Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2021

Avtor: Iztok Škornik, NARAVOVARSTVENI

Fotografije: Iztok Škornik, Dare Fekonja, Maja Makovec, Barbara Morgan, Kim Ferjančič, Al Božič, Nevija Božič, Iztok Zupan, Giovanna Mitri, Kristina Gorišek

Oblikovanje: Iztok Škornik

Izdajatelj: SOLINE Pridelava soli d.o.o. Tisk in vezava: SOLINE Pridelava soli d.o.o. 20 izvodov Seča, 2022 Letno Publikacijaporočilo“Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin” je letno poročilo ali poročilo za obdobje dveh let, ki ga pripravi strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring KPSS in povzema rezultate opravljenih dejavnosti in dogodkov v preteklem letu ali obdobju.

17 Vrstna pestrost

17 Vrste, ki na obravnavanem območju gnezdijo Vrste, ki na obravnavanem območju letujejo ali se pojavljajo v pognezditvenem času

18 Vrste, ki na obravnavanem območju pojavljajo na preletu Vrste, ki na obravnavanem območju prezimujejo ali se pojavljajo v zimskem času Redke vste Vrste letu 2021

Uvodnik

20 let Krajinskega parka Sečoveljske soline

Leto 2021 je prineslo obletnice petih naravnih parkov Slovenije. 20. aprila je minilo dvajset let, odkar je Vlada Republike Slovenije določila območje Krajinskega parka Sečoveljske soline, prvega upravljanega krajinskega parka ob slovenski obali.

Krajinski park Sečoveljske soline (KPSS) je bil v mnogočem prvi med zavarovanimi območji narave v Sloveniji: bil je prvi krajinski park, ustanovljen na podlagi Zakona o ohranjanju narave. Kot zavarovano območje ga je z uredbo določila Vlada Republike Slovenije, ki je pričela veljati 21. aprila 2001 (pred tem je bilo to območje zavarovano z odlokom občine Piran). Prvič v Republiki Sloveniji je bilo takrat z uredbo določeno, da se upravljanje izvaja na podlagi koncesije. Krajinski park Sečoveljske soline je tako postal tudi prvi upravljani krajinski park ob slovenski obali (sedaj sta taka tudi Krajinski park Strunjan in Krajinski park Debeli rtič). So mednarodno pomembno območje: kot prvo v Sloveniji je bilo uvrščeno na Seznam mokrišč mednarodnega pomena in je del evropskega omrežja Natura 2000. To je tudi prvi krajinski park v Sloveniji, ki je vodil projekt LIFE.

S površino približno 700 ha leži Krajinski park Sečoveljske soline na skrajnem jugozahodnem delu Slovenije, v južnem delu občine Piran, tik ob meji z Republiko Hrvaško. Sečoveljske soline so najbolj znane po pticah, saj je bilo doslej opaženih že več kot 300 različnih vrst. Soline so namreč veliko vodno telo, ki ga ptice ob selitvi uporabljajo kot prehranjevališče, prenočišče ali prezimovališče. Nekatere med njimi na solinah tudi gnezdijo. Tu so tudi značilna bivališča rastlinskih in živalskih vrst omejena na različno slana solna polja, solinske kanale in nasipe.

Sečoveljske soline so nastale na naplavinah reke Dragonje in so delo človeških rok. Na severnem delu parka, imenovanem Lera, sol pride lujejo v skladu s srednjeveško tradicijo. Fontanigge so južni del parka, segajo do reke Dragonje. Pridelavo soli so tu v 60. letih prejšnjega stoletja opustili. Danes se na tem območju prepletajo trije temeljni vidiki rabe prostora: naravovarstveni, kulturni in gospodarski, s tremi gospodarskimi dejavnostmi: solinarstvom, obiskovanjem, rekreacijo ter z drugimi dopolnilnimi dejavnostmi.

Upravljavec parka je podjetje SOLINE Pridelava soli, d. o. o., ki varuje in trajno ohranja naravno in kulturno dediščino na območju kra jinskega parka ter prideluje sol na tradicionalen način. Ekipa parka izvaja ukrepe za zagotavljanje ugodnega stanja redkih ali ogroženih živalskih in rastlinskih vrst ter njihovih življenjskih prostorov.

S številnimi projekti smo izvedli aktivnosti za ohranjanje biotske raznovrstnosti, uredili infrastrukturo za sonaravno obiskovanje, s projek tom Cars-Out pa kot prvo zavarovano območje v Sloveniji popolnoma opustili dostopanje v park z motornimi vozili in zagotovili okoljsko sprejemljiv obisk KPSS.

Kulturna dediščina Piranskih solin odseva stoletno življenje in delo solinarjev SV obale Jadranskega morja. Od nekdaj številnih solin v Tržaškem zalivu sta se ohranili le tisti v Sečovljah in Strunjanu, zato je njuna pričevalnost še bolj dragocena. Postavlja ju na raven etnološke, tehnične, zgodovinske, naselbinske in krajinske dediščine izjemnega pomena. K nepremični kulturni dediščini solin štejemo solna polja, kanale in bregove s kamnitimi zidovi, stopnicami in zapornicami, solinske hiše z okolico, poti, mostove, črpalke itd. Muzej solinarstva na Fontaniggeah prikazuje pridelava soli na srednjeveški način. Vsako solno polje je tu predstavljalo samostojno solino z lastnimi bazeni za zgoščevanje morske vode in kristalizacijo. Muzej obsega skupino stavb, ki so služile za bivanje solinarskih družin in za shranjevanje soli.

Mlada plamenca (Foto: I. Zupan).

NARAVEOHRANJENOSTIMONITORING

Za spremljanje kazalcev zaradi poročanja Evropski uniji in organom mednarodnih konvencij in sporazumov je treba spremljati stanje ohranjenosti narave v skladu s 108. členom ZON (monitoring ohranjenosti narave). To med drugim obsega spremljanje stanja rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov, habitatnih tipov in posebnih varstvenih območij (108. člen ZON).

Podatki, pridobljeni z monitoringom, so pomembni tudi za še boljše upravljanje območij. Zato so dodatno uporabni tam, kjer imajo možnost izvajati posebne ukrepe upravljanja, npr. na zavarovanih območjih na zemljiščih v državni lasti.

METODE

Monitoring ptic se izvaja tedensko (vsaj enkrat ali bolje dvakrat v začetku tedna). Pri popisovanju v zimskem času, ko je osebkov veliko, se izvaja štetje vsaj dvakrat ali trikrat tedensko, kjer v popisu sodelujeta vsaj eden ali dva popisovalca.

Kartiranje gnezdilcev se izvaja v gnezdilnem obdobju na celotnem območju KPSS vse dokler se ne evidentira vseh za KPSS pomembnih gnezdilcev. Natančnega popisa in ovrednotenja so deležne vrste, za katere je bilo opredeljeno posebno območje varstva /Natura 2000: polarni slapnik Gavia arctica, črnoglavi galeb Ichtyaetus melanocephalus , rumenonogi galeb Larus michahellis , kričava čigra Thallaseus sandvicensis, navadna čigra Sterna hirundo, mala čigra Sternula albifrons, beločeli deževnik Charadrius alexan drinus, mala bela čaplja Egretta garzetta, velika bela čaplja Ardea alba, rjava cipa Anthus campestris, plamenec Phoenicopterus roseus, polojnik Himantopus himantopus, sabljarka Recurvirostra avosetta, sredozemski vranjek Phalacrocorax aristotelis desmarestii, zlata prosenka Pluvialis apricaria in žerjav Grus grus.

Popisno obdobje je obdobje tekočega leta ali več let. Podatke primerjamo s podatki preteklih let ali obdobij.

Pri vnašanju podatkov monitoringa neposredno na terenu, smo uporabljali Samsung Galaxy S4 Active z GPS sprejemnikom ter program Nature Lister. Za vnos, shranjevanje in

obdelavo podatkov pa programsko opremo Wildlife Recorder. Rezultati monitoringa (spremljanja) v KPSS so predstavljeni v poročilih o monitoringu v KPSS za posamezno leto ali obdobje.

Popisno območje je območje Krajinskega parka Sečoveljske soline (KPSS) s toponimi. Toponimi so ustrezno poimenovana območja Sečoveljskih solin in označena s kodo, ki je usklajena s kodo tehnologa kakovosti podjetja SOLINE Pridelava soli d.o.o., tako da je možna primerljivost proizvodnega dela z naravovarstvenim in obratno.

Tudi v letu 2020 smo izvedli sistematični lov z mrežami in obročkanje ptic na območju obročkovalske postaje Stojbe, Mrežijade - strokovnega srečanja obročkovalcev iz vse Slovenije in lova v znanstvene namene nismo izvedli. Pri nekaterih ciljnih vrstah (beločeli deževnik, polojnik, sabljarka ter navadna in mala čigra) smo nadaljevali z označevanjem z zanje posebej izdelanimi barvnimi obročki, na katerih je tudi koda.

Pri izdelavi distribucijskih in drugih kart smo uporabili programa DMAP in DMAP Digitizer. Pri statistični obdelavi podatkov smo si pomagali s programi Biodiversity Pro, TRIM, BioToolKit. Pri interpretaciji le-teh pa smo upoštevali temeljno delo s tega področja »Measuring Biological Diversity«, avtorice A. E. Magurran (2004).

V letu 2021 smo opravili 715 ur monitoringa, od tega 579 ur v prvem varstvenem območju Fontanigge.

Zbiranje gnezditvenih podatkov

s Sečoveljskimi solinami izvaja na območju KPSS.

Za obravnavano območje se je v širšem obdobju 1973–2021 nabrala množica podatkov o preletnikih, prezimovalcih ter podatkov pred in po gnezditvi. Za obdobje 1983–2004 so podatki zbrani bolj ali manj sistematično. Od leta 2004 do 2021 so podatki rezultat izvajanja rednega tedenskega monitoringa ptic na popisnem območju.

Zbiranje negnezditvenih podatkov

Tudi izven gnezditvenega obdobja smo redno popisovali na celotnem območju Sečoveljskih solin. Pri spremljanju pojavljanja vrst, ki se zadržujejo na odprtem (vodne površine, nasipi, suhi bazeni, travniki ...), smo uporabljali različne optične pripomočke (daljnogledi, teleskopi ...) in naprave za digitalno zajemanje slike (digitalni fotoaparati). Pri težje odkrivnih vrstah pevk (penice, trstnice ...), smo sliko preletnega in pognezdit venega dogajanja dobili iz podatkov o ulovu ptic z mrežo.

Lov in obročkanje ptic

Na obročkovalski postaji Stojbe v KPSS smo v sodelovanju s sodelavci PMS v letu 2021 2 x izvedli neprekinjen lov ptic in sicer od 22.8.2021 do vključno 30.8.2021. Ujeli smo 1157 ptic, 61 različnih vrst. Drugi lov je potekal od 8.9.2021 do vključno 12.9.2021. Ujeli smo 1162 ptic, 44 različnih vrst.

Podatke o gnezdilcih Sečoveljskih solin smo zbrali z načrtnim kvantitativnim popisom v popisni mreži UTM 100 x 100 m. V letu 2021 smo v gnezditvenem času območje Sečoveljskih solin natančno pregledali po vsej površini, primerni za gnezdenje. Vodnih površin brez blatnih otočkov nismo pregledovali. Od skupno 787 kvadratov velikosti 100 x 100 m, je nekaj manj kot 500 primernih za gnezdenje. Pri delu na terenu smo občasno uporabljali tudi plovilo. Podatke, ki smo jih zbrali s pomočjo GPS sprejemnika, smo prav tako prenesli v popisno mrežo 100 x 100 m, ali pa smo jih uporabili za izdelavo konkretnih najdišč gnezd posameznih vrst ptic.

Kvantitativne popise dopolnjujejo rezultati v okviru rednega tedenskega monitoringa, ki se v okviru upravljanja

Z barvnimi obročki smo opremili 13 mladičev navadne čigre ter dva odrasla beločela deževnika. Število

Obročkanje mladičev navadne čigre na gnezdišču (Foto: I. Škornik).

Statistična obdelava podatkov

Vrstno diverziteto smo v tem delu izračunali s Simpsonovim in Shannon-Wiennerjevim indeksom, ki poskušata opredeliti povezavo števila osebkov neke vrste znotraj skupnosti vseh obravnavanih vrst in njihovega števila.

Shannon–Wienerjev diverzitetni indeks

Shannon–Wienerjev diverzitetni indeks je najbolj razširjena mera za diverziteto. Na osnovi tega indeksa je mogoče interpretirati tudi pestrost območja ali neke skupnosti. Višja je vrednost H’, večja je pestrost. Funkcijska vrednost H’ bo enaka nič, kadar bodo v vzorcu organizmi ene same vrste, maksimum pa bo dosegla tedaj, ko bo imela vsaka izmed S vrst enako število osebkov.

Kadar nas zanima, kako so podatki o abundanci ali obilju porazdeljeni po posameznih vrstah (in /ali habitatih), govorimo o enakomernosti porazdelitve osebkov med vrstami (ali po vrstah), ki jo lahko izrazimo z indeksi vrstne poravnanosti. Različne indekse poravnanosti je najlažje računati z diver zitetnimi (Hillovimi) števili. Kadar imajo vse vrste iz vzorca enaka obilja, bo indeks vrstne poravnanosti največji. Njegova vrednost pa se bo zmanjševala, kadar bodo vrstne abundance različne. Računanje indeksa poravnanosti, ki smo ga uporabili, navaja Pielou (1984) kot razmerje E = H / log( S ).

Diverzitetni indeks smo izračunali po naslednji enačbi:

H = - S pi ln ( pi ), kjer je:

H’ - diverziteta pi - delež taksona i v vzorcu (relativna obilja, abundance)

S - število vseh opaženih vrst na obravnavanem območju

Shannonova entropija določa, koliko informacije v povprečju pridobimo pri meritvi določene količine. Določa količino negotovosti, ki jo imamo o količini, preden jo izmerimo. Za izračun smo uporabili naslednjo formulo:

H = - S pi log2 ( pi ) pi = verjetnost za i dogodkov.

Simpsonov indeks

Pogosto uporabljene mere diverzitete temeljijo na Simpsonovem indeksu D, ki ocenjuje verjetnost, da dve naključno izbrani enoti pripadata isti vrsti: D = S pi2

Indeks, ki ga je prvi razvil Simpson leta 1949, opredeljuje tri različne načine raziskave. Prvi korak za vse tri je izračun Pi, ki predstavlja število osebkov določene vrste, deljeno s skupnim številom evidentiranih organizmov.

1. Simpsonov indeks: D = sum (Pi 2)

Predstavlja verjetnost, da dva naključno izbrana osebka v skupnosti spadata v isto kategorijo (npr. vrsto). Pri tem 0 predstavlja neskončno raznolikost, 1 pa nobene raznolikosti. To pomeni, da večja kot je vrednost D, manjša je raznolikost.

2. Simpsonov indeks raznolikosti: 1 - D

Predstavlja verjetnost, da dva naključno izbrana osebka v skupnosti spadata v različne kategorije (npr. vrste). Vrednost tega indeksa se prav tako giblje med 0 in 1, vendar je v tem primeru ob večjem vzorcu raznolikosti večja vrednost, kar je bolj smiselno. V tem primeru predstavlja indeks verjetnost, da bosta dva naključno izbrana osebka v vzorcu pripadala dvema različnima vrstama.

3. Simpsonov vzajemni index: 1 / D

Predstavlja število enakih kategorij (npr. vrst), ki tvorijo Simpsonov indeks. Vrednost tega indeksa se začne z 1, ki je najmanjši možni rezultat. Ta rezultat predstavlja skupnost z eno samo vrsto. Višja kot je vrednost, večja je raznolikost. Največja vrednost je število vrst v vzorcu (če obstaja pet vrst v vzorcu, je najvišja vrednost 5).

ANOSIM

Podobnost določenih skupin (časovna obdobja, območja, habitatni tipi, združbe, odseki ...) smo preverili s pomočjo analize podobnosti (ANOSIM). Ta določa način preverjanja, ali obstaja statistično pomembna razlika med dvema ali več skupinami vzorčenja (Clarke & Green, 1988). Če sta dve skupini vzorčnih enot res različni v svoji vrstni sestavi, potem bi morale biti razlike med skupinami večje od tistih znotraj skupine. Anosim (R) temelji na razliki povprečnih rangov med skupinami (r_B) in znotraj skupine (r_W):

R = (r_B - r_W) / (N (N-1) / 4)

ANOSIM generira vrednosti R, ki ležijo med -1 in 1, vrednost nič predstavlja nulto hipotezo (ni razlik med serijo vzorcev). Gre za primerjavo R vrednosti skupin, s katero merimo, kako ločene so skupine na lestvici od 0 (ni mogoče ločevati) do 1 (vse podobnosti znotraj skupine so manj kot katera koli podobnost med skupinami). Rezultat nam pove, kakšna je razlika med skupinami. Če je podobnost znotraj skupine večja kot pa med skupinami, bo R>0. V ekoloških združbah je redko R<0. Če je R=0, razlik med skupinami ni.

Bray-Curtisov koeficient podobnosti Podobnost v vrstni sestavi toponimov in pogostosti pojav ljanja posameznih taksonov ptic na posameznih vzorčnih mestih in (ali) v določenem časovnem obdobju, smo vrednotili z multivariantno klastrsko analizo (Pielou, 1984).

Posamezna območja (toponime) smo glede na prisotnost in pogostost vrst primerjali s pomočjo Bray-Curtisovega indeksa podobnosti. Vsakemu paru območij smo določili indeks podob nosti, s katerim smo ocenili podobnost abundanc ptičjih vrst.

Indeks podobnosti predstavlja vrednost med 0 in 100 %. Če toponima nimata skupne niti ene vrste, je indeks podobnosti enak 0 %. Če pa so v toponimih prisotne enake vrste z enako abundanco, je indeks podobnosti enak 100 %. Toponimi, ki so si najbolj podobni, tvorijo klastre (skupine). Klastre smo predstavili s pomočjo diagrama drevesaste struk ture - dendrograma. Isto analizo smo naredili tudi po letih za obdobje 1983-2014.

Za vse statistične analize smo uporabili računalniški program BioDiversity Proffesional 2.0.

TRIM

Pri pomembnih gnezdilkah smo oceno populacijskega trenda na območju Sečoveljskih solin izračunali s pomočjo programa

TRIM - Trends and Indices for Monitoring data, različica 3.54, ki je bil izdelan posebej za računanje indeksov in trendov. Program pretvori multiplikativen celoten naklon v eno izmed naslednjih šestih kategorij trenda (kategorija je odvisna od naklona in njegovega 95 % intervala zaupanja – naklon ± 1.96

SE naklona): velik porast, zmeren porast, stabilen, nezanesljiv, zmeren upad in velik upad števila preštetih osebkov/gnezd/ parov (poenostavljeno populacije proučevane vrste). Trend praviloma lahko izračunamo po približno petih zaporednih popisih, zato je v primeru obravnavanega monitoringa to mogoče v glavnem le za vrste, ki jih spremljamo vsako leto.

Rezultati in razprava

Zbrani so bili vsi že objavljeni podatki in številni še neobjavljeni iz osebnih ornitoloških beležnic. Nekaterih podatkov, kljub želji, nismo uspeli pridobiti. Za obravnavano območje se je v širšem obdobju 1973–2021 nabrala množica podatkov iz obdobja prezimovanja (od novembra do marca), spomladanske selitve (marec-maj), gnezditvenega obdobja

Območje Fontanigge

Število vrst in število osebkov po mesecih za leto 2021.

Diverzitetni indeksi ptic za posamezna območja (toponimi) od 1983 do 2021.

Poravnanost vrst (Shannon J’) za posamezna območja (toponimi) za obdobje 1983 do 2021.

Dendrogram podobnosti na osnovi Bray-Curtisovega indeksa podobnosti za vzorčna obdobja od 1983 do 2021.

Dendrogram podobnosti na osnovi Bray-Curtisovega indeksa podobnosti za vzorčna območja (toponimi) od 1983 do 2021.

Število vrst po mesecih in območjih

Grafični (maj–julij), pognezditvenega obdobja (julij in avgust) in podatki iz obdobja jesenske selitve (september–november).

Zbrali smo 40.769 favnističnih podatkov (podatek = zapis o določeni vrsti, na določenem kraju, ob določenem času), ki govorijo o 1.434.340 opazovanih osebkih.

Skupaj je evidentiranih 308 vrst ptic, ki so bile v obdobju 1870–2020 na območju Sečoveljskih solin zabeležene vsaj enkrat. Od vseh registriranih vrst je kar 88 vrst na seznamu ptic iz Priloge I ptičje direktive in vrst selivk iz 4. člena. Od tega je kar 22 vrst t.i. kvalifikacijskih vrst, za katere se določa SPA območja. 29 vrst je na Rdečem seznamu ptičev gnezdilcev (Škornik, 2012).

Na obročkovalski postaji Stojbe v KPSS smo v sodelovanju s sodelavci PMS v letu 2021 2 x izvedli neprekinjen lov ptic in sicer od 22.8.2021 do vključno 30.8.2021. Ujeli smo 1157 ptic, 61 različnih vrst. Drugi lov je potekal od 8.9.2021 do vključno 12.9.2021. Ujeli smo 1162 ptic, 44 različnih vrst.

Z barvnimi obročki smo opremili 13 mladičev navadne čigre. ter dva odrasla beločela deževnika.

Vrstna pestrost

Pri interpretaciji vrstne pestrosti smo uporabili podatke za obdobje od 1.1.1983 do 31.12.2021. V tem obdobju je bilo ugotovljenih 296 vrst. Podatki kažejo, da se število vrst in število osebkov ponovno povečuje, povečuje pa se tudi vrstna pestrost.

V letu 2021 smo evidentirali 205 vrste ptic, od tega jih je bilo na Fontaniggeah zabeleženih kar 203 vrste, na območju Lere pa 64 vrst ptic.

V letu 2021 je bila največkrat opazovana vrsta mala bela čaplja z 224 zapisi, sledita ji mlakarica z 200 in rumenonogi galeb z 179 zapisi. Najštevilčnejša vrsta v letu 2021 je škorec z 27.873 registriranimi osebki, sledita mu rumenonogi galeb z 17.928 registriranimi osebki ter duplinska kozarka z 10.902 osebki.Vletu 2021 je bila evidentirana ena nova vrsta za območje Sečoveljskih solin. V letu 2021 smo na območju Stojb nadalje vali z rednim lovom in obročkanjem ptic. Opravljenih je bilo 13 lovnih dni.

Vrste, ki na obravnavanem območju gnezdijo

Na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline je bilo v letu 2021 evidentiranih 38 vrst gnezdilcev. Med potrjene gnezdilce se je vrnila čapljica (Ixobrychus minutus), ki je gnezdila v trstičju jarka ob letališču. Ponovno je gnezdil rečni galeb, vendar neuspešno, saj je bilo leglo izplenjeno. Tudi v letu 2021 smo vzdrževali ustrezne vodne režime na vseh gnezdiščih, kjer smo uredili umetne otoke. Na teh območjih so v letu 2021 gnezdile predvsem sabljarke, polojniki, navadne in male čigre, rdečenogi martinci in beločeli deževniki.

Gnezditvena zasedenost v obdobju (2021).

Vrste, ki na obravnavanem območju letujejo ali se pojav ljajo v pognezditvenem obdobju

Med letujočimi vrstami, ki se na območju Sečoveljskih solin pojavljajo v pognezditvenem obdobju (julij in avgust),

Rečni galeb na gnezdu (Foto: I. Škornik).

Kadaver vranjeka ob morskem nasipu, kjer vranjeki prenočujejo (Foto: I. Škornik)

je mnogo takih, ki tu nimajo ustreznih habitatov, gnezdijo drugje in se kot mladostni osebki tu golijo, se tu zadržujejo zaradi ustreznejših prehranjevališč ali pa so njihova gnezdišča geografsko mnogo višje in zato nimajo možnosti za gnezditev.

Med vsemi vrstami, ki se na območju Sečoveljskih solin pojavljajo v pognezditvenem obdobju, moramo posebej izpostaviti vranjeka Phalacrocorax aristotelis , črnoglavega Ichthyaetus melanocephalus in rumenonogega galeba Larus michahellis . Vse tri vrste se na območju Sečoveljskih solin pojavljajo v večjem številu. Najštevilčnejši med vsemi je prav gotovo rumenonogi galeb Larus michahellis, ki izpolnjuje več IBA in SPA kriterijev (Škornik, 2008).

Vrste, ki se na obravnavanem območju pojavljajo na preletu

V letu 2021 je bilo evidentiranih 186 vrst, kar je precej več kot leto poprej. V času spomladanskega preleta 2021 je bilo evidentiranih 156 vrst, v času jesenskega preleta 2021, ki poteka od avgusta do novembra pa 160 vrst. 130 vrst je bilo zabeleženih v obeh obdobjih preleta. 26 vrst se je na preletu pojavilo samo spomladi, 30 vrst pa samo v jesenskem času20.3.2021preleta.

je A. Božič opazoval z barvnim obročkom zazna movanega beločelega deževnika na območju Fontanigge.

Po posredovanju podatkov italijanskim kolegom, je sedaj njegova zgodovina znana. Gre za samico, ki je bila obročkana 11.6.2016 v beneških lagunah (na obrežju Ca Ballarin) z rumenim barvnim obročkom ter kodo AFC. Pred tem jo je 2.9.2018 opazoval tudi Silvano Candotto ob izlivu reke Soče.

Naši beločeli deževniki so bili večkrat opaženi v Italiji. Opazovanje italijanskega beločelega deževnika pri nas pa je prvo. Ta ista samica je bila kasneje večkrat opazovana tudi v času gnezdenja in je najverjetneje v KPSS tudi gnezdila.

2.6.2021 smo opazovali dva osebja plamenca, 5.6. pa so bili tu trije. Šlo je za mladostne osebke. Eden med njimi

Mladosten osebek plamenca iz Francije (Foto: I. Zupan).

je bil označen z belim PVC obročkom s črno kodo LAFC. Po preverjanju obročkovalske sheme za plamenca, smo ugotovili, da je bil obročkan leta 2020 v Franciji, natančneje v solinah Salins d’Aigues-Mortes - Etg. du Roi.

Vrste, ki na obravnavanem območju prezimujejo ali se pojavljajo v zimskem času

Čeprav zimo koledarsko označujemo kot časovno obdobje med 21. decembrom in 21. marcem, pa se za ugotavljanje zimske razširjenosti ptic uporablja primernejše obdobje tj. od konca novembra do začetka februarja, ko so temperature najnižje, sneži, dnevi pa so kratki (Sovinc, 1994). Čeprav prvi prezimovalci priletijo v Sečoveljske soline že novembra in jih zapustijo marca, nekatere tudi aprila, pa s pojmom prezi movalec označujemo ptice, ki se pri nas v zimskih mesecih (december, januar) zadržujejo daljše obdobje. Med zimske goste uvrščamo tiste vrste, ki zaradi vremenskih in drugih vplivov pozimi priletijo k nam, njihova prezimovališča pa so ponavadi drugje. V obdobju 1983–2009 je bilo na prezimo vanju opaženih 143 vrst. 70 vrst na območju Sečoveljskih

Spremenljivi prodnik (Calidris alpina)

Mlakarica (Anas platyrhynchos)

Škorec (Sturnus vulgaris)

Breguljka (Riparia riparia)

Mestna lastovka (Delichon urbicum)

Rečni galeb (Chroicocephalus ridibundus)

Rumenonogi galeb (Larus michahellis)

Togotnik (Calidris pugnax)

Duplinska kozarka (Tadorna tadorna)

Kmečka lastovka (Hirundo rustica)

0 1000

Prvih 10 najštevilčnejših vrst na spomladanskem preletu v letu 2021.

št. osebkov

Kmečka lastovka (Hirundo rustica)

Grivar (Columba palumbus)

Mala bela čaplja (Egretta garzetta)

Rečni galeb (Chroicocephalus ridibundus)

Mlakarica (Anas platyrhynchos)

Črnoglavi galeb (Ichthyaetus melanocephalus)

Vranjek (Phalacrocorax aristotelis)

Rumenonogi galeb (Larus michahellis)

Črnoglavka (Sylvia atricapilla) št. osebkov

Škorec (Sturnus vulgaris)

0 2000 4000 6000 8000 10000 12000 14000

Prvih 10 najštevilčnejših vrst na jesenskem preletu v letu 2021.

solin redno prezimuje, 30 vrst ne prezimuje vsako leto, 53 vrst pa je zimskih gostov (Škornik, 2012).

Po podatkih Zimskega ornitološkega atlasa Slovenije (ZOAS) so Sečoveljske soline, s 123 pozimi opazovanimi vrstami najpomembnejše prezimovališče ptic v Sloveniji (Sovinc, 1994).

V letu 2021 je na območju KPSS prezimovalo 58 vrst, devet več kot leto prej. V januarju 2021 je prezimovalo 38 vrst, v 12188 7842 2316 1857 1626 1561 1222

Pojavljanje spremenljivega prodnika po tednih v letu 2021.

Pojavljanje črnega martinca po tednih v letu 2021.

Pojavljanje močvirskega martinca po tednih v letu 2021.

Pojavljanje malega martinca po tednih v letu 2021.

Pojavljanje zelenonogega martinca po tednih v letu 2021.

Pojavljanje rdečenogega martinca po tednih v letu 2021.

Pojavljanje malega prodnika po tednih v letu 2021.

Pojavljanje reglje po tednih v letu 2021.

Pojavljanje sive čaplje po tednih v letu 2021.

Pojavljanje srednjega žagarja po tednih v letu 2021.

Pojavljanje laboda grbca po tednih v letu 2021.

Pojavljanje

Pojavljanje

Pojavljanje

Pojavljanje

decembru 2021 pa 50 vrst. Leta 2021 je bilo 8 takih vrst, ki so prezimovale samo v januarju in ne v decembru, 20 vrst pa takih, ki so prezimovale samo v decembru in ne tudi v januarju.

Podatki opazovanj in štetja kažejo, da se je število nekaterih vrst in osebkov v zadnjih letih precej zmanjšalo, čeravno izračuni TRIM kažejo na stabilen trend prezimovanja in je v letu 2021 prezimovalo več vrst kot leto prej. Tudi v letu 2021 ni bilo prezimujočih lisk Fulica atra v jati, prezimovali so le posamezni osebki na Rudniku, kjer tudi gnezdijo.

Mala bela čaplja (Egretta garzetta)

Kormoran (Phalacrocorax carbo)

Raca žličarica (Spatula clypeata)

Labod grbec (Cygnus olor)

Rumenonogi galeb (Larus michahellis) Žvižgavka (Mareca penelope)

Kreheljc (Anas crecca)

Duplinska kozarka (Tadorna tadorna)

Mlakarica (Anas platyrhynchos)

Rečni galeb (Chroicocephalus ridibundus)

0

št. osebkov

Kozica (Gallinago gallinago)

Raca žličarica (Spatula clypeata)

Mala bela čaplja (Egretta garzetta)

Duplinska kozarka (Tadorna tadorna)

Kormoran (Phalacrocorax carbo)

Kreheljc (Anas crecca)

Labod grbec (Cygnus olor)

Rumenonogi galeb (Larus michahellis)

Rečni galeb (Chroicocephalus ridibundus)

Prvih 10 najštevilčnejših vrst na prezimovanju v mesecu januarju 2021. 482 303 191 184 126

Mlakarica (Anas platyrhynchos)

0 100 200 300 400 500 600

št. osebkov

Prvih 10 najštevilčnejših vrst na prezimovanju v mesecu decembru 2021.

Redke vrste

Med zanimivimi in redkimi vrstami smo na območju KPSS zabeležili: Malo tukalico, školjkarico, kamenjarja, ploskokljunca, plamenca, zalivskega galeba, kaspijskega galeba, kaspijsko čigro, kravjo čapljo, plevico, veliko uharico, črnočelega in rjavoglavega srakoperja, trstnega cvrčalca, velikega slavca, rožnatega škorca in črnoglavega strnada.

17.2.2021 je K. Gorišek v kanalu Sv. Jerneja opazovala in fotografirala neznano raco. Izkazalo se je, da je neznana vrsta samec čipkaste race ( Callonetta leucophrys). Ta vrsta živi v južnoameriških gozdovih. V Evropi je nedvomno ubežnica (negnezdeča vrsta, ki nedvomno izvira iz ujetništva). Zaradi čudovite obarvanosti perja samcev te vrste, je cenjena kot okrasna »perjad«. Tudi v Sloveniji, kjer je znana tudi kot rdečekrilna račka. Čipkasta raca je 309 vrsta ptice, registrirane na območju KPSS. Čipkasta raca (Foto: K. Gorišek).

TAKSONOMSKI DEL

VRSTE PTIC EPO - EKOLOŠKO POMEMBNA OBMOČJA

Polojnik Himantopus himantopus (A131)

Beločeli deževnik Charadrius alexandrinus (A138) Rumenonogi galeb Larus michahellis / cachinnans (A459) Navadna čigra Sterna hirundo (A193) Mala čigra Sternula / Sterna albifrons (A195) Rjava cipa Anthus campestris (A255)

VRSTE NATURA 2000 - SPA

Polarni slapnik Gavia arctica (A002) Sredozemski vranjek Phalacrocorax aristotelis desmarestii (A392)

Velika bela čaplja Ardea / Egretta alba (A027) Mala bela čaplja Egretta garzetta (A026)

Plamenec Phoenicopterus roseus / ruber (A663) Žerjav Grus grus (A127)

Sabljarka Recurvirostra avosetta (A132)

Polojnik Himantopus himantopus (A131) Zlata prosenka Pluvialis apricaria (A140)

Beločeli deževnik Charadrius alexandrinus (A138)

Rumenonogi galeb Larus michahellis / cachinnans (A459)

Črnoglavi galeb Ichthyaetus / Larus melanocephalus (A176) Kričava čigra Thallaseus / Sterna sandvicensis (A191) Navadna čigra Sterna hirundo (A193) Mala čigra Sternula / Sterna albifrons (A195) Rjava cipa Anthus campestris (A255)

OSTALE V SLOVENIJI REDKE GNEZDILKE

Duplinska kozarka Tadorna tadorna Rdečenogi martinec Tringa totanus Brškinka Cisticola juncidis

OSTALE VRSTE EPO in SAC

Solinarka Cyprinodon / Aphanius fasciatus (1152) Močvirska sklednica Emys orbicularis (1220)

OSTALE VRSTE NATURA 2000 - SAC

Hromi volnoritec Eriogaster catax (1074)

Polarni slapnik Gavia arctica

Je najpogostejša vrsta slapnikov, ki se pojavlja pri nas in prezimuje predvsem na morju. Število se z leti spreminja, običajno pa je večje v obdobju ostrih zim. V Sečoveljskih solinah se prvi slapniki poja vijo že oktobra, soline pa zapustijo aprila. Posamezne, tudi v sva tovskem perju, je mogoče opazovati tudi kasneje, vendar gre za slučajne primere. Na morju pred solinami jih že nekaj let prezimuje slab ducat. Zaide tudi v večje kanale in bazene v notranjost solin. Občasno naletimo na kadaver, ki je verjetno posledica zapletanja v ribiško mrežo. Tu bo potrebno vzpostaviti sodelovanje z lokalnimi Številoribiči. polarnih slapnikov, ki se pojavljajo na morju pred solinami ni v soodvisnosti z upravljanjem in vzdrževanjem optimalnih po gojev na območju KPSS, zato na njegovo pojavljanje ne moremo vplivati. Opaziti je zmanjševanje števila osebkov, kot tudi opazo vanj te vrste.

ŠteviloSTATISTIKA:osebkov: 2273

Št. opazovanj: 269

Št. osebkov: 2434

Prvo opazovanje: MORJE PRED FONTANIGGEAMI 21 januar 1983

Zadnje opazovanje: MORJE PRED FONTANIGGEAMI 29 December 2021

Najbolj zgodnje: PIRANSKI ZALIV 03 Januar in 2008

Najbolj pozno: MORJE PRED FONTANIGGEAMI 30 December in 2015

Opazovanja: 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020, 2021

PUN: ugodno ohranitveno stanje

J M A M J J A S O N D

Pojavljanje

Sredozemski vranjek

Phalacrocorax aristotelis desmarestii

Sečoveljske soline predstavljajo eno najpomembnejših pognez ditvenih območij te vrste pri nas, saj se jih na bližnjem školjčišču in na čelnem nasipu Colombere lahko zbere tudi do 1000 in več. Posamič tu tudi prezimuje. Ker gre za ogroženo sredozemsko pod vrsto Phalacrocorax aristotelis desmaresti, je vrednost njihovega letovanja pri nas še toliko večja. Število vranjekov, ki se pojavljajo na morju pred solinami ni v so odvisnosti z upravljanjem in vzdrževanjem optimalnih pogojev na območju KPSS, zato na njegovo pojavljanje ne moremo vplivati. Število pognezditvenih osebkov sredozemskih vranjekov na pre nočiščih v Sečoveljskem zalivu se zmanjšuje, kar gre pripisati pred vsem neustreznim novim bojam na školjčiščih. Zaradi tega številni prenočujejo na čelnem nasipu in skalometu območja Colombera, kjer pa marsikaterega vranjeka upleni lisica ali šakal. Medtem ko na odprtem morju Tržaškega zaliva njihovo število ni v upadanju.

Št.STATISTIKA:opazovanj: 461

Št. osebkov: 55206

Prvo opazovanje: PIRANSKI ZALIV 23/01/1994

Zadnje opazovanje: MORJE PRED FONTANIGGEAMI 29/12/2021 09:29

Najbolj zgodnje: MORJE PRED FONTANIGGEAMI 01/01/2014

Najbolj pozno: MORJE PRED FONTANIGGEAMI 30/12/2015

Opazovanja: 1994, 2002, 2004, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020, 2021

PUN: neugodno ohranitveno stanje

Velika bela čaplja Ardea alba

V Sečoveljskih solinah je celoletni gost, kjer pa ne gnezdi. Pogo sto se zadržuje skupaj z malimi belimi čapljami. Najštevilnejša je v zimskem in jesenskem času. Več deset osebkov je na solinah jeseni in spomladi, najmanj pa poleti. Najraje se zadržuje in hrani v so linskih bazenih in kanalih. Včasih posamezne ždijo na opuščenih solinskih hišah, v družbi z drugimi čapljami. Opazna so nihanja v pojavljanju velike bele čaplje v zadnjih 10 le tih, vendar je njeno ohranitveno stanje dobro. Kot ribojeda vrsta je odvisna od ustreznih prehranskih pogojih, le-ti pa so odvisno od ustreznega upravljanja s primernimi vodnimi režimi. Vse dokler se na območju KPSS redno upravlja z vodnimi režimi, se njeno število ne bo bistveno spreminjalo, čeravno je zadnjih nekaj let manj šte vilčna, vendar gre vzroke iskati tudi v gnezditveni uspešnosti na območjih, kjer ta vrsta gnezdi.

Št.STATISTIKA:opazovanj: 1785

Št. osebkov: 6918

Prvo opazovanje: ALTO 14/04/1974

Zadnje opazovanje: KRISTALIZACIJA 21/12/2021

Najbolj zgodnje: OB MORJU 01/01/2014

Najbolj pozno: PRVO IZHLAPEVANJE 31/12/2017

Opazovanja: 1974, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020, 2021

PUN: ugodno ohranitveno stanje

J F M A M J J A S O N D

Mala bela čaplja Egretta garzetta

Št.STATISTIKA:opazovanj: 2596

Št. osebkov: 43629

Prvo opazovanje: FONTANIGGE 01/07/1974

Zadnje opazovanje: CORSOLONGO 29/12/2021

Najbolj zgodnje: OB MORJU 01/01/2014

Najbolj pozno: PRVO IZHLAPEVANJE 31/12/2017

Opazovanja: 1974, 1977, 1978, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1989, 1991, 1992, 1993, 1994, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020, 2021

PUN: ugodno ohranitveno stanje

Je najpogostejša od treh čapelj, ki se v Sečoveljskih solinah redno pojavljajo. Tu se zadržuje vse leto. Posamezne ali v skupinah, ki lahko štejejo več sto osebkov, se hranijo v plitvo poplavljenih solnih poljih ali na robu kanalov. Še posebej veliko jih je septembra. Več sto jih prenočuje na skupnem prenočišču, v krošnjah dreves na polotoku Seča. Temu, in drugim prenočiščem, bo potrebno v prihodnje posvetiti več časa, prenoči ščem pa zagotoviti prepotrebni mir in morda v bodoče tudi pose ben status varovanja.

Opazna so nihanja v pojavljanju male bele čaplje v zadnjih 10 le tih, vendar je njeno ohranitveno stanje dobro. Kot ribojeda vrsta je odvisna od ustreznih prehranskih pogojih, le-ti pa so odvisno od ustreznega upravljanja s primernimi vodnimi režimi. Vse dokler se na območju KPSS redno upravlja z vodnimi režimi, se njeno število ne bo bistveno spreminjalo, čeravno je zadnjih nekaj let manj šte vilčna, vendar gre vzroke iskati tudi v gnezditveni uspešnosti na območjih, kjer ta vrsta gnezdi. V prihodnje bi bilo nujno opredeliti varstveni status njihovega skupnega prenočišča na Seči, saj je ob močje izven meja KPSS.

J F M A M J J A S O N D

Plamenec Phoenicopterus roseus

Ob morskem obrežju je pogostejši, predvsem v zimskem obdobju. V Sečoveljskih solinah se pojavlja na preletu in na prezimovanju. Pojavlja se posamič ali v manjših skupinah, predvsem v večjih so linskih Plamencibazenih.sepojavljajo predvsem v zimskem času, ko nekateri za kratek ali daljši čas tu tudi prezimijo. Nikoli ni številen. Pojavljanje v KPSS sovpada s pojavljanjem prezimujočih plamencev v sosednji Italiji, predvsem v Gradežu in lagunah Cavanata.

Na njegovo ohranitveno stanje ne moremo vplivati.

V letu 2021 je bil opažen šestkrat.

Št.STATISTIKA:opazovanj: 77

Št. osebkov: 202

Prvo opazovanje: GIASSI-CURTO 20/11/2005

Zadnje opazovanje: OB MORJU 09/06/2021

Najbolj zgodnje: GIASSI-CURTO 01/01/2014

Najbolj pozno: GIASSI-CURTO 30/12/2013

Opazovanja: 2005, 2007, 2008, 2009, 2010, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2019, 2020, 2021

PUN: ugodno ohranitveno stanje

Pojavljanje plamenca po letih v obdobju 1983-2021. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta).

Pojavljanje plamenca po tednih v letu 2021.

J F M A M J J A S O N D

Št.STATISTIKA:opazovanj: 68

Št. osebkov: 7481

Prvo opazovanje: IZLIV 21/11/1974

Zadnje opazovanje: VPLIVNO OBMOCJE 26/11/2021

Najbolj zgodnje: TRETJE IZHLAPEVANJE 07/01/2016

Najbolj pozno: FONTANIGGE 30/12/2008

Opazovanja: 1974, 1980, 1993, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020, 2021

PUN: ugodno ohranitveno stanje

V Sečoveljskih solinah se pojavlja redno na spomladanskem pre letu v marcu. Večje skupine žerjavov je mogoče opazovati tudi novembra. Ker soline na svoji selitveni poti večinoma le preletijo, so velikokrat seleče se jate prezrte. Na njegovo ohranitveno stanje ne moremo vplivati. Posamezni ali manjše skupine se ustavijo tudi v solinah, vendar le za kratek čas.

Pojavljanje žerjava letih v obdobju 1983-2021. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta).

Pojavljanje žerjava tednih v letu

J F M A M J J A S O N D

Sabljarka

Recurvirostra avosetta

Št.STATISTIKA:opazovanj: 873

Št. osebkov: 9796

Prvo opazovanje: FONTANIGGE 22/05/1961

Zadnje opazovanje: FONTANIGGE 08/08/2021

Najbolj zgodnje: CORSOLONGO 02/01/2020

Najbolj pozno: LIFE 17/12/2019

Opazovanja: 1961, 1987, 1989, 1991, 1994, 2001, 2002, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020, 2021

Površina gnezdenja / 104 ha, % SLO: 99 %

TRIM 1983-2021: močan porast (p<0.01)

TRIM 2011-2021: močan porast (p<0.01)

PUN: ugodno ohranitveno stanje

Gnezditvena razširjenost sabljarke (2021).

Sabljarka je ena tistih vrst, katerih število gnezdečih parov strmo raste. V letu 2021 jih je gnezdilo 76 parov, kar je 26 več kot leto prej. Trend populacije v obdobju 1983-2021 kaže na močan po rast (TRIM, p<0.01). Njeno ohranitveno stanje je dobro. V letu 2022 pričakujemo enako število gnezdečih parov, saj izgleda, da se je njena rast nekoliko ustalila. Speljalo se je izredno malo mladičev. Na posameznih območjih gnezdenja jo ogroža lisica, ki pleni njena jajca.

Gnezdenje sabljarke p<0.01).

J F M A M J J A S O N D

Polojnik Himantopus himantopus

V letu 2021 je na območju KPSS gnezdilo 39 parov polojnikov, kar je manj kot leto prej Uspeh speljave je bil skromen. Večinoma so polojniki gnezdili na Fontaniggeah, na novo nastalih otokihTrend populacije v obdobju 1983-2021 kaže na zmeren porast (TRIM, p<0.01). Na posameznih območjih gnezdenja ga ogroža lisica, ki pleni njegova jajca. Ohranitveno stanje polojnika je ugodno.

Št.STATISTIKA:opazovanj: 1841

Št. osebkov: 15685

Prvo opazovanje: DRUGO IZHLAPEVANJE 01/05/1974

Zadnje opazovanje: FONTANIGGE 08/09/2021

Najbolj zgodnje: MEZZANA 12/03/2007

Najbolj pozno: CORSOLONGO 10/10/2005

Opazovanja: 1974, 1976, 1977, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020, 2021

Površina gnezdenja: 220 ha, % SLO: 65 %

TRIM 1983-2021: zmeren porast (p<0.01)

TRIM 2011-2021: nesiguren

PUN: ugodno ohranitveno stanje

J F M A M J J A S O N D

Polojnik

Beločeli deževnik

Charadrius alexandrinus

J F M A M J J A S O N D

Št.STATISTIKA:opazovanj: 1663

Št. osebkov: 11690

Prvo opazovanje: LERA 05/02/1974

Zadnje opazovanje: LIFE 20/12/2021

Najbolj zgodnje: VELIKA LAMA 05/01/2004

Najbolj pozno: FONTANIGGE 30/12/1995

Opazovanja: 1974, 1975, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020, 2021

Površina gnezdenja: 260 ha, % SLO: 90 %

TRIM 1983-2021: zmeren porast (p<0.01)

TRIM 2011-2021: nesiguren

PUN: ugodno ohranitveno stanje

Gnezditvena razširjenost beločelega deževnika (2021).

Gnezdenje beločelega deževnika ter trend populacije v obdobju 1983-2021 kaže na zmeren porast (TRIM, p<0.01). Predvsem na ob močjih zgoščevanja vode s svojim rednim delom beločelega de ževnika motijo vodarji. Občasno prihaja tudi do nenadzorovanega poplavljanja bazenov. V letu 2021 se je število gnezdečih parov nekoliko povečalo. Gnezdilo je 23 parov. 5 parov več, kot leto prej. Najverjetneje gre vzroke za taka nihanja poleg padavin in motenj s strani človeka iskati tudi v drugih severno-jadranskih mokriščih.

Gnezdenje beločelega deževnika ter trend populacije v obdobju 1983-2021 (TRIM: zmeren porast, p<0.01).

Italijanski beločeli deževnik je v letu 2021 gnezdil v KPSS (Foto: A. Božič).

Rumenonogi galeb Larus michahellis

Št.STATISTIKA:opazovanj: 2673

Št. osebkov: 769914

Prvo opazovanje: FONTANIGGE 26/09/1982

Zadnje opazovanje: MORJE PRED FONTANIGGEAMI 29/12/2021

Najbolj zgodnje: OB MORJU 01/01/2014

Najbolj pozno: COLOMBERA 30/12/2016

Opazovanja: 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020, 2021

Površina gnezdenja: 204 ha, % SLO: 50 %

TRIM: negotov

PUN: neugodno ohranitveno stanje

Gnezditvena razširjenost rumenonogega galeba (2021).

Populacija gnezdečih rumenonogih galebov v KPSS je od leta 2005 strmo padla vse do leta 2010, ko je dosegla svoj minimum. Od takrat število gnezdečih parov rahlo narašča, vendar se je število gnezdečih parov v letu 2015 spet zmanjšalo. Vzrok zato je najverjetneje dejstvo, da na običajnih območjih gnezdenja v letu 2015 ni bilo vode. Večji del solin je bil suh. Zadnji dve leti pa se število gnezdečih parov ponovno dviguje. Še vedno gnezdi kolonijsko na osrednjem nasipu Colombere ter na gnezditvenih otokih na Picci, posamič pa tudi na območju Cur to-Pichetto, Mezzane ter ponekod v ruševinah solinarskih hiš na ŠteviloFontaniggeah.gnezdečih parov se v zadnjih 10 letih bistveno ne spremi nja. V pognezditvenem obdobju se jih na območju KPSS še vedno zadržuje 10.000, kar je bistveno manj kot pred leti. Razlog so za prte deponije, kjer ni več na razpolago večja količina hrane med odpadki. V letu 2021 je spet gnezdilo manj parov kot leto prej. Njegovo ohranitveno stanje je zaenkrat še ugodno. Opažamo na mreč, da vrsta zapušča naravna gnezdišča in vse pogosteje gnezdi v urbanem in obrtnem delu Lucije na strehah poslopij, kjer ni vpli va kopenskih plenilcev.

Gnezdenje rumenonogega galeba ter trend populacije v obdobju 19832021 (TRIM: ni jasen, negotovo).

J F M A M J J A S O N D

Črnoglavi galeb Ichthyaetus melanocephalus

V Sečoveljskih solinah se pojavlja čez vse leto. Je reden jesenski preletnik, posamič pa je bil opažen tudi v zimskem času. V večjem številu prileti v soline že julija, septembra pa tu prenočuje tudi do 500 in več teh ptic. Številni v Sečoveljske soline redno zahajajo iz Italije, Madžarske in Srbije, kar je bilo ugotovljeno z opazovanjem zaznamovanih ptic. Zadržuje se večinoma na Colomberi, na ob močju Piccie, Mezzane ter 2. in 3. izhlapevanja. Število opazovanih črnoglavih galebov precej niha saj je bilo v letu 2021 opaženih spet več osebkov kot leto prej. Znano je, da se isti osebki ali skupine v pognezditvenem obdobju premikajo po istih prenočiščih od Italije do Slovenije. Njegovo ohranitveno stanje je ugodno.

Št.STATISTIKA:opazovanj: 307

Št. osebkov: 17713

Prvo opazovanje: FONTANIGGE 22/08/1983

Zadnje opazovanje: COLOMBERA 12/10/2021

Najbolj zgodnje: COLOMBERA 09/01/2009

Najbolj pozno: COLOMBERA 30/12/2008

Opazovanja: 1983, 1984, 1985, 1991, 1992, 1994, 1997, 1998, 1999, 2001, 2002, 2004, 2005, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020, 2021

PUN: ugodno ohranitveno stanje

J F M A M J J A S O N D

Kričava čigra Thallaseus sandwicensis

V Sečoveljskih solinah se pojavlja posamič ali v manjših skupinah, izključno na morju pred solinami. V soline ne zahaja. K nam prve priletijo v začetku novembra, naše morje pa zapustijo v začetku Številoaprila. kričavih čiger, ki se pojavljajo na morju pred solinami ni v soodvisnosti z upravljanjem in vzdrževanjem optimalnih pogojev na območju KPSS, zato na njihovo pojavljanje ne moremo vplivati. Posamič se redno pojavlja na morju pred solinami. V gnezditve nem obdobju pa se redno pojavlja na gnezdišču čiger, vendar za enkrat ne gnezdi. F M A M J J A S O N D

Št.STATISTIKA:opazovanj: 84

Št. osebkov: 188

Prvo opazovanje: PIRANSKI ZALIV 23/12/1973

Zadnje opazovanje: MORJE PRED FONTANIGGEAMI 02/11/2021

Najbolj zgodnje: MORJE PRED FONTANIGGEAMI 12/01/2013

Najbolj pozno: PIRANSKI ZALIV 30/12/1973

Opazovanja: 1973, 1974, 1975, 1976, 1977, 1993, 1999, 2000, 2002, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020, 2021

PUN: ugodno ohranitveno stanje

Pojavljanje kričave čigre po letih v obdobju 1983-2021. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta).

Zlata prosenka Pluvialis apricaria

Zlata prosenka v letu 2021 ni bila opazovana Možno, da je bila spregledana.

Št.STATISTIKA:opazovanj: 31

Št. osebkov: 131

Prvo opazovanje: ALTO 28/03/1976

Zadnje opazovanje: IZLIV 22/08/2020

Najbolj zgodnje: FONTANIGGE 16/01/1999

Najbolj pozno: FONTANIGGE 30/12/1995

Opazovanja: 1976, 1977, 1987, 1993, 1994, 1995, 1999, 2005, 2006, 2007, 2013, 2017, 2018, 2020

PUN: ugodno ohranitveno stanje

Pojavljanje zlate prosenke po letih v obdobju 1983-2020 Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta).

J F M A M J J A S O N D

Navadna čigra

Sterna hirundo

Št.STATISTIKA:opazovanj: 1318

Št. osebkov: 13348

Prvo opazovanje: FONTANIGGE 23/05/1976

Zadnje opazovanje: FONTANIGGE 23/08/2021

Najbolj zgodnje: TRETJE IZHLAPEVANJE 25/03/2005

Najbolj pozno: KRISTALIZACIJA 06/09/2005

Opazovanja: 1976, 1977, 1978, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020, 2021

Površina gnezdenja: 68 ha, % SLO: 48 %

TRIM 1983-2021: zmeren porast (p<0.01)

TRIM 2011-2021: nesiguren

PUN: ugodno ohranitveno stanje

Gnezditvena

V letu 2021 je na območju Sečoveljskih solin gnezdilo rekordnih 100 parov. Število gnezdečih parov zadnja štiri leta postopoma narašča, kar kaže, da se njeno ohranitveno stanje izboljšuje. V letu 2016 je namreč gnezdilo le 32 parov, kar je najmanj po letu 1990. Vzrok za to so vsekakor obsežna gradbena dela, ki so se izvajala v projektne in vodnogospodarske namene. Kljub vsemu dolgoletni trend populacije za obdobje 1983-2021 kaže na zmeren porast (TRIM, p<0.01). Na posameznih območjih gnezdenja jo ogrožata lisica, rumenonogi galeb, srake in sive vrane, ki plenijo njena jajca in mladiče.

J F M A M J J A S O N D

Leglo

Mala čigra Sternula albifrons

Št.STATISTIKA:opazovanj: 921

Št. osebkov: 6158

Prvo opazovanje: FONTANIGGE 18/05/1975

Zadnje opazovanje: FONTANIGGE 08/08/2021

Najbolj zgodnje: PICCIA 15/04/2004

Najbolj pozno: FONTANIGGE 30/08/1985

Opazovanja: 1975, 1977, 1983, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020, 2021

Površina gnezdenja: 92 ha, % SLO: 98 %

TRIM 1983-2021: zmeren porast (p<0.01)

TRIM 2011-2021: nesiguren

PUN: ugodno ohranitveno stanje

Gnezditvena razširjenost male čigre (2021).

V letu 2021 je na območju Sečoveljskih solin gnezdilo 37 parov, 10 več kot lani. Število gnezdečih parov se je od leta 2014 povečevalo, od leta 2018 pa število gnezdečih parov spet upada kar kaže, kljub ugodnemu ohranitvenemu stanju, na to, da na njeno gnezditveno populacijo neposredno vplivajo tudi gnezdeče sabljarke, saj si z malo čigro delijo ista gnezdišča, ki pa jih zaradi zgodnjega gnez denja zasedejo veliko pred malimi čigrami. Kljub vsemu dolgoletni trend populacije za obdobje 1983-2021 kaže na zmeren porast (TRIM, p<0.05). Na posameznih območjih gnezdenja jo ogrožata lisica, rumenonogi galeb, srake in sive vrane, ki plenijo njena jajca in mladiče.

Gnezdenje male čigre ter trend populacije v obdobju 1983-2021 (TRIM: močan porast, p<0.05).

J F M A M J J A S O N D

Rjava cipa campestris

V letu 2021 je bila opažena večkrat na preletu, vendar gnezdenja nismo zabeležili.

Št.STATISTIKA:opazovanj: 44

Št. osebkov: 67

Prvo opazovanje: FONTANIGGE 22/05/1983

Zadnje opazovanje: FONTANIGGE 16/09/2021

Najbolj zgodnje: CURTO-PICHETTO 18/03/2010

Najbolj pozno: SI-090 16/09/2021

Opazovanja: 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1989, 1991, 2005, 2007, 2010, 2012, 2013, 2015, 2017, 2018, 2021

Ne gnezdi redno

PUN: neugodno ohranitveno stanje

Pojavljanje rjave cipe po letih v obdobju 1983-2021. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta).

Pojavljanje rjave cipe po tednih v letu 2021.

J F M A M J J A S O N D

Duplinska kozarka

Tadorna tadorna

Na območju Sečoveljskih solin je celoletna vrsta. Najbolj številna je v zimskem času, ko jih je v jati tudi 500 in več. Tu je tudi edi no znano gnezdišče te vrste v Sloveniji. Gnezdi v luknjah nasipov ob večjih solinskih kanalih, priložnostno tudi v zavetju ruševine. Trend gnezdeče populacije je še vedno nezanesljiv. V letu 2020 so zanesljivo na območju KPSS gnezdili 3 pari, s precejšnjim številom speljanih mladičev.

Njeno ohranitveno stanje je ugodno.

J F M A M J J A S O N D

Št.STATISTIKA:opazovanj: 1192

Št. osebkov: 36135

Prvo opazovanje: VELIKA LAMA 13/02/1977

Zadnje opazovanje: COLOMBERA 29/12/2021

Najbolj zgodnje: OB MORJU 01/01/2014

Najbolj pozno: COLOMBERA 30/12/2008

Opazovanja: 1977, 1978, 1979, 1987, 1989, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1997, 1998, 1999, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020, Površina2021gnezdenja: 68 ha, % SLO: 100 %

TRIM 1983-2021: zmeren porast (p<0.01)

TRIM 2011-2021: nesiguren

PUN: ugodno ohranitveno stanje

Par duplinskih kozark z mladiči (Foto: I. Škornik).

Gnezditvena razširjenost duplinske kozarke (2021). Gnezdenje duplinske kozarke ter trend populacije v obdobju 1983-2021 (TRIM: nezanesljiv).

Rdečenogi martinec Tringa totanus

V Sečoveljskih solinah se zadržuje posamič čez vse leto. Nekoč je bil pogost in številen v zimskem času, zadnja leta pa je prej sluča jen kot reden prezimovalec.

V Sečoveljskih solinah gnezdi na nizkih in s halofiti poraščenih nasipih, skupaj z malimi Sternula albifrons in navadnimi čigrami Sterna hirundo, polojniki Himantopus himantopus in sabljarka mi Recurvirostra avosetta.

V letu 2021 je gnezdil 9 parov. Njegovo ohranitveno stanje je ugodno.

Št.STATISTIKA:opazovanj: 645

Št. osebkov: 9890

Prvo opazovanje: LERA 30/09/1973

Zadnje opazovanje: FONTANIGGE 23/08/2021

Najbolj zgodnje: FONTANIGGE 02/01/1993

Najbolj pozno: COLOMBERA 30/12/2008

Opazovanja: 1973, 1974, 1975, 1976, 1977, 1978, 1979, 1980, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020, 2021

Površina gnezdenja: 48 ha, % SLO: 50 %

TRIM 1983-2021: zmeren porast (p<0.01)

TRIM 2011-2021: nesiguren

PUN: ugodno ohranitveno stanje

Gnezditvena razširjenost rdečenogega martinca (2021). Gnezdenje rdečenogega martinca ter trend populacije v obdobju 19832021 (TRIM: zmeren porast, p<0.01).

J F M A M J J A S O N D

Brškinka Cisticola juncidis

STATISTIKA :

Št. opazovanj: 700

Št. osebkov: 1772

Prvo opazovanje: FONTANIGGE 21/12/1973

Zadnje opazovanje: FONTANIGGE 24/11/2021

Najbolj zgodnje: MEZZANA 01/01/2007

Najbolj pozno: MEZZANA 30/12/2016

Opazovanja: 1973, 1974, 1976, 1977, 1978, 1979, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1989, 1991, 1992, 1993, 1995, 1997, 1998, 2004, 2005, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020, 2021

Površina gnezdenja: 164 ha, % SLO: 100 %

TRIM 1983-2021: zmeren porast (p<0.01)

TRIM 2011-2021: nesiguren

PUN: ugodno ohranitveno stanje

Gnezditvena razširjenost brškinke (2021).

Populacija brškinke je na območju Sečoveljskih solin v obdobju 1983-2017 doživljala precejšnja populacijska nihanja, vendar izra čun trenda populacije kaže, da je le-ta stabilna.

Z zaraščanjem grmovja na nasipih postopoma izgublja primerna gnezdišča. V primerjavi s preteklim in predpreteklim obdobjem, se je njena gnezditvena razširjenost na območju Sečoveljskih solin bistveno spremenila in gnezdi večinoma le na območju Alto ob Ostraletališču.zima v letu 2012 je povsem uničila populacijo brškink v ce lotnem predelu Jadranskega morja vse do Balkanskega polotoka, kar so potrdili številni strokovnjaki, vendar se je južneje pojavila kot gnezdilka že leto kasneje, pri nas pa je ponovno gnezdila v letu 2014, kar kaže na dokaj hitro doselitev.

Število gnezdečih parov ponovno raste. Nekaj parov gnezdi tudi izven parka na območju vinogradov in polj blizu Sečovelj. Njeno ohranitveno stanje se izboljšuje.

Gnezdenje brškinke ter trend populacije v obdobju 1983-2021 (TRIM: p<0.01).

J F M A M J J A S O N D

SEZNAM VRST V LETU 2021

VRSTA

PRVO OPAZOVANJE

ZADNJE OPAZOVANJE ŠT. OSEBKOV ŠT. OPAZOVANJ

Tibetanska gos (Anser indicus) 13/05/2021 16:46 13/05/2021 16:46 1 1

Siva gos (Anser anser) 10/04/2021 07:10 10/04/2021 07:10 2 1

Beločela gos (Anser albifrons) 21/04/2021 10:39 21/04/2021 10:41 2 1

Labod grbec (Cygnus olor) 04/01/2021 10:09 29/12/2021 09:12 1896 171

Duplinska kozarka (Tadorna tadorna) 04/01/2021 10:16 29/12/2021 09:13 10902 146

Moškatna bleščavka (Cairina moschata) 18/09/2021 10:30 18/09/2021 10:30 2 1

Čipkasta raca (Callonetta leucophrys) 17/02/2021 17/02/2021 1 1

Reglja (Spatula querquedula) 22/03/2021 15:00 10/08/2021 18:10 297 41

Raca žličarica (Spatula clypeata) 07/01/2021 11:07 24/12/2021 11:05 601 27

Konopnica (Mareca strepera) 07/01/2021 11:07 02/11/2021 14:53 105 12

Žvižgavka (Mareca penelope) 07/01/2021 11:07 20/12/2021 09:17 426 14

Mlakarica (Anas platyrhynchos) 04/01/2021 10:09 29/12/2021 09:13 6870 200

Dolgorepa raca (Anas acuta) 07/01/2021 11:07 02/11/2021 14:53 41 10

Kreheljc (Anas crecca) 16/01/2021 24/12/2021 11:05 2678 88

Sivka (Aythya ferina) 03/04/2021 10:47 24/11/2021 10:19 3 2

Kostanjevka (Aythya nyroca) 02/03/2021 15:18 23/03/2021 11:53 11 6

Srednji žagar (Mergus serrator) 07/01/2021 11:07 29/12/2021 09:13 226 26

Prepelica (Coturnix coturnix) 07/05/2021 09:09 27/05/2021 17:41 5 3

Fazan (Phasianus colchicus) 05/02/2021 11:21 21/12/2021 09:41 254 80

Plamenec (Phoenicopterus roseus) 02/06/2021 09:10 09/06/2021 13:47 16 6

Mali ponirek (Tachybaptus ruficollis) 11/01/2021 13:10 24/12/2021 11:05 152 75

Zlatouhi ponirek (Podiceps auritus) 16/01/2021 10:07 29/12/2021 09:29 8 4

Rjavovrati ponirek (Podiceps grisegena) 22/02/2021 15:26 29/12/2021 09:29 4 3

Čopasti ponirek (Podiceps cristatus) 07/01/2021 11:26 29/12/2021 09:29 144 40

Črnovrati ponirek (Podiceps nigricollis) 07/01/2021 11:26 29/12/2021 09:29 221 33

Skalni golob (Columba livia) 27/02/2021 09:35 18/09/2021 07:26 157 25

VRSTA PRVO OPAZOVANJE ZADNJE OPAZOVANJE ŠT. OSEBKOV ŠT. OPAZOVANJ

Grivar (Columba palumbus)

14/02/2021 14:38 02/11/2021 14:53 1282 101

Divja grlica (Streptopelia turtur) 20/04/2021 15:56 09/09/2021 191 45

Turška grlica (Streptopelia decaocto) 26/02/2021 08:11 02/11/2021 14:53 79 42

Kukavica (Cuculus canorus)

15/04/2021 16:23 28/07/2021 06:23 4 4

Podhujka (Caprimulgus europaeus) 08/05/2021 17:38 11/09/2021 05:00 68 32

Črni hudournik (Apus apus) 03/04/2021 08:40 02/09/2021 16:28 1469 43

Mokož (Rallus aquaticus) 04/01/2021 10:16 29/12/2021 08:40 140 70

Grahasta tukalica (Porzana porzana) 15/03/2021 14:45 16/09/2021 16:12 12 12

Zelenonoga tukalica (Gallinula chloropus) 16/01/2021 11:54 24/12/2021 11:05 90 66

Liska (Fulica atra) 16/01/2021 10:54 24/12/2021 11:05 545 74

Mala tukalica (Zapornia parva) 08/03/2021 15:54 25/08/2021 06:25 7 7

Žerjav (Grus grus) 25/02/2021 12:59 26/11/2021 16:15 1556 7

Polojnik (Himantopus himantopus) 12/03/2021 07:25 08/09/2021 16:41 2527 167

Sabljarka (Recurvirostra avosetta) 14/03/2021 12:26 08/08/2021 18:29 3259 133

Školjkarica (Haematopus ostralegus) 09/05/2021 09:27 09/05/2021 09:27 1 1

Črna prosenka (Pluvialis squatarola) 20/03/2021 15:20 13/11/2021 14:32 22 16

Priba (Vanellus vanellus) 22/02/2021 09:39 09/08/2021 08:06 9 6

Beločeli deževnik (Charadrius alexandrinus) 22/02/2021 09:39 20/12/2021 09:31 970 117

Komatni deževnik (Charadrius hiaticula) 17/03/2021 08:24 13/11/2021 14:32 133 33

Mali deževnik (Charadrius dubius) 22/03/2021 12:59 13/08/2021 17:26 103 39

Mali škurh (Numenius phaeopus) 26/03/2021 14:33 23/08/2021 06:22 54 19

Veliki škurh (Numenius arquata) 22/02/2021 15:26 17/10/2021 07:32 12 12

Črnorepi kljunač (Limosa limosa) 26/02/2021 08:11 20/04/2021 15:56 77 18

Kamenjar (Arenaria interpres) 23/08/2021 23:30 25/08/2021 06:25 3 3

Veliki prodnik (Calidris canutus) 11/09/2021 07:03 15/10/2021 12:38 2 2

Togotnik (Calidris pugnax) 15/03/2021 12:57 22/11/2021 10:26 4323 69

VRSTA PRVO OPAZOVANJE ZADNJE OPAZOVANJE ŠT. OSEBKOV ŠT. OPAZOVANJ

Ploskokljunec (Calidris falcinellus) 24/08/2021 20:40 24/08/2021 20:40 1 1

Srpokljuni prodnik (Calidris ferruginea) 17/04/2021 08:43 09/05/2021 17:40 21 10

Temminckov prodnik (Calidris temminckii) 27/04/2021 16:27 24/07/2021 06:27 22 8

Spremenljivi prodnik (Calidris alpina) 07/03/2021 07:24 20/12/2021 09:16 2029 65

Mali prodnik (Calidris minuta) 03/04/2021 08:40 03/10/2021 09:00 55 23

Kozica (Gallinago gallinago) 05/01/2021 10:00 29/12/2021 09:13 262 44

Mali martinec (Actitis hypoleucos) 07/01/2021 11:27 20/12/2021 09:16 348 85

Pikasti martinec (Tringa ochropus) 05/03/2021 15:39 26/10/2021 16:05 56 40

Črni martinec (Tringa erythropus) 09/03/2021 15:06 29/09/2021 17:14 110 45

Zelenonogi martinec (Tringa nebularia) 16/01/2021 15/11/2021 09:36 1248 121

Jezerski martinec (Tringa stagnatilis) 30/03/2021 08:58 03/08/2021 16:15 26 18

Močvirski martinec (Tringa glareola) 26/03/2021 07:21 24/09/2021 13:42 1020 75

Rdečenogi martinec (Tringa totanus) 05/03/2021 15:39 23/08/2021 23:30 365 89

Zalivski galeb (Chroicocephalus genei) 31/05/2021 16:44 31/05/2021 16:44 2 1

Rečni galeb (Chroicocephalus ridibundus) 07/01/2021 11:07 29/12/2021 09:13 7498 145

Mali galeb (Hydrocoloeus minutus) 24/04/2021 08:56 08/06/2021 19:53 7 4

Črnoglavi galeb melanocephalus)(Ichthyaetus 22/02/2021 15:26 12/10/2021 10:26 2170 39

Rumenonogi galeb (Larus michahellis) 05/01/2021 10:00 29/12/2021 09:29 17928 179

Kaspijski galeb (Larus cachinnans) 29/09/2021 17:14 29/09/2021 17:14 1 1

Rjavi galeb (Larus fuscus) 17/03/2021 15:26 08/04/2021 15:35 7 7

Mala čigra (Sternula albifrons) 22/04/2021 10:28 08/08/2021 18:29 1175 86

Črnonoga čigra (Gelochelidon nilotica) 01/07/2021 19:33 05/07/2021 08:35 3 2

Kaspijska čigra (Hydroprogne caspia) 02/06/2021 19:58 08/09/2021 16:41 2 2

Beloperuta čigra (Chlidonias leucopterus)

20/04/2021 15:56 06/05/2021 16:28 29 8

Belolična čigra (Chlidonias hybrida) 13/05/2021 16:46 13/05/2021 16:46 1 1

VRSTA PRVO OPAZOVANJE ZADNJE OPAZOVANJE ŠT. OSEBKOV ŠT. OPAZOVANJ

Navadna čigra (Sterna hirundo) 30/03/2021 10:33 23/08/2021 06:22 2664 120

Kričava čigra (Thalasseus sandvicensis) 22/02/2021 15:26 02/11/2021 14:53 27 11

Rdečegrli slapnik (Gavia stellata) 16/01/2021 10:07 20/03/2021 15:20 3 3

Polarni slapnik (Gavia arctica) 16/01/2021 10:07 29/12/2021 09:29 55 15

Črna štorklja (Ciconia nigra) 04/08/2021 16:47 05/09/2021 12:25 10 3

Bela štorklja (Ciconia ciconia) 11/03/2021 16:09 03/04/2021 08:40 2 2

Pritlikavi kormoran (Microcarbo pygmaeus) 11/01/2021 13:10 17/12/2021 10:24 195 73

Kormoran (Phalacrocorax carbo) 04/01/2021 10:16 29/12/2021 09:29 1921 139

Vranjek (Phalacrocorax aristotelis) 07/01/2021 11:26 29/12/2021 09:29 5051 75

Čapljica (Ixobrychus minutus) 23/05/2021 06:31 27/05/2021 10:16 3 2

Siva čaplja (Ardea cinerea) 04/01/2021 10:10 29/12/2021 09:29 865 174

Rjava čaplja (Ardea purpurea) 03/04/2021 08:40 23/05/2021 06:31 34 26

Velika bela čaplja (Ardea alba) 04/01/2021 10:09 21/12/2021 10:02 680 155

Mala bela čaplja (Egretta garzetta) 04/01/2021 10:10 29/12/2021 09:12 3974 224

Kravja čaplja (Bubulcus ibis) 12/04/2021 17:51 01/07/2021 19:33 6 4

Čopasta čaplja (Ardeola ralloides) 01/05/2021 12:16 07/09/2021 08:59 46 26

Kvakač (Nycticorax nycticorax) 13/05/2021 16:46 02/11/2021 14:53 5 4

Plevica (Plegadis falcinellus) 20/04/2021 15:56 08/08/2021 18:29 87 37

Žličarka (Platalea leucorodia) 11/03/2021 08:43 30/12/2021 09:53 56 36

Ribji orel (Pandion haliaetus) 14/04/2021 15:55 20/09/2021 16:25 8 8

Sršenar (Pernis apivorus) 08/05/2021 17:38 19/08/2021 09:04 22 14

Kačar (Circaetus gallicus) 03/04/2021 08:40 27/05/2021 17:41 6 5

Rjavi lunj (Circus aeruginosus) 18/03/2021 09:36 25/09/2021 15:58 70 49

Pepelasti lunj (Circus cyaneus) 02/09/2021 10:11 02/09/2021 10:11 1 1

Skobec (Accipiter nisus) 22/02/2021 09:33 29/12/2021 09:13 24 23

Kragulj (Accipiter gentilis) 18/03/2021 16:24 08/11/2021 14:51 5 5

Kanja (Buteo buteo) 05/02/2021 11:21 16/12/2021 10:58 114 79

VRSTA PRVO OPAZOVANJE ZADNJE OPAZOVANJE ŠT. OSEBKOV ŠT. OPAZOVANJ

Veliki skovik (Otus scops) 28/04/2021 16:16 12/09/2021 199 25

Velika uharica (Bubo bubo) 03/05/2021 22:10 24/07/2021 09:06 2 2

Čuk (Athene noctua) 02/03/2021 15:18 26/10/2021 16:05 22 20

Smrdokavra (Upupa epops) 27/03/2021 09:10 18/09/2021 07:26 93 53

Vodomec (Alcedo atthis) 16/01/2021 30/12/2021 09:54 122 68

Čebelar (Merops apiaster) 30/04/2021 07:10 09/09/2021 823 62

Zlatovranka (Coracias garrulus) 25/05/2021 09:27 01/07/2021 2 2

Vijeglavka (Jynx torquilla) 26/03/2021 14:33 02/10/2021 07:09 51 38

Veliki detel (Dendrocopos major) 22/02/2021 15:26 24/11/2021 14:37 66 52

Mali detel (Dryobates minor) 01/07/2021 19:33 24/11/2021 14:37 5 5

Zelena žolna (Picus viridis) 07/03/2021 07:24 13/11/2021 14:32 60 51

Črna žolna (Dryocopus martius) 26/02/2021 08:11 13/11/2021 14:32 21 17

Postovka (Falco tinnunculus) 06/03/2021 09:26 02/09/2021 16:28 8 8

Škrjančar (Falco subbuteo) 14/04/2021 15:55 31/05/2021 16:44 6 5

Sokol selec (Falco peregrinus) 28/07/2021 06:23 20/12/2021 09:40 7 6

Kobilar (Oriolus oriolus) 24/04/2021 08:56 23/08/2021 23:30 130 44

Rjavi srakoper (Lanius collurio) 22/04/2021 07:16 20/09/2021 16:25 106 48

Veliki srakoper (Lanius excubitor) 26/01/2021 16:12 08/12/2021 08:54 8 8

Črnočeli srakoper (Lanius minor) 26/08/2021 26/08/2021 08:08 2 2

Rjavoglavi srakoper (Lanius senator) 06/05/2021 16:28 25/05/2021 09:26 5 4

Šoja (Garrulus glandarius) 22/02/2021 15:26 24/11/2021 14:37 119 64

Sraka (Pica pica) 05/02/2021 11:21 16/12/2021 10:58 336 92

Kavka (Corvus monedula) 21/05/2021 16:32 17/10/2021 07:32 27 3

Siva vrana (Corvus cornix) 25/01/2021 13:37 16/12/2021 10:58 195 71

Krokar (Corvus corax) 22/02/2021 15:26 18/03/2021 09:36 4 2

Plavček (Cyanistes caeruleus) 14/02/2021 14:38 30/12/2021 10:08 166 57

Velika sinica (Parus major) 14/02/2021 10:38 24/11/2021 14:37 188 79

VRSTA PRVO OPAZOVANJE ZADNJE OPAZOVANJE ŠT. OSEBKOV ŠT. OPAZOVANJ

Plašica (Remiz pendulinus)

30/03/2021 16:28 13/11/2021 14:32 9 5

Kratkoprsti škrjanček (Calandrella brachydactyla) 08/05/2021 08:47 17/05/2021 16:03 2 2

Hribski škrjanec (Lullula arborea) 27/03/2021 10:00 27/03/2021 10:00 1 1

Poljski škrjanec (Alauda arvensis) 22/02/2021 09:44 13/11/2021 14:32 50 30

Brškinka (Cisticola juncidis) 16/01/2021 11:19 24/11/2021 14:37 450 109

Kratkoperuti vrtnik (Hippolais polyglotta) 28/04/2021 16:16 23/08/2021 06:22 88 33

Rumeni vrtnik (Hippolais icterina) 27/08/2021 11/09/2021 07:03 5 5

Bičja trstnica schoenobaenus)(Acrocephalus 08/04/2021 15:35 12/09/2021 357 44

Močvirska trstnica (Acrocephalus palustris) 06/04/2021 15:50 11/09/2021 07:03 23 16

Srpična trstnica (Acrocephalus scirpaceus) 10/04/2021 07:10 02/10/2021 07:09 664 76

Rakar (Acrocephalus arundinaceus) 27/04/2021 07:32 18/09/2021 07:26 175 58

Trstni cvrčalec (Locustella luscinioides) 30/04/2021 07:10 28/08/2021 5 5

Kobiličar (Locustella naevia) 26/08/2021 12/09/2021 18 9

Breguljka (Riparia riparia) 03/04/2021 08:40 31/08/2021 18:41 3568 38

Kmečka lastovka (Hirundo rustica) 15/03/2021 14:45 12/10/2021 10:10 9185 96

Rdeča lastovka (Cecropis daurica) 06/04/2021 15:50 25/08/2021 06:25 29 13

Mestna lastovka (Delichon urbicum) 15/03/2021 14:45 16/09/2021 16:12 5073 76

Grmovščica (Phylloscopus sibilatrix) 30/04/2021 07:10 26/08/2021 4 4

Severni kovaček (Phylloscopus trochilus) 24/03/2021 14:28 11/09/2021 05:00 20 10

Vrbji kovaček (Phylloscopus collybita) 22/01/2021 14:54 13/11/2021 14:32 255 70

Svilnica (Cettia cetti) 14/02/2021 10:38 13/11/2021 14:32 201 90

Dolgorepka (Aegithalos caudatus) 14/02/2021 14:38 11/09/2021 07:03 70 20

Črnoglavka (Sylvia atricapilla) 22/02/2021 15:26 26/10/2021 16:05 890 89

Vrtna penica (Sylvia borin) 16/08/2021 09:04 12/09/2021 648 19

Mlinarček (Sylvia curruca) 06/04/2021 15:50 02/10/2021 07:09 13 9

VRSTA PRVO OPAZOVANJE ZADNJE OPAZOVANJE ŠT. OSEBKOV ŠT. OPAZOVANJ

Taščična penica (Sylvia cantillans) 22/04/2021 17:27 27/08/2021 24 17

Žametna penica (Sylvia melanocephala) 26/03/2021 14:33 11/09/2021 07:03 4 3

Rjava penica (Sylvia communis) 08/04/2021 11:05 16/09/2021 16:12 65 40

Rumenoglavi kraljiček (Regulus regulus) 17/10/2021 07:32 13/11/2021 14:32 14 3

Rdečeglavi kraljiček (Regulus ignicapilla) 22/02/2021 15:26 13/11/2021 14:32 24 12

Kratkoprsti plezalček (Certhia brachydactyla) 19/08/2021 09:04 19/08/2021 09:04 1 1

Stržek (Troglodytes troglodytes) 14/02/2021 14:38 24/12/2021 11:05 32 24

Škorec (Sturnus vulgaris) 22/02/2021 15:26 13/11/2021 14:32 27873 98

Rožnati škorec (Pastor roseus) 27/05/2021 17:41 27/05/2021 17:41 1 1

Carar (Turdus viscivorus) 11/03/2021 16:09 11/03/2021 16:09 1 1

Cikovt (Turdus philomelos) 14/10/2021 08:52 13/11/2021 14:32 11 5

Vinski drozg (Turdus iliacus) 12/10/2021 10:01 12/10/2021 10:01 11 1

Kos (Turdus merula) 14/02/2021 14:38 21/12/2021 09:41 552 107

Sivi muhar (Muscicapa striata) 13/05/2021 16:46 02/10/2021 07:09 39 23

Taščica (Erithacus rubecula) 14/02/2021 10:38 24/12/2021 11:05 160 49

Veliki Slavec (Luscinia luscinia) 10/09/2021 10/09/2021 1 1

Mali slavec (Luscinia megarhynchos) 06/04/2021 15:50 18/09/2021 07:26 426 75

Modra taščica (Luscinia svecica) 19/08/2021 09:04 16/09/2021 16:12 32 11

Črnoglavi muhar (Ficedula hypoleuca) 23/08/2021 18/09/2021 07:26 18 11

Pogorelček (Phoenicurus phoenicurus) 25/08/2021 03/10/2021 09:00 18 11

Šmarnica (Phoenicurus ochruros) 17/03/2021 15:26 21/12/2021 09:41 13 10

Repaljščica (Saxicola rubetra) 08/04/2021 11:05 08/11/2021 14:51 190 40

Prosnik (Saxicola rubicola) 05/03/2021 15:39 13/11/2021 14:32 90 24

Kupčar (Oenanthe oenanthe) 27/03/2021 13:42 29/09/2021 17:14 135 45

Sredozemski kupčar (Oenanthe hispanica) 10/04/2021 07:10 14/04/2021 15:55 4 4

Siva pevka (Prunella modularis) 24/12/2021 11:04 24/12/2021 11:05 2 1

VRSTA PRVO OPAZOVANJE ZADNJE OPAZOVANJE ŠT. OSEBKOV ŠT. OPAZOVANJ

Domači vrabec (Passer domesticus) 14/02/2021 10:38 08/11/2021 14:51 520 64

Italijanski vrabec (Passer italiae) 29/07/2021 08:57 29/07/2021 08:57 1 1

Poljski vrabec (Passer montanus) 20/04/2021 15:56 10/09/2021 8 4

Siva pastirica (Motacilla cinerea) 21/03/2021 15:30 15/08/2021 08:59 2 2

Rumena pastirica (Motacilla flava) 28/03/2021 15:29 29/09/2021 17:14 1284 145

Bela pastirica (Motacilla alba) 14/02/2021 10:38 20/12/2021 09:16 784 108

Rjava cipa (Anthus campestris) 03/04/2021 12:49 16/09/2021 16:12 14 12

Travniška cipa (Anthus pratensis) 09/02/2021 12:28 29/12/2021 08:40 348 42

Drevesna cipa (Anthus trivialis) 02/04/2021 13:26 03/10/2021 09:00 7 7

Rdečegrla cipa (Anthus cervinus) 27/04/2021 16:27 06/05/2021 16:28 15 7

Vriskarica (Anthus spinoletta) 16/01/2021 10:32 29/12/2021 09:13 319 41

Ščinkavec (Fringilla coelebs) 14/02/2021 14:38 21/12/2021 09:41 227 54

Pinoža (Fringilla montifringilla) 23/10/2021 15:08 16/11/2021 08:26 21 2

Dlesk (Coccothraustes coccothraustes) 02/03/2021 15:18 21/12/2021 09:41 110 43

Zelenec (Chloris chloris) 22/02/2021 15:26 11/09/2021 07:03 161 61

Repnik (Linaria cannabina) 26/01/2021 16:12 02/11/2021 14:53 18 2

Lišček (Carduelis carduelis) 26/02/2021 08:11 21/12/2021 09:41 280 77

Grilček (Serinus serinus) 26/01/2021 16:12 02/11/2021 14:53 206 68

Čižek (Spinus spinus) 05/03/2021 15:39 03/10/2021 09:00 9 2

Črnoglavi strnad (Emberiza melanocephala) 25/05/2021 17:01 25/05/2021 17:01 1 1

Veliki strnad (Emberiza calandra) 26/02/2021 08:11 02/10/2021 07:09 1108 80

Plotni strnad (Emberiza cirlus) 22/03/2021 15:00 26/10/2021 16:05 55 32

Trstni strnad (Emberiza schoeniclus) 26/01/2021 16:12 29/12/2021 08:40 79 33

Plotni strnad (Emberiza cirlus) 22/03/2021 15:00 26/10/2021 16:05 55 32

Trstni strnad (Emberiza schoeniclus) 26/01/2021 16:12 29/12/2021 08:40 79 33

SKLEDNICAMOČVIRSKA

KIM FERJANČIČ & IZTOK ŠKORNIK

Monitoring močvirske sklednice ( Emys orbicularis ) v Krajinskem Parku Sečoveljske soline je potekal tudi v letu 2021. Močvirska sklednica iz družine sklednic (Emydidae) je v Sloveniji edina domorodna sladkovodna vrsta želve. Kot predstavnica vodnih vrst želv je primarno vezana na vodni prostor, zanjo so najprimernejša večja in sklenjena vodna telesa, kjer se voda stalno zadržuje in so poleg plitvin prisotni tudi globlji deli. V Sloveniji je ogrožena in zavarovana, zanjo so bila razglašena tudi Natura 2000 območja. Na območju Slovenske Istre je kot kvalifikacijska vrsta vključena v tri, in sicer: območje Slovenska Istra (SI3000212), Sečoveljske soline in estuarij Dragonje (SI3000240) ter Kanal Sv. Jernej (SI3000239) (Uradni list RS, št. 49/04 z vsemi spremembami). Slednji dve ležita znotraj Krajinskega parka Sečoveljske soline.

Na tem obmorskem mokrišču je prisotna že od nekdaj in znotraj solinskega ekosistema živi tudi v brakičnih vodah. V Sloveniji živita dve podvrsti močvirske sklednice, in sicer E. o. orbicularis in E. o. hellenica. Podvrsta E. o. orbicularis živi na širšem območju Slovenije z izjemo gorskih predelov in Istre. Slovenski del Istre z zaledjem pa je osrednje območje razširjenosti podvrste E. o. hellenica, ki je bolj vezana na mediteransko podnebje. V nedavno opravljeni genetski študiji so ugotovili, da E. o. hellenica živi tudi v Vipavski dolini.

V letu 2021 je terensko delo potekalo od aprila do oktobra, v lepem vremenu in v času normalnih vodostajev. Podobno kot v letih 2019 in 2020 smo močvirsko sklednico ciljno spremljali s postavljanjem vrš na zamočvirjenem delu ob starem rudniku in v odcednih jarkih na Fontaniggeah. Enkrat mesečno smo za dva dni postavili sedem vrš. Skupno smo ujeli in na novo označili 68 želv, in sicer letos prvič največ na Fontaniggeah (46 želv). Med vsemi jarki smo jih največ označili v jarku ob letališču (27 želv). Na podlagi zbranih podatkov o ponovnem ulovu smo zabeležili 136 ponovnih ulovov, kar je precej manj kot v preteklih letih. Poleg deževnega in hladnega maja , manjše število ponovnih ulovov povezujemo tudi s številnimi poškodbami na vršah. Opazili smo, da mesta kjer dostopamo do vode in postavljamo vrše uporabljajo tudi nutrije, ki so že nekajkrat končale v pasti in jo tudi poškodovale. V letošnjem letu smo ujeli in označili manj želv kot v preteklih dveh letih, vendar še vedno ostaja število novo ujetih močvirskih sklednic visoko. Glede na rezultate monitoringov Sečoveljske soline in dolina reke Dragonje predstavljajo eno izmed pomembnejših življenjskih prostorov za močvirsko sklednico v slovenski Istri in tudi v Sloveniji. Skupno je v bazi parka evidentiranih kar 651 močvirskih sklednic.

Da je jarek ob letališču eden izmed pomembnejših habitatov močvirske sklednice, kažejo podatki o številu ujetih mladih osebkov tudi v letu 2021. Podobno kot v prejšnjih letih smo tudi letos največ novih mladih osebkov ujeli prav v tem jarku. Starost do 10 let smo določili 92,6 % želv (25 od 27). Med njimi je bilo kar 64 % mlajših od 5 let (16 od 25) in 3 so bile celo mlajše od 2 let. V jarku Stojbe smo 87,5 % želv (7 od 8) določili starost do 10 let. V jarku Alto smo prav tako ujeli visok delež mladih osebkov, in sicer smo 81,8 % želv (9 od 11) določili za mlajše od 10 let. Na območju Rudnika smo ujeli 36,4 % želv (8 od 22) mlajših od 10 let, niti ena izmed njih ni bila mlajša od 5 let. Tudi glede na podatke letošnjega spremljanja stanja ocenjujemo, da ostaja razmnoževanje močvirske sklednice na tem delu parka najmanj uspešno.

Poseben ulov smo zabeležili 15. aprila, ko smo med pregledovanjem vrš opazili mladiča močvirske sklednice na bregu jarka ob letališču. Z dolžino oklepa komaj 25 mm gre za najmanjšo želvo, ki smo jo ujeli in izmerili v parku. Glede na to, da ni bilo več vidne rumenjakove vrečke na trebušni strani oklepa, predvidevamo, da se je izlegla konec že konec marca ali v začetku aprila, ko so bile najvišje dnevne temperature nad 20 stopinj Celzija. Gre za pomemben podatek, ki kaže na to da je mladič prezimil v gnezdu odloženem v preteklem letu. Že leta 2013 je v sredini aprila Valentina Budak ujela dva mladiča s povprečno dolžino oklepa 28,5 mm, ki sta se najverjetneje izlegla spomladi. Mladiči se praviloma izležejo med koncem avgusta in koncem septembra oziroma v začetku oktobra. Pogosto se zgodi, da prezimijo v jajcih in se izležejo šele naslednjo pomlad. Ker je inkubacijska doba jajc odvisna od okoljskih pogojev, predvsem od temperature in tudi od značilnosti podlage, se lahko mladiči izležejo različno. V primeru sončnega in toplega poletja se izležejo jeseni, v nasprotnem primeru pa Razmnoževanjeprezimijo.močvirske sklednice na delu parka ob letališču ocenjujemo kot uspešno in jarek kot enega izmed ključnih habitatov za dolgoročno uspešno razmnoževanje. Ohranjanje s trstičjem zaraščenih bregov in druge naravne sestoje obrežnega steblikovja je tako nujno za preprečevanje motenj in dostop plenilcem. Strojni posegi, kot so košnja, čiščenje ali redčenje bregov in poglabljanje dna ter odstranje vanje mulja predstavljajo veliko grožnjo za močvirsko sklednico, zlasti če se izvajajo ob neprimernem času in na neustrezen način. Poleg tega je na tem delu parka nujno ohranjanje

primernih kopenskih površin za razmnoževanje. Kot primeren gnezditveni habitat ob letališki stezi in Stojbah izpostavljamo tudi obrobje vinogradov in kmetijska zemljišča v zaraščanju. Intenzivna obdelava teh površin pa predstavlja veliko grožnjo za jajca v gnezdih in lahko pokonča celoten zarod.

Preliminarni rezultati telemetrijskega spremljanja samic močvirskih sklednic so pokazali, da so obiski kmetijskih zemljišč zelo pogosti. Ocenjujemo, da so ob Rudniku poleg vinograda primerne za odlaganje jajc predvsem njive in opuščene ter zarasle kmetijske površine. To smo letos tudi potrdili. V večernem času smo 24. junija zabeležili poskus gnezditve ob robu vinograda in naslednji dan v vinogradu tudi gnezditev. Samica je okoli 22 ure odložila jajca in zapustila gnezdo. Gnezdo smo nato zaščitili z mrežo in dodali obves tilo za lastnike zemljišča. Konec septembra smo pod mrežo opazili manjšo luknjico v zemlji. Predvidno smo odkrili nekaj zemlje in našli le ostanke dveh jajčnih lupin. Sklepamo, da se je nekaj mladičev uspešno izleglo. Podobno kot v preteklih letih smo med bajerji in večjo zamočvirjeno vodno površino na območju Rudnika odkrili 11 izropanih gnezd in ponovno potrdili velik pritisk plenilcev. Za uspešno razmnoževanje močvirske sklednice je na tem delu parka v prihodnje nujno potrebno zagotoviti mehansko zaščito gnezd.

Ne glede na to, da se v KPSS izvajata rekreacija in obisk na način, da se varuje in trajno ohranja temeljne ekološke procese solinskega ekosistema in komponente biotske raznovrstnosti, se lahko zgodijo neljubi dogodki s katerimi se negativno vpliva na številne vrste, med njimi tudi na močvirsko sklednico. V oktobru je bila na parkirišču na Fontaniggeah opažena poškodovana želva. Na podlagi vidnih poškodb sprednje leve noge in dela oklepa sklepamo, da je bila povožena. Vse obiskovalce zato prosimo, da so pozorni na vse prebivalce parka in da upoštevajo pravila. Upravljavci parka namreč vsakoletno beležijo primere, ko se obiskovalci ne držijo pravila prepovedi vožnje zunaj dovoljenih poti.

Tudi v letošnjem letu je bila potrjena prisotnost tujerodnih vrst želv. V okviru terenskega dela je bila opažena sladkovodna vrsta želve Trachemys scripta, poznana s starim imenom kot popisana sklednica in novim kot okrasna gizdavka. Na območju parka smo zabeležili en osebek na Rudniku, ki ga nismo uspeli odstraniti. Z izvajanjem ustreznih ukrepov za preprečevanje in obvladovanje vnosa in širjenja te invazivne tujerodne vrste bomo nadaljevali tudi v naslednjem letu.

Število močvirskih sklednic, ki smo jih ujeli med leti 2019 in 2021 glede na območje v parku. S črno barvo so prikazane močvirske sklednice, ki smo jih ujeli in označili na novo. S sivo barvo pa smo prikazali število ponovno ujetih močvirskih sklednic (podatek je naveden za prvi ponovni ulov, večkratnega ujetja istega osebka v enem letu nismo upoštevali).

Monitoring močvirske sklednice v letu 2021 (Foto: I. Škornik).

Mladič močvirske sklednice v letu 2021 (Foto: I. Škornik).

Odvzem fecesa močvirske sklednice in njegovo shranjevanje v ampulo za nadaljnje analize prehrane (Foto: I. Škornik).

Močvirska sklednica z oddajnikov, ki pa ni bil več delujoč, saj je vanj vdrla voda (Foto: I. Škornik)

Močvirska sklednica odlaga jajca pod trto vinograda (Foto: K. Leban).

Močvirska sklednica po povozu osebnega avtomobila na parkirišču na Fontaniggeah (Foto: N. Božič).

Gnezdo smo zaščitili z mrežo on obvestili lastnike vinograda (Foto: I. Škornik). Pregled gnezda po izvalitvi (Foto: K. Leban).

Gosenično

VOLNORITECHROMI

UVOD

Rezultati popisov kažejo, da je hromi volnoritec v KP Sečoveljske soline ohranjen.

1.4.2021 smo med rednim monitoringom že naleteli na prvo gosenično gnezdo hromega volnoritca (Eriogaster catax) na Fontaniggeah. Gosenice so bile v zgodnji razvojni fazi in so se že levile. Gnezdo smo našli na presvetljeni veji črnega trna na nasipu desnega brega reke Dragonje. Hromi volnoritec je vezan na obrobja termofilnih presvetljenih gozdov, zaraščajoče pašnike in travnike, grmišča in mejice v toplih in vlažnih legah, katerih glavna gradnika sta črni trn in glog. Je naša kvalifikacijska vrsta Natura 2000.

Z redčenjem grmovja črnega trna v KPSS poskušamo hromemu volnoritcu zagotavljati ugodno ohranitveno stanje. V letu 2021 je bilo najdenih 7 gnezd hromega volnoritca.

Grmovje črnega trna na območju Alto je za hromega volnoritca pomemben habitat (Foto: I. Škornik).

TUJERODNE VRSTE

MONITORING TUJERODNIH VRST

Verlotov pelin (Artemisia verlotiorum)

Izvedli smo le delno mulčenje zarasti verlotovega pelina pred cvetenjem. Ker ni bilo sredstev Podnebnega sklada, nismo izvedli kartirnega popisa.

Pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisifolia)

Pelinolistne ambrozije tudi v letu 2021 nismo zasledili.

Luskasta nebina (Aster squamatus)

Izvedli smo mulčenje zarasti luskaste nebine pred cvetenjem. Izvedli smo kartirni popis in ga primerjali s popisom iz leta 2017. Ugotavljamo, da je luskasta nebina ponekod že izginila, zadržuje se vztrajno le na gramoznih nasutjih in poteh..

Nutrija (Myocastor coypus)

V sodelovanju z LD Strunjan smo na kmetijskih površinah med cesto in Jernejevim kanalom izvedli trajno odstranitev ve fdeset osebkov nutrije.

Popisana sklednica (Trachemys scripta)

Med rednim monitoringom popisanih sklednic nismo opazili ali ujeli.

Modra rakovica (Callinectes sapidus)

Morski biologi se od leta 2018 soočajo z izginjanjem morskih travnikov predvsem ob zahodni obali Istre. Na hrvaški strani je to dogajanje nekoliko obsežnejše, dogaja pa se tudi v slovenskem morju. Del morskega travnika je tako nedavno izginil v naravnem rezervatu v Strunjanu. Od leta 2015 vzdolž celotne slovenske obale tudi ni več bračiča, alge, ki sicer živi zgolj v Jadranskem morju. Se pa zadnje čase pred Sečoveljskimi solinami pojavlja modra rakovica (Callinectes sapidus), tujerodna invazivna vrsta iz ZDA. V Evropi se je modra rakovica prvič pojavila že na začetku dvajsetega stoletja. Kje so vzroki za omenjene spremembe, kakšne so njihove posledice za življenje v morju in posredno za nas bo pokazal čas.

Primerjava kartirnega popisa luskaste nebine v letu 2017 in 2021.

Luskasta nebina na nasipu ob kanalu Grande (Foto: I. Škornik).

NARAVNE VREDNOTE

NARAVNE VREDNOTE KPSS

Sečoveljske soline 270 - potrebna revizija opisa (2020) Stanje naravnih vrednot (Sečoveljske soline, Sečovlje–Curto-Pichetto, Sečovlje-Stare soline, Sečovlje-Stojbe) je ugodno. Grožnja naravni vrednoti Sečoveljske soline predstavlja idejna razširitev letališča in postavitev sistema VOR na območje tretjega Vladazgoščevanja.RSlovenije je v 11.7. 2018 sprejela Uredbo o spremembah Uredbe o Krajinskem parku Sečoveljske soline. S predloženo uredbo se je spremenila meja Krajinskega parka Sečoveljske soline tako, da zahodna meja poteka po državni meji med Repub liko Slovenijo in Republiko Hrvaško kot je določena v povezavi s končno razsodbo Arbitražnega sporazuma med Vlado Repub like Slovenije in Vlado Republike Hrvaške (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 11/10). Površina krajinskega parka se je posledično zmanjšala za 48,32 ha oziroma 6,7 %. Z ustreznimi hrvaškimi institucijami, kot tudi na evropski ravni, bo potrebno urediti status omenjenega območja, saj je to območje sedaj v R Hrvaški brez statusa Natura 2000, ki ga je imelo prej pod RS.

Sečovlje - Curto Pichetto 3195 - potrebna revizija opisa (2020) Z novo zapornico na vhodu kanala je možno nadzorovati vodni režim, zato ne obstaja nevarnost za poplave in ne povečuje škodo na nasipih, obenem pa zagotavlja ugodne razmere za gnezdenje navadni in mali čigri, kot tudi drugim vrstam, saj tudi v letu 2018 na tem območju nismo zabeležili plenjenja s strani kopenskih plenilcev (lisica, kuna). Težave na tem območju imamo s preboji na čelnem morskem nasipu, kjer vdira voda iz morja na gnezdišče. Sanacijo visokomorskih nasipov izvaja vodnogosp odarsko podjetje VGP Drava Ptuj, zapornične sisteme pa podjetje SOLINE d.o.o., vendar se v zadnjih dveh letih, kljub številnim opozorilom, ni zgodilo nič, zato je gnezdišče ves čas pod vodo.

Sečovlje - Stare soline 3628 - potrebna revizija opisa (2020) Stare soline so v ugodnem stanju ohranjenosti, vendar je večji del območja po arbitražni odločitvi v R Hrvaški.

Sečovlje - Ob rudniku 3637 - potrebna revizija opisa (2020) Stanje NV Sečovlje-Ob Rudniku 3637 je neugodno, saj se po obnovi območja le-to ni pričakovano zarastlo, brežine zgrajenih otokov pa so bile za močvirsko sklednico prestrme in smo jih v letu 2019 strojno preuredili. V prihodnjih letih nameravamo v okviru partnerstva na projektu LIFE URCA PRO EMYS povsem preurediti to območje

Dragonja 50

Reka Dragonje je v ugodnem stanju ohranjenosti, vendar je polovica območja po arbitražni odločitvi v R Hrvaški.

Sečovlje - Stojbe 3674

Stanje NV Sečovlje-Stojbe 3674 je v ugodnem ohranitvenem stanju. Ugotovili smo, da je območje izjemnega pomena za močvirsko sklednico (Emys orbicularis), saj smo ravno tu ulovili največ mladostnih osebkov, kar kaže na dejstvo, da se popu lacija ne stara in da je močvirska sklednica v ugodnem ohranitvenem stanju. Glede na redne monitoringe in lov ptic na tem območju, ugotavljamo, da so Stojbe pomembno območje na selitvi velikega skovika (Otus scops), zato bomo predlagali, da se to vrsto uvrsti med kvalifikacijske vrste Natura 2000 za KPSS. Težave imamo z lokalnim vinogradnikov, saj le-ta občasno izvede kakšen poseg, ki ni v skladu z ohranjanjem omenjene naravne vrednote.

Naravna vrednota Sečoveljske soline 270. (Foto: I. Škornik)

Na travniku na območju Stojbe redno mulčimo in kosimo, s tem vdržujemo optimalne pogoje za rast rimske belvalovke (Foto: I. Škornik).

HABITATOVMONITORINGLeta2010sobilinaknadnopopisaniinovrednoteni vsi na solinah pojavljajoči se habitatni tipi. Opravljeno je bilo tudi kartiranje njihovega ničelnega stanja. Vsako leto izvajamo redni monitoring vseh habitatnih tipov, z vzdrževanjem primernega vodnega režima pa zagotavljamo optimalne razmere za njihov obstoj.

METODE

V letu 2021 smo opravili 325 ur monitoringa habitatov. V teh urah je zajeto spremljanje stanja habitatnih tipov, upravljanja z vodami zaradi optimalnih pogojev ter kartiranje posameznih habitatnih tipov z GPS.

REZULTATI

V letu 2021 smo v okviru rednega monitoringa KPSS na območju Sečoveljskih solin spremljali stanje vseh habitatnih tipov iz seznama evropske uredbe o habitatih. Ti habitatni tipi so: Sredozemska slanoljubna grmičevja Sarcocornetea fruticosi (1420), sestoji metličja Spartinion maritimae (1320), muljasti in peščeni poloji, kopni ob oseki (1140), pionirski sestoji vrst rodu Salicornia in drugih enoletnic na mulju in pesku (1310) ter Sredozemska slana travišča Juncetalia maritimi (1410).

Med habitatnimi tipi, katerih površina razraščenosti se je spet povečala in je stanje ohranjenosti ugodno, so sredozemska slanoljubna grmičevja Sarcocornetea fruticosi (1420). Povečanje je opaziti tudi na HT Sredozemska slana travišča Juncetalia maritimi

JAN

Število ur monitoringa habitatov v letu 2021.

Zaradi arbitražne razsodbe smo v KPSS izgubili okoli 48 ha površine parka, saj je levi breg Dragonje do vznožja Markovca in Rujevca sedaj pod ingerenco R Hrvaške. S tem smo tudi izgubili dobršen del površin sestojev metličja Spartinion maritimae (1320) in sredozemskih slanih travišč Juncetalia maritimi (1410).

Omenjeno območje sedaj pod R Hrvaško ne sodi več v območje Nature 2000, zato bo potrebno v prihodnje s sosednjo Hrvaško oz. njihovimi strokovnimi službami doreči ustrezno upravljanje in varovanje tega območja.

V letu 2021 smo vzdrževali okopnine na območju Alto, Predrakci in Rakci, ki pa nam jih je občasno poplavilo zaradi dotra janosti zaporničnih sistemov, ki jih bo potrebno zamenjati v letu 2022. S tem bomo dosegli popoln nadzor na okopninami in posledično lahko pričakujemo uspešno sukcesijo halofitov. Imeli smo težave z zastajanjem deževnice na območju Alto, zato je bil daljše obdobje pod vodo tudi halofitni travnik ozkolistne mrežice.

Travnik cvetoče rimske belvalovke (Foto: I. Škornik). (1410). Tudi stanje ohranjenosti ostalih habitatnih tipov se izboljšuje.

Odstranjevanje blata, ki preprečuje pretok vode (Foto: I. Škornik). Del območja Alto bomo v prihodnje nekoliko preuredili in zagotovili močvirski sklednici še boljše pogoje (Foto: I. Škornik).

Okopnina na Altu v zaraščanju (Foto: I. Škornik).

Del okopnine na Altu, ki se zaradi poplavljanja z vodo ni zarastel (Foto: I. Škornik).

Zaradi obilnih padavin in prelivanja reke Deragonje je bil Muzej solinarstva s skansenom pod vodo (Foto: I. Škornik).

LetoVREMENAMONITORING2021jebilosorazmernotoplo.Bilojesicer

hladnejše od nekaj zadnjih let, hkrati pa približno 0,7 stopinje Celzija toplejše od dolgoletnega povprečja v obdobju 1981-2010. To pomeni, da je bilo v zadnjih 60 letih lansko leto 17. najtoplejše leto.

V zadnjih 50 letih se je ozračje v Sloveniji segrelo za dobri dve stopinji, na leto imamo okoli 200 ur več sonca kot pred pol stoletja. Po količini padavin je zlasti izstopala južna polovica Slovenije, kjer je padlo približno 80 do 90 odstotkov običajne količine padavin. Na ravni države je bilo to 12. najbolj suho leto v zadnjih 60 letih.

2021 je sedmo najbolj sončno leto v zadnjih 60 letih. Po trajanju sončnega obsevanja pa je bilo lansko leto sedmo najbolj sončno leto. Sonce je sijalo približno 11 odstotkov časa več, kot je običajno v celem letu.

METODE

Monitoring vremena izvajamo s pomočjo dveh vremenskih postaj Davis Vantage Pro2 Plus, ki sta bili kupljeni in postavljeni v okviru projekta CLIMAPARKS. Zajem vremenskih podatkov poteka v 15 minutnih intervalih. Podatke shranjujemo s pomočjo programa WeatherLink 5.9.2. V tem delu Slovenije so vetrovi zelo pomemben pokrajinski dejavnik. Podatke vetrov iz obeh vremenskih postaj, smo s pretvorbo kardinalnih smeri v stopinje ter s pomočjo programa WindRose PRO3 prikazali vetrno rožo.

Vsi vremenski podatki so dostopni tudi na našem spletnem portalu http://www.kpss.si/vreme, kjer si jih je mogoče ogledati tudi v dnevnem, mesečnem in letnem grafičnem prikazu.

REZULTATI

Podnebne značilnosti leta 2021 ter trendi nekaterih meteoro loških spremenljivk

Leto 2021 je bilo presenetljivo hladnejše, kot je bilo v zadnjih 10 letih. Pravzaprav ugotavljajo celo, da se je leto 2021 globalno gledano začelo z najnižjimi temperaturami v zadnjih šestih do sedmih letih.

Tudi leto 2021 je bilo v KPSS za skoraj 1°C toplejše kot v povprečju obdobja 1961–1990, vendar je bila v povprečju temperatura na Leri v letu 2021 za 0,6 °C nižja, kot leto poprej.

Na Leri je povprečna letna temperatura znašala 14,2 °C.

Večina mesecev v letu 2021 je bila z nižjimi temperaturami od desetletnega povprečja. V letu 2021 smo zabeležili najnižjo srednjo vrednost v zadnjih desetih letih pri temperaturnih viških, pri najnižjih temperaturah, kot tudi pri povprečni letni temperaturi. Februar je izstopal s povprečno tempera turo 7,7°C ter najnižjo temperaturo 13.2.2021, ki je znašala -4,3°C. Januarja je bila najnižja temperatura le desetinko višja od februarske, povprečna temperatura v januarju pa je bila najnižja v letu in sicer 4,9°C. Najtoplejši dan je bil 8.7.2021 z izmerjeno najvišjo dnevno temperaturo na Leri 35,5°C.

Popvprečna junijska in julijska temperatura na Leri je bila za 2 stopinje višja od dolgoletnega povprečja. Nadpovprečno topla sta bila še februar in september. Pod dolgoletnim povprečjem so bile temperature v marcu, aprilu in maju.

Vsota padavin je bila v letu 2021 pod dolgoletnim povprečjem. Na Leri je padlo 734,4 mm dežja. Največ padavin na območju Sečoveljskih solin je bilo maja in sicer več kot 128 mm. Nadpovprečne količine padavin smo zabeležili še v januarju, februarju in julija. Najmanj namočen je bil marec z le 21,4 mm dežja.

Trajanje sončnega obsevanja v letu 2021 je bilo krajše, kot leto prej. Letna vsota ur sončnega obsevanja na Leri za leto 2021 znaša 3.051 ur. Sonce je na Leri v juliju 2021 sijalo 359,5 ur, kar je 12,5 ur manj kot v letu 2020.

Prevladujoč veter na območju Sečoveljskih solin je jugo (SE), ki piha v nočnem času. Najbolj vetroven je bil oktober, s sunki vetra višjimi od 80 km/h.

PoslediceŠkornik).

Sledovi poplavljanja reke Dragonje preko desne brežine (Foto: I. Škornik).

Posledice močnega deževja. Poplavljeno cestišče v Sečovljah (Foto: I.

poplav na območju Muzeja solinasrstva so vidne tudi na stavbi muzeja (Foto: I. Škornik).

JANUAR

Vetrne rože po mesecih izdelane s pomočjo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2021.

Modal

Tipična dnevna razporeditev vetrov izdelana s pomočjo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2021.

360 stopinjska vetrovna roža izdelana s pomočjo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2021.

Vetrovna roža podnevi izdelana s pomočjo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2021.

Vetrovna roža ponoči izdelana s pomočjo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2021.

OBISKOVANJAMONITORING

Zavarovana območja veljajo za najpomembnejši inštrument varstva biotske raznovrstnosti. Cilj razglasitve in upravljanja zavarovanega območja je v ohranjanju narave in z njo povezanimi dobrinami in koristmi ter kulturnimi vrednotami.

Naši dolgoročni cilji upravljanja KPSS so usmerjeni k varovanju in trajnemu ohranjanju naravnih lepot in s tem biotske raznovrst nosti Sečoveljskih solin, čuvanju kulturne dediščine in značilnosti obmorske kulturne krajine Slovenske Istre.

UVOD

Zavarovana območja veljajo za najpomembnejši inštrument varstva biotske raznovrst nosti. Cilj razglasitve in upravljanja zavarovanega območja je v ohranjanju narave in z njo povezanimi dobrinami in koristmi ter kulturnimi vrednotami.

Naši dolgoročni cilji upravljanja KPSS so usmerjeni k varovanju in trajnemu ohran janju naravnih lepot in s tem biotske raznovrstnosti Sečoveljskih solin, čuvanju kulturne dediščine in značilnosti obmorske kulturne krajine Slovenske Istre.

Obiskovalcem nudimo doživljanje parka z usmerjanjem (informacijska središča in točke, informativne table, parkovne poti), vodenimi ogledi, delavnicami v naravi, ustvar jalnimi delavnicami in različnimi izobraževalnimi programi ter predavanji. Primerne oblike rekreacije so tiste, ki so podrejene temeljnim namenom krajinskega parka. V KPSS poteka tudi solinarski festival, ki v krajinski park privabi številne navdušence in ljubitelje solinarske tradicije ter kulinaričnih posebnosti.

Na osnovi določil Zakona o ohranjanju narave (ZON) se za obisk Krajinskega parka Sečoveljske soline zaračunava vstopnina. Z nakupom vstopnice so obiskovalci parka med obiskom v parku nezgodno zavarovani. Ob obisku parka je treba upoštevati pravila obnašanja v KPSS!

KPSS si je mogoče ogledati individualno ali v skupini. Organiziranim skupinam (najmanj 15 oseb) omogočamo voden ogled, za katerega pa se je potrebno pravočasno naročiti s pomočjo spletnega obrazca in v katerem so objavljeni splošni pogoji ter opozorila. Vodeni ogledi po parku so namenjeni obiskovalcem, ki poleg sprehoda po parku želijo o Krajinskem parku Sečoveljske soline in tradiciji solinarstva izvedeti nekaj več.

S programom za obiskovalce s posebnimi potrebami želimo Krajinski park Sečoveljske soline približati vsem obiskovalcem. Programe oblikujemo v sodelovanju s strokovnimi

vodji različnih skupin. Za slepe in slabovidne je v centru za obiskovalce na razpolago taktilni model Sečoveljskih solin.

KPSS ima dva kopenska vhoda (Lera, Fontanigge), do obeh območij pa je možen dostop po morju s čolnom. Na območje Lere vstop s psom ni mogoč! Dostop do Muzeja solinarstva je po morju ali po makadamski cesti ob Dragonji na Fontaniggeah.

V Krajinski park Sečoveljske soline je v poletnem in zimskem času mogoče vstopiti uro po sončnem vzhodu, park pa je potrebno zapustiti uro pred sončnim zahodom. Obisko valcem pa priporočamo pa, da čas obratovanja preverijo na recepciji

Obiskovalciparka.lahko pred prihodom v park na spletnem portalu KPSS preverijo dogajanje na spletni kameri in se seznanijo z osnovnimi vremenskimi podatki obeh vremenskih postaj.

V skladu s strategijo o ohranjanju biotske raznovrstnosti v Sloveniji lahko »turizem« predstavlja razvojno priložnost za območja z visoko naravno danostjo, vendar le pod pogojem, da ne povzroča zmanjšanja biotske raznovrstnosti, da zniža porabe neobnovljivih virov in sledi načelom trajnostnega obiskovanja, ki morajo vključevati ohranjanje pestrosti, značilnosti in lepot narave ter krajine. Trajnostno obiskovanje zavarovanega območja moramo razumeti kot priložnost in ne kot pritisk ali grožnjo.

METODE

Na vhodu na Leri poteka sprotno preštevanje vseh obiskovalcev parka, tudi tistih, ki za vstop v park niso plačali vstopnine (izvzeti so zaposleni v KPSS, lastniki privezov, člani veslaškega kluba in poslovni partnerji podjetja).

Na Fontaniggeah je bil obisk v obdobju, ko je recepcija zaprta in Muzej solinarstva ne dela (1.11. do 31.3.) zabeležen s pomočjo fotografij iz lovske kamere, ki je postavljena na recepciji.Vletu 2021 je bilo opravljenih 160 ur monitoringa obisko valcev.

REZULTATI

V obdobju 2002–2021 je KPSS obiskalo 730.197 obiskovalcev.

V letu 2021 nas je obiskalo 36.488 obiskovalcev, kar je 10.000 obiskovalcev več, kot v istem obdobju lani. Domačih obiskovalcev je bilo 28.435 (77,9%), medtem ko je bilo tujih obiskovalcev manj in sicer 8.053 (22,1%). Večina obiskovalcev je obiskala Lero. Muzej solinarstva na Fontaniggeah je obiskalo 2381 obiskovalcev.

V letu 2021 smo opravili 189 vodenih ogledov. 73,0 % je bilo domačih obiskovalcev, 27,0 % vodenih ogledov pa predstavljajo tujci, med katerimi je največ angleško (15,3 %) in italijansko (6,7 %) govorečih obiskovalcev, sledijo jim nemško govoreči obiskovalci (5 %).

Po strukturi vodenih obiskovalcev so na prvem mestu odrasli obiskovalci (48,5 %), na drugem so otroci in študenti (44,8 %), sledijo jim upokojenci (5 %), predstavniki sedme sile (1,6%) in osebe s posebnimi potrebami (0,1 %).

2021Število

obiskovalcev Krajinskega parka Sečoveljske soline po letu 2020, ki so ga zaznamovale razmere in ukrepi povezane s Covid – 19 je ponovno v porastu.

V KPSS je bilo v letu 2021 prodanih 27 letnih kart. 2.522 je bilo družinskih vstopnin, 13.815 odraslih in 10.102 otroških, dijaških, študentskih in upokojenskih vstopnic, 1099 obisko valcev je vstopilo v KPSS brezplačno (CŠOD Burja, spremljevalci skupin, vodniki ipd.).

Po kopnem je v park vstopilo skupaj 32.633 obiskovalcev, medtem ko je s plovilom v park priplulo 1.066 obiskovalcev. S kolesom je v park vstopilo 3.498.

Thalasso Spa Lepa Vida je obiskalo 7.201 obiskovalcev.

Z električnim vlakom smo do Muzeja Solinarstva na Fontan iggeah vozili 41 x in prepeljali 2.381 obiskovalcev.

Polnilna postaja Clorofila je opremljena z najnujnejšim orodjem za popravilo koles (Foto: I. Škornik).

V okviru Sklada za podnebne spremembe smo na vhodu na Leri uredili sodobno kolesarnico za službena kolesa ter postavili polnilnico ze električna kolesa Clorofila (Foto: I. Škornik).

Polnilna postaja Clorofila je opremljena tudi s tlačilko na nožno stopalko (Foto: I. Škornik).

VARSTVENIHIZVAJANJE

KPSSREŽIMOVjeedenoddržavnihparkov,za

katerega je predpisan obvezen naravovarstveni nadzor, zato smo v letu 2015 pričeli z izobraževanji in usposabljanji za naravovarstvene nadzornike. Nadzorna služba šteje 3 naravovarstvene nadzornike s pooblastilom po ZON in po Zakonu o prekrških (ZP-1; Uradni list RS, št. 7/03 et al.) ter enega prostovoljnega naravovarstvenega nadzornika..

Delo naravovarstvenih nadzornikov Krajinskega parka Sečoveljske soline vključuje naslednje naloge:

• neposredni nadzor v naravi, ki obsega spremljanje stanja v obliki rednih tedenski obhodov območja (občasno ponoči), nadzor nad izvajanjem varstvenega režima in pogojev obiskovanja, ugotavljanje dejanskega stanja pri kršitvah, skupaj z opozarjanjem in osveščanjem kršiteljev varstvenega režima ter izrekanjem glob v primerih večjih ali ponovljenih kršitev in obveščanje pristojnih inšpekcijskih organov in policije,

• občasni obhodi po okolici parka z namenom preverbe obstoječih in novih virov ogrožanja in konkretnih groženj za krajinski park,

• nadzor nad gradnjo infrastrukture za obisk parka,

• nadzor nad vzdrževalnimi in obnovitvenimi deli znotraj meja krajinskega parka,

Število ur nadzora v KPSS po mesecih v letu 2021.

predvsem nad izvedbo del zunanjih izvajalcev,

• priprava poročil in obveščanje nadrejenih in ministrstva o kršitvah, izrečenih opozorilih in globah, kot tudi virih ogrožanja in grožnjah, ki se pojavljajo izven meja območja,

• nadzor, omejevanje in odstranjevanje tujerodnih vrst in

• vzdrževanje parkovnih tabel in njihova zamenjava ob dotrajanosti

• redno izobraževanje nadzornikov za zagotavljanje delovanja s polnimi pooblastili.

Ključna področja, kjer prihaja do kršitev: Z ustrezno postavitvijo ograj in zapornic na obeh vhodih v KPSS ter z objavo urnikov in ustnim opozarjanjem ter ozaveščanjem obiskovalcev o ciljih in varstvenih režimih Krajinskega parka Sečoveljske soline, se je število kršitev varstvenega režima parka bistveno zmanjšalo v primerjavi z leti poprej. Poudariti je potrebno, da nam v letošnjem letu veliko pomagajo tudi policisti, ki opravljajo mejno kontrolo ob reki Dragonji, predvsem v nočnem času, ko je bilo veliko kršitev in nam zadeve odstopijo v nadaljnji prekrškovni postopek.

Kršitve varstvenega režima parka v prvi polovici 2021 se še vedno nanašajo na ribolov v nočnem času, hojo izven označenih poti ter sprehajanje psov brez povodca.

V letu 2021 smo opravili 916 ur nadzora v naravi, od tega 567 ur na Fontaniggeah (prvo varstveno območje). Izvajali smo tudi redne obhode in nadzor v Jernejevem kanalu.

V okviru sodelovanja z drugimi nadzornimi službami smo opravili še 55 delovnih ur, 5 ur smo potrebovali za dodatno postavitev infrastrukture za omejevanje motenj in nadzor, 30 ur pa za postavitev, vzdrževanje opreme in infrastrukture. 97 delovnih ur je bilo potrebnih za ukrepanje po ZON-u in vodenje prekrškovnih postopkov. Eden od nadzornikov je opravil dodaten preizkus znanja za odločanje v prekrškovnem postopku za 6. stopnjo.

Izdali smo 6 plačilni nalogov, 5 odločb, izdali smo tri pisna opozorila in izrekli več ustnih opozoril, eno zadevo smo predali v obravnavo ustreznemu Okrajnemu sodišču.

Prebežniki na Stojbah. (Foto: I. Škornik)

OSTALO V SLIKI IN BESEDI

Odstranjena so bila tudi nekatera drevesa in grmovje, ki je v poletni vročini močvirskim sklednicam nudilo potrebno senco ob estivaciji (Foto: I. Škornik).

Nasutje, ki je nastalo brez soglasja ZRSVN (Foto: I. Škornik).

Izkop na Fontaniggeah, ki ga ne bi bilo treba (Foto: I. Škornik).

Test delovnega vozila Alke ATX (Foto: I. Škornik) Nov pomol na Fontaniggeah (Foto: I. Škornik)

Samovoljno čiščenje jarka ob Parenzani s strani delavcev Okolja Piran (Foto: I. Škornik).

Ko je prišlo še do tega podstavka za nekakšno kulturno instalacijo, smo zadevo prijavili ustreznim inštitucijam in ustavili projekt (Foto: I. Škornik).

Prva močvirska sklednica ob letališkem jarku, 29.3.2021 (Foto: I. Škornik).

Takole smo pospremili fotografsko ekipo ven iz KPSS (Foto: I. Škornik).

Ki je pred tem izvajala nedovoljeno fotografiranje na gnezdišču (Foto: I. Škornik).

Voda je iz zagatnice odplaknila vso blato (Foto: I. Škornik).

Gnezditveni otoki (Foto: I. Škornik).

Bolna se je zatekla k nam na recepcijo Lera, kjer smo uredili, da so prišli po njo in ustrezno poskrbeli zanjo (Foto: I. Škornik).

Kajtanje pred solinami ni dovoljeno (Foto: I. Škornik).

Intervencija na Cavani 131 (Foto: I. Škornik).

Najdba močvirske sklednice sredi solin (Foto: I. Škornik).

Labodja družina na Leri (Foto: I. Škornik).

Obnova nasipov pred Muzejem solinarstva (Foto: I. Škornik).

Vandalizem na zapornici na Fontaniggeah (Foto: I. Škornik).

Mravlji molzeta ličinko pajčjega šržatka (Foto: I. Škornik).

Zaradi neodgovorne hrambe v skladišču soli, je bilo zaradi deževja uničenih precej knjig (Foto: I. Škornik).

Obnovo čelnega nasipa med kanaloma Giassi in Pichetto je izvedlo podjetje VGP Drava Ptuj (Foto: I. Škornik).

Samica pajčjega škžatka (Foto: I. Škornik).

Na gradbenih ostankih se pogosto zarastejo tujerodne rastline (Foto: I.

kolesa ostanejo izven kolsearnice (Foto: I. Škornik). Novo gnezdišče čebelarjev ob kanalu Grande v Sečovljah (Foto: I. Škornik).

Novo delovno vozilo Garia (Foto: I. Škornik).

Na sestanku NN v prostorih JZ Ljubljansko barje (Foto: I. Škornik).

Umetniška instalacija v solinskem blatu (Foto: I. Škornik).

Izlov solinarke v znanstvene namene v sodelovanju z Akvarijem Piran (Foto: I. Škornik).

Električni skuter, ki ga uporabljamo pri naravovarstvenem nadzoru ter pol nilnica Clorofila (Foto: I. Škornik).

Novo kombinirano vozilo Peugeot E-xpert za prevoz zaposlenih in invalidov (Foto: I. Škornik).

Dotrajano razgledno ploščad ob Parenzani še vedno nismo zamenjali (Foto: I. Škornik).

Nujna sanacija zaporničnega sistema na vhodu na Leri, zaradi katere je bil vstop na kolsearsko pot Parenzana preusmerjen preko našega parkirišča. (Foto: I. Škornik).

Literatura

Arnold N., Ovenden D. 2004. Reptiles and amphibians ob Britain and Europe. London, Collins: 288 str. Ausden M. 2010. Habitat Management for Conservation: a habdbook of techniques. New York, Oxford University Press: 411 str. Ayaz D., Çiçek K. 2011. Data on the population structure of the european Pond Turtle, Emys orbicularis (Linnaeus, 1758) in Lake Sülüklü (western Anatolia, Turkey). Herpetozia, 24, 1/2: 33-41

Ayaz D., Fritz U., Tok C. V., Mermer A., Tosunoğlu M., Afsar M., Çiçek K.2007: Population estimate and body size of european Pond Turtle (Emys orbicularis) from Pazarağaç (Afyonkarahisar / Turkey). Biologia, 62, 2: 225-227

Bakiev A. 2004. The distribution of Emys orbicularis in the Middle Volga river region, Russia. Biologia. Bratislava, 59, 14: 9-11 Blomberg S., Shine R. 2006. Reptiles. V: Ecological Census Techniques. 2nd edition. Sutherland.W. J. (ur.). Cambridge, Cambridge University Press: 297-306

Brower J. E., Zar J. H., Von Ende, J. E. 1997. Field and Laboratory Methods for General Ecology. Fourth Edition. Boston, WCB/ McGraw-Hill: 256 str.

Cadi A., Joly P. 2004. Impact of the introduction of the red-eared slider (Trachemys scripta elegans) on survival rates of the European pond turtle (Emys orbicularis). Biodiversity and Conservation 13: 2511–2518,

Cadi A., Nemoz M., Thienpont S., Joly P. 2008. Annual home range and movement in freshwater turtles: management of the endangered European pond turtle (Emys orbicularis). Revista Española de Herpetología, 22, 71-86 Cafuta V. 2001. Predstavitev živali z naslovnice. Temporaria, 6/1: 3-10 Castanet J. 1988. Les méthodes d’estimation de l’âge chez les chéloniens. Mésogée, 48: 21-28 Cheylan M. 1998. Evolution of the distribution of the European pond turtle in the French Mediterranean area since the post-glacial. V: Proceedings of the Emys symposium, October 4-6 1996. Fritz U., Joger U., Podloucky R., Servan, J. (ur.). Dresden, Mertensiella, Rheinbach: 47–65 Cordero Rivera A., Fernández Ayres C., 2004. A management plan for the European pond turtle (Emys orbicularis) popula tions of the Louro river basin (Northwest Spain). Biologia, 59, 14: 161-171 Cowx I.G. in Harvey J.P., 2003. Monitoring the Bullhead, Cottus gobio. Conserving Natura 2000 Rivers Monitoring Series No.4. English Nature, Peterborough Dinçer A., Uwe F., Atatür M.K. 2007. Morphological comparison of Emys orbicularis (LINNAEUS, 1758) from European Turkey and eastern Bulgaria. Herpetozoa, 20, 1/2: 11-20 Direktiva sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst Drobenkov S. M. 1999. Characteristic festures of the pond turtle (Emys orbicularis) ecology and morphology in the north of the range area. V: Abstracts, 2nd International Symposium on Emys orbicularis. Le Blanc, 25 – 27 June 1999: 10 str. Dupré A., Devaux B., Bonin A. 2007. Turtles of the world. London, A. & C. Black: 359 str. Ferjančič K. 2013. Močvirska sklednica (Emys orbicularis (Linnaeus, 1785)) v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Diplomsko delo. Nova Gorica, Fakulteta za znanosti o okolju: 73 str. Ferjančič K., Škornik I. 2018. Monitoring populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis, Linnaeus 1785) v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Seča: 60 str. Dostopno na: https://issuu.com/falco88/docs/mo_virska_sklednica_poro_ilo_ferjan

Ficetola(14.6.2019)G.F.,Padoa-Schioppa E., Monti A., Massa R., De Bernardi F., Bottoni L. 2004. The importance of aquatic and terre strial habitat for the European pond turtle (Emys orbicularis): implications for conservation planning and management. Canadian Journal of Zoology, 82, 11: 1704-1712

Fischer M. A., W. Adler & K. Oswald, 2008: Exkursionsflora von Osterreich, Liechtenstein und Siidtirol. Land Oberosterreich, Biologiezentrum der 00 Landesmuseen, Linz. 1391 pp.

Fritz U. 2001. Emys orbicularis (Linnaeus, 1758) – Europäische Sumpfschildkröte.V: Handbuch der Reptilien und amphibien europas. Vol. 3/iiia, Schildkröten (Testudines) I (Bataguridae, Emydidae, Testudinidae). Fritz U., Andreu A. C. (ur.). Wiebelsheim: Aula-Verlag: 343-515

Fritz U. 2003. Die Europäische Sumpfschildkröte. Laurenti-Verlag, Bielefeld: 224 str. Frtz U., Fatizzo T., Guicking D., Tripepi S., Pennisi M. G., Lenk P., Joger U., Wink M. 2004. Zoologica Scripta, 34, 4: 351-371 Furlan I., 1998. Žival meseca septembra. Evropska močvirska sklednica. Proteus, 60, 1: 38-40

Gariboldi A., Zuffi, M. A. L. 1994. Notes on the population reinforcement project for Emys orbicularis (Linnaeus, 1758) in a natural park of northwestern Italy. Herpetozoa, 7: 83–89

Geister, I., 1995: Ornitološki atlas Slovenije. DZS. Ljubljana. Gomboc S., Torkar G. 2011. Biodiverziteta metuljev (Lepidoptera), kobilic (Orthoptera), dvoživk (Amphibia) in plazilcev (Reptilia) Krajinskega parka Sečoveljske soline : rezultati proučevanj v l. 2010. Ljubljana: EGEA, Zavod za naravo Govedič M., Vamberger M., Sopotnik M., Cipot M., Lešnik A., Šalamun A., Poboljšaj K. 2009. Inventarizacija močvirske sklednice, hribskega urha in velikega pupka na Ljubljanskem barju (končno poročilo raziskovalnega projekta št. 1/08).

Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 62 str.

IUCN, 2018. https://www.iucnredlist.org/ (10.4.2018)

Jabłoński A., Jabłońska S. 1998. Egg-laying in the European pond turtle, Emys orbicularis (L.), in Łęczyńsko-Włodawskie Lake District (East Poland). V: Proceedings of the EMYS symposium Dresden 96. Mertensiella 10. Fritz U., Joger U., Podlucky R., Servan J., Buskirk J.R. (ur.). Rheinbah, DGHT: 141-146

Koper N., Brooks R. J. 2011. Population-size estimators and unequal catchability in painted turtles. Canadian Journal of Zoology, 76, 3: 458-465

Kotenko T. I. 2000. The European pond turtle (Emys orbicularis) in the Steppe Zone of the Ukraine. Kataloge des OÖ. Lande smuseums, 149: 87-106

Kotenko T. I. 2004. Distribution, habitat, abundance and problems of conservation of the European pond turtle (Emys orbicularis) in the Crimea (Ukraine): first results– biologia. Bratislava; 59, 14: 33-46 KPSS, 2018. Krajinski park Sečoveljske soline. http://www.kpss.si/ (10.5.2018)

Krebs C. J. 1999. Ecological Methodology. 2. edition. New York, California Addison Wesley: 620 str. Križan B. 1988. Soline, pokrajinski element slovenske Istre. V: Sečoveljske soline včeraj – danes – jutri; Le saline di sicciole ierioggi-domani. Žagar Z. (ur.). Piran, Tiskarna Jože Moškrič: 4-7 Krofel M., Cafuta V., Planinc G., Sopotnik M., Šalamun A., Tome S., Vamberger M., Žagar, A. 2009. Razširjenost plazilcev v Sloveniji: pregled podatkov, zbranih do leta 2009. Natura Sloveniae, 11, 2: 61-99

Kwet A. 2009. New Holland European reptile and rmphibian guide. London, New Holland: 252 str. Lebboroni M., Chelazzi G. 1991. Activity patterns of Emys orbicularis L. (Chelonia Emydidae) in central Italy. Ethology, Ecology & Evolution 3: 257-263

Maguran, A., E., 2008: Measuring Biological Diversity. Blackwell Publishing. Mazzotti S. 1995. Population structure of Emys orbicularis in the bardello (Po delta, Northern Italy). Amphibia-Reptilia, 16: 77-85

Meeske M. 2006. Die Europäische Sumpfschildkröte am Nördlichen Rand ihrer Verbreitung in Litauen. Supplement der Zeitschrift für Feldherpetologie 11, Laurenti Verlag: 160 str.

Meeske A-C. M., Muhlenberg, M. 2004. Space use strategies by a northern population of the European pond turtle, Emys orbicu laris. Biologia 59: 95-101

Mitrus S. 2000. Protection of the european pond turtle Emys orbicularis (L.) in Poland. V: Gefährdung und schutz von Emys orbicularis (L.) in Deutschland. Hödl W., Rössler M. (ur.). Linz, Die europäische sumpfschildkröte 119–126

Mitrus S. 2010. Is the European pond turtle Emys orbicularis strictly aquatic? Habitats where the turtle lives in central Europe. Acta Herpetologica, 5, 1: 31-35 Mitrus, S., Zemanek, M. 2000. Distribution and biology of Emys orbicularis (L.) in Poland. V: Die Europäische Sumpfschildkröte. Hödl W., Rössler M. (ur.). Linz, Landesmuseum: 107-118 Mršić N. 1992. Rdeči seznam ogroženih plazilcev (Reptilia) v Sloveniji (The Red List of Endangered Reptilia in Slovenia. Varstvo narave 17: 41-44 Mosimann D., Cadi A. 2004. On the occurrence and viability of the european Pond Turtle (Emys orbicularis) in the Moulin-de-vert (Geneva, Switzerland): 50 years after first introduction. Biologia, 59, 14: 109–112 Ogrin, D., 1995: Podnebje Slovenske Istre. Knjižnica Annales 11, Koper, 381 str. Pedall I., Fritz U., Stuckas H., Valdeón A., Wink M. 2010. Gene flow across secondary contact zones of the Emys orbicularis complex in the Western Mediterranean and evidence for extinction and re-introduction of pond turtles on Corsica and Sardinia (Testudines: Emydidae). Journal of Zoological Systematics and Evolutionary Research, 49, 1: 44–57

Pielou, E.C. 1984: The interpretation of Ecological Data, Wiley, New York. BioDiversity 1997. NHM & SAMS.

Pfajfar, L., Arh, F., 1998: Statistika 1, Zapiski predavanj. EF Ljubljana. Poboljšaj K., Vamberger M., Žagar A., Govedič M., Cipot M., Lešnik A., 2008: Inventarizacija plazilcev (Reptilia) in njihovih habitatov s posebnim ozirom na močvirski sklednici (Emys orbicularis) na vplivnem območju HE Brežice in HE Mokrice. V Govedič M., Lešnik A., Kotarac M., 2008. Pregled živalskih in rastlinskih vrst, njihovih habitatov, in kartiranje habitatnih tipov s posebnim ozirom na evropsko pomembne vrste, ekološko pomembna območja, posebna varstvena območja, zavarovana območja in naravne vrednote na vplivnem območju predvidenih HE Brežice in HE Mokrice. Miklavž na dravskem polju, Center za kartografijo favne in flore: 540-607 Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Ur.l. RS, št. 82/02 in 42/10

Plut, D., 2006: Zavarovana območja in turistični napredek Slovenije, Turizem v zavarovanih območjih, Turistična zveza Slovenije, Ljubljana, str. 9-16. 49.

Repolusk, P. , 1996: Koprsko Primorje. V: Regionalno geografska monografija Slovenije, Knj. 4. Submediteranski svet. Ljubljana. Geografski inštitut ZRC SAZU: 16-35.

Robič, D., 2000: Različno razumevanje in pomen biodiverzitete v ekologiji, posebno v fitocenologiji. Zbornik gozdarstva in lesar stva 63: 47-93.

Snow, D. W., Perrins, C. M., 1998: The Birds of the Western Palearctic. Oxford, New York, Oxford University Press, 1694 str. Schnabel, Z. E. 1938. The estimation of total fish populations of a lake. The American Mathematical Monthly, 45: 348-352 Schneeweiss N., Fritz U. 2000. Situation. V: Gefährdung und schutz von Emys orbicularis (L.) in Deutschland. Hödl W., Rössler M. (ur.). Linz, Die europäische sumpfschildkröte: 133–144

Schneeweiss N., Jablonsky A. 2000. The reproduction of Emys orbicularis in relation to climatic factors in Northeast Germany and Eastern Poland. V: Proceedings of the 2nd International Symposium on Emys orbicularis, Chelonii 2. 83–85

Segurado P. in Figueiredo D. 2007. Coexistence of two freshwater turtle species along a Mediterranean stream: The role of spatial and temporal heterogeneity. Acta Oecologica, 32, 2: 134-144

Southerland W. J. 2000. The Conservation Handbook – Research, Management and Policy. London, Blackwell Science: 278 str. Standfuss , B., Lipovšek, G., Fritz, U. Vamberger, M. 2016. Threat or fiction: is the pond slider (Trachemys scripta) really invasive in Central Europe? A case study from Slovenia. Conservation Genetics, 17: 557 – 563

Stubbs D., Hailey A., Pulford E., Tylor W. 1984. Population ecology of European tortoises: review of field techniques. Amphib -Rept 5: 57-68

Široký P., Stuchlík S., Frizt U., Moravec J. (2009). Basic morphological data of native Czech Emys orbicularis revealed by subfossil finds. Section Zoology, 64, 4: 795-797

Škornik I. 2008. Spoznajmo soline. 1.izdaja. Ljubljana, Tiskarna Schwarz print d.o.o.: str. 82-85 in str. 127. Škornik, I., 2008: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2006-2007. Seča, SOLINE d.o.o. Škornik, I., 2009: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 1983-2009. Seča, SOLINE d.o.o. Škornik, I., 2011: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2010-2011. Seča, SOLINE d.o.o. Škornik, I., 2012: Favnistični in ekološki pregled ptic Sečoveljskih solin - Faunistic and Ecological Survey of Birds in the Sečovlje Salina. SOLINE Pridelava soli d.o.o.. Seča. Škornik, I., 2013: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2012. Seča, SOLINE d.o.o. Škornik, I., 2013: A contribution to the knowledge of climate change impacts on biodiversity and visitation in Sečovlje Salina Nature Park. In Vranješ, M., Škornik, I., Santi, S., & Costa, M. (Eds.). (2013). Climate change and management of protected areas: Studies on biodiversity, visitor flows and energy efficiency (pp. 59–81). Portorož, Slovenia: SOLINE Pridelava soli. Škornik, I., 2015: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2013-2014. Seča, SOLINE d.o.o. Škornik, I., 2016: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015. Seča, SOLINE d.o.o. Škornik, I., 2017: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016. Strokovno poročilo. Seča, SOLINE Pridelava soli d.o.o. Škornik, I., 2018: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017. Strokovno poročilo. Seča, SOLINE Pridelava soli d.o.o. Škornik, I., 2018: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017. Strokovno poročilo. Seča, SOLINE Pridelava soli d.o.o. Škornik, I., 2019: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2018. Strokovno poročilo. Seča, SOLINE Pridelava soli d.o.o. Škornik, I., 2020: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2019. Strokovno poročilo. Seča, SOLINE Pridelava soli d.o.o. Škornik, I., 2021: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020. Strokovno poročilo. Seča, SOLINE Pridelava soli d.o.o. Škornik I. 2018. Krajinski park Sečoveljske soline (osebni vir 15.6.2018)

Tome D. 2006. Ekologija. Ljubljana, Tehniška Založba Slovenije: 344 str. Tome, S. (1996). Pregled razširjenosti plazilcev v Sloveniji. Annales, 3, 6: 217-228 Tome, S. (2003). Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000: močvirska sklednica Emys orbicularis (Linnaeus, 1758). Ljubljana: 11 str. Torkar G. 2012. Načrt izvajanja monitoringa močvirske sklednice v Sečoveljskih solinah. Ljubljana, EGEA, Zavod za naravo: 8 str. Torkar G., Ferjančič K., Gomboc S. 2013. Močvirska sklednica (Emys orbicularis (Linnaeus, 1758)) v Krajinskem parku Sečoveljske soline, rezultati raziskave v letu 2013. Ljubljana, EGEA, Zavod za naravo: 27 str. Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Priloga 1. Uradni list RS, št. 46/2004 Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Priloga 2. Uradni list RS, št. 46/2004

Vamberger M. 2008. Pojavljanje močvirske sklednice (Emys orbicularis) v ribnikih Drage pri Igu. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo: 105 str. Vamberger M. 2009. European pond turtle (Emys orbicularis) in Slovenia. In: Rogner M. (Ed.), European pond turtle (Emys orbicularis). Edition Chimaira 4, Frankfurt am Main

Vamberger M., Kos I. 2011. First observations on some aspects on the natural history of European pond turtles Emys orbicularis in Slovenia. Bologia, 66, 1: 170-174

Vamberger M., Stuckas H., Sacco F., D'Angelo S., Arculeo M., Cheylan M., Corti C., Valvo M., Marrone F.m Wink M., Fritz U. 2015. Differences in gene flow in a twofold secondary contact zone of pond turtles in southern Italy (Testudines: Emydidae: Emys orbicularis galloitalica, E. o. hellenica, E. trinacris). Zoologica Scripta, 44, 3: 1-17

Vambereg M., Lipovšek G., Šalamun A., Cipot M., Fritz U., Govedič M. 2017. Distribution and population size of the European pond turtle Emys orbicularis in Ljubljansko barje, Slovenia. Vertebrate Zoology, 67, 2: 223-229

Vrezec A., Polak S., Kapla A., Pirnat A., Šalamun A. 2006. Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst hroščev. Ljubljana, Nacionalni inštitut za biologijo: 40 str.

Zufi M. A. L., Gariboldi A. 1995. Geographical patterns of Italian Emys orbicularis: a biometrical analysis. 7th O.G.M. of Societas Europaea Herpetologica, September 15-19. V: Scientia herpetologica. Llorente G. A., Montori A., Santos X., Carretero M. A. (ur.). Barcelona: 120-123

ReferencaCITIRANJE:dela

Škornik, I. (2022). Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2021: Strokovno poročilo . Seča: SOLINE Pridelava soli.