Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020 | 7
Spremna beseda KORONA ČASI Potem ko je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) marca 2020 razglasila pandemijo COVID-19, je večina držav pričela z izvajanjem socialnih in zdravstvenih ukrepov brez primere v novejši zgodovini. Ti ukrepi, namenjeni omejevanju širjenja virusa, so bili osredotočeni na socialno distanciranje in omejevanje prebivalstva ter prenehanje nebistvenih proizvodnih in družbenih dejavnosti. Na splošno, so ukrepi prispevali h globalnemu zmanjšanju človekovih dejavnosti. Ta nenadna in dramatična sprememba večine človekovih družbenih in gospodarskih dejavnosti, je prispevala k merljivim učinkom na urbano okolje, z izrazitim zmanjšanjem onesnaženosti zraka, vode in hrupa. Eden najbolj opaznih in splošnih ukrepov je »zaklepanje« prebivalstva na regije ali občine, zaradi česar so naše mestne ulice prazne in praktično tihe, prav tako prazna in tiha so tudi zavarovana območja brez obiskovalcev. Tak položaj nam ponuja enkratno priložnost za preučevanje odzivov divjih živali na trenutno manj aktivna, manj hrupna in manj onesnažena območja, kot tudi vpogled brez primere o tem, kako človekove dejavnosti vplivajo na prosto živeče živali. Nenavadna opazovanja živali na urbanih območjih po vsem svetu, so preplavila medije in internet, ki so v družbeni imaginarij zasadili idejo, da “narava dobiva svoj prostor nazaj”. Čeprav je verjetna, ta ideja v večini primerov temelji na nezanesljivih zapisih, včasih napačnih, brez kakršne koli kvantitativne znanstvene raziskave, ki bi podpirala takšno trditev. Biotsko raznovrstnost ogroža trenutna eksponentna rast urbanih območij. Še vedno pa je slabo razumljeno, kako se lahko živali spopadajo s temi hitrimi in dramatičnimi preobrazbami naravnega okolja in se jim prilagajajo. Pandemija COVID-19 nam ponuja edinstveno priložnost, da razkrijemo te mehanizme prilagajanja, vključene v ta proces. Ukrepi zaklepanja, uvedeni v večini držav, povzročajo izjemno zmanjšanje človekovih dejavnosti, kar nam daje eksperimentalno okolje za oceno učinkov našega življenjskega sloga na biotsko raznovrstnost. V nekem španskem projektu so preučili odziv ptic na zaprtje populacije z uporabo več kot 126.000 podatkov, zbranih v okviru znanstvenega projekta za državljane. Primerjali so pojavnost in zaznavnost ptic med zaporo spomladi 2020, z izhodiščnimi podatki iz preteklih let v istih urbanih območjih in obdobjih. Ugotovili so, da ptice med ti. »lockdownom« niso povečale verjetnosti pojavaljanja na urbanih območjih, kar je ovrglo hipotezo, da je narava povrnila svoj prostor na mestnih območjih, ko so le-ta brez ljudi. Ugotovili pa so povečanje zaznavnosti ptic, zlasti v zgodnjih jutranjih urah, kar kaže na hitro spremembo dnevnih rutin ptic kot odziv na tovrstne spremembe. Skratka, urbane ptice kažejo visoko vedenjsko »plastičnost«, da se, kar se da hitro prilagodijo novim okoljskim razmeram, kakršne določa COVID-19.
Zaradi zaklepanja so nekateri ljudje porabili več časa za uživanje v naravi. Tudi, če je šlo zgolj za opazovanje ptic na svojem vrtu.
