov kažejo, da je hromi volnoritec v KPSS ohranjen. Po jesenskih poplavah v letu 2010 in sanacijskih delih na nasipih z odstranjevanjem grmovja, se je številčnost osebkov v letu 2018 ponovno povečala na najštevilčnejšo populacijo vrste v Sloveniji. Vrsta ima na območju KPSS dobre pogoje za obstoj, čeprav se območje zunanjih solinskih nasipov čedalje bolj zarašča z invazivnim navadnim trstikovcem (Arundo donax), ki vse bolj prodira v soline in ponekod že prerašča del grmovne zarasti črnega trna, ki je tukaj glavna hranilna rastlina vrste.

Hromi volnoritec za odlaganje jajčec izbira mlajše, vitalne in dobro osončene grme črnega trna in gloga. Pomembno je, da vsaj na dve leti redčimo grmovje, da v ožjih pasovih izsekamo starejše grme, pustimo pa mlajše, osončene, ne pregosto raščene sestoje. V gostem in starem grmovju samice ne odlagajo jajčec ali le izjemoma. Prav tako je potrebno odstranjevanje višjih rastlin, ki lahko prerastejo ali zasenčijo grmovje, posebno navadni trstikovec in ponekod trstika.

Za vitalno populacijo vrste je potrebno vzdrževati razredčeno, dobro osončeno in različno staro grmovje hranilnih rastlin vrste, na delu nasipov, kjer je vrsta trajno prisotna, v solinah so to v glavnem višji zunanji nasipi. Vrsta ima v Solinah dobre pogoje za obstoj, tako po osončenosti kot primerno mikroklimo z dovolj vlage. V Solinah je spomladi zgodaj toplo za hiter razvoj gosenic, jeseni pa je dovolj vlage za uspešno izleganje metuljev. Prav tako je veliko sestojev grmovja črnega trna in gloga, kjer se lahko vrsta razmnožuje. Trend ohranjenosti vrste v Sečoveljskih solinah je pozitiven.

Gosenice hromega volnoritca v prvem larvalnem stadiju, Fontanigge, 11. 4. 2018 (Foto: S. Gomboc).

*Poglavje je del poročila o monitoringu populacije močvirske sklednice v KPSS in je priloga temu poročilu

80 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018

TUJERODNE VRSTE MONITORING TUJERODNIH VRST Verlotov pelin (Artemisia verlotiorum) Verlotov pelin je tujerodna rastlina, ki izvira iz vzhodne Azije (Fisher & al. 2008: 924), pri nas pa naj bi se pojavljala v submediteranskem in predalpskem fitogeografskem območju. Verlotov pelin zlahka prepoznamo. Na videz je sicer podoben navadnemu pelinu (Artemisia vulgaris L.), od katerega se razlikuje zlasti po tipu razrasti, saj se razširja z živicami in zato prerašča obširne površine, ima pa tudi izrazit aromatičen vonj (po kafri). Tudi njegovi stebelni listi imajo precej daljše končne segmente, cveti pa zelo pozno v jeseni. V letu 2018 smo izvedli kartirni popis Verlotovega pelina v izmeri UTM 100x100 m (ničelno stanje), po tistem, ko smo na območju KPSS zabeležili tudi pelinolistno ambrozijo. V Slovenski Istri je Verlotov pelin pogost in na svojih rastiščih kaže invazivno težnjo, saj ponekod prerašča obširnejše površine in se širi v (pol)naravne habitate. Pojavlja se v sestojih (predvsem) adventivnih visokih steblik na nekoliko vlažnih ruderalnih rastiščih. Verlotov pelin je pogost tudi drugod na Primorskem.

Pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisifolia) Pelinolistna ambrozija oz. pelinolistna žvrklja je invazivna severnoameriška enoletnica, ki se v Evropi intenzivno širi zadnjih nekaj desetletij. Pelinolistna ambrozija ima pokončno, olistano in kosmato steblo, ki zraste 20-120 cm visoko. Listi so ob straneh dvakrat do trikrat pernato deljeni, zgoraj so zeleni in kosmati, na spodnji strani pa so dlačice izrazitejše. Cveti od junija do septembra. Cvetni koški so majhni in enospolni. Plodovi so dolgi 4-5 mm, kosmati in brez kodeljice. Pelod se z vetrom prenaša na dolge razdalje in je nevaren za alergike, saj povzroča seneni nahod. Pelinolistna ambrozija se kot trdoživ plevel intenzivno širi po kmetijskih površinah, po robovih poti in prometnic, po smetiščih in na zapuščenih urbanih površinah.

Ambrosia artemisifolia

Artemisia verlotiorum

Frequencies 1 - 20

21 - 40 41 - 60 61 - 80

81 - 100

101 - 120 121 - 140 141 - 160 161 - 171

Frequencies 1 - 20

21 - 40 41 - 60 61 - 80

81 - 100

101 - 120 121 - 140 141 - 160 161

Kartirni popis v UTM 100x100 m tujerodnega Verlotovega pelina (levo) in invazivne tujerodne pelinolistne ambrozije (desno).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018 | 81

Razraščanje luskaste nebine ob poti na Fontaniggeah, 5.10.2018 (Foto: I. Škornik).

Čiščenje desnega brega reke Dragonje je izvedlo podjetje VGP Drava Ptuj, 26.10.2018 (Foto: I. Škornik).

Odstranjevanje pelinolistne ambrozije na Fontaniggeah, 20.8.2018 (Foto: I. Škornik).

Rumenovratka ulovljena v kanalu Drnice pri Sečovljah (Foto: I. Škornik).

Verlotov pelin ob poti v bližini letališča na Fontaniggeah (Foto: I. Škornik).

82 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018

NARAVNE VREDNOTE NARAVNE VREDNOTE KPSS Sečoveljske soline 270 - potrebna revizija opisa (2019) Stanje naravnih vrednot (Sečoveljske soline, Sečovlje–Curto-Pichetto, Sečovlje-Stare soline, Sečovlje-Stojbe) je ugodno.

Grožnja naravni vrednoti Sečoveljske soline predstavlja idejna razširitev letališča in postavitev sistema VOR na območje tretjega zgoščevanja.

Vlada R Slovenije je v 11.7. 2018 sprejela Uredbo o spremembah Uredbe o Krajinskem parku Sečoveljske soline. S predloženo uredbo se je spremenila meja Krajinskega parka Sečoveljske soline tako, da zahodna meja poteka po državni meji med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško kot je določena v povezavi s končno razsodbo Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 11/10). Površina krajinskega parka se je posledično zmanjšala za 48,32 ha oziroma 6,7 %.

Z ustreznimi hrvaškimi institucijami, kot tudi na evropski ravni, bo potrebno urediti status omenjenega območja, saj je le to uvrščeno v omrežje Natura 2000.

Sečovlje - Curto Pichetto 3195 - potrebna revizija opisa (2019) Z novo zapornico na vhodu kanala je možno nadzorovati vodni režim, zato ne obstaja nevarnost za poplave in ne povečuje škodo na nasipih, obenem pa zagotavlja ugodne razmere za gnezdenje navadni in mali čigri, kot tudi drugim vrstam, saj tudi v letu 2018 na tem območju nismo zabeležili plenjenja s strani kopenskih plenilcev (lisica, kuna).

Sečovlje - Stare soline 3628 - potrebna revizija opisa (2019) Stare soline so v ugodnem stanju ohranjenosti, vendar je večji del območja po arbitražni odločitvi v R Hrvaški.

Sečovlje - Ob rudniku 3637 - potrebna revizija opisa (2019) Stanje NV Sečovlje-Ob Rudniku 3637 je neugodno, saj se po obnovi območja le-to ni pričakovano zarastlo, brežine zgrajenih otokov pa so za močvirsko sklednico prestrme in jih bo potrebno preurediti. Občasno bo potrebno odstraniti tudi mulj z dna.

Dragonja 50 Reka Dragonje je v ugodnem stanju ohranjenosti, vendar je polovica območja po arbitražni odločitvi v R Hrvaški.

Sečovlje - Stojbe 3674 Stanje NV Sečovlje-Stojbe 3674 je v ugodnem ohranitvenem stanju. Ugotovili smo, da je območje izjemnega pomena za močvirsko sklednico (Emys orbicularis), saj smo ravno tu ulovili največ mladostnih osebkov, kar kaže na dejstvo, da se populacija ne stara in da je močvirska sklednica v ugodnem ohranitvenem stanju.

Umetni otočki se počasi zaraščajo s slanoljubno vegetacijo (Foto: I. Škornik)

Območje Rudnika-Korea se zarašča s trstičjem (Foto: I. Škornik)

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018 | 83

Novo začrtana meja KPSS z Uredbo o spremembah Uredbe o KPSS zaradi arbitražnega sporazuma.

84 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018

Zaraščanje po vzpostavitvi okopnitev je očitno (Foto: I. Škornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018 | 85

MONITORING HABITATOV SOLINSKI VRT V letu 2007 smo v okviru rednega monitoringa KPSS na območju Sečoveljskih solin prvič kartirali habitatne tipe iz seznama evropske uredbe o habitatih. Ti habitatni tipi so: Sredozemska slanoljubna grmičevja Sarcocornetea fruticosi (1420), sestoji metličja Spartinion maritimae (1320), muljasti in peščeni poloji, kopni ob oseki (1140), pionirski sestoji vrst rodu Salicornia in drugih enoletnic na mulju in pesku (1310) ter Sredozemska slana travišča Juncetalia maritimi (1410).

Leta 2010 so bili naknadno popisani in ovrednoteni vsi na solinah pojavljajoči se habitatni tipi. Opravljeno je bilo tudi kartiranje njihovega ničelnega stanja.

METODE V letu 2018 smo opravili 205 ur monitoringa habitatov. V teh urah je zajeto spremljanje stanja habitatnih tipov, upravljanja z vodami zaradi optimalnih pogojev ter kartiranje posameznih habitatnih tipov z GPS. Posebej smo se v letošnjem letu posvetili halofitnim trajnicam, katerih površine se bliskovito povečujejo.

REZULTATI V letu 2018 smo v okviru rednega monitoringa KPSS na območju Sečoveljskih solin spremljali stanje vseh habitatnih tipov iz seznama evropske uredbe o habitatih. Ti habitatni tipi so: Sredozemska slanoljubna grmičevja Sarcocornetea fruticosi (1420), sestoji metličja Spartinion maritimae (1320), muljasti in peščeni poloji, kopni ob oseki (1140), pionirski sestoji vrst rodu Salicornia in drugih enoletnic na mulju in pesku (1310) ter Sredozemska slana travišča Juncetalia maritimi (1410).

45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 JAN

FEB

MAR

APR

MAJ

JUN

JUL

AVG

ŠTEVILO UR MONITORINGA HABITATOV

Število ur monitoringa habitatov v letu 2018.

SEP

OKT

NOV

DEC

86 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018

Med habitatnimi tipi, katerih površina razraščenosti se je spet povečala za več kot 100 % in je stanje ohranjenosti ugodno, so sredozemska slanoljubna grmičevja Sarcocornetea fruticosi (1420).Povečanje je opaziti tudi na HT Sredozemska slana travišča Juncetalia maritimi (1410).

Tudi stanje ohranjenosti ostalih habitatnih tipov se izboljšuje.

Zaradi arbitražne razsodbe smo v KPSS izgubili okoli 48 ha površine parka, saj je levi breg Dragonje do vznožja Markovca in Rujevca sedaj pod ingerenco R Hrvaške. S tem smo tudi izgubili dobršen del površin sestojev metličja Spartinion maritimae (1320) in sredozemskih slanih travišč Juncetalia maritimi (1410).

Omenjeno območje sodi v območje Nature 2000, zato bo potrebno v prihodnje s sosednjo Hrvaško oz. njihovimi strokovnimi službami doreči ustrezno upravljanje in varovanje tega območja.

Vnovični kartirni popis sestojev metličja Spartinion maritimae (1320) Ker se je v letu 2018 pričelo z odstranjevanjem zapuščenih plovil v Jernejevem kanalu, smo na željo izvajalca del VGP Drava Ptuj in v sodelovanju z Zavodom za varstvo narave RS izvedli kartirni popis morskega metličja. Prvi tovrstni popis smo ivedli leta 2007. Primerjava obeh kartirnih popisov kaže, da se sestoji metličja niso bistveno spremenili. Sestojev metličja na levem izlivnem delu reke Dragonje nismo popisovali, saj to bomočje po arbitražnem sporazumu sodu pod R Hrvaško. Izolirane lokacije z nekaj bilkami metličja, ki smo jih našli v letu 2007 na desnem bregu kanala Grande b kristalizaciji na Leri ni več, saj je blatna zaplata ob sanaciji zidu izginila.

Spartina maritima

Frequencies 1 - 4 5 - 8

9 - 12

13 - 16 17 - 20 21 - 24 25 - 28 29 - 32 33 - 40

Kartirni popis v UTM 100x100 m morskega metličja v letu 2007 (levo) in 2018 (desno).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018 | 87

Zanimiva najdba jadranske smrdljive kukavice (Himantoglossum adriaticum) v KPSS 23.5.2018 je v polnem sijaju zacvetela jadranska smrdljiva kukavica, ki smo jo že pred tem našli na bregu reke Dragonje na Fontaniggeah. V Sloveniji je ta vrsta orhideje razmeroma pogosta v submediteranu predvsem na flišu v Istri, na Krasu in v Vipavski dolini je znanih le malo lokalitet, medtem ko je na termofilnih legah Štajerske in Dolenjske vsaj danes precej redkejša.

Jadranska smrdljiva kukavica je na Prilogi II Direktive o habitatih kot vrsta, za katero je v okviru ekološkega omrežja Natura 2000 potrebno z določitvijo območij, v katerih se bo ohranjala, zagotoviti ugodno stanje ohranjenosti.

Jadranska smrdljiva kukavica spada v družino kukavičevk (Orchidaceae). Visoka je do 80 cm, s številnimi enostavnimi listi, ki prehajajo od jajčaste oblike pri dnu stebla do suličaste pri vrhu. V socvetju je več 10 oblikovanih pisanih cvetov z značilno oblikovano medeno ustno, katere srednja krpa je do 60 cm dolga spiralasto presukana in daljša od obeh stranskih. Ostali cvetni listi tvorijo čelado, ki je po zunanji strani belkasta, po notranji pa škrlatno progasta. Njen vonj ni prijeten, vendar ni izrazit. Cveti od maja do sredine julija. Je edina predstavnica rodu smrdljivih kukavic v Sloveniji in jo zaradi značilno oblikovanih cvetov zlahka prepoznamo, saj nobena druga naša kukavičevka nima več kot 3 cm dolge medene ustne.

Jadranska smrdljiva kukavica (Foto: I. Škornik).

88 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018

Letalska oblačnost nad Sečoveljskimi solinami (Foto: I. Škornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018 | 89

MONITORING VREMENA Leto 2018 se je v Sloveniji začelo z dolgim obdobjem zmerno toplega do zelo toplega vremena, ki ga je končala šele manjša ohladitev s sneženjem v začetku februarja. Januar je bil v nižinskem svetu izredno topel, v gorah pa manj izstopajoč. Občutna ohladitev je nastopila šele 25. februarja in se je zavlekla v prve dni marca.

To so bili daleč najhladnejši dnevi leta 2018. Prvi štirje meseci leta so v večjem delu države po temperaturi močno odstopali od običajnih razmer. Januar je bil na državni ravni tretji najtoplejši od leta 1961, februar in marec sta bila med najhladnejšimi v zadnjih 30 letih; februar je bil zelo hladen zlasti v gorah, marec pa v vzhodni Sloveniji. April je bil na državni ravni najtoplejši od začetka meritev, z odklonom več kot 4 °C nad dolgoletnim povprečjem. Leto 2018 je bilo v KPSS za skoraj 2 °C toplejše kot v povprečju obdobja 1961–1990. V povprečju je bila temperatura na Leri v letu 2018 za skoraj stopinjo višja, kot leto poprej.

METODE Monitoring vremena izvajamo s pomočjo dveh vremenskih postaj Davis Vantage Pro2 Plus, ki sta bili kupljeni in postavljeni v okviru projekta CLIMAPARKS. Zajem vremenskih podatkov poteka v 15 minutnih intervalih. Podatke shranjujemo s pomočjo programa WeatherLink 5.9.2. V tem delu Slovenije so vetrovi zelo pomemben pokrajinski dejavnik.

Podatke vetrov iz obeh vremenskih postaj, smo s pretvorbo kardinalnih smeri v stopinje ter s pomočjo programa WindRose PRO3 prikazali vetrno rožo.

Vsi vremenski podatki so dostopni tudi na našem spletnem portalu http://www. kpss.si/vreme, kjer si jih je mogoče ogledati tudi v dnevnem, mesečnem in letnem grafičnem prikazu.

90 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018

REZULTATI Podnebne značilnosti leta 2018 ter trendi nekaterih meteoroloških spremenljivk

Januar 2018 je bil temperaturno pravo nasprotje neobičajno mrzlega januarja 2017. Povprečna januarska temperatura je bila v nižini med petimi najvišjimi in je dolgoletno povprečje obdobja 1981−2010 v pretežnem delu Slovenije presegla za 3 do 5 °C. Najvišja izmerjena temperatura v januarju 2018 je v kar nekaj krajih presegla 15 °C. Z neobičajno nizko temperaturo zraka so posebej izstopali zadnji štirje februarski dnevi, ko je povprečna dnevna temperatura zaostajala tudi več kot 10 °C za dolgoletnim povprečjem. Nizko temperaturo je spremljal okrepljen veter, ki je krepil občutek mraza.

Začetek marca je bil hladen, snežilo je tudi po nižinah. V večini Evrope je bil marec hladnejši, kot običajno. Marec je bil le na Obali za spoznanje toplejši od dolgoletnega povprečja, drugod je bil hladnejši kot običajno. Padavine so presegle dolgoletno povprečje v večjem delu države. Sončnega vremena je bilo precej manj kot običajno.

April je bil nadpovprečno sončen in rekordno topel.

Temperatura morja je aprila že dosegla 20 °C. Povprečna majska temperatura je bila povsod nad dolgoletnim povprečjem, bilo je od 1,5 in 3 °C topleje, kot običajno.

V pretežnem delu Slovenije je bilo dolgoletno povprečje preseženo za 2 do 2,5 °C. Najbolj se je ogrelo v dnevih ob koncu meseca. Na Obali je bil letošnji maj najtoplejši doslej, drugod po državi se je maj 2018 po povprečni temperaturi uvrstil na drugo do četrto mesto. Ker se je večino meseca nad Slovenijo zadrževala labilna zračna masa, so bile nevihte pogoste, večkrat so bile nevihte tako močne, da so povzročile težave in škodo.

Letošnji junij so zaznamovale pogoste nevihte in neurja.

Bila sta le dva dneva, in sicer 19. in 20. junij, ko nikjer v Sloveniji ni bilo padavin. Junij je bil nadpovprečno topel; na veliki večini ozemlja je bil odklon od povprečne temperature primerjalnega tridesetletnega obdobja med 1 in 2 °C. Padavine so bile junija izrazito lokalnega značaja in razporejene precej naključno. Nadpovprečno sončno je bilo v Slovenski Istri, na Krasu, Notranjskem, v Vipavski dolini, na Goriškem in delu Notranjske.

Povprečna julijska temperatura je v pretežnem delu države presegla dolgoletno povprečje za 0,5 do 1,5 °C. Zadnje dni meseca se je začel prvi vročinski val poletja 2018. Julija se je večji del mesca nadaljeval tip vremena s pogostimi krajevnimi nevihtami, zato so bile padavine krajevno in časovno razporejene zelo neenakomerno. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je padavin primanjkovalo na Obali, delu Notranjske in Kočevskem, Goriškem in Trnovski planoti ter v razmeroma širokem pasu na severu Slovenije Avgust je bil v pretežnem delu države 2 do 2,5 °C toplejši kot v dolgoletnem povprečju, le na nekaj manjših območjih na zahodu in severovzhodu je bil presežek nekoliko večji. Vročih dni je bilo nadpovprečno veliko, razen po nižinah Primorske jih

je bilo avgusta več kot v juniju in juliju skupaj. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je padavin v dobri polovici Slovenije primanjkovalo, najbolj na skrajnem severovzhodu države.

Septembra 2018 je bil povprečen temperaturni presežek za območje Slovenije 1,6 °C, v državnem povprečju je padlo le tri četrtine toliko padavin kot v povprečju obdobja 1981–2010, sončnega vremena pa je bilo za petino več kot običajno.

September 2018 je bil pravo nasprotje hladnega, sivega in deževnega septembra 2017. Bilo je občutno topleje od dolgoletnega povprečja. Večinoma je bilo od 10 do 30 % več sončnega vremena kot običajno. Padavine so bile porazdeljene neenakomerno, najmanj jih je bilo na Obali.

Oktober je bil v državnem povprečju 2,1 °C toplejši kot v povprečju obdobja 1981–2010 in bolj sončen kot običajno, v državnem povprečju kar za 20 %. Padavin je primanjkovalo, v državnem povprečju je padlo le 82 % povprečnih padavin v obdobju 1981–2010.

V državnem povprečju je bil november 2018 kar 2,2 °C toplejši od povprečja obdobja 1981–2010, padavine so dosegle le 78 % dolgoletnega povprečja in tudi sončnega vremena je v primerjavi z običajno osončenostjo primanjkovalo, saj je bilo sončnega vremena le 71 % toliko kot v povprečju obdobja 1981–2010.

Izstopale so vremenske razmere v dneh od 27. do 30. novembra. Neurja v obliki močnih nalivov in močnega vetra so v številnih občinah povzročila težave ali gmotno škodo.

Leto 2018 je bilo v KPSS za skoraj 2 °C toplejše kot v povprečju obdobja 1961–1990. V povprečju je bila temperatura na Leri v letu 2018 za skoraj stopinjo višja, kot leto poprej.

Na Leri je povprečna letna temperatura znašala 15,2 °C. Večina mesecev v letu 2018 je bila nadpovprečno toplih, z nižjimi temperaturami od povprečja sta izstopala februar s povprečno temperaturo 3,8°C ter najnižjo temperaturo 1.2.2018, ki je znašala -5,9°C ter marec s povprečno temperaturo 7°C ter najnižjo temperaturo 30.3.2018, ki je znašala -2,3°C. Januar je bil nadpovprečno topel, saj je bila povprečna temperatura v januarju 7,2°C z najnižjo temperaturo 8.1.2018, malo pod lediščem in je znašala -0,7°C. Najtoplejši dan je bil 4.8.2018 z izmerjeno najvišjo dnevno temperaturo na Leri 34,9°C. Popvprečna julijska temperatura na Leri je bila za natančno 2 stopinje višja od dolgoletnega julijskega povprečja.

Nadpovprečno topli so bili vsi meseci v letu, razen februarja, marca in decembra.

Vsota padavin je bila v letu 2018 pod dolgoletnim povprečjem. Na Leri je padlo 704,2 mm dežja. Največ padavin na območju Sečoveljskih solin je bilo februarja in marca in sicer več kot 80 mm.

Na Obali je bil še najmanj namočen december. Na Leri je decembra 2018 padlo le 25,4 mm dežja.

Trajanje sončnega obsevanja v letu 2018 je bilo krajše, kot leto prej. Letna vsota ur sončnega obsevanja na Leri za leto 2018 znaša 3.002,5 ur. Sonce je na Leri v juliju 2018 sijalo 356,5 ur, kar je 20 ur manj kot v letu 2017.

Prevladujoč veter na območju Sečoveljskih solin je jugo (SE), ki piha v nočnem času. Najbolj vetroven je bil marec.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018 | 91

JANUAR JANUARY

FEBRUAR FEBRUARY

MAREC MARCH

APRIL APRIL

MAJ MAY

JUNIJ JUNE

JULIJ JULY

AVGUST AUGUST

SEPTEMBER SEPTEMBER

OKTOBER OCTOBER

NOVEMBER NOVEMBER

DECEMBER DECEMBER

Vetrne rože po mesecih izdelane s pomočjo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2018.

92 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018

400

350

300

250

200

150

100

50

0 0

5

10 Povprečna smer

15

20

Povprečna hitrost

Tipična dnevna razporeditev vetrov izdelana s pomočjo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2018.

360 stopinjska vetrovna roža izdelana s pomočjo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2018.

25

Naravovarstveni monitoring Se훾oveljskih solin 2018 | 93

100% 23

90%

22 21 20

80%

19 18 70%

17 16 15

60%

14

%

13 12

50%

11 10 40%

9 8 7

30%

6 5

20%

4 3 2

10%

1 0

0% 0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100 110 120 130 140 150 160 170 180 190 200 210 220 230 240 250 260 270 280 290 300 310 320 330 340 350

Razporeditev smeri vetra po urah izdelana s pomo훾jo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2018.

Vetrovna ro탑a izdelana s pomo훾jo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2018.

94 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018

Vetrovna roža podnevi izdelana s pomočjo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2018.

Vetrovna roža ponoči izdelana s pomočjo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2018.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018 | 95

160 140 120

mm/m2

100 80 60 40 20 0

J

F

M

A

M

J

J

A

S

O

N

D

padavine povp.

62.4

38.6

41.3

73.5

61.3

86.9

47.9

55.3

140.7

113.6

120.6

75.8

padavine 2018

42

88

81.8

31.6

66

53

34

76.4

46

80

80

25.4

Količina padavin na Leri v letu 2018 v primerjavi z dolgoletnim povprečjem.

30 25

°C

20 15 10 5 0

J

F

M

A

M

J

J

A

S

O

N

D

temperature povp.

4.9

5.1

8.3

11.8

17.5

21.1

22.7

23

17.7

14.1

9.7

6

temperature 2018

7.2

3.8

7

16

20.3

22.8

24.7

25.6

20.9

16.7

11.9

5.6

Temperatura na Leri v letu 2018 v primerjavi z dolgoletnim povprečjem.

96 | Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin 2018

Zaposleni MOP-a na obisku v KPSS (Foto: I. Ĺ kornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018 | 97

MONITORING OBISKOVANJA Zavarovana območja veljajo za najpomembnejši inštrument varstva biotske raznovrstnosti. Cilj razglasitve in upravljanja zavarovanega območja je v ohranjanju narave in z njo povezanimi dobrinami in koristmi ter kulturnimi vrednotami.

Naši dolgoročni cilji upravljanja KPSS so usmerjeni k varovanju in trajnemu ohranjanju naravnih lepot in s tem biotske raznovrstnosti Sečoveljskih solin, čuvanju kulturne dediščine in značilnosti obmorske kulturne krajine Slovenske Istre.

UVOD Zavarovana območja veljajo za najpomembnejši inštrument varstva biotske raznovrstnosti. Cilj razglasitve in upravljanja zavarovanega območja je v ohranjanju narave in z njo povezanimi dobrinami in koristmi ter kulturnimi vrednotami.

Naši dolgoročni cilji upravljanja KPSS so usmerjeni k varovanju in trajnemu ohranjanju naravnih lepot in s tem biotske raznovrstnosti Sečoveljskih solin, čuvanju kulturne dediščine in značilnosti obmorske kulturne krajine Slovenske Istre.

Obiskovalcem nudimo doživljanje parka z usmerjanjem (informacijska središča in točke, informativne table, parkovne poti), vodenimi ogledi, delavnicami v naravi, ustvarjalnimi delavnicami in različnimi izobraževalnimi programi ter predavanji. Primerne oblike rekreacije so tiste, ki so podrejene temeljnim namenom krajinskega parka. V KPSS poteka tudi solinarski festival, ki v krajinski park privabi številne navdušence in ljubitelje solinarske tradicije ter kulinaričnih posebnosti.

Na osnovi določil Zakona o ohranjanju narave (ZON) se za obisk Krajinskega parka Sečoveljske soline zaračunava vstopnina. Z nakupom vstopnice so obiskovalci parka med obiskom v parku nezgodno zavarovani. Ob obisku parka je treba upoštevati pravila obnašanja v KPSS! KPSS si je mogoče ogledati individualno ali v skupini. Organiziranim skupinam (najmanj 15 oseb) omogočamo voden ogled, za katerega pa se je potrebno pravočasno naročiti s pomočjo spletnega obrazca in v katerem so objavljeni splošni pogoji ter opozorila.

Vodeni ogledi po parku so namenjeni obiskovalcem, ki poleg sprehoda po parku želijo o Krajinskem parku Sečoveljske soline in tradiciji solinarstva izvedeti nekaj več.

S programom za obiskovalce s posebnimi potrebami želimo Krajinski park Sečoveljske soline približati vsem obiskovalcem. Programe oblikujemo v sodelovanju s strokovnimi

98 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018

vodji različnih skupin. Za slepe in slabovidne je v centru za obiskovalce na razpolago taktilni model Sečoveljskih solin.

KPSS ima dva kopenska vhoda (Lera, Fontanigge), do obeh območij pa je možen dostop po morju s čolnom. Na območje Lere vstop s psom ni mogoč! Dostop do Muzeja solinarstva je po morju ali po makadamski cesti ob Dragonji na Fontaniggeah.

V Krajinski park Sečoveljske soline je v poletnem in zimskem času mogoče vstopiti uro po sončnem vzhodu, park pa je potrebno zapustiti uro pred sončnim zahodom. Obiskovalcem pa priporočamo pa, da čas obratovanja preverijo na recepciji parka.

Obiskovalci lahko pred prihodom v park na spletnem portalu KPSS preverijo dogajanje na spletni kameri in se seznanijo z osnovnimi vremenskimi podatki obeh vremenskih postaj.

V skladu s strategijo o ohranjanju biotske raznovrstnosti v Sloveniji lahko »turizem« predstavlja razvojno priložnost za območja z visoko naravno danostjo, vendar le pod pogojem, da ne povzroča zmanjšanja biotske raznovrstnosti, da zniža porabe neobnovljivih virov in sledi načelom trajnostnega obiskovanja, ki morajo vključevati ohranjanje pestrosti, značilnosti in lepot narave ter krajine. Trajnostno obiskovanje zavarovanega območja moramo razumeti kot priložnost in ne kot pritisk ali grožnjo.

METODE

Dobra tretjina (38,7 %) obiskovalcev se je odločila za voden ogled. 40,9 % je bilo domačih obiskovalcev, 59,1 % vodenih ogledov pa predstavljajo tujci, med katerimi je največ nemško (27,3 %) in angleško (22,1 %) govorečih obiskovalcev, sledijo jim obiskovalci iz Italije (6,3 %), dobra 2 odstotka (2,8 %) pa predstavljajo vodeni ogledi v francoskem jeziku, 0,4 % pa predstavljajo vodenja v drugih jezikih (ruščina, srbohrvaščina, madžarščina,...). Opaziti je porast francosko govorečih obiskovalcev.

Po strukturi obiskovalcev so na prvem mestu odrasli obiskovalci (59,8 %), na drugem so otroci in študenti (31,14 %), sledijo jim upokojenci (8,2 %) in osebe s posebnimi potrebami (0,4 %). Število obiskovalcev Krajinskega parka Sečoveljske soline se je v primerjavi z letom prej zmanjšalo za 2915 obiskovalcev, vendar je še vedno nad ocenjeno nosilnostjo okolja, ki znaša 50.000 obiskovalcev/leto.

V KPSS je bilo v letu 2019 prodanih 23 letnih kart, 200 letnih kart smo podelili udeležencem čistilne akcije. 1.877 je bilo družinskih vstopnin, 17.012 odraslih in 16.777 otroških, dijaških, študentskih in upokojenskih vstopnic, 2.984 obiskovalcev je vstopilo v KPSS brezplačno (CŠOD Burja, MIFF, spremljevalci skupin, vodniki ipd.).

Po kopnem je v park vstopilo skupaj 49.397 obiskovalcev, medtem ko je s plovilom v park priplulo 1.897 obiskovalcev.

Thalasso Spa Lepa Vida je obiskalo 6.270 obiskovalcev.

Na vhodu na Leri poteka sprotno preštevanje vseh obiskovalcev parka, tudi tistih, ki za vstop v park niso plačali vstopnine (izvzeti so zaposleni v KPSS, lastniki privezov, člani veslaškega kluba in poslovni partnerji podjetja).

Na Fontaniggeah je bil obisk v obdobju, ko je recepcija zaprta in Muzej solinarstva ne dela (1.11. do 31.3.) zabeležen s pomočjo fotografij iz lovske kamere, ki je postavljena na recepciji.

V letu 2018 je bilo opravljenih 155 ur monitoringa obiskovalcev.

REZULTATI V obdobju 2006–2018 je KPSS obiskalo 546.373 obiskovalcev.

2018 V letu 2018 je Krajinski park Sečoveljske soline obiskalo 51.294 obiskovalcev, kar je nekoliko manj kot v letu 2017.

24.708 (48,1 %) je bilo domačih gostov, medtem ko je bilo tujcev prvič več in sicer 26.244 (51,9 %). 47.250 je bilo obiskovalcev na Leri, medtem ko si je 4.044 obiskovalcev ogledalo Muzej solinarstva na Fontaniggeah. Lero je obiskalo več tujih gostov, Fontanigge pa več domačih. Z vstopnico iz Lere je kar 2516 obiskovalcev obiskalo tudi Fontanigge in Muzej solinarstva, medtem ko je z vstopnico iz Fontanigg na Lero prišlo le 448 obiskovalcev.

V KPSS smo z vodniki opravili kar 619 vodenih ogledov, ki se jih je udeležilo 19.892 obiskovalcev, 31.402 je bilo individualnih obiskovalcev.

Čedalje več je tudi vodenih ogledov na kolesih. Številne nemško govoreče skupine prihajajo na oglede v KPSS s tovrstnim prevoznim sredstvom (Foto: I. Škornik)

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018 | 99

60000

50000

Št. obiskovalcev

40000

30000

20000

10000

0 Obiskovalcev

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

31422

31378

37725

39778

35010

47430

45000

51000

38435

35518

48174

54209

51294

Število obiskovalcev po letih v obdobju 2006-2018.

9000 8000 7000 število ur

6000 5000 4000 3000 2000 1000 0 ŠTEVILO VSEH OBISKOVALCEV

JAN

FEB

MAR

APR

MAJ

JUN

JUL

AVG

SEP

OKT

NOV

DEC

898

1053

2023

4758

6151

8359

6558

6785

7631

4281

1592

1205

Število vseh obiskovalcev KPSS po mesecih v letu 2018.

6000

št. obiskovalcev

5000 4000 3000 2000 1000 0

JAN

FEB

MAR

APR

MAJ

JUN

JUL

AVG

SEP

OKT

NOV

DEC

ŠTEVILO DOMAČIH OBISKOVALCEV

635

596

1144

2481

3216

4781

2007

1978

3486

2192

1247

945

ŠTEVILO TUJIH OBISKOVALCEV

263

257

679

2277

2935

3578

4609

4807

4145

2089

345

260

Število domačih in tujih obiskovalcev KPSS po mesecih v letu 2018.

100 | Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin 2018

IzobraĹževanje NN o glivah v Podsredi (Foto: I. Ĺ kornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018 | 101

IZVAJANJE VARSTVENIH REŽIMOV KPSS je eden od državnih parkov, za katerega je predpisan obvezen naravovarstveni nadzor, zato smo v letu 2015 pričeli z izobraževanji in usposabljanji za naravovarstvene nadzornike. K usposabljanju sta pristopila 2 kandidata, zaposlena v KPSS, ki sta 22.2.2016 uspešno opravila izpit za naravovarstvenega nadzornika.

Istega dne je ministrica Ministrstva za okolje in prostor Irena Majcen obema izdala pooblastilo o usposobljenosti za naravovarstvenega nadzornika, 17.5.2016 pa je izdala še sklep o izdaji izkaznic naravovarstvenih nadzornikov (pod zap. št. 30. in 31.). S tem sta postala naravovarstvena nadzornika iz KPSS uradni osebi prekrškovnega organa, podjetje SOLINE Pridelava soli d.o.o., ki upravlja s KPSS, pa prekrškovni organ.

V letu 2018 smo na območju KPSS opravili 427 ur naravovarstvenega nadzora. 246 ur nadzora smo opravili v prvem varstvenem območju (Fontanigge), 137 ur v drugem varstvenem območju (Lera), 44 ur nadzora smo opravili na območju Jernejevega kanala.

Izrekli smo nekaj opozoril, izdali 10 plačilnih nalogov ter dve davčni izvršbi. Dve zadevi v Jernejevem kanalu smo predali ustrezni inšpekcijski službi. Največ kršitev je še vedno na NADZOR FONTANIGGE

NADZOR LERA

NADZOR JERNEJEV KANAL

34

34

26

25 21 18 15

14

15

JAN

18

17

23

19

14

10

9 6 2

23

21

3

FEB

10 5

2

3

1 MAR

APR

MAJ

5

3

JUN

Število ur nadzora v KPSS po mesecih v letu 2018.

2

1 JUL

AVG

2 SEP

1 OKT

8 3

NOV

4

DEC

10

102 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018

območju Fontanigg, saj se tam še vedno izvaja nedovoljen ribolov ponoči. Pogosti pa so tudi obiskovalci, ki radi sprehahajo svoje pse, le-ti pa večinoma niso na povodcih.

Od 1. novembra 2018 do 31.3.2019 velja na območju Fontanigge spremenjen režim vstopanja v park. V tem času je zaprt tudi Muzej solinarstva. Ker na recepciji v tem času ni receptorja (ni elektrike in ni ogrevanja), smo postavili dodatno električno fotovoltaično zapornico, ki se samodejno odpre, ko je park odprt za obiskovanje in samodejno zapre, ko se park za obiskovalce zapre. Park bo od 1.11.2018 do 31.3.2019 odprt za obiskovanje med 9.00 in 17.00 uro.

Vstopanje v park, ko ta ni odprt za obiskovanje in zadrževanje v parku ponoči ni dovoljeno, kršiteljem pa bomo izdali plačilni nalog.

Tudi na Leri bomo olajšali delo receptorjem s postavitvijo ograje (ta je bila postavljena konec 2018) in vstopne točke z vrtljivimi vrati in optičnim čitalcem.

Srečanje naravovarstvenih nadzornikov v Škocjanskih jamah (Foto: I. Škornik)

Predavanje o glivah (Foto: I. Škornik)

Fontanigge ponoči. Na fotografiji so prebežniki (Foto: I. Škornik)

Inšpekcijski nadzor nad plovili v kanalu Sv. Jerneja (Foto: nadzorna kamera)

Tako veliko plovilo ne sodi v Jernejev kanal (Foto: nadzorna kamera)

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018 | 103

OSTALO V SLIKI IN BESEDI

Odprtje razstave Sečoveljske soline: 25 let v Ramsarski družini, 2.2.2018 (Foto: I. Škornik)

Robert Turk in Klavdij Godnič ob odprtju razstave, 2.2.2018 (Foto: I. Škornik)

Strokovno srečanje “Workshop at Zero emission Umwelt-Campus Birkenfeld (UCB)”, ki ga je organiziral MOP, 13.2.2018 (Foto: I. Škornik).

Delavnica na prostem, Sečovlje 21.2.2018 (Foto: I. Škornik).

Čedalje več plovil je na suhem v Sečovljah, 21.2.2018 (Foto: I. Škornik).

Ponovno poškodovana tipkovnica infomata v MMC, 22.2.2018 Škornik).

(Foto: I.

104 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018

Zgodnja najdba samčka močvirske sklednice na gramozni cesti na Fontaniggeah, 12.3.2018 (Foto: I. Škornik).

Samec močvirske sklednice ulovljen zgodaj spomladi, 12.3.2018 (Foto: I. Škornik).

Kemični WC na vhodu na Fontaniggeah je že precej visel, zato smo ponovno zabetonirali osnovno ploščo, 20.3.2018 (Foto: I. Škornik).

Postavljene skale označujejo traso vodovoda pod njimi, 22.3.2018 (Foto: I. Škornik).

Odstranjena vegetacije ob ureditvi gramozne poti, 22.3.2018 (Foto: I. Škornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018 | 105

Čistilna akcija v KPSS, 24.3.2019 (Foto: I. Škornik).

Razdeljevanje tople malice na čistilni akciji v KPSS ..., 24.3.2019 (Foto: I. Škornik).

...., ki smo jo sami skuhali (Foto: I. Škornik).

Ropotija za MMC-jem, 24.3.2018 (Foto: I. Škornik).

Zemeljski udor na nasipu med kanaloma Curto in Pichetto, 26.3.2018 (Foto: I. Škornik).

Začasna ureditev parkirišča na Leri, 26.3.2018 (Foto: I. Škornik).

106 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018

Postavljene so bile table, ki označujejo parkirišča za avtobuse in osebna vozila, 26.3.2018 (Foto: I. Škornik).

Elekrtrično vozilo Zoe smo polepili s prepoznavno parkovno veduto skupine malih belih čapelj, 10.4.2018 (Foto: I. Škornik).

Sledovi težkih tovornjakov, ki so vozili skalomet za dokončanje del na levi brežini kanala Grande, 18.4.2018 (Foto: I. Škornik).

Gosenično gnezdo hromega volnoritca na nasipu ob Dragonji, 18.4.2018 (Foto: I. Škornik).

Nov sladoled Ljubljanskih mlekarn s slano karamelo in našim logotipom, 19.4.2018 (Foto: I. Škornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018 | 107

Močvirska sklednica je prečkala gramozno pot na Fontaniggeah, zato je moral vlak z obiskovalci ustaviti, 19.4.2018 (Foto: I. Škornik).

Nov pomol v kanalu Sv. Jerneja, 20.4.2018 (Foto: I. Škornik).

Nov pomol od blizu, 20.4.2018 (Foto: I. Škornik).

Gramozno parkirišče nasproti nekdanjega gostišča Žekar je čedalje bolj parkirišče za avtodome, 22.4.2018 (Foto: I. Škornik).

Po novem priklop na električno omrežje najemnikom plovil ni več dovoljen, 25.4.2018 (Foto: I. Škornik).

Utrjena brežina in zid ob Marsičevi galeriji, 25.4.2018 (Foto: I. Škornik).

108 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018

Skalomet ob novi brežini kanala Grande, 25.4.2018 (Foto: I. Škornik).

V tem času bi moralo biti območje za zgoščevanje morske vode v celoti že zalito, 3.5.2015 (Foto: I. Škornik).

Obeležitev svetovnega dne selitve ptic, 12.5.2018 (Foto: I. Škornik).

Na polnilni postaji v Portorožu, 7.5.2018 (Foto: I. Škornik).

Sledovi delovne nesreče, ko je po brežini Dragonje v vodo zdrsnil traktor zunanjega izvajalca gradbenih del, 16.5.2018 (Foto: I. Škornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018 | 109

Kot vsako leto, smo tudi letos nudili strokovno pomoč pri monitoringu gnezdilk v NRŠZ, 21.5.2018 (Foto: I. Škornik).

Pomoli in pomolčki v Jernejevem kanalu rastejo, kot gobe po dežju, 16.5.2018 (Foto: I. Škornik).

Delovno plovilo podjetnika s Krasa sidrano v laguni Jernejevega kanala, 25.5.2018 (Foto: I. Škornik).

Zanimiva najdba jadranske smrdljive kukavice (Himantoglossum adriaticum) v KPSS, 23.5.2018 (Foto: I. Škornik).

110 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018

Borut Mozetič, strokovni vodja NRŠZ s sinom pomagata pri monitoringu v KPSS, 26.5.2015 (Foto: I. Škornik).

Postavitev lovnih vrš. Začetek petmesečnega raziskovalnega maratona močvirske sklednice v KPSS, 28.5.2018 (Foto: I. Škornik).

Sledovi plenjenja lisice na suhih solinskih tleh nasipa, 30.05.2018 (Foto: I. Škornik).

Predstavitev na LIFE delavnici, Brdo pri Kranju, 31.5.2018 (Foto: I. Škornik).

Najmanjša ulovljena močvirska sklednica je tehtala le nekaj gramov, 13.6.2018 (Foto: I. Škornik).

Priprava betonske plošče bodočega parkirišča in polnilnice za električna vozila, 14.6.2018 (Foto: I. Škornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018 | 111

Končna ureditev leve brežine kanala Grande pred zaraščanjem, 15.6.2018 (Foto: I. Škornik).

Obnovljena lopa obročkovalske postaje, ki je bila zaradi prevoza skalometa delno odstranjena, 18.6.2018 (Foto: I. Škornik).

Odvzem prostosti prebežnikom na Leri, 23.6.2018 (Foto: I. Škornik).

Rumenovratka ulovljena v kanalu Drnica, 28.6.2018 (Foto: I. Škornik).

Poškodovana jajca navadne čigre, 30.6.2018 (Foto: I. Škornik).

Postavitev nove zapornice na vhodu v Fontanigge, 2.7.2018 (Foto: I. Škornik).

112 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018

Izvedba talne signalizacije na novem parkirišču za polnjenje električnih vozil, 5.7.2018 (Foto: I. Škornik).

Službena vozila na polnjenju, 5.7.2018 (Foto: I. Škornik).

Lisica z nutrijo v gobcu na Rudniku, 11.7.2018 (Foto: I. Škornik).

Izplenjeno gnezdo močvirske sklednice na Rudniku, 11.7.2018 (Foto: I. Škornik).

Gnezdilni rov, v katerem je par čebelarjev (Merops apiaster) uspešno odgnezdil, 17.7.2018 (Foto: I. Škornik).

Poškodovana tabla na Parenzani, 17.7.2018 (Foto: I. Škornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018 | 113

9.8.2018, se je ekipi pri raziskovanju močvirske sklednice priključila Tina Kocjančič iz NRŠZ (Foto: I. Škornik).

Puljenje tujerodnih rastlinskih vrst, 2.8.2018 (Foto: I. Škornik).

Smeti na brežini Jernejevega kanala smo odstranili, 7.8.2018 (Foto: I. Škornik).

Kultura umivanja blatnega obivala v WC-ju recepcije na Leri, 2.8.2018 (Foto: I. Škornik).

114 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018

Sezona soli, 13.8.2018 (Foto: I. Škornik).

Vzpostavitev nedelujoče web kamere na Leri, 20.8.2018 (Foto: I. Škornik).

Nove klopi na Fontaniggeah, 5.9.2018 (Foto: I. Škornik).

Nove table na kolesarnici na Fontaniggeah, 19.9.2018 (Foto: I. Škornik).

10.9.2018 so bile postavljen nove klopi z mizama na recepciji Fontanigge (Foto: I. Škornik).

Ines na solinah..., 21.9.2018 (Foto: I. Škornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018 | 115

Na ogledu potopljenih plovil v kanalu Sv. Jerneja, 9.10.2018 (Foto: I. Škornik).

Močno razraščena luskasta nebina ob poti na Fontaniggeah, 5.10.2018 (Foto: I. Škornik).

Izobraževanje NN v Škocjanskih jamah, 10.10.2018 (Foto: I. Škornik).

Postavitev novih smetnjakov za ločevanje odpadkov na Fontaniggeah, 16.10.2018, (Foto: I. Škornik).

Najdba obsežnega rastišča tujerodnega verlotovega pelina na gramoznem nasutju ob Colomberi (Artemisia verlotiorum), 16.10.2018 (Foto: I. Škornik).

Izobraževanje za NN na gradu v Podsredi, 17.10.2018 (Foto: I. Škornik).

116 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018

Geodetska ekipa pri vzorčevanju blata na Leri, 19.10.2018 (Foto: I. Škornik).

Pričetek čiščenja desne brežine reke Dragonje, 26.10.2018 (Foto: I. Škornik).

Hromi volnoritec, ki se je slučajno ujel v zaprto mrežo za lovljenje ptic, 26.10.2018 (Foto: I. Škornik).

Neodgovornost nekaterih zaposlenih. Poškodovana stenska polnilna postaja, 26.10.2018 (Foto: I. Škornik).

Močan veter je odpihnil zabojnik v vodo, 30.10.2018(Foto: I. Škornik).

Udrtina na gramoznem solinarskem trgu je lahko za poškodbe obiskovalcev nevarna, 1.11.2018 (Foto: I. Škornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018 | 117

Čiščenje desne brežine Dragonje ... ,2.11.2018(Foto: I. Škornik).

... gre proti koncu (Foto: I. Škornik).

Mesto postavitve nove zapornica na vhodu v Fontanigge ,6.11.2018 (Foto: I. Škornik).

Nova zapornica se napaja preko fotovoltaičnega sistema (Foto: I. Škornik).

Vandalizem nad braico, 7.11.2018 (Foto: I. Škornik).

Visoko plimovanje z Jugom v začetku novembra je povzročilo prelivanje vode iz Dragonje v soline, 8.11.2018 (Foto: I. Škornik).

118 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018

Ostanki prelivanja morske vode v soline na izlivu reke Dragonje, 8.11.2018 (Foto: I. Škornik).

Pasje dlake v zabojniku za papir, 15.11.2018 (Foto: I. Škornik).

Dotrajan pristajalni pomol na Fontaniggeah bo potrebno nadomestiti z novim, 16.11.2018 (Foto: I. Škornik).

Potopljeni motorni čoln, 19.11.2018. Lastnika smo obvestili (Foto: I. Škornik).

28.11.2018 so delavci podjetja Palisada pričeli s postavljanjem ograje na vhodu v KPSS na Leri (Foto: I. Škornik).

Poplavljeno dvorišče pred upravo, 9.12.2018 (Foto: I. Škornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018 | 119

Nov pitnik s sončno uro pred Casermo na Leri, 19.11.2018 (Foto: I. Škornik).

Puščanje strehe v MMC na maketo, 25.11.2018 (Foto: I. Škornik).

Posledica deževja na maketi (Foto: I. Škornik).

10.12.2018 je nekdo takole zapustil ostanke dveh osebnih vozil na parkirišču nasproti nekdanjega gostišča Žekar. Občinsko redarstvo je po naši prijavi vozili in smeti odstranilo (Foto: I. Škornik).

120 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018

Ob odprtju fotografske razstave in predstavitvi koledarja v NRŠZ, 11.12.2018 (Foto: I. Škornik).

14.12.2018 so delavci podjetja Palisada zaključili z deli na novi ograji. V naslednjem letu bo postavljen tudi nov vhod z zaporničnim sistemom na črtno kodo (Foto: I. Škornik).

Neuspeli poskus preselitve moškatmne bleščavke iz KPSS v Sečovlje, saj se je naslednji dan vrnila na recepcijo na Leri, 15.12.2018 (Foto: I. Škornik).

Ponovno popravilo dilatacije na novem mostu v KPSS, 18.12.2018 (Foto: I. Škornik).

18.12.2018 smo izvedli kartirni popis morskega metličja v Jernejevem kanalu, ki bo pripomogel pri previdni odstranitvi plovil, da ne pride do poškodovanja rastišča metličja (Foto: I. Škornik).

Končni izgled očiščenih brežin reke Dragonje na Fontaniggeah, 19.12.2018 (Foto: I. Škornik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018 | 121

Strokovna ekskurzija uslužbencev MOP-a v KPSS, 21.12.2018 ... (Foto: I. Škornik).

... in pogostitev zanje z ministrom na čelu (Foto: I. Škornik).

122 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018

Literatura Arnold N., Ovenden D. 2004. Reptiles and amphibians ob Britain and Europe. London, Collins: 288 str.

Ausden M. 2010. Habitat Management for Conservation: a habdbook of techniques. New York, Oxford University Press: 411 str.

Ayaz D., Çiçek K. 2011. Data on the population structure of the european Pond Turtle, Emys orbicularis (Linnaeus, 1758) in Lake Sülüklü (western Anatolia, Turkey). Herpetozia, 24, 1/2: 33-41 Ayaz D., Fritz U., Tok C. V., Mermer A., Tosunoğlu M., Afsar M., Çiçek K.2007: Population estimate and body size of european Pond Turtle (Emys orbicularis) from Pazarağaç (Afyonkarahisar / Turkey). Biologia, 62, 2: 225-227 Bakiev A. 2004. The distribution of Emys orbicularis in the Middle Volga river region, Russia. Biologia. Bratislava, 59, 14: 9-11 Blomberg S., Shine R. 2006. Reptiles. V: Ecological Census Techniques. 2nd edition. Sutherland.W. J. (ur.). Cambridge, Cambridge University Press: 297-306 Brower J. E., Zar J. H., Von Ende, J. E. 1997. Field and Laboratory Methods for General Ecology. Fourth Edition. Boston, WCB/ McGraw-Hill: 256 str.

Cadi A., Joly P. 2004. Impact of the introduction of the red-eared slider (Trachemys scripta elegans) on survival rates of the European pond turtle (Emys orbicularis). Biodiversity and Conservation 13: 2511–2518, Cadi A., Nemoz M., Thienpont S., Joly P. 2008. Annual home range and movement in freshwater turtles: management of the endangered European pond turtle (Emys orbicularis). Revista Española de Herpetología, 22, 71-86 Cafuta V. 2001. Predstavitev živali z naslovnice. Temporaria, 6/1: 3-10 Castanet J. 1988. Les méthodes d’estimation de l’âge chez les chéloniens. Mésogée, 48: 21-28 Cheylan M. 1998. Evolution of the distribution of the European pond turtle in the French Mediterranean area since the post-glacial. V: Proceedings of the Emys symposium, October 4-6 1996. Fritz U., Joger U., Podloucky R., Servan, J. (ur.).

Dresden, Mertensiella, Rheinbach: 47–65 Cordero Rivera A., Fernández Ayres C., 2004. A management plan for the European pond turtle (Emys orbicularis) populations of the Louro river basin (Northwest Spain). Biologia, 59, 14: 161-171 Cowx I.G. in Harvey J.P., 2003. Monitoring the Bullhead, Cottus gobio. Conserving Natura 2000 Rivers Monitoring Series No.4. English Nature, Peterborough Dinçer A., Uwe F., Atatür M.K. 2007. Morphological comparison of Emys orbicularis (LINNAEUS, 1758) from European Turkey and eastern Bulgaria. Herpetozoa, 20, 1/2: 11-20 Direktiva sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst Drobenkov S. M. 1999. Characteristic festures of the pond turtle (Emys orbicularis) ecology and morphology in the north of the range area. V: Abstracts, 2nd International Symposium on Emys orbicularis. Le Blanc, 25 – 27 June 1999: 10 str.

Dupré A., Devaux B., Bonin A. 2007. Turtles of the world. London, A. & C. Black: 359 str.

Ferjančič K. 2013. Močvirska sklednica (Emys orbicularis (Linnaeus, 1785)) v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Diplomsko delo. Nova Gorica, Fakulteta za znanosti o okolju: 73 str.

Ficetola G. F., Padoa-Schioppa E., Monti A., Massa R., De Bernardi F., Bottoni L. 2004. The importance of aquatic and terrestrial habitat for the European pond turtle (Emys orbicularis): implications for conservation planning and management.

Canadian Journal of Zoology, 82, 11: 1704-1712 Fischer M. A., W. Adler & K. Oswald, 2008: Exkursionsflora von Osterreich, Liechtenstein und Siidtirol. Land Oberosterreich, Biologiezentrum der 00 Landesmuseen, Linz. 1391 pp.

Fritz U. 2001. Emys orbicularis (Linnaeus, 1758) – Europäische Sumpfschildkröte.V: Handbuch der Reptilien und amphibien europas. Vol. 3/iiia, Schildkröten (Testudines) I (Bataguridae, Emydidae, Testudinidae). Fritz U., Andreu A. C. (ur.).

Wiebelsheim: Aula-Verlag: 343-515 Fritz U. 2003. Die Europäische Sumpfschildkröte. Laurenti-Verlag, Bielefeld: 224 str.

Frtz U., Fatizzo T., Guicking D., Tripepi S., Pennisi M. G., Lenk P., Joger U., Wink M. 2004. Zoologica Scripta, 34, 4: 351-371 Furlan I., 1998. Žival meseca septembra. Evropska močvirska sklednica. Proteus, 60, 1: 38-40 Gariboldi A., Zuffi, M. A. L. 1994. Notes on the population reinforcement project for Emys orbicularis (Linnaeus, 1758) in a natural park of northwestern Italy. Herpetozoa, 7: 83–89 Geister, I., 1995: Ornitološki atlas Slovenije. DZS. Ljubljana.

Gomboc S., Torkar G. 2011. Biodiverziteta metuljev (Lepidoptera), kobilic (Orthoptera), dvoživk (Amphibia) in plazilcev (Reptilia) Krajinskega parka Sečoveljske soline : rezultati proučevanj v l. 2010. Ljubljana: EGEA, Zavod za naravo IUCN, 2018. https://www.iucnredlist.org/ (10.4.2018) Jabłoński A., Jabłońska S. 1998. Egg-laying in the European pond turtle, Emys orbicularis (L.), in Łęczyńsko-Włodawskie Lake District (East Poland). V: Proceedings of the EMYS symposium Dresden 96. Mertensiella 10. Fritz U., Joger U., Podlucky R., Servan J., Buskirk J.R. (ur.). Rheinbah, DGHT: 141-146 Koper N., Brooks R. J. 2011. Population-size estimators and unequal catchability in painted turtles. Canadian Journal of Zoology, 76, 3: 458-465

Kotenko T. I. 2000. The European pond turtle (Emys orbicularis) in the Steppe Zone of the Ukraine. Kataloge des OÖ. Landesmuseums, 149: 87-106 Kotenko T. I. 2004. Distribution, habitat, abundance and problems of conservation of the European pond turtle (Emys orbicularis) in the Crimea (Ukraine): first results– biologia. Bratislava; 59, 14: 33-46 KPSS, 2018. Krajinski park Sečoveljske soline. http://www.kpss.si/ (10.5.2018) Krebs C. J. 1999. Ecological Methodology. 2. edition. New York, California Addison Wesley: 620 str.

Križan B. 1988. Soline, pokrajinski element slovenske Istre. V: Sečoveljske soline včeraj – danes – jutri; Le saline di sicciole ierioggi-domani. Žagar Z. (ur.). Piran, Tiskarna Jože Moškrič: 4-7 Krofel M., Cafuta V., Planinc G., Sopotnik M., Šalamun A., Tome S., Vamberger M., Žagar, A. 2009. Razširjenost plazilcev v Sloveniji: pregled podatkov, zbranih do leta 2009. Natura Sloveniae, 11, 2: 61-99 Kwet A. 2009. New Holland European reptile and rmphibian guide. London, New Holland: 252 str.

Lebboroni M., Chelazzi G. 1991. Activity patterns of Emys orbicularis L. (Chelonia Emydidae) in central Italy. Ethology, Ecology & Evolution 3: 257-263 Maguran, A., E., 2008: Measuring Biological Diversity. Blackwell Publishing.

Mazzotti S. 1995. Population structure of Emys orbicularis in the bardello (Po delta, Northern Italy). Amphibia-Reptilia, 16: 77-85 Meeske M. 2006. Die Europäische Sumpfschildkröte am Nördlichen Rand ihrer Verbreitung in Litauen. Supplement der Zeitschrift für Feldherpetologie 11, Laurenti Verlag: 160 str.

Meeske A-C. M., Muhlenberg, M. 2004. Space use strategies by a northern population of the European pond turtle, Emys orbicularis. Biologia 59: 95-101 Mitrus S. 2000. Protection of the european pond turtle Emys orbicularis (L.) in Poland. V: Gefährdung und schutz von Emys orbicularis (L.) in Deutschland. Hödl W., Rössler M. (ur.). Linz, Die europäische sumpfschildkröte 119–126 Mitrus S. 2010. Is the European pond turtle Emys orbicularis strictly aquatic? Habitats where the turtle lives in central Europe.

Acta Herpetologica, 5, 1: 31-35 Mitrus, S., Zemanek, M. 2000. Distribution and biology of Emys orbicularis (L.) in Poland. V: Die Europäische Sumpfschildkröte.

Hödl W., Rössler M. (ur.). Linz, Landesmuseum: 107-118 Mršić N. 1992. Rdeči seznam ogroženih plazilcev (Reptilia) v Sloveniji (The Red List of Endangered Reptilia in Slovenia. Varstvo narave 17: 41-44 Mosimann D., Cadi A. 2004. On the occurrence and viability of the european Pond Turtle (Emys orbicularis) in the Moulin-de-vert (Geneva, Switzerland): 50 years after first introduction. Biologia, 59, 14: 109–112 Ogrin, D., 1995: Podnebje Slovenske Istre. Knjižnica Annales 11, Koper, 381 str.

Pedall I., Fritz U., Stuckas H., Valdeón A., Wink M. 2010. Gene flow across secondary contact zones of the Emys orbicularis complex in the Western Mediterranean and evidence for extinction and re-introduction of pond turtles on Corsica and Sardinia (Testudines: Emydidae). Journal of Zoological Systematics and Evolutionary Research, 49, 1: 44–57 Pielou, E.C. 1984: The interpretation of Ecological Data, Wiley, New York. BioDiversity 1997. NHM & SAMS. Pfajfar, L., Arh, F., 1998: Statistika 1, Zapiski predavanj. EF Ljubljana.

Poboljšaj K., Vamberger M., Žagar A., Govedič M., Cipot M., Lešnik A., 2008: Inventarizacija plazilcev (Reptilia) in njihovih habitatov s posebnim ozirom na močvirski sklednici (Emys orbicularis) na vplivnem območju HE Brežice in HE Mokrice. V Govedič M., Lešnik A., Kotarac M., 2008. Pregled živalskih in rastlinskih vrst, njihovih habitatov, in kartiranje habitatnih tipov s posebnim ozirom na evropsko pomembne vrste, ekološko pomembna območja, posebna varstvena območja, zavarovana območja in naravne vrednote na vplivnem območju predvidenih HE Brežice in HE Mokrice. Miklavž na dravskem polju, Center za kartografijo favne in flore: 540-607 Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Ur.l. RS, št. 82/02 in 42/10 Plut, D., 2006: Zavarovana območja in turistični napredek Slovenije, Turizem v zavarovanih območjih, Turistična zveza Slovenije, Ljubljana, str. 9-16. 49.

Repolusk, P. , 1996: Koprsko Primorje. V: Regionalno geografska monografija Slovenije, Knj. 4. Submediteranski svet. Ljubljana.

Geografski inštitut ZRC SAZU: 16-35.

Robič, D., 2000: Različno razumevanje in pomen biodiverzitete v ekologiji, posebno v fitocenologiji. Zbornik gozdarstva in lesarstva 63: 47-93.

Snow, D. W., Perrins, C. M., 1998: The Birds of the Western Palearctic. Oxford, New York, Oxford University Press, 1694 str.

Schnabel, Z. E. 1938. The estimation of total fish populations of a lake. The American Mathematical Monthly, 45: 348-352 Schneeweiss N., Fritz U. 2000. Situation. V: Gefährdung und schutz von Emys orbicularis (L.) in Deutschland. Hödl W., Rössler M. (ur.). Linz, Die europäische sumpfschildkröte: 133–144 Schneeweiss N., Jablonsky A. 2000. The reproduction of Emys orbicularis in relation to climatic factors in Northeast Germany and Eastern Poland. V: Proceedings of the 2nd International Symposium on Emys orbicularis, Chelonii 2. 83–85 Segurado P. in Figueiredo D. 2007. Coexistence of two freshwater turtle species along a Mediterranean stream: The role of spatial and temporal heterogeneity. Acta Oecologica, 32, 2: 134-144 Southerland W. J. 2000. The Conservation Handbook – Research, Management and Policy. London, Blackwell Science: 278 str.

Standfuss , B., Lipovšek, G., Fritz, U. Vamberger, M. 2016. Threat or fiction: is the pond slider (Trachemys scripta) really invasive in Central Europe? A case study from Slovenia. Conservation Genetics, 17: 557 – 563 Stubbs D., Hailey A., Pulford E., Tylor W. 1984. Population ecology of European tortoises: review of field techniques. Amphib-

-Rept 5: 57-68 Široký P., Stuchlík S., Frizt U., Moravec J. (2009). Basic morphological data of native Czech Emys orbicularis revealed by subfossil finds. Section Zoology, 64, 4: 795-797 Škornik I. 2008. Spoznajmo soline. 1.izdaja. Ljubljana, Tiskarna Schwarz print d.o.o.: str. 82-85 in str. 127. Škornik, I., 2008: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2006-2007. Seča, SOLINE d.o.o. Škornik, I., 2009: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 1983-2009. Seča, SOLINE d.o.o. Škornik, I., 2011: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2010-2011. Seča, SOLINE d.o.o. Škornik, I., 2012: Favnistični in ekološki pregled ptic Sečoveljskih solin - Faunistic and Ecological Survey of Birds in the Sečovlje Salina. SOLINE Pridelava soli d.o.o.. Seča. Škornik, I., 2013: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2012. Seča, SOLINE d.o.o. Škornik, I., 2013: A contribution to the knowledge of climate change impacts on biodiversity and visitation in Sečovlje Salina Nature Park. In Vranješ, M., Škornik, I., Santi, S., & Costa, M. (Eds.). (2013). Climate change and management of protected areas: Studies on biodiversity, visitor flows and energy efficiency (pp. 59–81). Portorož, Slovenia: SOLINE Pridelava soli. Škornik, I., 2015: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2013-2014. Seča, SOLINE d.o.o. Škornik, I., 2016: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015. Seča, SOLINE d.o.o. Škornik, I., 2017: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016. Strokovno poročilo. Seča, SOLINE Pridelava soli d.o.o. Škornik, I., 2018: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017. Strokovno poročilo. Seča, SOLINE Pridelava soli d.o.o. Škornik I. 2018. Krajinski park Sečoveljske soline (osebni vir 15.6.2018) Tome D. 2006. Ekologija. Ljubljana, Tehniška Založba Slovenije: 344 str.

Tome, S. (1996). Pregled razširjenosti plazilcev v Sloveniji. Annales, 3, 6: 217-228 Tome, S. (2003). Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000: močvirska sklednica Emys orbicularis (Linnaeus, 1758). Ljubljana: 11 str.

Torkar G. 2012. Načrt izvajanja monitoringa močvirske sklednice v Sečoveljskih solinah. Ljubljana, EGEA, Zavod za naravo: 8 str.

Torkar G., Ferjančič K., Gomboc S. 2013. Močvirska sklednica (Emys orbicularis (Linnaeus, 1758)) v Krajinskem parku Sečoveljske soline, rezultati raziskave v letu 2013. Ljubljana, EGEA, Zavod za naravo: 27 str.

Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Priloga 1. Uradni list RS, št. 46/2004 Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Priloga 2. Uradni list RS, št. 46/2004 Vamberger M. 2008. Pojavljanje močvirske sklednice (Emys orbicularis) v ribnikih Drage pri Igu. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo: 105 str.

Vamberger M. 2009. European pond turtle (Emys orbicularis) in Slovenia. In: Rogner M. (Ed.), European pond turtle (Emys orbicularis). Edition Chimaira 4, Frankfurt am Main Vamberger M., Kos I. 2011. First observations on some aspects on the natural history of European pond turtles Emys orbicularis in Slovenia. Bologia, 66, 1: 170-174 Vamberger M., Stuckas H., Sacco F., D'Angelo S., Arculeo M., Cheylan M., Corti C., Valvo M., Marrone F.m Wink M., Fritz U. 2015.

Differences in gene flow in a twofold secondary contact zone of pond turtles in southern Italy (Testudines: Emydidae: Emys orbicularis galloitalica, E. o. hellenica, E. trinacris). Zoologica Scripta, 44, 3: 1-17 Vambereg M., Lipovšek G., Šalamun A., Cipot M., Fritz U., Govedič M. 2017. Distribution and population size of the European pond turtle Emys orbicularis in Ljubljansko barje, Slovenia. Vertebrate Zoology, 67, 2: 223-229 Vrezec A., Polak S., Kapla A., Pirnat A., Šalamun A. 2006. Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst hroščev. Ljubljana, Nacionalni inštitut za biologijo: 40 str.

Zufi M. A. L., Gariboldi A. 1995. Geographical patterns of Italian Emys orbicularis: a biometrical analysis. 7th O.G.M. of Societas Europaea Herpetologica, September 15-19. V: Scientia herpetologica. Llorente G. A., Montori A., Santos X., Carretero M. A. (ur.). Barcelona: 120-123

CITIRANJE: Referenca dela Škornik, I. (2019). Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018: Strokovno poročilo. Seča: SOLINE Pridelava soli.