Page 1

NARAVOVARSTVENI MONITORING SEČOVELJSKIH SOLIN

IZTOK ŠKORNIK

strokovno poročilo

2017


NARAVOVARSTVENI MONITORING SEČOVELJSKIH SOLIN Priloga letnemu poročilu KPSS

2017

IZTOK ŠKORNIK

Seča, 2018


NARAVOVARSTVENI MONITORING SEČOVELJSKIH SOLIN 2017 Avtor: Iztok Škornik, NARAVOVARSTVENI NADZORNIK Fotografije: Iztok Škornik, Barbara Sovinc, Brian Valentič, Danijel Pokleka. Matjaž Lužnik, Al Božič Oblikovanje: Iztok Škornik Izdajatelj: SOLINE Pridelava soli d.o.o. Tisk in vezava: SOLINE Pridelava soli d.o.o. 20 izvodov Seča, 2018 Letno poročilo Publikacija “Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin” je letno poročilo ali poročilo za obdobje dveh let, ki ga pripravi strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring KPSS in povzema rezultate opravljenih dejavnosti in dogodkov v preteklem letu ali obdobju.

1

Podnebje

2

Biodiverziteta

3

Obiskovalci


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017 | 5

VSEBINA

  POGLAVJA                            

7

Spremna beseda

11 Projektno delo 11 The Waterbird Society Annual Meeting

17 Monitoring ohranjenosti narave 17 UVOD

»» str.11 17 METODE 20 REZULTATI IN RAZPRAVA

»» str.25

»» str.73

»» str.105

25 Vrstna pestrost 25 Vrste, ki na obravnavanem območju gnezdijo 26 Vrste, ki na obravnavanem območju letujejo ali se pojavljajo v pognezditvenem času 26 Vrste, ki na obravnavanem območju pojavljajo na preletu 30 Vrste, ki na obravnavanem območju prezimujejo ali se pojavljajo v zimskem času 34 Redke vste

35 TAKSONOMSKI DEL - PTICE 62 Vrste v letu 2017 66 AVIARNA INFLUENCA 67 TAKSONOMSKI DEL OSTALE VRSTE

»» str.77

68 TUJERODNE VRSTE 70 NARAVNE VREDNOTE

73 Monitoring habitatov »» str.89


6 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017

  POGLAVJA     

                  

77 Monitoring vremena 78 Podnebne značilnosti leta 2017 ter trendi nekaterih meteoroloških spremenljivk

85 Monitoring obiskovanja

89 Izvajanje varstvenih režimov po uredbi o KPSS

91 Ostalo v sliki in besedi

105 Strokovna ekskurzija

114 Literatura


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017 | 7

Spremna beseda MI GREMO NA ELEKTRIKO V času vse večjih potreb po energiji ter naraščajočega vpliva lokalnega in globalnega onesnaževanja na okolje in prebivalstvo, je učinkovita raba energije ključnega pomena za zagotavljanje boljših življenjskih pogojev sedanjim in bodočim generacijam. Sektor prometa je največji porabnik končne energije in eden večjih onesnaževalcev okolja, ki posredno ali neposredno vpliva na življenje vsakega posameznika v sodobni družbi. Evropa si prizadeva za zmanjšanje odvisnosti prometa od nafte, ublažitev njegovega vpliva na okolje in s tem uresničevanje strategije za mobilnost z nizkimi emisijami. Zato je treba pospešiti gradnjo infrastrukture, vključno s polnilnimi postajami za električna vozila ter vozila na zemeljski plin in vodik.

Polnilna postaja v Kopru deluje po principu Plug & Charge (Foto: I. Škornik).

Zastavljenih globalnih ciljev v zvezi z zniževanjem rabe energije in omejevanjem emisij škodljivih snovi v okolje ne bo mogoče doseči brez korenitih sprememb na področju mobilnosti. Potencial prehoda na okolju prijazne oblike mobilnosti, kot so kolesarjenje, pešačenje in uporaba javnega prevoza, je pri tem daleč prešibek, da bi lahko izničil posledice hitro naraščajočega prometa z osebnimi vozili, kar velja tako na svetovni ravni kot tudi v Sloveniji. Za izničenje negativnih učinkov zaradi večjega števila vozil in z njimi prevoženih kilometrov je treba bistveno zmanjšati povprečno porabo energije in izpuste na prevoženi kilometer - to pa je mogoče le z novimi tehnologijami oziroma novimi oblikami mobilnosti. Elektromobilnost in infrastruktura za polnjenje električnih vozil sta sicer danes še v vmesni fazi razvoja, zato se ju bo v omenjenem obdobju sprva preizkušalo, spremljalo njun razvoj in razvijalo rešitve za vpeljavo v prakso. Vendar pa je treba za uspešno vpeljavo premostiti tudi netehnološke ovire, tj. pripraviti in uvesti ustrezne regulativne spremembe, tudi v zavarovanih območjih, ki jih obiskuje vse več ljudi. Leta 2010 smo imeli v KPSS na preizkusu dve električni kolesi in manjši električni skuter. Nabava električnih vozil je bila del projekta CLIMAPARKS. V okviru delovnega sklopa z naslovom: “Trajnostno upravljanje: parki kot primeri dobre prakse”, smo v času trajanja projekta v KPSS izvedli študijo o okolju prijaznem prevozu. Ker smo želeli pri obiskovalcih preveriti smiselnost in uporabnost električnih vozil za prevoz po parku, smo nabavili dve kolesi Elefteria, ki smo jih brezplačno ponudili obiskovalcem na Leri. V zameno pa so nam v obliki ankete obiskovalci posredovali svoja doživetja. Anketni listi so bili na voljo v slovenskem, italijanskem, angleškem in nemškem jeziku. Del rezultatov je bil zbran tudi na spletnem portalu KPSS. Skoraj polovica (42 %) obiskovalcev je za KPSS izvedela od prijateljev ali znancev, 22 % obiskovalcev je informacije o KPSS poiskalo na medmrežju, le 5 % obiskovalcev je za Sečoveljske soline izvedelo v turistično informacijskih centrih. Tretjina je park obi-


8 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017

skala enkrat ali pa nikoli, medtem ko jih 17 % v Sečoveljske soline zahaja pogosto. Največkrat se odločijo za sprehod (28 %), ogled tradicionalne pridelave soli (22%), obisk Muzeja solinarstva (18 %), opazovanje ptic (18 %), medtem ko si je 12 % obiskovalcev Sečoveljskih solin želelo le miru. Dve tretjini vprašanih verjame v podnebne spremembe, a jih 58 % meni, da uvedba prevoza obiskovalcev po parku ni potrebna in da naj obiskovalci hodijo peš. 15 % jih meni, da je primerno prevozno sredstvo za obiskovalce električni vlakec, 10 % je za električna kolesa, 14 % sodelujočih pa je za navadna kolesa. Povsem drugačne rezultate smo zabeležili pri obiskovalcih, ki so prevoz z električnim kolesom preizkusili v praksi. V obdobju 20102011 smo 100 obiskovalcem iz 10 različnih držav omogočili ogled KPSS na električnem kolesu Elefteria. V raziskavo smo vključili približno enako število moških in žensk, med katerimi je bilo največ obiskovalcev med 30 in 60 letom starosti (62 %). Po pričakovanju je bilo največ Slovencev (48 %), Nemcev (14 %), Avstrijcev (13 %) ter Italijanov (11 %). Vsi so potrdili, da je bila vožnja s kolesom udobna. 71 % vprašanih je z elektropogonom prevozilo vso pot na Leri, slaba tretjina (27 %) je kolo tudi poganjala, le 1 obiskovalec se je odločil, da električnega pogona ne bo uporabil. 78 % vprašanih se je ustavilo ob informativnih tablah, vsi pa so med vožnjo z električnim kolesom opazovali okolico. Med vožnjo so bili navdušeni nad lahkotnostjo vožnje, ekološko uporabo energije, enostavnostjo ter neslišnostjo vožnje. Kar 82 % vseh vprašanih meni, da je uvedba tovrstnega prevoza super, 17 % je namero pohvalilo, le enemu od stotih se uvedba tovrstnega prevoza ne zdi smiselna. Manjši skuter Alpha smo preizkusili zaposleni v KPSS. Uporabljali smo ga za krajše prevoze po Leri, kot tudi na terenu. Z njim smo se vozili tudi na območju Fontanigge. Vsa tri električna vozila so bila Kitajske izdelave in v tistem času slabe kvalitete, zato so se hitro pokvarila ali pa so odpadli določeni pogonski deli koles. Danes je na trgu veliko več kvalitetnih koles. Junija 2012 je pričelo na Leri voziti tudi električno vozilo Villager 8, ki je dva tedna poizkusno prevažalo obiskovalce od vhoda na Leri do Centra za obiskovalce (MMC). V času preizkusa prevoza smo ponovno izvedli anketiranje uporabnikov. V obdobju od junija do avgusta 2012 smo 114 obiskovalcem iz 17 različnih držav omogočili prevoz na električnem vozilu Villager 8. V raziskavo je bilo udeleženih približno enako število moških in žensk, med katerimi je bilo največ obiskovalcev nad 60 letom starosti (32,4 %). Takoj za njimi sledijo obiskovalci med 31 in 45 letom (29,8 %) ter obiskovalci med 46 in 60 letom starosti (29,8 %). Izbira za tovrstni prevoz med starejšimi ne preseneča, saj je bilo poletje 2012 izredno vroče. Po pričakovanju je bilo največ Slovencev in Italijanov. Vsi so potrdili, da je bila vožnja s

vozilom udobna. Med vožnjo so bili navdušeni nad ekološko uporabo energije, enostavnostjo ter neslišnostjo vožnje. Trenutno v KPSS uporabljamo dve taki vozili, ki sta namenjeni prevozu obiskovalcev v Thalasso Spa Lepa Vida. Uvedba električnih koles, skuterjev in drugih električnih vozil je tudi v zavarovanih območjih smiselna, saj zmanjšuje emisije v okolje, omogoča nižje prevozne stroške, obenem pa upravljalcu narekuje določene zahteve, kot so prostor za shranjevanje, priklop na električno omrežje oz. polnjenje in vzdrževanje, ki zagotavljajo nemoteno in kvalitetno uslugo. Avtonomija električnih vozil je pogojena z vzdržljivostjo baterij, kot tudi z obremenitvijo električnega pogona (klanci, nosilnost), ki pa je v našem primeru zaradi poti brez klancev minimalna. Zavarovana območja, med katera sodijo tudi narodni in krajinski parki, veljajo za najpomembnejši inštrument ohranjanja narave. Hkrati so ta območja namenjena doživljanju in spoznavanju narave in z njo povezane kulturne dediščine. Obiskovanje zavarovanih območij naj poteka na okolju, naravi in ljudem prijazen način. Motenj – mednje sodijo tudi motorna vozila in velike koncentracije obiskovalcev – naj bo v parkih čim manj. Januarja 2015 smo v KPSS pričeli z izvajanjem projekta CARS-OUT! - Okoljsko prijazen obisk zavarovanih območij. V projektu so sodelovala tri partnerska zavarovana območja (Narodni park Jotunheimen iz Norveške, Krajinski park Strunjan in Krajinski park Sečoveljske soline, kot vodilni partner) z različnimi problemi, ki jih povzroča motoriziran obisk (cestni, morski in zračni). Prek izmenjave izkušenj in analize primerov dobrih praks pri usmerjanju prometa in obiska, ozaveščanju javnosti o pomenu okolju prijaznega obiskovanja zavarovanih območij, priprave strokovnih usmeritev in vzpostavitvijo infrastrukture ter nabavo opreme razvijamo vsak svoj pristop k doseganju projektnega cilja: ohranjati naravo prek njene dostopnosti na okoljsko sprejemljiv način. Krajinski park Sečoveljske soline je postal prvi krajinski park v Sloveniji, v katerem uporaba motornih vozil (razen za servisne dejavnosti in intervencije) ni več dopustna. Ta cilj uresničujemo z vzpostavljeno infrastrukturo, ki obiskovalcem omogoča kakovostno doživljanje narave brez motečega hrupa in izpuhov motornih vozil na urejenih kolesarskih in pešpoteh. Za obisk Muzeja solinarstva na Fontaniggeah smo utrdili pot in nabavili električni vlak Soios Sunshuttle, ki je okolju prijazno vozilo za skupinski prevoz obiskovalcev. Hitro uvajanje elektromobilnosti v sektor prometa bo za obratovanje elektroenergetskega sistema vsekakor velik izziv. Brez nadzora nad polnjenjem električnih vozil pomeni v elektroenergetskem sistemu preobremenitev predvsem na lokacijah, kjer pričakujemo visoko gostoto polnilnih postaj (garažne hiše, parkirišča) in na po-

Električni kolesi Eelefteria (I. Škornik).

Villager 8 (Foto: I. Škornik).


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017 | 9

deželskem delu omrežja. Zato bodo potrebna ustrezna vlaganja ali rešitve, ki bodo zmanjšale omenjene učinke polnjenja električnih vozil na omrežje. V Sloveniji zelo uspešno nastaja omrežje polnilnih postaj za električna vozila, čeprav jih je le malo manj kot 500. Razvitost omrežja polnilnic je glede na število električnih avtomobilov več kot ustrezna. Slabše je s polnilnimi postajami za zemeljski plin, za polnjenje z vodikom pa je v Sloveniji le ena postaja. Ob vsem tem, se nam samo po sebi zastavlja vprašanje »Kam z odsluženimi baterijami?« Tudi to bo v prihodnje igralo odločilno vlogo pri uvajanju elektromobilnosti v Svetu. Kajti, če bomo želeli, da bodo ljudje pristopili k trajnostnejšemu prevozu na elektriko, potem bodo morali tako lobiji kot industrija popustiti in na trg plasirati baterije, ki nam že sedaj omogočajo več kot milion polnjenj ne da bi pri tem le-te izgubljale na moči. Električna vozila lahko polnimo doma ali na javnih polnilnicah, ki so postavljene na javnih parkirnih mestih in so uporabnikom dostopne z ali ponekod tudi brez identifikacije. Nič ni zastonj in enako velja tudi za brezplačno polnjenje električnih avtomobilov, kar je sicer že lep čas sicer mogoče prakticirati na različnih tako ali drugače subvencioniranih polnilnih mestih. Taka polnilna mesta so npr. tista, ki jih slovenskim občinam sofinancinira Eko sklad (Slovenski okoljski javni sklad) in z postavitvijo vzpodbuja trajnostno mobilnost v občinah z zavarovanimi območji narave in območji Natura 2000. Nekatera med njimi delujejo po principu priključi in polni (npr. v Kopru), ali pa je za sicer brezplačno polnjenje potrebna identifikacija s Petrolovo kartico elektromobilnosti (npr. v Portorožu, ki pa ne dela). Pri Petrolu so v tem pogledu lastnike električnih vozil leta 2016 postavili pred resen preizkus vzdržljivosti. Kot pravijo na svojih spletnih straneh, mrežo polnilnih postaj postavljajo že od leta 2012, do zdaj pa so postavili 12 električnih polnilnic s 24 polnilnimi mesti. Pri Petrolu so obratovanje svojih polnilnic razdelili na dve časovni obdobji, na testno in obdobje rednega delovanja. Testno obdobje je trajalo od 1. decembra 2015 dalje do vzpostavljenega rednega obratovanja hitrih polnilnic, obdobje rednega delovanja, se pravi delovanja, ko je treba prečrpano elektriko plačati, pa je nastopilo 20. junija 2016. Na Petrolu pravijo, da je dolgoročen napredek mogoč le ob nenehnem varovanju okolja in vlaganju v razvoj najbolj okoljsko sprejemljivih rešitev. V skladu s svojo zavezanostjo k trajnostnemu napredku pa prevzemajo ključno vlogo pri preboju množične električne mobilnosti v Sloveniji. Uporabnikom ponujajo pametno polnilno omrežje, ki jim omogoča višjo kakovost storitve in obenem možnost podpore na daljavo, saj lahko do podatkov o vseh Petrolovih in drugih polnilnicah dostopajo preko portala polni.si. Njihovo podjetje je odigralo pomembno vlogo pri vzpostavljanju

nacionalnega sistema gostovanja na omenjenem portalu, preko katerega imamo dostop do več kot 100 polnilnic po vsej Sloveniji. Polnjenje se obračunava po rednem ceniku, ki je na voljo na njihovi spletni strani. Petrolove cene (0,20 € /min) so nas lastnike električnih avtomobilov prisilile v novo računanje o ekonomičnosti vožnje z elektriko, čeprav je jasno, da smo stisnjeni v kot, saj veliko drugih možnosti za polnjenje, vsaj če se nameravamo z električnim avtom peljati na vsaj malo daljšo pot, niti nimamo. Za polnjenje v našem glavnem mestu Ljubljani je na voljo tudi aplikacija Gremo Na Elektriko, ki uporabnikom pametnih telefonov in električnih vozil omogoča iskanje in brezplačno uporabo električnih polnilnic v mestu in izven njega. Za vsako polnilno postajo so na voljo izdatne podrobnosti o polnilnici, na primer lokacija, delovni čas, podprte vtičnice idr., pa tudi navigacija do izbrane polnilnice. Uporabniki električnih vozil lahko z aplikacijo in funkcijo začni/ustavi tudi spremljajo polnjenje svojega vozila. Seveda so nam na voljo tudi druge aplikacije, med njimi zelo priljubljena aplikacija PlugShare. Če so vsi ti projekti mišljeni kot instrument za spodbujanje nakupa in rabe električnih avtomobilov, potem so nas s takimi cenami postavili pred hudo dilemo. Povsem mogoče je, da smo ti. zeleni projekt razumeli narobe in gre v resnici za zgolj poslovno-finančni model, v katerem se hitre polnilne postaje gradijo iz zgolj ekonomskega vzgiba, ki ima s trajnostno okoljskimi skrbmi skupnega samo toliko, kolikor je mogoče računati na ugodne neposredne finančne prilive. Pri tem se verjetno računa, da so kupci električnih vozil finančno dovolj vzdržni, okoljsko pa tako močno ozaveščeni, da bodo plačevali za prevožen kilometer zneske v vrednosti fosilnih goriv ali pa svoje električne konjičke večinoma polnili doma. Kakor koli že, ključne dejavnosti Krajinskega parka Sečoveljske soline bodo v prihodnje usmerjene predvsem v ozaveščanje javnosti o pomenu okoljsko prijaznega obiskovanja narave, izmenjavi in pridobivanju izkušenj, pripravi in usmeritvi k samooskrbi in trajnostni mobilnosti v zavarovanem območju, kot tudi k vzpostavitvi potrebne infrastrukture ter nabavi opreme za doseganje zadanih ciljev. Že v začetku leta 2018 nameravamo na parkirišču na Leri postaviti dve polnilni postaji s štirimi parkirnimi mesti ter eno stensko polnilnico ob upravi za naša službena vozila. Stroške postavitve polnilnih postaj za zavarovana območja krije država iz Podnebnega sklada.

Električni vlak Soios Sunshuttle (I. Škornik).

Nova električna vozila Renault (Foto: I. Škornik).


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017 | 11

Program Finančnega mehanizma EGP 200-2014 (SI02) »The Waterbird Society Annual Meeting«. Od 8. do 12. avgusta 2017 je v Univerzitetnem središču Askja (po istoimenskem vulkanu) v Reykjaviku na Islandiji potekalo mednarodno srečanje strokovnjakov za vodne ptice z naslovom »The Waterbird Society Annual Meeting«. Gre za že 41. Srečanje mednarodne organizacije Waterbird Society s sedežem v ZDA. Organizacija Waterbird Society je mednarodna znanstvena, nevladna organizacija, katere cilj je proučevanje in varovanje vodnih ptic. Srečanja smo se udeležili tudi mi v okviru Programa Finančnega mehanizma EGP 200-2014 (SI02), CARS-OUT! Okoljsko prijazen obisk zavarovanih območij in Programa Norveškega finančnega mehanizma (SI05). V treh napornih delovnih dneh je bilo kar 92 predavanj, od tega dve plenarni. Predstavljenih je bilo tudi 24 prispevkov na posterjih, med njimi tudi prispevek I. Škornika »Status, distribution and threats of five breeding species in Sečovlje Salina Nature Park: prescription of biodiversity conservation for the area.« Predavanja so sočasno potekala v treh dvoranah, zato je bilo nemogoče spremljati vsa. Odvijala so se v sklopu dveh simpozijev in sicer simpozija o galebih ter simpozija o mormonu. Obenem so potekala tudi druga sočasna predavanja na temo prehranjevanja, selitve, oglašanja, kartirnih popisov, populacijskih trendov, telemetrije itd. Nadvse poučne so bile strokovne ekskurzije, ki so bile organizirane za udeležence simpozija. Tri ekskurzije so bile

krajše, saj smo jih izvedli zgodaj zjutraj pred samim začetkom predavanj, zadnja ekskurzija pa je bila celodnevna. Prvi dan simpozija smo začeli z zgodnje jutranjo ekskurzijo v Alftanes. Veliko zanimivih ptic, tudi novih vrst. Drugi dan smo s čolnom odpluli do otoka Puffin Island, kjer smo občudovali kolonijo mormonov (Fratercula arctica) in drugih morskih ptic. Zadnja jutranja ekskurzija je bila v Seltjarnarnes, kjer je bilo kljub vetru in mrazu veliko zanimivih vrst. S celodnevno ekskurzijo na polotok Snæfellsnes pa se je končala ornitološka konferenca Waterbirds 2017. Dežela vulkanov je presenetila tudi v ornitološkem pogledu. Tisočere jate pobrežnikov, ki se pripravljajo na svoj odhod, obrežja polna rac, arktične čigre, kolonije triprstih galebov, ki se s svojimi mladiči gnetejo na ozkih skalnih policah strmega klifa tik nad fjordom so le del bogastva, ki smo ga lahko občudovali. Spoznali smo kako se Islandci spopadajo z naravovarstvenimi problemi, kaj za njihovo naravno dediščino pomeni turizem in obiskovanje ter dostopnost do zavarovanih območij. Hvala vodnikoma, šoferju avtobusa in vsem udeležencem za nepozaben dan.


12 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017

Domovanje predsednika Islandije (Foto: I. Škornik).

Prvi dan simpozija Waterbirds 2017 smo začeli z zgodnje jutranjo ekskurzijo v Alftanes (Foto: I. Škornik).

Odmor udeležencev konference (I. Škornik).

Nekaj utrinkov iz ekskurzije s čolnom do otoka Puffin Island (Foto: I. Škornik).

Predstavitev posterjev na konferenci(I. Škornik).

Naš prispevek (Foto: I. Škornik).


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017 | 13

Seltjarnarnes (Foto: I. Škornik).

Na poti do Snæfellsnes-a (Foto: I. Škornik)

Na poti do Snæfellsnes-a (Foto: I. Škornik).

Na koloniji arktičnih čiger na območju Snæfellsnes (Foto: I. Škornik).

Snæfellsnes (I. Škornik).

Snæfellsnes (Foto: I. Škornik).


14 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017

Snæfellsnes (Foto: I. Škornik).

Snæfellsnes (Foto: I. Škornik).

Snæfellsnes (Foto: I. Škornik).

Snæfellsnes (Foto: I. Škornik).

Snæfellsnes (Foto: I. Škornik).

Snæfellsnes (Foto: I. Škornik).


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017 | 15

Sivi tjulenj (Foto: I. Škornik).

Arktične čige na koloniji (Foto: I. Škornik).

Mormon v letu (Foto: I. Škornik).

Črna lumna v letu (Foto: I. Škornik).

Ledni viharnik v letu (Foto: I. Škornik).

Bodičasta govnačka v letu (Foto: I. Škornik).


16 | Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin 2017

Ribji orel je reden preletnik (Foto: I. Ĺ kornik).


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017 | 17

MONITORING OHRANJENOSTI NARAVE Za spremljanje kazalcev zaradi poročanja Evropski uniji in organom mednarodnih konvencij in sporazumov je treba spremljati stanje ohranjenosti narave v skladu s 108. členom ZON (monitoring ohranjenosti narave). To med drugim obsega spremljanje stanja rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov, habitatnih tipov in posebnih varstvenih območij (108. člen ZON). Podatki, pridobljeni z monitoringom, so pomembni tudi za še boljše upravljanje območij. Zato so dodatno uporabni tam, kjer imajo možnost izvajati posebne ukrepe upravljanja, npr. na zavarovanih območjih na zemljiščih v državni lasti. .

METODE Monitoring ptic se izvaja tedensko (vsaj enkrat ali bolje dvakrat v začetku tedna). Pri popisovanju v zimskem času, ko je osebkov veliko, se izvaja štetje vsaj dvakrat ali trikrat tedensko, kjer v popisu sodelujeta vsaj eden ali dva popisovalca. Kartiranje gnezdilcev se izvaja v gnezdilnem obdobju na celotnem območju KPSS vse dokler se ne evidentira vseh za KPSS pomembnih gnezdilcev. Natančnega popisa in ovrednotenja so deležne vrste, za katere je bilo opredeljeno posebno območje varstva /Natura 2000: polarni slapnik Gavia arctica, črnoglavi galeb Ichtyaetus melanocephalus, rumenonogi galeb Larus michahellis, kričava čigra Thallaseus sandvicensis, navadna čigra Sterna hirundo, mala čigra Sternula albifrons, beločeli deževnik Charadrius alexandrinus, mala bela čaplja Egretta garzetta, velika bela čaplja Ardea alba, rjava cipa Anthus campestris, plamenec Phoenicopterus roseus, polojnik Himantopus himantopus, sabljarka Recurvirostra avosetta, sredozemski vranjek Phalacrocorax aristotelis desmarestii, zlata prosenka Pluvialis apricaria in žerjav Grus grus. Popisno obdobje je obdobje tekočega leta ali več let. Podatke primerjamo s podatki preteklih let ali obdobij. Pri vnašanju podatkov monitoringa neposredno na terenu, smo uporabljali Samsung


18 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017

Galaxy S4 Active z GPS sprejemnikom ter program Pocket Bird Recorder. Za vnos, shranjevanje in obdelavo podatkov pa programsko opremo Wildlife Recorder. Rezultati monitoringa (spremljanja) v KPSS so predstavljeni v poročilih o monitoringu v KPSS za posamezno leto ali obdobje. Popisno območje je območje Krajinskega parka Sečoveljske soline (KPSS) s toponimi. Toponimi so ustrezno poimenovana območja Sečoveljskih solin in označena s kodo, ki je usklajena s kodo tehnologa kakovosti podjetja SOLINE Pridelava soli d.o.o., tako da je možna primerljivost proizvodnega dela z naravovarstvenim in obratno. V letu 2017 smo izvedli tudi sistematični lov z mrežami in obročkanje ptic na območju obročkovalske postaje Stojbe, Tretje Mrežijade - strokovnega srečanja obročkovalcev iz vse Slovenije in lova v znanstvene namene zaradi slabega vremena nismo izvedli. Pri nekaterih ciljnih vrstah (beločeli deževnik, polojnik, sabljarka ter navadna in mala čigra) smo nadaljevali z označevanjem z zanje posebej izdelanimi barvnimi obročki, na katerih je tudi koda. Pri izdelavi distribucijskih in drugih kart smo uporabili programa DMAP in DMAP Digitizer. Pri statistični obdelavi podatkov smo si pomagali s programi Biodiversity Pro, TRIM, BioToolKit. Pri interpretaciji le-teh pa smo upoštevali temeljno delo s tega področja »Measuring Biological Diversity«, avtorice A. E. Magurran (2004). V letu 2016 smo opravili 604 ur monitoringa. Zbiranje gnezditvenih podatkov Podatke o gnezdilcih Sečoveljskih solin smo zbrali z načrtnim kvantitativnim popisom v popisni mreži UTM 100 x 100 m. V letu 2017 smo v gnezditvenem času območje Sečoveljskih solin natančno pregledali po vsej površini, primerni za gnezdenje. Vodnih površin brez blatnih otočkov nismo pregledovali. Od skupno 787 kvadratov velikosti 100 x 100 m, je nekaj manj kot 500 primernih za gnezdenje. Pri delu na terenu smo občasno uporabljali tudi plovilo. Podatke, ki smo jih zbrali s pomočjo GPS sprejemnika, smo prav tako prenesli v popisno mrežo 100 x 100 m, ali pa smo jih uporabili za izdelavo konkretnih

najdišč gnezd posameznih vrst ptic. Kvantitativne popise dopolnjujejo rezultati v okviru rednega tedenskega monitoringa, ki se v okviru upravljanja s Sečoveljskimi solinami izvaja na območju KPSS. Za obravnavano območje se je v širšem obdobju 1973–2017 nabrala množica podatkov o preletnikih, prezimovalcih ter podatkov pred in po gnezditvi. Za obdobje 1983–2004 so podatki zbrani bolj ali manj sistematično. Od leta 2004 do 2017 so podatki rezultat izvajanja rednega tedenskega monitoringa ptic na popisnem območju. Zbiranje negnezditvenih podatkov Tudi izven gnezditvenega obdobja smo redno popisovali na celotnem območju Sečoveljskih solin. Pri spremljanju pojavljanja vrst, ki se zadržujejo na odprtem (vodne površine, nasipi, suhi bazeni, travniki ...), smo uporabljali različne optične pripomočke (daljnogledi, teleskopi ...) in naprave za digitalno zajemanje slike (digitalni fotoaparati). Pri težje odkrivnih vrstah pevk (penice, trstnice ...), smo sliko preletnega in pognezditvenega dogajanja dobili iz podatkov o ulovu ptic z mrežo. Lov in obročkanje ptic Lov in obročkanje ptic smo na območju Sečoveljskih solin izvajali predvsem v namene proučevanja pojavljanja težje odkrivnih vrst na obravnavanem območju. V času od 4.8. do vključno 29.10.2017 smo na območju stalne obročkovalske postaje na Stojbah (KPSS, Fontanigge) izvajali neprekinjeni lov ptic s stoječimi najlonskimi mrežami. Sodelovalo je več kot 12 registriranih ter s strani PMS pooblaščenih slovenskih obročkovalcev. Nekatere ciljne vrste (beločeli deževnik, mala in navadna čigra, polojnik in sabljarka), smo lovili s posebnimi vzmetnimi pastmi ali z vršami. Ulovljene ptice smo sistematično označevali z barvnimi in kovinskimi obročki.

100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 JAN

FEB

MAR

APR

MAJ

JUN

ŠTEVILO UR MONITOINGA FONTANIGGE

Število ur monitoringa ptic v letu 2017.

JUL

AVG

SEP

OKT

ŠTEVILO UR MONITOINGA LERA

NOV

DEC


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017 | 19

Statistična obdelava podatkov Vrstno diverziteto smo v tem delu izračunali s Simpsonovim in Shannon-Wiennerjevim indeksom, ki poskušata opredeliti povezavo števila osebkov neke vrste znotraj skupnosti vseh obravnavanih vrst in njihovega števila. Shannon–Wienerjev diverzitetni indeks Shannon–Wienerjev diverzitetni indeks je najbolj razširjena mera za diverziteto. Na osnovi tega indeksa je mogoče interpretirati tudi pestrost območja ali neke skupnosti. Višja je vrednost H’, večja je pestrost. Funkcijska vrednost H’ bo enaka nič, kadar bodo v vzorcu organizmi ene same vrste, maksimum pa bo dosegla tedaj, ko bo imela vsaka izmed S vrst enako število osebkov. Kadar nas zanima, kako so podatki o abundanci ali obilju porazdeljeni po posameznih vrstah (in /ali habitatih), govorimo o enakomernosti porazdelitve osebkov med vrstami (ali po vrstah), ki jo lahko izrazimo z indeksi vrstne poravnanosti. Različne indekse poravnanosti je najlažje računati z diverzitetnimi (Hillovimi) števili. Kadar imajo vse vrste iz vzorca enaka obilja, bo indeks vrstne poravnanosti največji. Njegova vrednost pa se bo zmanjševala, kadar bodo vrstne abundance različne. Računanje indeksa poravnanosti, ki smo ga uporabili, navaja Pielou (1984) kot razmerje E = H / log( S ). Diverzitetni indeks smo izračunali po naslednji enačbi: H = - S pi ln ( pi ), kjer je: H’ - diverziteta pi - delež taksona i v vzorcu (relativna obilja, abundance) S - število vseh opaženih vrst na obravnavanem območju Shannonova entropija določa, koliko informacije v povprečju pridobimo pri meritvi določene količine. Določa količino negotovosti, ki jo imamo o količini, preden jo izmerimo. Za izračun smo uporabili naslednjo formulo: H = - S pi log2 ( pi ) pi = verjetnost za i dogodkov. Simpsonov indeks Pogosto uporabljene mere diverzitete temeljijo na Simpsonovem indeksu D, ki ocenjuje verjetnost, da dve naključno izbrani enoti pripadata isti vrsti: D = S pi2 Indeks, ki ga je prvi razvil Simpson leta 1949, opredeljuje tri različne načine raziskave. Prvi korak za vse tri je izračun Pi, ki predstavlja število osebkov določene vrste, deljeno s skupnim številom evidentiranih organizmov. 1. Simpsonov indeks: D = sum (Pi 2) Predstavlja verjetnost, da dva naključno izbrana osebka v skupnosti spadata v isto kategorijo (npr. vrsto). Pri tem 0 predstavlja neskončno raznolikost, 1 pa nobene raznolikosti. To pomeni, da večja kot je vrednost D, manjša je raznolikost. 2. Simpsonov indeks raznolikosti: 1 - D Predstavlja verjetnost, da dva naključno izbrana osebka v skupnosti spadata v različne kategorije (npr. vrste). Vrednost tega indeksa se prav tako giblje med 0 in 1, vendar je v tem primeru ob večjem vzorcu raznolikosti večja vrednost, kar je bolj smiselno. V tem primeru predstavlja indeks verjetnost, da bosta dva naključno izbrana osebka v vzorcu pripadala dvema različnima vrstama.

3. Simpsonov vzajemni index: 1 / D Predstavlja število enakih kategorij (npr. vrst), ki tvorijo Simpsonov indeks. Vrednost tega indeksa se začne z 1, ki je najmanjši možni rezultat. Ta rezultat predstavlja skupnost z eno samo vrsto. Višja kot je vrednost, večja je raznolikost. Največja vrednost je število vrst v vzorcu (če obstaja pet vrst v vzorcu, je najvišja vrednost 5). ANOSIM Podobnost določenih skupin (časovna obdobja, območja, habitatni tipi, združbe, odseki ...) smo preverili s pomočjo analize podobnosti (ANOSIM). Ta določa način preverjanja, ali obstaja statistično pomembna razlika med dvema ali več skupinami vzorčenja (Clarke & Green, 1988). Če sta dve skupini vzorčnih enot res različni v svoji vrstni sestavi, potem bi morale biti razlike med skupinami večje od tistih znotraj skupine. Anosim (R) temelji na razliki povprečnih rangov med skupinami (r_B) in znotraj skupine (r_W): R = (r_B - r_W) / (N (N-1) / 4) ANOSIM generira vrednosti R, ki ležijo med -1 in 1, vrednost nič predstavlja nulto hipotezo (ni razlik med serijo vzorcev). Gre za primerjavo R vrednosti skupin, s katero merimo, kako ločene so skupine na lestvici od 0 (ni mogoče ločevati) do 1 (vse podobnosti znotraj skupine so manj kot katera koli podobnost med skupinami). Rezultat nam pove, kakšna je razlika med skupinami. Če je podobnost znotraj skupine večja kot pa med skupinami, bo R>0. V ekoloških združbah je redko R<0. Če je R=0, razlik med skupinami ni. Bray-Curtisov koeficient podobnosti Podobnost v vrstni sestavi toponimov in pogostosti pojavljanja posameznih taksonov ptic na posameznih vzorčnih mestih in (ali) v določenem časovnem obdobju, smo vrednotili z multivariantno klastrsko analizo (Pielou, 1984). Posamezna območja (toponime) smo glede na prisotnost in pogostost vrst primerjali s pomočjo Bray-Curtisovega indeksa podobnosti. Vsakemu paru območij smo določili indeks podobnosti, s katerim smo ocenili podobnost abundanc ptičjih vrst. Indeks podobnosti predstavlja vrednost med 0 in 100 %. Če toponima nimata skupne niti ene vrste, je indeks podobnosti enak 0 %. Če pa so v toponimih prisotne enake vrste z enako abundanco, je indeks podobnosti enak 100 %. Toponimi, ki so si najbolj podobni, tvorijo klastre (skupine). Klastre smo predstavili s pomočjo diagrama drevesaste strukture - dendrograma. Isto analizo smo naredili tudi po letih za obdobje 1983-2014. Za vse statistične analize smo uporabili računalniški program BioDiversity Proffesional 2.0. TRIM Pri pomembnih gnezdilkah smo oceno populacijskega trenda na območju Sečoveljskih solin izračunali s pomočjo programa TRIM - Trends and Indices for Monitoring data, različica 3.54, ki je bil izdelan posebej za računanje indeksov in trendov. Program pretvori multiplikativen celoten naklon v eno izmed naslednjih šestih kategorij trenda (kategorija je odvisna od naklona in njegovega 95 % intervala zaupanja – naklon ± 1.96


20 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017

SE naklona): velik porast, zmeren porast, stabilen, nezanesljiv, zmeren upad in velik upad števila preštetih osebkov/gnezd/ parov (poenostavljeno populacije proučevane vrste). Trend praviloma lahko izračunamo po približno petih zaporednih popisih, zato je v primeru obravnavanega monitoringa to mogoče v glavnem le za vrste, ki jih spremljamo vsako leto.

Rezultati in razprava Zbrani so bili vsi že objavljeni podatki in številni še neobjavljeni iz osebnih ornitoloških beležnic. Nekaterih podatkov, kljub želji, nismo uspeli pridobiti. Za obravnavano območje se je v širšem obdobju 1973–2017 nabrala množica podatkov iz obdobja prezimovanja (od novembra do marca), spomladanske selitve (marec-maj), gnezditvenega obdobja

60 50 število vrst

40 30 20 10 0

JAN

FEB

MAR

APR

MAJ

JUN

JUL

AVG

SEP

OKT

NOV

DEC

FONTANIGGE

40

50

50

33

52

39

48

30

31

49

24

24

LERA

22

23

30

32

19

7

14

11

11

21

12

17

PIRANSKI ZALIV

13

14

8

2

1

1

1

1

4

2

8

Število vrst po mesecih v letu 2017.

Območje Lere

Območje Fontanigge


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017 | 21

200 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0

250000 200000 150000 100000 50000

Število vrst

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

0

Število osebkov

Število vrst in število osebkov od 1983 do 2017.

1,4

18

1,2

16 14

1

12

0,8

10

0,6

8 6

0,4

4

0,2

2

Simpsons Diversity (1/D)

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

0 1983

0

Shannon H' Log Base 10.

Diverzitetni indeksi ptic za posamezna leta od 1983 do 2017.

Shannon J'

Poravnanost vrst (Shannon J’) za posamezna leta od 1983 do 2017.

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

1 0,9 0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0


22 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017

18000

80

16000

70

14000

60

12000

50

10000

40

8000

30

6000 4000

20

2000

10

0

0 JAN

FEB

MAR

APR

MAJ

JUN ŠT. OS.

JUL

AVG

SEP

OKT

NOV

DEC

ŠT. VRST

Število vrst in število osebkov po mesecih za leto 2017.

1,6 1,4 1,2 1 0,8 0,6 0,4 0,2 0

12 10 8 6 4 2 0

Simpsons Diversity (1/D)

Shannon H' Log Base 10,

Diverzitetni indeksi ptic za posamezna območja (toponimi) od 1983 do 2017.

0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0

Shannon J'

Poravnanost vrst (Shannon J’) za posamezna območja (toponimi) za obdobje 1983 do 2017.


Naravovarstveni monitoring Se훾oveljskih solin 2017 | 23

Dendrogram podobnosti na osnovi Bray-Curtisovega indeksa podobnosti za vzor훾na obdobja od 1983 do 2017.

Dendrogram podobnosti na osnovi Bray-Curtisovega indeksa podobnosti za vzor훾na obmo훾ja (toponimi) od 1983 do 2017.


24 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017

Vrednosti ANOSIM (R=0.5625578) izračunane po letih za obdobje 1983-2017.

Število vrst po mesecih in območjih 2017 140 120 DEC

100

NOV

80

OKT

60

SEP

40

AVG

20

JUL CANEDO

VELIKA LAMA

KANAL LERA

RAKCI

KANAL GRANDE

TRETJE IZHLAPEVANJE

PREDRAKCI

KRISTALIZACIJA

SKOLJCISCE

LAGUNA SV. JERNEJA

MORJE PRED LERO

STOJBE

LETALISCE

KANAL GIASSI

KANAL CURTO

SLANA TRATA

RUDNIK-KOREA

KANAL SV. JERNEJA

PRVO IZHLAPEVANJE

DRUGO IZHLAPEVANJE

ALTO

DRAGONJA

SKANSEN

MALA LAMA

CORSOLONGO

CURTO-PICHETTO

LIFE

MEZZANA

OB MORJU

GIASSI-CURTO

MORJE PRED FONTANIGGEAMI

PICCIA

COLOMBERA

IZLIV

VELIKA LAMA

0

JUN MAJ APR MAR FEB JAN

Grafični prikaz števila evidentiranih vrst po območjih (toponimih) v posameznih mesecih v letu 2017.

(maj–julij), pognezditvenega obdobja (julij in avgust) in podatki iz obdobja jesenske selitve (september–november). Zbrali smo 35.656 favnističnih podatkov (podatek = zapis o določeni vrsti, na določenem kraju, ob določenem času), ki govorijo o 1.372.084 opazovanih osebkih. Skupaj je evidentiranih 304 vrste ptic, ki so bile v obdobju 1870–2017 na območju Sečoveljskih solin zabeležene vsaj enkrat. Od vseh registriranih vrst je kar 87 vrst na seznamu ptic iz Priloge I ptičje direktive in vrst selivk iz 4. člena. Od tega je kar 22 vrst t.i. kvalifikacijskih vrst, za katere se določa SPA območja. 29 vrst je na Rdečem seznamu ptičev gnezdilcev (Škornik, 2012). V letu 2017 je bilo zabeleženih 159 vrst ptic, od tega jih je bilo na Fontaniggeah zabeleženih kar 137 vrst, na območju Lere pa 73 vrst ptic. V letu 2017 je bila največkrat opazovana vrsta mala bela čaplja z 126 zapisi, sledita mu mlakarica s 115 in polojnik z 108 zapisi. Najštevilčnejša vrsta v letu 2017 je ponovno rumenonogi galeb s 24.173 registriranimi osebki, sledita mu mlakarica z 5.437 registriranimi osebki ter rečni galeb s 3.236 osebki. V letu 2017 niso bile opažene nove vrste za območje Sečoveljskih solin. V letu 2017 smo na območju Stojb nadaljevali


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017 | 25 All Species

z rednim lovom in obročkanjem ptic. Opravljenih je bilo 40 lovnih dni. V času od 4.8. do vključno 29.10.2016 smo na območju stalne obročkovalske postaje na Stojbah (KPSS, Fontanigge) izvajali neprekinjeni lov ptic s stoječimi najlonskimi mrežami. Sodelovalo je 12 registriranih ter s strani PMS pooblaščenih slovenskih obročkovalcev. Ciljne vrste (polojnik, beločeli deževnik, sabljarka, mala in navadna čigra) smo zaznamovali tudi z barvnimi obročki. Vrstna pestrost Pri interpretaciji vrstne pestrosti smo uporabili podatke za obdobje od 1.1.1983 do 31.12.2017. V tem obdobju je bilo ugotovljenih 292 vrst. Podatki kažejo, da se število vrst in število osebkov zmanjšuje, manjša pa je tudi vrstna pestrost. Za območje Fontanigge je bilo v letu 2017 ugotovljenih 137 (85,9 %) od skupaj 159 ugotovljenih vrst, medtem ko smo na Leri našteli le 73 (46,5 %) vrst ptic. 76 vrst smo registrirali le na Fontaniggeah, medtem ko je bilo 12 vrst opaženih samo na Leri. Pestrost ptic je na Leri v primerjavi s Fontaniggeami manjša, kar ne preseneča. Do podobnih rezultatov je prišel tudi Škornik v Favnističnem in ekološkem pregledu ptic Sečovelskih solin, kjer trdi, da se je zaradi postopnega spreminjanja ekoloških razmer na območju Sečoveljskih solin v zadnjih desetletjih spremenila več kot polovica vrstne sestave združbe ptic med Lero in Fontaniggeami (Škornik, 2012).

Vrst v (kvadratih) 1 2 3 4 5 6

Gnezditvena zasedenost v obdobju (2017).

Zanimiva je primerjava indeksa podobnosti saj leto 2017 podobno letu 2014 in letu 2016, ki je bilo precej namočeno, kar je razvidno tudi v diverzitetnih indeksih in poravnanosti. Ob obilici padavin se vrstna pestrost zmanjšuje. Vrste, ki na obravnavanem območju gnezdijo Podatke o gnezdilcih Sečoveljskih solin smo zbrali z načrtnim kvantitativnim popisom v popisni mreži UTM 100 x 100 m. V letu 2017 smo v gnezditvenem času območje Sečoveljskih solin natančno pregledali po vsej površini primerni za gnezdenje. Vodnih površin brez blatnih otočkov nismo pregledovali. Na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline je bilo

Sledovi lisice na gnezdišču (Foto: I. Škornik).

Leglo sabljarke z mladičema (Foto: I. Škornik).


26 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017

v letu 2017 evidentiranih 33 vrst gnezdilcev. Od vseh gnezdilcev je 10 nacionalno pomembnih vrst. To so vrste, ki imajo na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline (KPSS) 10 % ali več celotne nacionalne populacije. Osem vrst smo izbrali za cilnje vrste in sicer: duplinsko kozarko Tadorna tadorna, polojnika Himantopus himantopus, sabljarko Recurvirostra avosetta, beločelega deževnika Charadrius alexandrinus, rdečenogega martinca Tringa totanus, malo čigro Sternula albifrons, navadno čigro Sterna hirundo in brškinko Cisticola juncidis. Leto 2017 je bilo med toplejšimi in nadpovprečno osončeno, pa tudi vremensko “najbolj nenavadno” leto. Glede na referenčno obdobje 1981–2010 je temperaturni odklon lani dosegel eno stopinjo Celzija, kar leto 2017 uvršča na približno deveto mesto. Lansko leto je bilo v okviru zadnjih let zmerno toplo, a hkrati toplejše od vseh let v obdobju 1961–1993, kažejo podatki Agencije RS za okolje (Arso). Tudi v letu 2017 smo vzdrževali ustrezen vodni režim na območju Life, kjer smo »postavili« 45 otokov različnih oblik, višin in velikosti. Na tem območju so v letu 2017 gnezdile predvsem sabljarke, polojniki, navadne in male čigre, rdečenogi martinci, kot tudi beločeli deževniki. Tudi v letu 2017 je na naketerih otokih plenila lisica, opazili pa smo tudi plenjenje srak in vran. Vrste, ki na obravnavanem območju letujejo ali se pojavljajo v pognezditvenem obdobju Med letujočimi vrstami, ki se na območju Sečoveljskih solin pojavljajo v pognezditvenem obdobju (julij in avgust), je mnogo takih, ki tu nimajo ustreznih habitatov, gnezdijo drugje in se kot mladostni osebki tu golijo, se tu zadržujejo zaradi ustreznejših prehranjevališč ali pa so njihova gnezdišča geografsko mnogo višje in zato nimajo možnosti za gnezditev. Med vsemi vrstami, ki se na območju Sečoveljskih solin pojavljajo v pognezditvenem obdobju, moramo posebej izpostaviti vranjeka Phalacrocorax aristotelis, črnoglavega Ichthyaetus melanocephalus in rumenonogega galeba Larus michahellis. Vse tri vrste se na območju Sečoveljskih solin pojavljajo v večjem številu. Najštevilčnejši med vsemi je prav gotovo rumenonogi galeb Larus michahellis, ki izpolnjuje več IBA in SPA kriterijev (Škornik, 2008). Medtem, ko se je število letujočih črnoglavih galebov povečalo, je število rumenonogih galebov le nekoliko večje kot leto poprej, se je pa bistveno zmanjšalo število letujočih sredozemskih vranjekov. Vzroka za to še ne poznamo. Vrste, ki se na obravnavanem območju pojavljajo na preletu Na splošno se spomladanska selitev začne že februarja, ko se ptice odpravijo iz prezimovališč, vračati pa se nekatere vrste začnejo že julija (Snow & Perrins, 1998). Slovenijo selitveni val zajame z zamikom. Zaradi pojavljanja izbranih značilnih selivskih vodnih ptic, ki se ustavljajo v Sloveniji, lahko sklepamo, da se spomladanska selitev pri nas odvije med koncem marca in začetkom junija, z vrhom selitve v začetku aprila, torej skupaj v treh mesecih. Jesenska selitev je nekoliko bolj razvlečena in traja približno štiri mesece, od konca avgusta do začetka novembra. Pticam se na prezimovališča jeseni namreč manj mudi kakor spomladi na gnezdišča, ko je pred njimi naporno gnezditveno opravilo (Vrezec idr., 2006). Spomladanski prelet na območju Sečoveljskih solin poteka večinoma med marcem in majem, jesenski prelet pa poteka od avgusta do oktobra. V obdobju (1983–2009) je bilo evidentiranih 213 vrst. V času jesenskega preleta (1983–2009), ki Sabljarka (Recurvirostra avosetta)

281

Kmečka lastovka (Hirundo rustica)

311

Mestna lastovka (Delichon urbicum)

332

Beločeli deževnik (Charadrius alexandrinus)

359

Mlakarica (Anas platyrhynchos)

389

Kreheljc (Anas crecca)

510

Spremenljivi prodnik (Calidris alpina)

593

Duplinska kozarka (Tadorna tadorna)

673

Rumenonogi galeb (Larus michahellis)

687

Togotnik (Calidris pugnax)

786 0

100

200

300

št. osebkov Prvih 10 najštevilčnejših vrst na spomladanskem preletu v letu 2017.

400

500

600

700

800

900


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017 | 27

Kmečka lastovka (Hirundo rustica)

200

Črnoglavi galeb (Ichthyaetus melanocephalus)

329

Mestna lastovka (Delichon urbicum)

500

Bela pastirica (Motacilla alba)

573

Grivar (Columba palumbus)

803

Rečni galeb (Chroicocephalus ridibundus)

954

Mala bela čaplja (Egretta garzetta)

1082

Mlakarica (Anas platyrhynchos)

1227

Vranjek (Phalacrocorax aristotelis)

1853

Rumenonogi galeb (Larus michahellis)

6050 0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000

št. osebkov Prvih 10 najštevilčnejših vrst na jesenskem preletu v letu 2017.

poteka od avgusta do novembra, pa 211 vrst. Mnogo vrst se na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline ustavi tako na preletu kot tudi na prezimovanju. 134 vrst se na preletu pojavlja redno (Škornik, 2012). V letu 2017 je bilo evidentiranih 125 vrst. V času spomladanskega preleta 2017 je bilo evidentiranih 87 vrst, v času jesenskega preleta 2017, ki poteka od avgusta do novembra, pa 93 vrst. 32 vrst se je na preletu pojavilo samo spomladi, 38 vrst pa samo v jesenskem času preleta.

4,5 4 3,5 3 2,5 2 1,5 1 0,5 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje črnega martinca po tednih v letu 2017.


28 | Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin 2017

45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje moÄ?virskega martinca po tednih v letu 2017.

25

20

15

10

5

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje malega martinca po tednih v letu 2017.

140 120 100 80 60 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje zelenonogega martinca po tednih v letu 2017.


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin 2017 | 29

14 12 10 8 6 4 2 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje rdeÄ?enogega martinca po tednih v letu 2017.

40 35 30 25 20 15 10 5 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje malega prodnika po tednih v letu 2017.

80 70 60 50 40 30 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje reglje po tednih v letu 2017.


30 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017

Vrste, ki na obravnavanem območju prezimujejo ali se pojavljajo v zimskem času Čeprav zimo koledarsko označujemo kot časovno obdobje med 21. decembrom in 21. marcem, pa se za ugotavljanje zimske razširjenosti ptic uporablja primernejše obdobje tj. od konca novembra do začetka februarja, ko so temperature najnižje, sneži, dnevi pa so kratki (Sovinc, 1994). Čeprav prvi prezimovalci priletijo v Sečoveljske soline že novembra in jih zapustijo marca, nekatere tudi aprila, pa s pojmom prezimovalec označujemo ptice, ki se pri nas v zimskih mesecih (december, januar) zadržujejo daljše obdobje. Med zimske goste uvrščamo tiste vrste, ki zaradi vremenskih in drugih vplivov pozimi priletijo k nam, njihova prezimovališča pa so ponavadi drugje. V obdobju 1983–2009 je bilo na prezimovanju opaženih 143 vrst. 70 vrst na območju Sečoveljskih solin redno prezimuje, 30 vrst ne prezimuje vsako leto, 53 vrst pa je zimskih gostov (Škornik, 2012). Po podatkih Zimskega ornitološkega atlasa Slovenije (ZOAS) so Sečoveljske soline, s 123 pozimi opazovanimi vrstami najpomembnejše prezimovališče ptic v Sloveniji (Sovinc, 1994). V letu 2017 je na območju KPSS prezimovalo 57 vrst. V januarju 2017 je prezimovalo 53 vrst, v decembru 2017 pa 35 vrst. Januarja 2017 je bilo 22 takih vrst, ki so prezimovale samo v januarju in ne v decembru, 4 vrste pa takih, ki so prezimovale samo v decembru in ne tudi v januarju. Podatki opazovanj in štetja kažejo, da se je število nekaterih vrst in osebkov v zadnjih letih precej zmanjšalo, čeravno izračuni TRIM kažejo na stabilen trend prezimovanja. Med njimi največ pri žvižgavki Anas penelope in liski Fulica atra. Povečalo pa se je število prezimujočih labodov grbcev Cygnus olor.

Raca žličarica (Spatula clypeata)

115

Kormoran (Phalacrocorax carbo)

159

Mala bela čaplja (Egretta garzetta)

179

Vriskarica (Anthus spinoletta)

284

Duplinska kozarka (Tadorna tadorna)

347

Labod grbec (Cygnus olor)

371

Rečni galeb (Chroicocephalus ridibundus)

399

Rumenonogi galeb (Larus michahellis)

624

Kreheljc (Anas crecca)

755

Mlakarica (Anas platyrhynchos)

1275 0

200

400

600

800

1000

1200

1400

št. osebkov Prvih 10 najštevilčnejših vrst na prezimovanju v mesecu januarju 2017.

Vriskarica (Anthus spinoletta)

100

Mala bela čaplja (Egretta garzetta)

109

Labod grbec (Cygnus olor)

158

Bela pastirica (Motacilla alba)

160

Kormoran (Phalacrocorax carbo)

167

Rečni galeb (Chroicocephalus ridibundus)

182

Rumenonogi galeb (Larus michahellis)

185

Mala cipa (Anthus pratensis)

225

Kreheljc (Anas crecca)

330

Mlakarica (Anas platyrhynchos)

488 0

100

200 št. osebkov

Prvih 10 najštevilčnejših vrst na prezimovanju v mesecu decembru 2017.

300

400

500

600


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017 | 31

40 35 30 25 20 15 10 5 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje sive čaplje po tednih v letu 2017.

18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje srednjega žagarja po tednih v letu 2017.

180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje laboda grbca po tednih v letu 2017.


32 | Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin 2017

160 140 120 100 80 60 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje kormorana po tednih v letu 2017.

6 5 4 3 2 1 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje Ä?opastega ponirka poi tednih v letu 2017.

400 350 300 250 200 150 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje duplinske kozarke po tednih v letu 2017.


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017 | 33

350 300 250 200 150 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje kreheljca po tednih v letu 2017.

60 50 40 30 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje race žličarice po tednih v letu 2017.

600 500 400 300 200 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje mlakarice po tednih v letu 2017.


34 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017

Redke vrste Status redkosti posameznim vrstam določa Komisija za redkosti, ki deluje v okviru Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije - DOPPS na podlagi dejanskega števila opazovanj vrste v Sloveniji (Vrezec idr., 2006). Kot redke so določene tiste vrste, ki so bile v zadnjih 50-tih letih opažene manj kot desetkrat. Podoben kriterij redkosti (do 10 opazovanj) smo uporabili tudi za območje Sečoveljskih solin. Toda če je neka vrsta na tem območju obravnavana kot redka, še ne pomeni, da je redka izven območja Sečoveljskih solin ali na območju Slovenije. Do leta 2017 je bilo od 304 registriranih vrst na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline 125 takih vrst (42.8 %), ki so bile opažene manj kot desetkrat. 32 vrst se je tu pojavilo le enkrat, 20 vrst se je tu pojavilo dvakrat, 24 vrst se je tu pojavilo trikrat. V letu 2017 ni bila registrirana nobena nova vrsta za območje KPSS. 27.9.2017 je bil na obročkovalski postaji Stojbe ulovljen menišček (Periparus ater). Vrsta sinice, ki živi v iglastih gozdovih je bila v KPSS evidentirana le trikrat. 30.8.2017 je bil na območju Fontanigge v mrežo ujet ploskokljunec (Limicola falcinellus). Lov je potekal v okviru rednega lova in obročkanja ptic, ki poteka vsako leto na območju KPSS na obročkovalski postaji Stojbe in v katerem sodelujejo številni zunanji sodelavci Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki to dejavnost koordinira v Sloveniji. Gre za šele četrti podatek o tej vrsti v Sloveniji in prvi ulov. V vseh štirih primerih se je vrsta zadrževala v Sečoveljskih solinah. Od 14.1.2017 do vključno 16.2.2017 se je na območju

Ploskokljunec ujet v Sečoveljskih solinah (Foto: A. Božič).

Velike Lame in ob izlivu reke Dragonje zadrževalo od 7 do 11 tatarskih žvižgavk (Netta rufina). 25.1.2017 smo v kanalu Pichetto opazovali samico malega žagarja (Mergellus albellus). Za plamenca (Phoenicopterus roseus) bi že težko rekli, da je še vedno redka vrsta, saj se posamič ali v manjših skupinah redno pojavlja na območju KPSS. V letu 2017 je bil opažen dvakrat, v drugo se je mladostni osebek tu zadržal več kot 3 mesece. Zlata prosenka (Pluvialis apricaria) je bila v letu 2017 opažena dvakrat in sicer 2 osebka 10.5.20174 in 1 osebek 23.10.2017.

Menišček je nopva vrsta za KPSS (Foto: I. Škornik).


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017 | 35

TAKSONOMSKI DEL VRSTE PTIC EPO - EKOLOŠKO POMEMBNA OBMOČJA Črnovrati ponirek Podiceps nigricollis (A008) Liska Fulica atra (A125) Polojnik Himantopus himantopus (A131) Beločeli deževnik Charadrius alexandrinus (A138) Rumenonogi galeb Larus michahellis / cachinnans (A459) Navadna čigra Sterna hirundo (A193) Mala čigra Sternula / Sterna albifrons (A195) Rjava cipa Anthus campestris (A255)

VRSTE NATURA 2000 - SPA Polarni slapnik Gavia arctica (A002) Črnovrati ponirek Podiceps nigricollis (A008) Sredozemski vranjek Phalacrocorax aristotelis desmarestii (A392) Velika bela čaplja Ardea / Egretta alba (A027) Mala bela čaplja Egretta garzetta (A026) Plamenec Phoenicopterus roseus / ruber (A663) Žvižgavka Anas penelope (A050) Žerjav Grus grus (A127) Liska Fulica atra (A125) Sabljarka Recurvirostra avosetta (A132) Polojnik Himantopus himantopus (A131) Zlata prosenka Pluvialis apricaria (A140) Beločeli deževnik Charadrius alexandrinus (A138) Spremenljivi prodnik Calidris alpina (A149) Togotnik Calidris / Philomachus pugnax (A151) Rumenonogi galeb Larus michahellis / cachinnans (A459) Črnoglavi galeb Ichthyaetus / Larus melanocephalus (A176) Kričava čigra Thallaseus / Sterna sandvicensis (A191) Navadna čigra Sterna hirundo (A193) Mala čigra Sternula / Sterna albifrons (A195) Vodomec Alcedo atthis (A229) Rjava cipa Anthus campestris (A255)

OSTALE V SLOVENIJI REDKE GNEZDILKE Duplinska kozarka Tadorna tadorna Rdečenogi martinec Tringa totanus Brškinka Cisticola juncidis


36 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017

Polarni slapnik

Je najpogostejša vrsta slapnikov, ki se pojavlja pri nas in prezimuje predvsem na morju. Število se z leti spreminja, običajno pa je večje v obdobju ostrih zim. V Sečoveljskih solinah se prvi slapniki pojavijo že oktobra, soline pa zapustijo aprila. Posamezne, tudi v svatovskem perju, je mogoče opazovati tudi kasneje, vendar gre za slučajne primere. Na morju pred solinami jih že nekaj let prezimuje slab ducat. Zaide tudi v večje kanale in bazene v notranjost solin. Občasno naletimo na kadaver, ki je verjetno posledica zapletanja v ribiško mrežo. Tu bo potrebno vzpostaviti sodelovanje z lokalnimi ribiči. Število polarnih slapnikov, ki se pojavljajo na morju pred solinami ni v soodvisnosti z upravljanjem in vzdrževanjem optimalnih pogojev na območju KPSS, zato na njegovo pojavljanje ne moremo vplivati.

Gavia arctica

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 2179 Število opazovanj: 215 Prvo: 21/01/1983 MORJE PRED FONTANIGGEAMI (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Zadnje: 14/12/2017 11:50 MORJE PRED FONTANIGGEAMI (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Najbolj zgodnje: 03/01/2008 PIRANSKI ZALIV (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Najbolj pozno: 30/12 /2015 MORJE PRED FONTANIGGEAMI (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Opazovanja: 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

0 1995

0 1994

50

1993

5

1992

100

1991

10

1990

150

1989

15

1988

200

1987

20

1986

250

1985

25

1984

300

1983

30

Pojavljanje polarnega slapnika po letih v obdobju 1983-2017. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta).

20 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 1

2

3

4

5

6

7

8

9

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje polarnega slapnika po tednih v letu 2017.


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017 | 37

Črnovrati ponirek

Črnovrati ponirek je vrsta, ki od ponirkov najbolj množično in najbolj redno prezimuje ob morju. Na območju Sečoveljskih solin in morja pred njimi se pojavlja redno. K nam prileti pred zimo in se tu v manjših skupinah ali posamič zadržuje vse do aprila. Najpogosteje ga vidimo na morju, redkeje zaide v solinske kanale. Najštevilnejši so na preletu marca in aprila, ko jih na morju pred Sečoveljskimi solinami počiva več deset osebkov. Število črnovratih ponirkov, ki se pojavljajo na morju pred solinami ni v soodvisnosti z upravljanjem in vzdrževanjem optimalnih pogojev na območju KPSS, zato na njegovo pojavljanje ne moremo vplivati. Število prezimujočih črnovratih ponirkov je v zadnjih10 letih dokaj konstantno od 10 do 50 osebkov.

Podiceps nigricollis

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 2025 Število opazovanj: 192 Prvo: 23/12/1973 PIRANSKI ZALIV (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Zadnje: 30/12/2017 11:50 MORJE PRED FONTANIGGEAMI (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Najbolj zgodnje: 01/01/2014 MORJE PRED FONTANIGGEAMI (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/1973 PIRANSKI ZALIV (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Opazovanja: 1973, 1974, 1975, 1978, 1982, 1983, 1984, 1991, 1992, 1993, 1995, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017

25

300 250

20

200

15

150 10

100

5

50

0 2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

0

Pojavljanje črnovratega ponirka po letih v obdobju 1983-2017. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta).

60 50 40 30 20 10 0 1

2

3

4

5

6

7

8

9

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje črnovratega ponirka po tednih v letu 2017.


38 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017

Sredozemski vranjek

Sečoveljske soline predstavljajo eno najpomembnejših pognezditvenih območij te vrste pri nas, saj se jih na bližnjem školjčišču in na čelnem nasipu Colombere lahko zbere tudi do 1000 in več. Posamič tu tudi prezimuje. Ker gre za ogroženo sredozemsko podvrsto Phalacrocorax aristotelis desmaresti, je vrednost njihovega letovanja pri nas še toliko večja. Število vranjekov, ki se pojavljajo na morju pred solinami ni v soodvisnosti z upravljanjem in vzdrževanjem optimalnih pogojev na območju KPSS, zato na njegovo pojavljanje ne moremo vplivati. Število pognezditvenih osebkov sredozemskih vrsnjekov je povezano z gnezditvenim uspehom na Hrvaških otokih. Le-to pa z vremenom in hrano.

Phalacrocorax aristotelis desmarestii

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 43838 Število opazovanj: 265 Prvo: 23/01/1994 PIRANSKI ZALIV (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Zadnje: 14/01/2017 11:50 MORJE PRED FONTANIGGEAMI (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Najbolj zgodnje: 01/01/2014 MORJE PRED FONTANIGGEAMI (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/2015 MORJE PRED FONTANIGGEAMI (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Opazovanja: 1994, 2002, 2004, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017

10000

45

9000

40

8000

35

7000

30

6000

25

5000

20

4000

15

3000

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

0 1986

5

0 1985

1000 1984

10

1983

2000

Pojavljanje sredozemskega vranjeka po letih v obdobju 1983-2017. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta).

700 600 500 400 300 200 100 0 1

2

3

4

5

6

7

8

9

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje sredozemskega vranjeka po tednih v letu 2017.


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017 | 39

Velika bela čaplja

V Sečoveljskih solinah je celoletni gost, kjer pa ne gnezdi. Pogosto se zadržuje skupaj z malimi belimi čapljami. Najštevilnejša je v zimskem in jesenskem času. Več deset osebkov je na solinah jeseni in spomladi, najmanj pa poleti. Najraje se zadržuje in hrani v solinskih bazenih in kanalih. Včasih posamezne ždijo na opuščenih solinskih hišah, v družbi z drugimi čapljami. Opazna so nihanja v pojavljanju velike bele čaplje v zadnjih 10 letih, vendar je njeno ohranitveno stanje dobro. Kot ribojeda vrsta je odvisna od ustreznih prehranskih pogojih, le-ti pa so odvisno od ustreznega upravljanja s primernimi vodnimi režimi. Vse dokler se na območju KPSS redno upravlja z vodnimi režimi, se njeno število ne bo bistveno spreminjalo, čeravno je zadnjih nekaj let manj številčna, vendar gre vzroke iskati tudi v gnezditveni uspešnosti na območjih, kjer ta vrsta gnezdi.

Ardea alba

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 4681 Število opazovanj: 1261 Prvo: 14/04/1974 ALTO (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 31/01/2017 11:42 IZLIV (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 01/01/2014 OB MORJU (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/2008 COLOMBERA (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1974, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017

700

250

600

200

500 400

150

300

100

200 50

100

0 2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

0

Pojavljanje velike bele čaplje po letih v obdobju 1983-2017. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta).

30 25 20 15 10 5 0 1

2

3

4

5

6

7

8

9

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje velike bele čaplje po tednih v letu 2017.


40 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017

Mala bela čaplja

Je najpogostejša od treh čapelj, ki se v Sečoveljskih solinah redno pojavljajo. Tu se zadržuje vse leto. Posamezne ali v skupinah, ki lahko štejejo več sto osebkov, se hranijo v plitvo poplavljenih solnih poljih ali na robu kanalov. Še posebej veliko jih je septembra. Več sto jih prenočuje na skupnem prenočišču, v krošnjah dreves na polotoku Seča. Temu, in drugim prenočiščem, bo potrebno v prihodnje posvetiti več časa, prenočiščem pa zagotoviti prepotrebni mir in morda v bodoče tudi poseben status varovanja. Opazna so nihanja v pojavljanju male bele čaplje v zadnjih 10 letih, vendar je njeno ohranitveno stanje dobro. Kot ribojeda vrsta je odvisna od ustreznih prehranskih pogojih, le-ti pa so odvisno od ustreznega upravljanja s primernimi vodnimi režimi. Vse dokler se na območju KPSS redno upravlja z vodnimi režimi, se njeno število ne bo bistveno spreminjalo, čeravno je zadnjih nekaj let manj številčna, vendar gre vzroke iskati tudi v gnezditveni uspešnosti na območjih, kjer ta vrsta gnezdi.

Egretta garzetta

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 28539 Število opazovanj: 1926 Prvo: 01/07/1974 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 31/12/2017 11:42 IZLIV (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 01/01/2014 OB MORJU (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/2014 MEZZANA (LERA, KPSS) Opazovanja: 1974, 1977, 1978, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1989, 1991, 1992, 1993, 1994, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017

4500

450

4000

400

3500

350

3000

300

2500

250

2000

200

1500

150

1000

100

500

50 0 2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

0

Pojavljanje male bele čaplje po letih v obdobju 1983-2017. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta).

350 300 250 200 150 100 50 0 1

2

3

4

5

6

7

8

9

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje male bele čaplje po tednih v letu 2017.


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017 | 41

Plamenec

Ob morskem obrežju je pogostejši, predvsem v zimskem obdobju. V Sečoveljskih solinah se pojavlja na preletu in na prezimovanju. Pojavlja se posamič ali v manjših skupinah, predvsem v večjih solinskih bazenih. Plamenci se pojavljajo predvsem v zimskem času, ko nekateri za kratek ali daljši čas tu tudi prezimijo. Nikoli ni številen. Pojavljanje v KPSS sovpada s pojavljanjem prezimujočih plamencev v sosednji Italiji, predvsem v Gradežu in lagunah Cavanata. Na njegovo ohranitveno stanje ne moremo vplivati.

Phoenicopterus roseus

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 181 Število opazovanj: 64 Prvo: 20/11/2005 GIASSI-CURTO (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 22/11/2017 10:10 VELIKA LAMA (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 01/01/2014 GIASSI-CURTO (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/2013 GIASSI-CURTO (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 2005, 2007, 2008, 2009, 2010, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

0 1997

0 1996

2

1995

10

1994

4

1993

20

1992

6

1991

30

1990

8

1989

40

1988

10

1987

50

1986

12

1985

60

1984

14

1983

70

Pojavljanje plamenca po letih v obdobju 1983-2017. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta).

1,2 1 0,8 0,6 0,4 0,2 0 1

2

3

4

5

6

7

8

9

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje plamenca po tednih v letu 2017.


42 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017

Žvižgavka

Sečoveljske soline predstavljajo najpomembnejše prezimovališče navadnih žvižgavk v Sloveniji, saj je v nekaterih sezonah prezimovalo več kot 800 osebkov, vendar zadnja opazovanja kažejo, da se je število žvižgavk na prezimovanju zmanjšalo, saj jih tu že več let nismo našteli več kot 100. Število žvižgavk je v zadnjih 10-15 letih drastično upadlo, kar sovpada z dinamiko te vrste v Evropi. Vzroki za njen upad niso še povsem znani.

Anas penelope

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 30230 Število opazovanj: 296 Prvo: 18/01/1984 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 14/01/2017 12:12 VELIKA LAMA (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 03/01/2008 GIASSI-CURTO (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 31/12/2017 MALA LAMA (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1984, 1987, 1988, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

0 1998

5

0 1997

500 1996

10

1995

1000

1994

15

1993

20

1500

1992

2000

1991

25

1990

2500

1989

30

1988

35

3000

1987

3500

1986

40

1985

4000

1984

45

1983

4500

Pojavljanje žvižgavke po letih v obdobju 1983-2017. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta).

70 60 50 40 30 20 10 0 1

2

3

4

5

6

7

8

9

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje žvižgavke po tednih v letu 2017.


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017 | 43

Žerjav

V Sečoveljskih solinah se pojavlja redno na spomladanskem preletu v marcu. Večje skupine žerjavov je mogoče opazovati tudi novembra. Ker soline na svoji selitveni poti večinoma le preletijo, so velikokrat seleče se jate prezrte. Opazovanje v novembru 2017 pa kažejo, da lahko soline v enem samem dnevu preleti več kot 1000 žerjavov. Na njegovo ohranitveno stanje ne moremo vplivati.

Grus grus

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 3374 Število opazovanj: 47 Prvo: 21/11/1974 IZLIV (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 11/11/2017 (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 07/01/2016 TRETJE IZHLAPEVANJE (LERA, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/2008 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1974, 1980, 1993, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017

1200

9 8

1000

7 6

800

5

600

4 3

400

2

200

1 2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

0 1983

0

Pojavljanje žerjava po letih v obdobju 1983-2017. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta).

1200 1000 800 600 400 200 0 1

2

3

4

5

6

7

8

9

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje žerjava po tednih v letu 2017.


44 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017

Liska

V Sečoveljskih solinah občasno gnezdi ob Dragonji in v rudniškem bajerju. Na območju solin predvsem prezimuje. Prve liske se pojavijo že oktobra, višek prezimovanja je v januarju, zadnje liske pa Sečoveljske soline zapustijo konec aprila. Prezimuje v jatah ali skupinah, ponavadi ob izlivu Dragonje, na morju ali v večjih solinskih bazenih na Fontaniggeah, skupaj z žvižgavkami Anas penelope. Zakaj je njeno število v zadnjih 7 letih upadlo še ne vemo. Vendar je najverjetneje povezano z dinamiko te vrste v Evropi, saj je tudi za lisko znano, da se število prezimujočih lisk zmanjšuje povsod po Evropi. Svoje pa vsekakor prispevajo otoplitve in izredno tople zime, zato ni slučaj, da je v lanskem letu bila opazovana le v prvi četrtini leta, kasneje pa ne več.

Fulica atra

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 66175 Število opazovanj: 389 Prvo: 01/12/1973 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 17/03/2017 RUDNIK-KOREA (LERA, KPSS) Najbolj zgodnje: 01/01/2014 MORJE PRED FONTANIGGEAMI (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/1997 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1973, 1974, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017 Občasna gnezdilka

18000

80

16000

70

14000

60

12000

50

10000

40

8000

30

6000

20

4000

10

2000 2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

0 1983

0

Pojavljanje liske po letih v obdobju 1983-2017. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta).

18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 1

2

3

4

5

6

7

8

9

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje liske po tednih v letu 2017.


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017 | 45

Sabljarka

Recurvirostra avosetta

Sabljarka v Sečoveljskih solinah redno gnezdi od leta 2009 dalje. Število gnezdečih parov pa strmo narašča, kar kaže na ustrezne razmere za gnezdenje v KPSS. Tudi v letu 2017 je večina gnezdečih parov gnezdila na območju novo postavljenih zemeljskih otokov območja Life. V letu 2017 smo barvno označili 1 mladiča sabljarke. Sabljarka je ena tistih vrst, katerih število gnezdečih parov strmo raste, saj jih je v letu 2017 gnezdilo že 49 parov. Njeno ohranitveno stanje je dobro. 10.4.2017 smo že drugič opazovali sabljarko z oznako obročka SLCP. Osebek, je bil kot mladič obročkan v KPSS leta 2013, zdaj pa kot odrasla sabljarka tu tudi gnezdi.

J F M A M J J A S O N D !"!.-('.-.*+*+'.-101!"!# STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 3060 Število opazovanj: 462 Prvo: 22/05/1961 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 11/09/2017 10:05 OB MORJU (LERA, KPSS) Najbolj zgodnje: 20/02/2015 VELIKA LAMA (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 28/10/2004 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1961, 1987, 1989, 1991, 1994, 2001, 2002, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017 TRIM: Močan porast (p <0.01) / Strong increase (p<0.01) Površina gnezdenja / Breeding Surface: 104 ha % SLO: 100 %

Recurvirostra avosetta

Obročkan mladič sabljarke (Foto: I. Škornik).

60

8000 7000

50

Frequencies 1 2

5000

30

4000

TRIM

Number of breeding pairs

6000 40

3000

20

2000 10

1000

3 4 6 7 8

Gnezditvena razširjenost sabljarke (2017).

0

0 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017

5

N of pairs

TRIM

Gnezdenje sabljarke ter trend populacije v obdobju 1983-2017 (TRIM: močan porast, p<0.01).


46 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017

Polojnik

Himantopus himantopus

Sečoveljske soline so polojnikovo najpomembnejše gnezdišče v Sloveniji, čeravno število gnezdečih parov narašča tudi v NRŠZ. Več deset parov gnezdi v solnih poljih ali na manjših nasipih, ki jih preraščajo slanuše. Po upadu gnezdečih parov v letu 2015, njihovo število ponovno narašča in jih je v letu 2017 je na območju KPSS spet gnezdilo več kot 50 parov. Večinoma so polojniki gnezdili na območju drugega in tretjega izhlapevanja ter na novo nastalih otokih območja Life. V letu 2017 nismo obročkali polojnikovih mladičev. Ohranitveno stanje polojnika je dobro.

J F M A M J J A S O N D !"!"-+$(*+*+'+*+*+-"!"!# STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 9932 Število opazovanj: 1335 Prvo: 01/05/1974 DRUGO IZHLAPEVANJE (LERA, KPSS) Zadnje: 11/09/2017 08:12 OB MORJU (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 12/03/2007 MEZZANA (LERA, KPSS) Najbolj pozno: 10/10/2005 CORSOLONGO (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1974, 1976, 1977, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017 TRIM: Močan porast (p <0.01) Površina gnezdenja: 220 ha % SLO: 85 %

Himantopus himantopus

Mešano leglo z jajci sabljarke in enim jajcem polojnika (Foto: I. Škornik).

30

90 80

25 70 20

60 50

15 40 30

10

Frequencies 1

20

3

10

5

0

8

Gnezditvena razširjenost polojnika (2017).

N of pairs

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

0 1986

7

1985

6

5

1984

4

1983

2

TRIM

Gnezdenje polojnika ter trend populacije v obdobju 1983-2017 (TRIM: močan porast, p<0.01).


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017 | 47

Zlata prosenka

V Sečoveljskih solinah se pojavlja na spomladanskem in jesenskem preletu, posamezne je mogoče opazovati tudi pozimi. Zlata prosenka na območju KPSS v zadnjih 4 letih ni bila opazovana. Ponovno je bila opazovana letos in sicer 23.10.2017 na Fontaniggeah. Vzrok za to ni znan, čeravno ima na razpolago dovolj primernih habitatov za počitek in prehrano na svoji selitveni poti. Pred kratkim so jo opazovali tudi v NR Škocjanski zatok. Možno, da je spregledana. Kazalnik njenega ohranitvenega stanja ni relevanten.

Pluvialis apricaria

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 76 Število opazovanj: 28 Prvo: 28/03/1976 ALTO (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 23/10/2017 09:37 OB MORJU (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 16/01/1999 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/1995 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1976, 1977, 1987, 1993, 1994, 1995, 1999, 2005, 2006, 2007, 2013, 2017

Zlata prosenka na Fontaniggeah (Foto: I. Škornik).

25

8 7

20

6 5

15

4 10

3 2

5

1 2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

0 1983

0

Pojavljanje zlate prosenke po letih v obdobju 1983-2017. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta).

2,5

2

1,5

1

0,5

0 1

2

3

4

5

6

7

8

9

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje zlate prosenke po tednih v letu 2017.


48 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017

Beločeli deževnik Charadrius alexandrinus

Beločeli deževnik na območju Sečoveljskih solin gnezdi večinoma razpršeno. Predvsem na območjih zgoščevanja vode s svojim rednim delom beločelega deževnika motijo vodarji. Občasno prihaja tudi do nenadzorovanega poplavljanja bazenov. V letu 2017 je gnezdilo 58 parov, pričakujemo pa, da število gnezdečih parov v letu 2018 ne bo manjše.Tudi uspeh speljave je bil dober. Večinoma je gnezdil na nasipih območij zgoščevanja vode. V letu 2017 smo ulovili in barvno označili 3 beločele deževnike. Ohranitveno stanje beločelega deževnika je dobro.

J F M A M J J A S O N D '('('+*.*.-+*+*.*+*"'(') STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 8104 Število opazovanj: 1297 Prvo: 05/02/1974 LERA (LERA, KPSS) Zadnje: 28/08/2017 OB MORJU (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 05/01/2004 VELIKA LAMA (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/1995 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1974, 1975, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017 TRIM: Močan porast (p <0.05) Površina gnezdenja: 260 ha % SLO: 100 % Charadrius alexandrinus

Obročkanje beločelih deževnikov se nadaljuje (Foto: I. Škornik).

10

70

9

60

Frequencies 1 2 3

7 6

40

5 30

4 3

20

2 10

1

4 6 7 8

Gnezditvena razširjenost beločelega deževnika (2017).

0

0 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017

5

TRIM

Number of breeding pairs

8 50

N of pairs

TRIM

Gnezdenje beločelega deževnika ter trend populacije v obdobju 1983-2017 (TRIM: močan porast, p<0.05).


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017 | 49

Spremenljivi prodnik

Tudi v Sečoveljskih solinah je najpogostejša vrsta prodnika. V soline prvi priletijo že v začetku avgusta in jih zapustijo v prvih dveh tednih junija. Redno se pojavlja na preletu in tu tudi redno prezimuje. Nekoč je bil najštevilčnejši v zimskem obdobju, zadnja leta pa je pogost na preletu, medtem ko ga v posameznih zimah sploh ni. Njegovo ohranitveno stanje je ugodno.

Calidris alpina

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 9242 Število opazovanj: 296 Prvo: 30/09/1973 LERA (LERA, KPSS) Zadnje: 28/08/2017 10:19 OB MORJU (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 03/01/2008 IZLIV (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 29/12/2007 CORSOLONGO (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1973, 1974, 1975, 1976, 1979, 1983, 1987, 1989, 1991, 1992, 1993, 1994, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017

1400

40

1200

35 30

1000

25

800

20 600

15

400

10

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

0 1985

0 1984

5 1983

200

Pojavljanje spremenljivega prodnika po letih v obdobju 1983-2017. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta).

250

200

150

100

50

0 1

2

3

4

5

6

7

8

9

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje spremenljivega prodnika po tednih v letu 2017.


50 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017

Togotnik

V Sečoveljskih solinah se v manjših skupinah redno pojavlja na spomladanskem preletu od februarja do maja. Jesenskih podatkov je malo, kar kaže, da se togotniki v tem času selijo drugje. V marcu in aprilu število togotnikov presega 100 osebkov. Število togotnikov na preletu je v zadnjih 5 letih upadlo, leta 2017 pa se je njihovo število ponovno povzpelo. Vzroke za to pa gre iskati širše. Njegovo ohranitveno stanje je zadovoljivo.

Calidris pugnax

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 8307 Število opazovanj: 285 Prvo: 03/03/1974 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 12/10/2017 KRISTALIZACIJA (LERA, KPSS) Najbolj zgodnje: 16/01/1999 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 09/10/2013 PREDRAKCI (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1974, 1975, 1976, 1977, 1978, 1980, 1983, 1984, 1986, 1990, 1991, 1992, 1993, 1995, 1997, 1999, 2002, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017

1400

50 45

1200

40

1000

35 30

800

25 600

20 15

400

10

200

5 2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

0 1983

0

Pojavljanje togotnika po letih v obdobju 1983-2017. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta).

400 350 300 250 200 150 100 50 0 1

2

3

4

5

6

7

8

9

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje togotnika po tednih v letu 2017.


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017 | 51

Rumenonogi galeb Larus michahellis

J F M A M J J A S O N D 

Populacija gnezdečih rumenonogih galebov v KPSS je od leta 2005 strmo padla vse do leta 2010, ko je dosegla svoj minimum. Od takrat število gnezdečih parov rahlo narašča, vendar se je število gnezdečih parov v letu 2015 spet zmanjšalo. Vzrok zato je najverjetneje dejstvo, da na običajnih območjih gnezdenja v letu 2015 ni bilo vode. Večji del solin je bil suh. Zadnji dve leti pa se število gnezdečih parov ponovno dviguje. Še vedno gnezdi kolonijsko na osrednjem nasipu Colombere ter na gnezditvenih otokih na Picci, posamič pa tudi na območju Curto-Pichetto, Mezzane ter ponekod v ruševinah solinarskih hiš na Fontaniggeah. Število gnezdečih parov se v zadnjih 10 letih bistveno ne spreminja. V pognezditvenem obdobju se jih na območju KPSS še vedno zadržuje 10.000, kar je bistveno manj kot pred leti. Razlog so zaprte deponije, kjer ni več na razpolago večja količina hrane med odpadki. Njegovo ohranitveno stanje je ugodno.

STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 648469 Število opazovanj: 2108 Prvo: 26/09/1982 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 14/01/2017 12:12 VELIKA LAMA (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 01/01/2014 OB MORJU (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 31/12/2017 COLOMBERA (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017 TRIM: Zmeren porast (p <0.05) Površina gnezdenja: 204 ha % SLO: 50 %

Larus michahellis

Pojavljanje rumenonogega galeba po tednih v letu 2017.

90

250

80 200

70 60

150

50 40

100

30 Frequencies 1 2

20

50

10

3

8

Gnezditvena razširjenost rumenonogega galeba (2017).

0

št. parov

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

7

1985

6

0 1984

5

1983

4

TRIM

Gnezdenje rumenonogega galeba ter trend populacije v obdobju 19832017 (TRIM: ni jasen).


52 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017

Črnoglavi galeb

V Sečoveljskih solinah se pojavlja čez vse leto. Je reden jesenski preletnik, posamič pa je bil opažen tudi v zimskem času. V večjem številu prileti v soline že julija, septembra pa tu prenočuje tudi do 500 in več teh ptic. Številni v Sečoveljske soline redno zahajajo iz Italije, Madžarske in Srbije, kar je bilo ugotovljeno z opazovanjem zaznamovanih ptic. Zadržuje se večinoma na Colomberi, na območju Piccie, Mezzane ter 2. in 3. izhlapevanja. Število opazovanih črnoglavih galebov je bilo v letu 2017 spet manjše kot leto prej. Znano je, da se isti osebki ali skupine v pognezditvenem obdobju premikajo po istih prenočiščih od Italije do Slovenije. Njegovo ohranitveno stanje je ugodno.

Ichthyaetus melanocephalus

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 12227 Število opazovanj: 202 Prvo: 22/08/1983 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 23/10/2016 09:41 MEZZANA (LERA, KPSS) Najbolj zgodnje: 09/01/2009 COLOMBERA (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/2008 COLOMBERA (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1983, 1984, 1985, 1991, 1992, 1994, 1997, 1998, 1999, 2001, 2002, 2004, 2005, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017

2000

30

1800

25

1600 1400

20

1200 1000

15

800

10

600 400

5

200 2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

0 1983

0

Pojavljanje črnoglavega galeba po letih v obdobju 1983-2017. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta).

250

200

150

100

50

0 1

2

3

4

5

6

7

8

9

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje črnoglavega galeba po tednih v letu 2017.


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017 | 53

Kričava čigra

V Sečoveljskih solinah se pojavlja posamič ali v manjših skupinah, izključno na morju pred solinami. V soline ne zahaja. K nam prve priletijo v začetku novembra, naše morje pa zapustijo v začetku aprila. Število kričavih čiger, ki se pojavljajo na morju pred solinami ni v soodvisnosti z upravljanjem in vzdrževanjem optimalnih pogojev na območju KPSS, zato na njihovo pojavljanje ne moremo vplivati.

Thallaseus sandwicensis

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 149 Število opazovanj: 64 Prvo: 23/12/1973 PIRANSKI ZALIV (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Zadnje: 12/04/2017 12:29 MORJE PRED FONTANIGGEAMI (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Najbolj zgodnje: 12/01/2013 MORJE PRED FONTANIGGEAMI (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/1973 PIRANSKI ZALIV (PIRANSKI ZALIV, KPSS) Opazovanja: 1973, 1974, 1975, 1976, 1977, 1993, 1999, 2000, 2002, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

0 1995

0 1994

2

1993

5

1992

4

1991

10

1990

6

1989

15

1988

8

1987

20

1986

10

1985

25

1984

12

1983

30

Pojavljanje kričave čigre po letih v obdobju 1983-2017. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta).

1,2 1 0,8 0,6 0,4 0,2 0 1

2

3

4

5

6

7

8

9

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje kričave čigre po tednih v letu 2017.


54 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017

Navadna čigra Sterna hirundo

J F M A M J J A S O N D !"!"!1*+$+-+'(*.0"!"!"!# STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 8020 Število opazovanj: 970 Prvo: 23/05/1976 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 22/08/2017 08:17 CURTO-PICHETTO (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 25/03/2005 TRETJE IZHLAPEVANJE (LERA, KPSS) Najbolj pozno: 06/09/2005 KRISTALIZACIJA (LERA, KPSS) Opazovanja: 1976, 1977, 1978, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017 TRIM: Močan porast (p <0.01) Površina gnezdenja: 68 ha % SLO: 48 %

Na Sečoveljskih solinah redno gnezdi na nasipu območja Curto-Pichetto ter na območju Life Občasno gnezdi tudi drugod, na s halofiti poraščenih nasipih in otokih. V letu 2017 je na območju Sečoveljskih solin gnezdilo 57 parov. Število gnezdečih parov se je v primerjavi z letom 2016 spet povečalo, kar kaže, da se njeno ohranitveno stanje izboljšuje. V letu 2016 je namreč gnezdilo le 32 parov, kar je najmanj po letu 1990. Vzrok za to so vsekakor obsežna gradbena dela, ki so se izvajala v projektne in vodnogospodarske namene. Kljub vsemu dolgoletni trend populacije za obdobje 1983-2017 kaže na močan porast (TRIM, p<0.05). Na posameznih območjih gnezdenja jo ogroža lisica, ki pleni njena jajca in mladiče. V bodoče je potrebno oblikovati standardne metode za proučevanje navadne čigre, izdelati načrt in izvajati monitoringe navadne čigre v Sečoveljskih solinah in Sloveniji ter izvajati načrtni lov in obročkanje z barvnimi obročki v znanstvene namene. V letu 2017 smo barvno označili 32 mladičev navadne čigre. Njeno ohranitveno stanje je zadovoljivo.

Sterna hirundo

Poginjena navadna čigra. Vzrok pogina ni znan (Foto: I. Škornik).

10

80

9

70

8

Frequencies

7 50

6

40

5 4

30

3 20 2

1 3 4 5 6 7

8 - 14

Gnezditvena razširjenost navadne čigre (2017).

10

1

0

0 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017

2

TRIM

Number of breeding pairs

60

N of pairs

TRIM

Gnezdenje navadne čigre ter trend populacije v obdobju 1983-2017 (TRIM: močan porast, p<0.05).


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017 | 55

Mala čigra

Sternula albifrons

J F M A M J J A S O N D !"!"!"!.*+*.*(*.!"!"!"!#

V Sečoveljskih solinah prične gnezditi v maju. Gnezdi na nizkih neporaščenih nasipih ali na dnu osušenega solinskega bazena. Stalno gnezdi na območju Curto-Pichetto, skupaj z navadno čigro Sterna hirundo. Občasno na območju Piccie in Mezzane. Zadnja leta redno gnezdi tudi na območju Life. Izjemoma gnezdi tudi drugod. V letu 2017 je na območju Sečoveljskih solin gnezdilo 37 parov. Število gnezdečih parov se od leta 2014 spet povečuje, kar kaže, da se njeno ohranitveno stanje izboljšuje. V letu 2014 je namreč gnezdilo le 20 parov. Vzrok za to so vsekakor obsežna gradbena dela, ki so se izvajala v projektne in vodnogospodarske namene. Kljub vsemu dolgoletni trend populacije za obdobje 1983-2017 kaže na močan porast (TRIM, p<0.01). Na posameznih območjih gnezdenja jo ogroža lisica, ki pleni njena jajca in mladiče, svoje pa naredijo tudi srake in vrane. V letu 2017 smo obročkali 20 mladičev male čigre. Njeno ohranitveno stanje je zadovoljivo.

STATISTIKA / STATISTICS: ŠŠtevilo osebkov: 3788 Število opazovanj: 674 Prvo: 18/05/1975 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 05/08/2017 08:17 CURTO-PICHETTO (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 15/04/2004 PICCIA (LERA, KPSS) Najbolj pozno: 30/08/1985 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1975, 1977, 1983, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017 TRIM: Močan porast (p <0.01) / Strong increase (p<0.01) Površina gnezdenja / Breeding Surface: 92 ha % SLO: 98 % Sternula albifrons

40

70

35

60

30

50

25

40

20

30

15

20

10

2

10

5

4

0

0

Number of breeding pairs

80

Frequencies 1

TRIM

Leglo male čigre na enem izmed novonastalih otokov (Foto: I. Škornik).

5 6 7 8

Gnezditvena razširjenost male čigre (2017).

1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017

3

N of pairs

TRIM

Gnezdenje male čigre ter trend populacije v obdobju 1983-2017 (TRIM: močan porast, p<0.01).


56 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017

Vodomec

V Sloveniji je vodomec celoletna vrsta. Je dokaj pogost gnezdilec (Geister, 1995). Pozimi se pri nas zadržuje predvsem ob mirnih odsekih tekočih voda s strmimi bregovi in gosto obrežno vegetacijo, pa tudi ob primernih stoječih vodah. V večjem številu se pojavlja tudi v Primorju (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah je pogost izven gnezditvenega časa. V času gnezdenja pa skrivnostno izgine višje po Dragonji, kjer gnezdi v njenih bregovih. Pozimi, ko je najbolj številen in na preletu, lovi v manjših in večjih kanalih ter ob robovih globljih in večjih solinskih bazenov. Med lovom sedi na visoki preži, ponavadi na lesenih ostankih nekdaj delujočih vetrnic, na robovih kamnitega zidu ali kar na solinskih zapornicah. Število vodomcev je v zadnjih 10 letih dokaj konstantno, kar kažejo tudi podatki pridobljeni z lovom ptic v stoječe najlonske mreže. Njegovo ohranitveno stanje je ugodno.

Alcedo atthis

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 1025 Število opazovanj: 685 Prvo: 10/09/1974 STOJBE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 14/01/2017 13:28 IZLIV (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 03/01/2008 KRISTALIZACIJA (LERA, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/2017 KRISTALIZACIJA (LERA, KPSS) Opazovanja: 1974, 1975, 1976, 1978, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1989, 1993, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017

300

250

250

200

200

150

150 100

100

50

50

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

0 1983

0

Pojavljanje vodomca po letih v obdobju 1983-2017. Število osebkov (modri stolpci), število opazovanj te vrste (rdeča črta).

7 6 5 4 3 2 1 0 1

2

3

4

5

6

7

8

9

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje vodomca po tednih v letu 2017.


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017 | 57

Rjava cipa

Anthus campestris

J F M A M J J A S O N D  STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 49 Število opazovanj: 30 Prvo: 22/05/1983 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 21/06/2017 ALTO (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 18/03/2010 CURTO-PICHETTO (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 10/09/2005 MUZEJ (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1989, 1991, 2005, 2007, 2010, 2012, 2013, 2015, 2017 Povratna gnezdilka

V Sečoveljskih solinah se pojavlja posamič na preletu. Tu tudi občasno gnezdi par ali dva teh ptic. Po letu 2005 (prvič od leta 1983) rjava cipa na območju Sečoveljskih solin ni več gnezdila, kar pa ne preseneča, saj je z oživitvijo solinarske dejavnosti izgubila precejšen del suhih solnih polj, v katerih je gnezdila v preteklem obdobju. 15.6.2017 se je med gnezdeče vrste ptic vrnila rjava cipa. Na območju Alto je nad presušenim in s halofiti poraščenim bazenom prepeval samec rjave cipe. Kasneje smo registrirali še drugi par na območju slane trate pred muzejem solinarstva, kjer je gnezdila tudi v preteklosti. Po letu 2005 (prvič od leta 1983) rjava cipa na območju Sečoveljskih solin ni več gnezdila, kar pa ne preseneča, saj je z oživitvijo solinarske dejavnosti izgubila precejšen del suhih solnih polj, v katerih je gnezdila v preteklem obdobju. Zaradi skrajnostnih zahtev pri izbiri gnezdišča je njen obstoj na solinah vezan na vzdrževanje primerno suhih in poraščenih bazenov. Ker teh ni bilo veliko, je veljala za izginulo gnezdilko Z zagotovitvijo 50 ha okopnin, ki smo jih uredili pred tremi leti zaradi izgube rastišč slanoljubnih rastlin, pa se je po 12 letih vrnila med gnezdilke KPSS. Je pa njeno gnezdišče ogroženo, saj je ob obilnejšem deževju pod vodo. V letu 2018 bomo na omenjenem gnezdišču uredili zapornični sistem za odvodnjavanje.

Anthus campestris

Gnezdišče rjave cipe (Foto: I. Škornik).

Frequencies 1 2 3 4 5 6 7 8

Gnezditvena razširjenost rjave cipe (2017).

Zaradi padavin je bilo gnezdišče rjave cipe poplavljeno (Foto: I. Škornik).


58 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017

DUPLINSKA KOZARKA Tadorna tadorna

Na območju Sečoveljskih solin je celoletna vrsta. Najbolj številna je v zimskem času, ko jih je v jati tudi 300 in več. Tu je tudi edino znano gnezdišče te vrste v Sloveniji. Gnezdi v luknjah nasipov ob večjih solinskih kanalih, priložnostno tudi v zavetju ruševine. Trend gnezdeče populacije je še vedno nezanesljiv. V letu 2017 sta zanesljivo na območju KPSS gnezdila 2 para, s precejšnjim številom speljanih mladičev. Njeno ohranitveno stanje je ugodno.

J F M A M J J A S O N D '%$%$(*+'('('%'.-.*1-(*) STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 13638 Število opazovanj: 711 Prvo: 13/02/1977 VELIKA LAMA (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 29/12/2017 11:42 IZLIV (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 01/01/2014 OB MORJU (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/2008 COLOMBERA (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1977, 1978, 1979, 1987, 1989, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1997, 1998, 1999, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017 TRIM: Nezanesljiv Površina gnezdenja: 68 ha % SLO: 100 %

Tadorna tadorna 400 350 300 250 200 150 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje duplinske kozarke po tednih v letu 2017.

6

25

5

20

4 15 3 10 Frequencies

2

1 2 3

5

1

4

8

Gnezditvena razširjenost duplinske kozarke (2017).

0

št. parov

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

0 1985

7

1984

6

1983

5

TRIM

Gnezdenje duplinske kozarke ter trend populacije v obdobju 1983-2017 (TRIM: nezanesljiv).


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017 | 59

RDEČENOGI MARTINEC Tringa totanus

V Sečoveljskih solinah se zadržuje posamič čez vse leto. Nekoč je bil pogost in številen v zimskem času, zadnja leta pa je prej slučajen kot reden prezimovalec. V Sečoveljskih solinah gnezdi na nizkih in s halofiti poraščenih nasipih, skupaj z malimi Sternula albifrons in navadnimi čigrami Sterna hirundo, polojniki Himantopus himantopus in sabljarkami Recurvirostra avosetta. V letu 2017 je, tako kot leto prej, gnezdilo 8 parov. Gnezdil je na območju Life, na območju 2. zgoščevanja, na območju Alto ter slane trate ter na nasipu med kanaloma Curto in Pichetto. Njegovo ohranitveno stanje je ugodno.

J F M A M J J A S O N D $%$%$(-.-.-('+$($%$%$($& STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 9093 Število opazovanj: 404 Prvo: 30/09/1973 LERA (LERA, KPSS) Zadnje: 17/07/2017 18:25 OB MORJU (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 02/01/1993 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/2008 COLOMBERA (FONTANIGGE, KPSS) Opazovanja: 1973, 1974, 1975, 1976, 1977, 1978, 1979, 1980, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017 TRIM: Močan porast (p <0.01) Površina gnezdenja: 48 ha % SLO: 30 % Tringa totanus 14 12 10 8 6 4 2 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje rdečenogega martinca po tednih v letu 2017.

25

9 8

20

7 6

15

5 4

1

2

3

1

8

Gnezditvena razširjenost rdečenogega martinca (2017).

0

št. parov

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

0 1988

7

1987

6

1986

5

5

1985

4

1983

2

10

3

1984

Frequencies

TRIM

Gnezdenje rdečenogega martinca ter trend populacije v obdobju 19832017 (TRIM: močan porast, p<0.01).


60 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017

BRŠKINKA Cisticola juncidis

J F M A M J J A S O N D 0.0"010.-.-.-.-.-.-.-.02

Populacija brškinke je na območju Sečoveljskih solin v obdobju 1983-2017 doživljala precejšnja populacijska nihanja, vendar izračun trenda populacije kaže, da je le-ta stabilna. Z zaraščanjem grmovja na nasipih postopoma izgublja primerna gnezdišča. V primerjavi s preteklim in predpreteklim obdobjem, se je njena gnezditvena razširjenost na območju Sečoveljskih solin bistveno spremenila in gnezdi večinoma le na območju Alto ob letališču. Ostra zima v letu 2012 je povsem uničila populacijo brškink v celotnem predelu Jadranskega morja vse do Balkanskega polotoka, kar so potrdili številni strokovnjaki, vendar se je južneje pojavila kot gnezdilka že leto kasneje, pri nas pa je ponovno gnezdila v letu 2014, kar kaže na dokaj hitro doselitev. V letu 2017 je na območju KPSS je gnezdilio najmanj 7 parov brškink. Nekaj parov gnezdi tudi izven parka na območju vinogradov in polj blizu Sečovelj. Njeno ohranitveno stanje ni zadovoljivo.

STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 670 Število opazovanj: 345 Prvo: 21/11/1973 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 18/08/2017 09:47 ALTO (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 01/01/2007 MEZZANA (LERA, KPSS) Najbolj pozno: 30/12/2016 MEZZANA (LERA, KPSS) Opazovanja: 1973, 1974, 1976, 1977, 1978, 1979, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1989, 1991, 1992, 1993, 1995, 1997, 1998, 2004, 2005, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017 TRIM: Stabilen Površina gnezdenja: 164 ha % SLO: 100 %

Cisticola juncidis

1,02

25

1 20 0,98 15

0,96 0,94

10 Frequencies 1

0,92 5

2

0,9

3

8

Gnezditvena razširjenost brškinke (2017).

0,88

št. parov

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

0 1986

7

1985

6

1984

5

1983

4

TRIM

Gnezdenje brškinke ter trend populacije v obdobju 1983-2017 (TRIM: stabilen).


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017 | 61

RUMENA PASTIRICA Motacilla flava

Rumena pastirica je na območju Sečoveljskih solin stalna gnezdilka in preletna vrsta, ki se v naše kraje iz prezimovališč vrne sredi marca. Največ jih je na preletu aprila, pa vse do sredine maja. V Sečoveljskih solinah gnezdi na območju slane trate pred muzejem solinarstva, posamič pa tudi ob Dragonji, na Picci ter na območju Alto ob letališču. Tudi pri rumeni pastirici je opaziti precejšnja nihanja v številu gnezdečih parov. V letu 2017 je na območju KPSS ponovno gnezdia v večjem številu in sicer 13 parov, kljub precej namočenemu letu ter številnimi padavinami. Večji del gnezditvenega obdobja je bil suh. Njeno ohranitveno stanje je zadovoljivo.

J F M A M J J A S O N D !"!"-%$(*.-+-1-10+-10"!# STATISTIKA / STATISTICS: Število osebkov: 9329 Število opazovanj: 312 Prvo: 29/04/1976 FONTANIGGE (FONTANIGGE, KPSS) Zadnje: 21/09/2017 10:28 COLOMBERA (FONTANIGGE, KPSS) Najbolj zgodnje: 05/03/2004 MEZZANA (LERA, KPSS) Najbolj pozno: 06/11/2007 KRISTALIZACIJA (LERA, KPSS) Opazovanja: 1976, 1978, 1981, 1983, 1985, 1989, 1991, 1992, 1993, 1998, 1999, 2004, 2005, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017 TRIM: Zmeren porast (p <0.01) Površina gnezdenja: 116 ha % SLO: 2,5 %

Motacilla flava 160 140 120 100 80 60 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Pojavljanje rumene pastirice po tednih v letu 2017.

3

14 12

2,5

10

2

8 1,5 6

Frequencies 1 2

1

4

0,5

2

3

8

Gnezditvena razširjenost rumene pastirice (2017).

0

št. parov

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

0 1986

7

1985

6

1984

5

1983

4

TRIM

Gnezdenje rumene pastirice ter trend populacije v obdobju 1983-2017 (TRIM: zmeren porast, p<0.01).


62 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017

SEZNAM VRST V LETU 2017

Prvo opazovanje

Zadnje opazovanje

Št. osebkov Št. opazovanj

Siva gos (Anser anser)

09/01/2017 09:50

14/01/2017 11:52

4

2

Labod grbec (Cygnus olor)

03/01/2017 10:01

31/12/2017 12:09

1363

87

Duplinska kozarka (Tadorna tadorna)

04/01/2017 11:02

16/12/2017 10:36

2686

97

Reglja (Spatula querquedula)

13/03/2017 11:15

05/05/2017 07:15

81

6

Raca žličarica (Spatula clypeata)

03/01/2017 10:00

16/12/2017 10:22

204

18

Konopnica (Mareca strepera)

03/01/2017 10:43

31/12/2017 12:09

121

8

Žvižgavka (Mareca penelope)

03/01/2017 10:43

31/12/2017 12:09

421

13

Mlakarica (Anas platyrhynchos)

03/01/2017 10:00

31/12/2017 12:10

5437

115

Dolgorepa raca (Anas acuta)

21/02/2017 10:01

16/03/2017 09:45

5

3

Kreheljc (Anas crecca)

03/01/2017 10:43

31/12/2017 12:10

2341

33

Tatarska žvižgavka (Netta rufina)

14/01/2017 11:59

16/02/2017 11:43

39

5

Sivka (Aythya ferina)

13/10/2017 10:08

13/10/2017 10:08

13

1

Kostanjevka (Aythya nyroca)

13/03/2017 10:47

20/03/2017 11:51

2

2

Beloliska (Melanitta fusca)

14/01/2017 11:41

23/03/2017 09:08

84

8

Zvonec (Bucephala clangula)

09/01/2017 09:58

14/01/2017 11:50

15

2

Mali žagar (Mergellus albellus)

25/01/2017 10:01

25/01/2017 10:01

1

1

Srednji žagar (Mergus serrator)

09/01/2017 09:58

16/12/2017 10:49

54

15

Prepelica (Coturnix coturnix)

08/05/2017 10:35

08/05/2017 10:37

1

1

Fazan (Phasianus colchicus)

23/10/2017 10:07

23/10/2017 10:15

2

1

Polarni slapnik (Gavia arctica)

09/01/2017 09:58

16/12/2017 10:49

49

10

Mali ponirek (Tachybaptus ruficollis)

03/01/2017 11:04

17/10/2017 09:10

46

11

Zlatouhi ponirek (Podiceps auritus)

11/02/2017 12:07

16/12/2017 10:49

22

3

Rjavovrati ponirek (Podiceps grisegena)

09/01/2017 09:50

03/10/2017 09:20

2

2

Čopasti ponirek (Podiceps cristatus)

09/01/2017 09:58

31/12/2017 10:45

28

15

Črnovrati ponirek (Podiceps nigricollis)

09/01/2017 09:58

16/12/2017 10:49

267

13

Plamenec (Phoenicopterus roseus)

22/03/2017 11:42

22/11/2017 11:23

7

7

Črna štorklja (Ciconia nigra)

11/09/2017 12:16

11/09/2017 12:17

1

1

Bela štorklja (Ciconia ciconia)

29/08/2017 18:33

29/08/2017 18:34

2

1

Pritlikavi kormoran (Microcarbo pygmeus)

22/09/2017 09:05

22/09/2017 09:05

3

1

Kormoran (Phalacrocorax carbo)

03/01/2017 10:01

31/12/2017 12:10

917

51

Vranjek (Phalacrocorax aristotelis)

14/01/2017 11:41

16/12/2017 10:49

2651

15

Siva čaplja (Ardea cinerea)

03/01/2017 10:00

31/12/2017 12:10

252

55

Rjava čaplja (Ardea purpurea)

21/08/2017 08:43

21/08/2017 08:43

1

1

Velika bela čaplja (Ardea alba)

03/01/2017 10:00

31/12/2017 12:10

185

76

Mala bela čaplja (Egretta garzetta)

03/01/2017 10:00

31/12/2017 12:10

2072

126

Čopasta čaplja (Ardeola ralloides)

10/04/2017 11:12

10/05/2017 17:23

2

2

Plevica (Plegadis falcinellus)

04/05/2017 13:14

04/05/2017 13:14

7

1

Žličarka (Platalea leucorodia)

11/07/2017 07:41

11/07/2017 07:46

1

1

Ribji orel (Pandion haliaetus)

14/09/2017 08:14

06/10/2017 09:13

2

2

Rjavi lunj (Circus aeruginosus)

27/03/2017 14:40

27/03/2017 14:41

1

1

Pepelasti lunj (Circus cyaneus)

26/01/2017 11:42

31/12/2017

4

4

Skobec (Accipiter nisus)

26/01/2017 11:43

17/10/2017 08:10

4

4

Rjavi škarnik (Milvus milvus)

08/04/2017 15:58

08/04/2017 15:59

1

1

Kanja (Buteo buteo)

03/01/2017 11:01

25/07/2017 12:41

7

6

Mokož (Rallus aquaticus)

18/02/2017 09:36

23/10/2017 10:09

3

3

Mala tukalica (Zapornia parva)

30/03/2017 10:45

30/03/2017 10:46

1

1

Zelenonoga tukalica (Gallinula chloropus)

14/01/2017 10:22

27/08/2017 14:40

14

6

Liska (Fulica atra)

09/01/2017 09:50

20/03/2017 12:03

65

11


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017 | 63

Prvo opazovanje

Zadnje opazovanje Št. osebkov Št. opazovanj

Zelenonoga tukalica (Gallinula chloropus)

14/01/2017 10:22

27/08/2017 14:40

14

6

Liska (Fulica atra)

09/01/2017 09:50

20/03/2017 12:03

65

11

Žerjav (Grus grus)

10/11/2017 15:04

11/11/2017 14:18

1056

2

Polojnik (Himantopus himantopus)

16/03/2017 11:21

11/09/2017 12:16

705

108

Sabljarka (Recurvirostra avosetta)

27/02/2017 09:37

11/09/2017 12:16

721

84

Črna prosenka (Pluvialis squatarola)

18/02/2017 09:16

18/02/2017 09:16

1

1

Zlata prosenka (Pluvialis apricaria)

10/05/2017 12:47

23/10/2017 09:50

3

2

Priba (Vanellus vanellus)

05/01/2017 11:18

27/02/2017 10:20

88

3

Beločeli deževnik (Charadrius alexandrinus)

16/02/2017 09:22

28/08/2017 08:10

584

59

Komatni deževnik (Charadrius hiaticula)

13/03/2017 11:03

29/08/2017 09:00

145

10

Mali deževnik (Charadrius dubius)

20/03/2017 10:16

28/08/2017 11:29

62

20

Mali škurh (Numenius phaeopus)

03/04/2017 11:34

21/07/2017 09:08

49

6

Veliki škurh (Numenius arquata)

10/02/2017 13:14

31/07/2017 15:52

8

7

Črnorepi kljunač (Limosa limosa)

13/03/2017 11:15

13/03/2017 12:59

13

1

Togotnik (Calidris pugnax)

13/03/2017 11:03

12/10/2017 16:10

854

25

Srpokljuni prodnik (Calidris ferruginea)

27/04/2017 08:05

22/09/2017 16:45

19

3

Temminckov prodnik (Calidris temminckii)

03/04/2017 10:45

14/05/2017 15:22

19

3

Peščenec (Calidris alba)

25/05/2017 11:12

16/09/2017 11:20

19

2

Spremenljivi prodnik (Calidris alpina)

17/03/2017 10:34

28/08/2017 08:10

653

13

Mali prodnik (Calidris minuta)

17/03/2017 10:34

29/08/2017 08:58

126

16

Kozica (Gallinago gallinago)

05/01/2017 11:18

21/12/2017 11:26

17

5

Mali martinec (Actitis hypoleucos)

04/01/2017 10:17

17/10/2017 09:10

112

37

Pikasti martinec (Tringa ochropus)

27/02/2017 09:20

14/06/2017 09:30

6

6

Črni martinec (Tringa erythropus)

14/01/2017 09:36

13/07/2017 08:45

13

7

Zelenonogi martinec (Tringa nebularia)

09/01/2017 09:50

03/11/2017 09:57

344

39

Močvirski martinec (Tringa glareola)

25/03/2017 08:32

22/08/2017 08:40

142

21

Rdečenogi martinec (Tringa totanus)

22/03/2017 11:42

17/07/2017 08:49

59

23

Rečni galeb (Chroicocephalus ridibundus)

03/01/2017 10:00

31/12/2017 10:41

3236

67

Črnoglavi galeb (Ichthyaetus melanocephalus)

07/07/2017 09:42

23/10/2017 11:10

370

10

Sivi galeb (Larus canus)

21/02/2017 09:54

21/02/2017 09:55

1

1

Rumenonogi galeb (Larus michahellis)

03/01/2017 10:43

21/12/2017 11:28

24173

79

Mala čigra (Sternula albifrons)

28/04/2017 10:33

05/08/2017 11:15

265

39

Belolična čigra (Chlidonias hybrida)

05/06/2017 12:25

05/06/2017 13:25

5

1

Navadna čigra (Sterna hirundo)

10/04/2017 15:51

22/08/2017 08:19

414

59

Kričava čigra (Thalasseus sandvicensis)

23/03/2017 09:07

12/04/2017 14:09

2

2

Grivar (Columba palumbus)

27/02/2017 09:09

14/10/2017 16:48

817

11

Divja grlica (Streptopelia turtur)

01/05/2017 18:24

27/07/2017 12:37

16

6

Veliki skovik (Otus scops)

11/05/2017 10:16

18/05/2017 12:11

3

2

Planinski hudournik (Apus melba)

05/10/2017 18:04

05/10/2017 18:04

33

1

Črni hudournik (Apus apus)

22/03/2017 11:45

19/04/2017 12:46

101

2

Vodomec (Alcedo atthis)

03/01/2017 11:04

31/12/2017 12:10

23

21

Čebelar (Merops apiaster)

21/08/2017 09:38

21/08/2017 09:38

3

1

Zlatovranka (Coracias garrulus)

31/08/2017 15:24

31/08/2017 15:25

1

1

Vijeglavka (Jynx torquilla)

21/03/2017 11:45

22/08/2017 08:40

2

2

Veliki detel (Dendrocopos major)

03/01/2017 10:45

19/10/2017 13:00

6

6

Črna žolna (Dryocopus martius)

18/02/2017 09:17

07/06/2017 13:01

8

7

Zelena žolna (Picus viridis)

11/02/2017 12:28

19/12/2017 10:33

5

4

Postovka (Falco tinnunculus)

25/01/2017 10:00

19/10/2017 13:00

8

5


64 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017

Prvo opazovanje

Zadnje opazovanje

Št. osebkov Št. opazovanj

Zelena žolna (Picus viridis)

11/02/2017 12:28

19/12/2017 10:33

5

4

Postovka (Falco tinnunculus)

25/01/2017 10:00

19/10/2017 13:00

8

5

Škrjančar (Falco subbuteo)

05/10/2017 12:54

05/10/2017 12:55

1

1

Sokol selec (Falco peregrinus)

22/06/2017 08:34

22/06/2017 08:35

1

1

Rjavi srakoper (Lanius collurio)

12/05/2017 11:48

13/07/2017 08:31

9

6

Veliki srakoper (Lanius excubitor)

14/01/2017 11:20

19/12/2017 10:32

7

7

Črnočeli srakoper (Lanius minor)

22/05/2017 15:46

22/05/2017 15:47

1

1

Rjavoglavi srakoper (Lanius senator)

21/07/2017 10:07

21/07/2017 10:08

1

1

Kobilar (Oriolus oriolus)

25/04/2017 14:17

12/07/2017 08:21

7

2

Šoja (Garrulus glandarius)

03/01/2017 10:45

19/12/2017 10:33

12

8

Sraka (Pica pica)

03/01/2017 10:42

19/10/2017 13:05

20

11

Kavka (Corvus monedula)

08/02/2017 17:13

12/10/2017 16:12

12

5

Siva vrana (Corvus cornix)

11/02/2017 10:32

29/12/2017 14:35

23

10

Krokar (Corvus corax)

19/02/2017 12:03

16/12/2017 08:55

9

5

Poljski škrjanec (Alauda arvensis)

16/03/2017 10:31

12/10/2017 16:12

8

4

Breguljka (Riparia riparia)

15/04/2017 08:16

13/09/2017 09:03

366

6

Kmečka lastovka (Hirundo rustica)

21/03/2017 07:15

01/09/2017 15:02

611

5

Rdeča lastovka (Cecropis daurica)

29/04/2017 08:14

29/04/2017 08:15

1

1

Mestna lastovka (Delichon urbicum)

18/03/2017 07:59

01/09/2017 15:02

1132

6

Plavček (Cyanistes caeruleus)

03/01/2017 10:00

19/12/2017 10:32

15

9

Velika sinica (Parus major)

22/11/2017 11:23

22/11/2017 11:23

2

1

Plašica (Remiz pendulinus)

23/10/2017 10:08

23/10/2017 10:12

1

1

Kratkoprsti plezalček (Certhia brachydactyla)

23/02/2017 13:01

23/02/2017 13:01

1

1

Stržek (Troglodytes troglodytes)

04/01/2017 11:02

16/12/2017 10:49

6

6

Rumenoglavi kraljiček (Regulus regulus)

23/10/2017 10:07

23/10/2017 10:15

6

1

Svilnica (Cettia cetti)

18/02/2017 09:17

23/10/2017 10:15

16

11

Vrbji kovaček (Phylloscopus collybita)

27/02/2017 09:09

23/10/2017 10:15

37

5

Bledi vrtnik (Iduna pallida)

12/07/2017 08:29

13/07/2017 08:31

2

2

Kratkoperuti vrtnik (Hippolais polyglotta)

11/05/2017 10:09

25/07/2017 12:42

6

4

Tamariskovka (Acrocephalus melanopogon)

03/10/2017 09:47

03/10/2017 09:47

1

1

Srpična trstnica (Acrocephalus scirpaceus)

11/05/2017 09:51

12/07/2017 08:21

8

4

Rakar (Acrocephalus arundinaceus)

21/06/2017 09:19

13/07/2017 08:56

3

2

Brškinka (Cisticola juncidis)

30/03/2017 10:45

18/08/2017 11:47

20

12

Črnoglavka (Sylvia atricapilla)

20/03/2017 14:03

28/06/2017 10:14

14

7

Taščična penica (Sylvia cantillans)

13/07/2017 08:30

13/07/2017 08:31

1

1

Rjava penica (Sylvia communis)

05/05/2017 08:06

18/05/2017 12:10

4

3

Taščica (Erithacus rubecula)

03/01/2017 10:45

23/10/2017 10:15

7

5

Mali slavec (Luscinia megarhynchos)

08/05/2017 11:13

28/06/2017 10:14

10

5

Modra taščica (Luscinia svecica)

15/09/2017 10:03

14/10/2017 16:11

4

2

Šmarnica (Phoenicurus ochruros)

28/01/2017 11:48

21/12/2017 11:29

24

9

Repaljščica (Saxicola rubetra)

18/04/2017 07:30

14/09/2017 08:19

14

5

Prosnik (Saxicola rubicola)

17/03/2017 12:24

02/11/2017 10:00

12

6

Kupčar (Oenanthe oenanthe)

16/04/2017 09:56

17/10/2017 08:10

29

12

Kos (Turdus merula)

03/01/2017 10:00

19/12/2017 10:33

30

11

Brinovka (Turdus pilaris)

07/01/2017 09:24

20/12/2017 15:50

68

3

Carar (Turdus viscivorus)

15/02/2017 12:25

15/02/2017 12:25

1

1

Škorec (Sturnus vulgaris)

20/03/2017 11:53

23/10/2017 10:15

239

9

Siva pevka (Prunella modularis)

03/01/2017 10:42

11/01/2017 13:23

8

3


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017 | 65

Prvo opazovanje

Zadnje opazovanje Št. osebkov Št. opazovanj

Škorec (Sturnus vulgaris)

20/03/2017 11:53

23/10/2017 10:15

Siva pevka (Prunella modularis)

03/01/2017 10:42

11/01/2017 13:23

8

3

Rumena pastirica (Motacilla flava)

23/03/2017 09:06

21/09/2017 09:13

193

19

Bela pastirica (Motacilla alba)

14/01/2017 09:42

21/12/2017 11:29

1130

28

Rjava cipa (Anthus campestris)

14/06/2017 09:29

21/06/2017 13:01

5

3

Mala cipa (Anthus pratensis)

03/01/2017 10:12

21/12/2017 11:29

296

17

239

9

Vriskarica (Anthus spinoletta)

03/01/2017 10:12

21/12/2017 11:29

731

22

Plotni strnad (Emberiza cirlus)

16/03/2017 10:31

22/11/2017 06:47

16

8

Trstni strnad (Emberiza schoeniclus)

25/01/2017 10:00

16/03/2017 10:32

15

5

Veliki strnad (Emberiza calandra)

14/05/2017 09:28

29/05/2017 08:05

10

5

Ščinkavec (Fringilla coelebs)

05/01/2017 13:05

23/10/2017 10:15

198

8

Dlesk (Coccothraustes coccothraustes)

10/02/2017 13:03

12/10/2017 16:12

6

4

Zelenec (Chloris chloris)

11/05/2017 10:13

20/09/2017 09:02

3

2

Repnik (Linaria cannabina)

12/10/2017 16:10

22/11/2017 06:47

71

4

Lišček (Carduelis carduelis)

20/02/2017 11:27

22/11/2017 06:47

81

5

Grilček (Serinus serinus)

30/03/2017 10:44

12/10/2017 16:12

17

3

Čižek (Spinus spinus)

27/09/2017 07:22

27/09/2017 07:22

10

1

Domači vrabec (Passer domesticus)

13/02/2017 12:18

12/10/2017 16:12

14

4

Poljski vrabec (Passer montanus)

20/03/2017 11:53

20/03/2017 12:03

2

1


66 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017

AVIARNA INFLUENCA Dne, 19.1.2017 so nas lovci obvestili o najdbi poginulega laboda grbca (Cygnus olor) v KPSS na desnem bregu reke Dragonje. Lokacijo smo preverili in poginulega laboda tudi našli. O tem smo takoj obvestili ustrezne službe in veterinarskega higienika, ki je prišel po laboda še isti dan in ga odpeljal na preiskave za aviarno influenco. Po poginulih labodih, ki so jih našli na ribnikih pri Pragerskem, je bila 25. januarja 2017 potrjena okužba z virusom aviarne influence A(H5N8) tudi za laboda grbca iz Sečoveljskih solin.. To je bila druga potrditev aviarne influence A(H5N8) v Sloveniji. Okužbo s tem virusom je prijavilo že 20 drugih evropskih držav. Virus aviarne influence A(H5N8) ne predstavlja nevarnosti za ljudi, saj okužba pri ljudeh še ni bila dokazana. Kljub temu pa je potrebna previdnost, predvsem pri morebitnem stiku s prostoživečimi pticami. Nacionalni veterinarski inštitut je javnost obvestil o novem primeru aviarne influence (AI) podtipa H5N8 pri poginjenem labodu grbcu, najdenem na Sečoveljskih solinah. To je prvi potrjeni primer ptičje gripe na zahodu Slovenije po januarskem pojavu bolezni pri prostoživečih pticah na severovzhodu države. Ker se je bolezen pojavila na novi lokaciji, je Državno središče za nadzor bolezni sprejelo sklep, da se na območju Območnega urada Koper izvajajo enaki ukrepi kot na Območnih uradih Maribor, Ptuj, Murska Sobota, Celje in Novo mesto. Perutnino in ptice v ujetništvu se morajo zadrževati v zaprtih prostorih oziroma na način, da se prepreči stik s prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi ter krmi in napaja v zaprtih oziroma pokritih prostorih. Tako kot jeseni 2005, smo ob pojavu ptičje gripe januarja 2017 v KPSS poostrili terenski nadzor za odkrivanje morebitnih obolelih ali poginulih ptic in pripravili načrt ukrepov ob morebitnem sumu na okužene ptice, obiskovalce pa obveščali o preventivnih ukrepih.

Poginuli labod grbec ob reki Dragonji (Foto: I. Škornik)

Higienik na delu (Foto: I. Škornik)

Dostop do kadavra laboda grbca zaradi zaraščenosti brežine ni bil enostaven (Foto: I. Škornik)

Ekipa KPSS in higienik veterinarske uprave (Foto: I. Škornik)


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017 | 67

TAKSONOMSKI DEL OSTALE VRSTE EPO in SAC Solinarka Cyprinodon / Aphanius fasciatus (1152) Močvirska sklednica Emys orbicularis (1220)

OSTALE VRSTE NATURA 2000 - SAC Hromi volnoritec Eriogaster catax (1074)

Solinarka

Močvirska sklednica

Cyprinodon fasciatus

Emys orbicularis

Tudi v letu 2017 smo redno spremljali stanje solinarke. Rezultati spremljanja stanja populacije v KPSS so spodbudni. Riba solinarka je v Jadranskem povodju kvalifikacijska vrsta za tri območja Natura 2000, in sicer za Sečoveljske soline in estuarij Dragonje, Strunjanske soline s Stjužo in Škocjanski zatok. Ocenjujemo, da je stanje ohranjenosti solinarke v KPSS ugodno in če se bo z območji upravljalo na podoben način, kot v preteklosti, bodo za solinarko še naprej ohranjena dovolj velika območja z ustreznim habitatom. Pogoste so v solinskih bazenih in v kanalih, zgoščeno se pojavlja v robnih jarkih. Očitno je, da upravljavski ukrepi, ki jih izvajamo v KPSS, pripomorejo k ugodnemu ohranitvenemu stanju za ribo solinarko. Med temi ukrepi je med drugim izkop jarkov, ki povezujejo posamezne plitvine in slane mlake s kanali z globoko vodo in stalnim pretokom. Solinarki zelo ustrezajo kanali, v katerih so tako plitvine kot odseki z večjo globino vode.

Močvirska sklednica se je v letu 2017 najverjetneje umaknila iz njenih obstoječih prebivališč v Dragonjo, saj so bila le-ta zaradi izredne suše povsem suha. Prvič v zadnjih 15 letih je bilo povsem suho tudi območje Rudnika-Korea, kjer je zgostitev močvirskih sklednic največja. Ob spremljanju njenega stanja neavtohtone rdečevratke Trachemys scripta, ki je veliko bolj agresivna in poleg ostalega vztrajno izrinja močvirsko sklednico, nismo zasledili. V Sečoveljskih solinah živi na območju sladkovodnega močvirja ob rudniku. Najdemo jo tudi v Jernejevem kanalu, ob izlivnem delu reke Dragonje in v Stojbah. Še vedno ni znano, kje želve sklednice iz Sečoveljskih solin odlagajo jajca. Njene gnezditvene navade bomo poskušali ugotoviti v letu 2018, skupaj z zunanjimi strokovnjaki.

Hromi volnoritec Eriogaster catax

V letu 2017 nismo lovili metuljev. Kljub iskanju gnezd le-teh nismo zasledili.

A je kadaver mlade močvirske sklednice najden na poti ob Letališču Portorož posledica izjemne suše? (Foto: I. Škornik)


68 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017

TUJERODNE VRSTE MONITORING TUJERODNIH VRST Luskasta nebina (Aster squamatus) Rod Aster prvotno izhaja iz Severne in Južne Amerike. Vrste, ki pripadajo temu rodu so naturalizirane po vsem svetu, zlasti v slanih in vlažnih habitatih. Aster squamatus je hemikriptofit in izvira iz centralne Južne Amerike, a je razširjena v mnogih državah po svetu, med drugim tudi v Sloveniji. Leta 1973 je luskasto nebino pri nas prvi zabeležil in opisal Tone Wraber. Vrsta je vse od takrat nenehno prisotna na slovenskem ozemlju. Čeprav pri nas zaenkrat še ni tako invazivna, pa je njena prisotnost moteča, še posebej v bližini dveh najpomembnejših obalnih mokrišč ob slovenski obali - v Sečoveljskih solinah in Škocjanskem zatoku, ki spadata v omrežje Natura 2000. D. Veselič (2012) v svojem diplomskem delu navaja ključne ugotovitve, da ima luskasta nebina visok reprodukcijski potencial, ki se povečuje z višino rastline. Izračuni kažejo, da rastline manjše od 110 cm “nosijo” od 700 do 8700 semen, medtem ko rastline višje od 110 cm proizvajajo vsaj petkrat več semen. Glede na rezultate vzorcev prsti pa sklene, da količina vsebnosti nutrientov v prsti bistveno ne vpliva na razvoj in rast luskaste nebine. Kljub dejstvu, da vrsta zaenkrat še resneje ne ogroža naših avtohtonih vrst resneje, pa bi bilo iz preventivnih razlogov zaželjeno, da bi se višje in večje rastline sproti odstranjevalo. V letu 2017 smo izvedli kartirni popis luskaste nebine v izmeri UTM 100x100 m (ničelno stanje) in primerjalno še kartirni popis obmorske nebine. Vrsti ponekod rasteta na istih rastiščih, vendar je opaziti, da luskasti nebini ustrezajo precej ruderalna območja solin, kot so različna gramozna nasipališča, poti in gramozna parkirišča, medtem ko je obmorska nebina v večji meri prisotna na nasipih na večjih in manjših solinskih kanalih. Zgostitve luskaste nebine so največje ( >400 rastlin v kvadratu 100x100 m) na območju Colombere, kjer je bila za potrebe obnovitve visokovodnih in visokomorskih nasipov urejena gramozna cesta. Čeravno je luskasta nebina tujerodna vrsta, invazivnosti zaenkrat nismo potrdili. Bomo pa v prihodnje spremljali stanje obeh vrst in kartirni popis ponovili čez 3 leta.

Luskasta nebina

Frequencies 1 - 25

26 - 50 51 - 75

76 - 100

101 - 125 126 - 150 151 - 175 176 - 200 201 - 379

Obmorska nebina

Frequencies 1 - 25

26 - 50 51 - 75

76 - 100

101 - 125 126 - 150 151 - 175 176 - 200 201 - 264

Kartirni popis v UTM 100x100 m tujerodne luskaste nebine (levo) in domorodne obmorske nebine (desno).


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017 | 69

Rastišča luskaste nebine na območju KPSS. Iz fotografij je razvidno, da zarašča predvsem ruderalna nasustja. Največje zgostitve so na območju Colombere, kjer je bila za potrebe obnovitve naispov zgrajena gramozna cesta (Foto: I. Škornik).


70 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017

NARAVNE VREDNOTE NARAVNE VREDNOTE KPSS Sečoveljske soline 270 - potrebna revizija opisa (2018) Stanje naravnih vrednot (Sečoveljske soline, Sečovlje–Curto-Pichetto, Sečovlje-Stare soline, Sečovlje-Stojbe) je ugodno. Grožnja naravni vrednoti Sečoveljske soline predstavlja idejna razširitev letališča in postavitev sistema VOR na območje tretjega zgoščevanja. Ustrezno ministrstvo bo v začetku leta 2018 pripravilo predlog Uredbe o spremembi Uredbe o Krajinskem parku Sečoveljske soline. S predloženo uredbo se spreminja meja Krajinskega parka Sečoveljske soline tako, da zahodna meja poteka po državni meji med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško kot je določena v povezavi s končno razsodbo Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 11/10). Površina krajinskega parka se posledično zmanjša za 48,32 ha oziroma 6,7 %. Z ustreznimi hrvaškimi institucijami, kot tudi na evropski ravni, bo potrebno urediti status omenjenega območja, saj je le to uvrščeno v omrežje Natura 2000. Sečovlje - Curto Pichetto 3195 - potrebna revizija opisa (2018) Z novo zapornico na vhodu kanala je možno nadzorovati vodni režim, zato ne obstaja nevarnost za poplave in ne povečuje škodo na nasipih, obenem pa zagotavlja ugodne razmere za gnezdenje navadni in mali čigri, kot tudi drugim vrstam, saj v letu 2017 na tem območju nismo zabeležili plenjenja s strani kopenskih plenilcev (lisica, kuna). Sečovlje - Stare soline 3628 - potrebna revizija opisa (2018) Stare soline so v ugodnem stanju ohranjenosti, vendar je večji del območja po arbitražni odločitvi v R Hrvaški. Sečovlje - Ob rudniku 3637 - potrebna revizija opisa (2018) Stanje NV Sečovlje-Ob Rudniku 3637 je neugodno, saj se po obnovi območja le-to ni pričakovano zarastlo, brežine zgrajenih otokov pa so za močvirsko sklednico prestrme in jih bo potrebno preurediti. Občasno bo potrebno odstraniti tudi mulj z dna. Dragonja 50 Reka Dragonje je v ugodnem stanju ohranjenosti, vendar je polovica območja po arbitražni odločitvi v R Hrvaški. Sečovlje - Stojbe 3674 Stanje NV Sečovlje-Stojbe 3674 je v ugodnem ohranitvenem stanju. Skupaj z Zavodom za varstvo narave, območna enota Piran smo obravnavali poškodovanje naravne vrednote, saj je lokalni kmet poskusil razširiti svoj vinograd v območje NV Stojbe. Oseba je bila pozvana na zagovor na Zavod. Glede na to, da poseg ni bil nepopravljiv, predvsem pa zaradi dejstva, da s posegom dejansko ni poškodoval NV do te mere, da bi bili izničeni razlogi, zaradi katerih je bila opredeljena, smo zadevo zaključili z zabeleženjem posega in posledic v stanje naravne vrednote.

Z arbitražnim sporazumom pripada ustje Dragonje z izjemnimi poloji R Hrvaški (Foto: I. Škornik)

Tudi obsežno trstišče v predelu Canedo ni več v KPSS (Foto: I. Škornik)


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017 | 71

Novo začrtana meja KPSS po predlogu spremembe Uredbe o KPSS zaradi arbitražnega sporazuma.


72 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017

Zaraščanje po vzpostavitvi okopnitev je očitno (Foto: I. Škornik).


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017 | 73

MONITORING HABITATOV SOLINSKI VRT Po definiciji je vrt manjša kmetijska površina na kateri se sadi ali seje različne rastline, ki jih ljudje uporabljamo v prehrambene namene. Vrt praviloma oskrbuje z zelenjavo eno gospodinjstvo. Živalski vrtovi, v katerih lahko opazujemo divje živali v umetno narejenih naravnih okoljih, so se prvotno imenovali zoološki vrtovi. Zahodni vrtovi pa skoraj v celoti temeljijo na rastlinah in beseda vrt pogosto pomeni okrajšavo za botanični vrt. Na vrtovih lahko gojimo tudi druge rastline, na primer cvetje. Take vrtove imenujemo cvetlični vrt. V cvetličnih vrtovih je kombiniranih več vrst rastlin, različnih velikosti, barv, tekstur in vonjev tako da vzbudijo zanimanje in navdušijo naše čute. V preteklosti je imel vrt tudi vlogo zelenega prostora za sprostitev, predvsem v okolici gradov in velikih vil, sestavljen pa je bil iz različnega drevja, grmovnic, stezic, vodnjakov in ribnikov. Taki vrtovi so imeli v preteklosti vlogo današnjih parkov. Nekateri vrtove uporabljajo samo z namenom okrasiti okolico, medtem, ko jih drugi za pridelovanje hrane. Kaj pa je solinski vrt? Solinski vrt je rezultat procesa “vrtnarjenja” in vzdrževanja ustreznih življenjskih razmer, ki nam jih upravljavcem zavarovanih območij narekuje Habitatna direktiva. Sečoveljske soline že arhitekturno dajejo vtis gredic in polj, kanali pa delujejo kot ulice. Na suhih in delno osušenih površinah pa uspevajo slanoljubne rastline, tako halofitne enoletnice kot tudi s kasnejšo sukcesijo za njimi še halofitne trajnice. Čeravno jih večina v avgustu cveti povsem neopazno, saj so njihovi cvetovi izredno majhni, pa je kar nekaj vrst, ki ta vrt naredijo čudovit. In ko ugotovimo, kaj je za njihov obstoj in razcvet pomembno in nujno, potem smo s svojim vrtnarjenjem na pravi poti. Ja, solinski vrt tudi potrebuje nego. S strokovnim pristopom pa bodo rezultati neizbežni.

METODE V letu 2017 smo opravili 214 ur monitoringa habitatov. V teh urah je zajeto spremljanje stanja habitatnih tipov, upravljanja z vodami zaradi optimalnih pogojev ter kartiranje posameznih habitatnih tipov z GPS. Posebej smo se v letošnjem letu posvetili halofitnim trajnicam, katerih površine se bliskovito povečujejo. 60 50 40 30 20 10 0 JAN

FEB

MAR

APR

MAJ

JUN

JUL

AVG

ŠTEVILO UR MONITORINGA HABITATOV

Število ur monitoringa habitatov v letu 2017.

SEP

OKT

NOV

DEC


74 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017

REZULTATI V letu 2017 smo v okviru rednega monitoringa KPSS na območju Sečoveljskih solin spremljali stanje vseh habitatnih tipov iz seznama evropske uredbe o habitatih. Ti habitatni tipi so: Sredozemska slanoljubna grmičevja Sarcocornetea fruticosi (1420), sestoji metličja Spartinion maritimae (1320), muljasti in peščeni poloji, kopni ob oseki (1140), pionirski sestoji vrst rodu Salicornia in drugih enoletnic na mulju in pesku (1310) ter Sredozemska slana travišča Juncetalia maritimi (1410). Opravljeno je bila tudi primerjava z njihovim ničelnim stanjem ter pregled sukcesije slanoljubnega rastja. Z izvedbenimi deli v letu 2014 in 2015 smo zagotovili približno 50 ha okopnin, z rednim nadzorom in vzdrževanjem vodnega režima, pa smo zagotavljali ustrezne razmere za rast halofitne vegetacije. Po treh letih od vzpostavitve okopnin na Fontaniggeah, so rezultati zaraščanja slonoljubnih rastlin in vegetacije več kot pričakovani, saj so se nekatere površine povsem zarasle. Ugotovili smo, da se obsežnejša sukcesija halofitnih trajnic prične že drugo leto po pionirskem zaraščanju slanoljubnih enoletnih rastlin, ta trend pa je še obsežnejši v tretjem letu, tako, da lahko v prihodnje pričakujemo bistveno povečanje površine, kjer uspevajo halofitne trajnice. Med habitatnimi tipi, katerih površina razraščenosti se

je spet povečala za več kot 100 % in je stanje ohranjenosti ugodno, so sredozemska slanoljubna grmičevja Sarcocornetea fruticosi (1420).Povečanje je opaziti tudi na HT Sredozemska slana travišča Juncetalia maritimi (1410). Tudi stanje ohranjenosti ostalih habitatnih tipov se izboljšuje. Zaradi arbitražne razsodbe smo v KPSS izgubili okoli 48 ha površine parka, saj je levi breg Dragonje do vznožja Markovca in Rujevca sedaj pod ingerenco R Hrvaške. S tem smo tudi izgubili dobršen del površin sestojev metličja Spartinion maritimae (1320) in sredozemskih slanih travišč Juncetalia maritimi (1410). Omenjeno območje sodi v območje Nature 2000, zato bo potrebno v prihodnje s sosednjo Hrvaško oz. njihovimi strokovnimi službami doreči ustrezno upravljanje in varovanje tega območja.

Stanje habitatov v letu 2015 (levo) in dve leti kasneje (desno) (Foto: I. Škornik).


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin 2017 | 75

Stanje habitatov v letu 2015 (levo) in dve leti kasneje (desno) (Foto: I. Ĺ kornik).


76 | Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin 2017

Vetrolom na poti na Fontanigge so posledica neurja z moÄ?nim vetrom v decembru (Foto: I. Ĺ kor


rnik).

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017 | 77

MONITORING VREMENA Leto 2017 je bilo med toplejšimi in nadpovprečno osončeno, pa tudi vremensko “najbolj nenavadno” leto. Glede na referenčno obdobje 1981–2010 je temperaturni odklon lani dosegel eno stopinjo Celzija, kar leto 2017 uvršča na približno deveto mesto. Lansko leto je bilo v okviru zadnjih let zmerno toplo, a hkrati toplejše od vseh let v obdobju 1961–1993, kažejo podatki Agencije RS za okolje (Arso).

METODE Monitoring vremena izvajamo s pomočjo dveh vremenskih postaj Davis Vantage Pro2 Plus, ki sta bili kupljeni in postavljeni v okviru projekta CLIMAPARKS. Zajem vremenskih podatkov poteka v 15 minutnih intervalih. Podatke shranjujemo s pomočjo programa WeatherLink 5.9.2. V tem delu Slovenije so vetrovi zelo pomemben pokrajinski dejavnik. Podatke vetrov iz obeh vremenskih postaj, smo s pretvorbo kardinalnih smeri v stopinje ter s pomočjo programa WindRose PRO3 prikazali vetrno rožo. Vsi vremenski podatki so dostopni tudi na našem spletnem portalu http://www. kpss.si/vreme, kjer si jih je mogoče ogledati tudi v dnevnem, mesečnem in letnem grafičnem prikazu. Medtem ko ostaja vremenska postaja na Leri na svoji trajni lokaciji, smo v začetku leta 2014 postajo iz Fontanigg premestili na območje Piccia, neposredno ob Thalasso Spa Lepa Vida. Lokacijo te postaje bomo spreminjali na 3 leta.


78 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017

REZULTATI Podnebne značilnosti leta 2017 ter trendi nekaterih meteoroloških spremenljivk

Po prvih podatkih je bilo leto 2017 nadpovprečno osončeno, trajanje je bilo za okoli desetino daljše od dolgoletnega povprečja. Glede padavin je bilo lansko leto razmeroma normalno, skoraj nikjer ni bilo večjih odklonov. Tako je bilo po letni statistiki temperatur in padavin leto 2017 podobno letom 2008, 2009, 2013 in 2016, a vremenski potek je bilo precej različen. Leto se je začelo z zelo hladnim januarjem, ki je bil ponekod najhladnejši v zadnjih 30 letih, sledil je zelo topel februar in še toplejši marec, ki je bil eden najtoplejših. V nadaljevanju se je temperaturna slika nekoliko normalizirala, dokler ni prišlo zelo vroče poletje, ki je bilo v večjem delu države med petimi najtoplejšimi, zlasti na jugovzhodu. Slovenija se je poleti 2017 soočala s sušo, ki je bila najizrazitejša na jugu in vzhodu države. Poletje se je nato, laično rečeno, precej hitro končalo z deževnim septembrom, nato je bilo nekoliko več lepega vremena oktobra. Med vremenskimi ekstremi leta 2017 najbolj izstopata pozeba 21. aprila, ko je bila temperatura zraka v Sloveniji večinoma globoko pod ničlo, in vetrolom sredi decembra, ki je povzročil veliko škode v gozdovih in na objektih ter je zajel večji del države, kar je za Slovenijo razmeroma neobičajno, saj so vetrolomi običajno omejeni na manjša območja. Tudi sicer je bil december vremensko razgiban, od zelo hladnih juter, ko se je temperatura ponekod spustila na minus 20 stopinj Celzija, pa do zelo toplega vremena v času vetroloma. Sicer pa podobno kot po svetu tudi v Sloveniji povprečne temperature naraščajo. Od sredine 70. let prejšnjega stoletja se je v Sloveniji segrelo za približno dve stopinji Celzija, kar

Nevihta, ki se je razbesnela 2.9.2017 (Foto: I. Škornik).

pomeni, da je zdaj običajno leto dve stopinji toplejše, kot je bilo pred 50. leti. Tako so zdaj celo tista najhladnejša leta, ki jih imamo, primerljiva z najtoplejšimi leti, ki smo jih imeli pred 50, 60 in več leti. Najtopleje je bilo v večjem delu Slovenije leta 2014, ki je od dolgoletnega povprečja odstopalo za skoraj dve stopinji Celzija. S stališča podnebnih razmer je bilo to leto zagotovo “najbolj nenavadno leto”. Bilo je najbolj toplo, hkrati pa tudi izredno namočeno. Marsikje po Sloveniji je bilo najbolj namočeno v zadnjih 50 letih. Zimo v letu 2014 si bomo zapomnili tudi po žledolomu. Tudi leto 2017 je bilo v KPSS za več kot 1 °C toplejše kot v povprečju obdobja 1961–1990. V povprečju je bila temperatura na Leri v letu 2017 za štiri desetinke nižja, kot leto poprej. Na Leri je povprečna letna temperatura znašala 14,3 °C. Večina mesecev v letu 2017 je bila nadpovprečno toplih, z nižjimi temperaturami od povprečja je izstopal januar s povprečno temperaturo 2,1°C ter najnižjo temperaturo 11.1.2017, ki je znašala -7,3°C. Najtoplejši dan je bil 3.8.2017 z izmerjeno najvišjo dnevno temperaturo na Leri 36,9°C. Popvprečna julijska temperatura na Leri je bila za skoraj 2 stopinje višja od dolgoletnega julijskega povprečja. Nadpovprečno topli so bili vsi meseci v letu, razen januarja in decembra. Vsota padavin je bila v letu 2017 nad dolgoletnim povprečjem. Na Leri je padlo 1149,6 mm dežja. Največ padavin na območju Sečoveljskih solin je bilo septembra in novembra in sicer več kot 200 mm. Na Obali je bil še najmanj namočen julij. Na Leri je julija 2017 padlo le 5 mm dežja. Trajanje sončnega obsevanja v letu 2017 je bilo daljše, kot leto prej. Letna vsota ur sončnega obsevanja na Leri za leto 2017 znaša 3.063,5 ur. Sonce je na Leri v juliju 2017 sijalo 372,5 ur. Prevladujoč veter na območju Sečoveljskih solin je jugo (SE), ki piha v nočnem času. Najbolj vetrovna sta bila junij in avgust.


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017 | 79

JANUAR JANUARY

FEBRUAR FEBRUARY

MAREC MARCH

APRIL APRIL

MAJ MAY

JUNIJ JUNE

JULIJ JULY

AVGUST AUGUST

SEPTEMBER SEPTEMBER

OKTOBER OCTOBER

NOVEMBER NOVEMBER

DECEMBER DECEMBER

Vetrovne rože po mesecih izdelane s pomočjo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2017.


80 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017

180

160

140

120

100

80

60

40

20

0 0

5

10 Povprečna smer

15

20

Povprečna hitrost

Tipična dnevna razporeditev vetrov izdelana s pomočjo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2017.

360 stopinjska vetrovna roža izdelana s pomočjo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2017.

25


Naravovarstveni monitoring Se훾oveljskih solin 2017 | 81

100% 90% 337,5 80%

315 292,5

70%

270 247,5

%

60%

225 202,5

50%

180 157,5

40%

135 112,5

30%

90 67,5

20%

45 22,5

10%

0 0% 0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

Ura

Razporeditev smeri vetra po urah izdelana s pomo훾jo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2017.

Vetrovna ro탑a izdelana s pomo훾jo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2017.

22

23


82 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017

Vetrovna roža podnevi izdelana s pomočjo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2017.

Vetrovna roža ponoči izdelana s pomočjo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2017.


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017 | 83

300 250

mm/m2

200 150 100 50 0

J

F

M

A

M

J

J

A

S

O

N

D

padavine povp.

62,4

38,6

41,3

73,5

61,3

86,9

47,9

55,3

140,7

113,6

120,6

75,8

padavine 2017

61,8

109,2

36,8

79,4

28,6

96,4

5

10,4

254

8,6

269,8

189,6

Količina padavin na Leri v letu 2017 v primerjavi z dolgoletnim povprečjem.

30 25

°C

20 15 10 5 0

J

F

M

A

M

J

J

A

S

O

N

D

temperature povp.

4,9

5,1

8,3

11,8

17,5

21,1

22,7

23

17,7

14,1

9,7

6

temperature 2017

2,1

7,3

10,9

13,5

18

23,3

24

24,9

18,3

14,8

10,2

5,9

Temperatura na Leri v letu 2017 v primerjavi z dolgoletnim povprečjem.


84 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017

V letu 2017 je na Fontaniggeah pričel voziti električni vlak (Foto: I. Škornik).


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017 | 85

MONITORING OBISKOVANJA Zavarovana območja veljajo za najpomembnejši inštrument varstva biotske raznovrstnosti. Cilj razglasitve in upravljanja zavarovanega območja je v ohranjanju narave in z njo povezanimi dobrinami in koristmi ter kulturnimi vrednotami. Naši dolgoročni cilji upravljanja KPSS so usmerjeni k varovanju in trajnemu ohranjanju naravnih lepot in s tem biotske raznovrstnosti Sečoveljskih solin, čuvanju kulturne dediščine in značilnosti obmorske kulturne krajine Slovenske Istre.

UVOD Zavarovana območja veljajo za najpomembnejši inštrument varstva biotske raznovrstnosti. Cilj razglasitve in upravljanja zavarovanega območja je v ohranjanju narave in z njo povezanimi dobrinami in koristmi ter kulturnimi vrednotami. Naši dolgoročni cilji upravljanja KPSS so usmerjeni k varovanju in trajnemu ohranjanju naravnih lepot in s tem biotske raznovrstnosti Sečoveljskih solin, čuvanju kulturne dediščine in značilnosti obmorske kulturne krajine Slovenske Istre. Obiskovalcem nudimo doživljanje parka z usmerjanjem (informacijska središča in točke, informativne table, parkovne poti), vodenimi ogledi, delavnicami v naravi, ustvarjalnimi delavnicami in različnimi izobraževalnimi programi ter predavanji. Primerne oblike rekreacije so tiste, ki so podrejene temeljnim namenom krajinskega parka. V KPSS poteka tudi solinarski festival, ki v krajinski park privabi številne navdušence in ljubitelje solinarske tradicije ter kulinaričnih posebnosti. Na osnovi določil Zakona o ohranjanju narave (ZON) se za obisk Krajinskega parka Sečoveljske soline zaračunava vstopnina. Z nakupom vstopnice so obiskovalci parka med obiskom v parku nezgodno zavarovani. Ob obisku parka je treba upoštevati pravila obnašanja v KPSS! KPSS si je mogoče ogledati individualno ali v skupini. Organiziranim skupinam (najmanj 15 oseb) omogočamo voden ogled, za katerega pa se je potrebno pravočasno naročiti s pomočjo spletnega obrazca in v katerem so objavljeni splošni pogoji ter opozorila. Vodeni ogledi po parku so namenjeni obiskovalcem, ki poleg sprehoda po parku želijo o Krajinskem parku Sečoveljske soline in tradiciji solinarstva izvedeti nekaj več. S programom za obiskovalce s posebnimi potrebami želimo Krajinski park Sečoveljske soline približati vsem obiskovalcem. Programe oblikujemo v sodelovanju s strokovnimi


86 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017

vodji različnih skupin. Za slepe in slabovidne je v centru za obiskovalce na razpolago taktilni model Sečoveljskih solin. KPSS ima dva kopenska vhoda (Lera, Fontanigge), do obeh območij pa je možen dostop po morju s čolnom. Na območje Lere vstop s psom ni mogoč! Dostop do Muzeja solinarstva je po morju ali po makadamski cesti ob Dragonji na Fontaniggeah. V Krajinski park Sečoveljske soline je v poletnem in zimskem času mogoče vstopiti uro po sončnem vzhodu, park pa je potrebno zapustiti uro pred sončnim zahodom. Obiskovalcem pa priporočamo pa, da čas obratovanja preverijo na recepciji parka. Obiskovalci lahko pred prihodom v park na spletnem portalu KPSS preverijo dogajanje na spletni kameri in se seznanijo z osnovnimi vremenskimi podatki obeh vremenskih postaj. V skladu s strategijo o ohranjanju biotske raznovrstnosti v Sloveniji lahko »turizem« predstavlja razvojno priložnost za območja z visoko naravno danostjo, vendar le pod pogojem, da ne povzroča zmanjšanja biotske raznovrstnosti, da zniža porabe neobnovljivih virov in sledi načelom trajnostnega obiskovanja, ki morajo vključevati ohranjanje pestrosti, značilnosti in lepot narave ter krajine. Trajnostno obiskovanje zavarovanega območja moramo razumeti kot priložnost in ne kot pritisk ali grožnjo.

Tretjina (31,4 %) obiskovalcev se je odločila za voden ogled. 43,6 % je bilo domačih obiskovalcev, 56,4 % vodenih ogledov pa predstavljajo tujci, med katerimi je največ angleško (19,5 %) in nemško (27,5 %) govorečih obiskovalcev, sledijo jim obiskovalci iz Italije (6,7 %), dobra 2 odstotka (2,7 %) pa predstavljajo vodeni ogledi v drugih jezikih (francoščina, ruščina, srbohrvaščina,...). Opaziti je porast francosko govorečih obiskovalcev. Po strukturi obiskovalcev so na prvem mestu odrasli obiskovalci (55,4 %), na drugem so otroci (23,1%), sledijo jim upokojenci (14,0 %) in študenti (7,2 %). Število obiskovalcev Krajinskega parka Sečoveljske soline spet raste. Letošnji obisk je rekorden. V KPSS je bilo v letu 2017 prodanih 29 letnih kart, 150 letnih kart smo podelili udeležencem čistilne akcije. 2.198 je bilo družinskih vstopnin, 17.774 odraslih in 17.600 otroških, dijaških, študentskih in upokojenskih vstopnic, 2.888 obiskovalcev je vstopilo v KPSS brezplačno (CŠOD Burja, spremljevalci skupin, vodniki ipd.). Po kopnem je v park vstopilo skupaj 51.845 obiskovalcev, medtem ko je s plovilom v park priplulo 2.364 obiskovalcev. Thalasso Spa Lepa Vida je obiskalo 4.889 obiskovalcev.

METODE Na vhodu na Leri poteka sprotno preštevanje vseh obiskovalcev parka, tudi tistih, ki za vstop v park niso plačali vstopnine (izvzeti so zaposleni v KPSS, lastniki privezov, člani veslaškega kluba in poslovni partnerji podjetja). Na Fontaniggeah je bil obisk v obdobju, ko je recepcija zaprta in Muzej solinarstva ne dela (1.11. do 31.3.) zabeležen s pomočjo fotografij iz lovske kamere, ki je postavljena na recepciji. V letu 2017 je bilo opravljenih 176 ur monitoringa obiskovalcev.

REZULTATI

Skupina obiskovalcev, ki se je udeležila evropskega dne opazovanja ptic na Fontaniggeah (Foto: I. Škornik).

V obdobju 2006–2017 je KPSS obiskalo 495.079 obiskovalcev. 2017 V letu 2017 je Krajinski park Sečoveljske soline obiskalo 54.209 obiskovalcev. 27.263 (50,3%) je bilo domačih gostov, medtem ko je bilo tujcev 26.946 (49,7%). 48.535 je bilo obiskovalcev na Leri, medtem ko si je 5.674 obiskovalcev ogledalo Muzej solinarstva na Fontaniggeah. Lero je obiskalo več tujih gostov, Fontanigge pa več domačih. Z vstopnico iz Lere je kar 2931 obiskovalcev obiskalo tudi Fontanigge in Muzej solinarstva, medtem ko je z vstopnico iz Fontanigg na Lero prišlo le 499 obiskovalcev. Na Leri smo z vodniki opravili kar 532 vodenih ogledov, ki se jih je udeležilo 17.016 obiskovalcev. Vodenih ogledov v Muzeju solinarstva je bilo 118, udeležilo pa se jih je 4236 obiskovalcev. 32.957 je bilo individualnih obiskovalcev.

Parkirišče na Fontaniggeah je ob večjem obisku premajhno (Foto: I. Škornik).


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017 | 87

V letošnjem letu je bila destinacija KPSS v Nextu odprta 491 krat. Mobilni vodnik NEXTO je v KPSS na voljo v petih jezikih: slovenščini, italijanščini, angleščini, nemščini in francoščini.

60000

50000

Št. obiskovalcev

40000

30000

20000

10000

0 Obiskovalcev

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

31422

31378

37725

39778

35010

47430

45000

51000

38435

35518

48174

54209

Število obiskovalcev po letih v obdobju 2006-2017.

9000 8000

št. obiskovalcev

7000 6000 5000 4000 3000 2000 1000 0 ŠTEVILO VSEH OBISKOVALCEV

JAN

FEB

MAR

APR

MAJ

JUN

JUL

AVG

SEP

OKT

NOV

DEC

971

1212

2185

5272

6714

7696

6333

6761

7437

5774

2053

647

Število vseh obiskovalcev KPSS po mesecih v letu 2017.

6000

št. obiskovalcev

5000 4000 3000 2000 1000 0

JAN

FEB

MAR

APR

MAJ

JUN

JUL

AVG

SEP

OKT

NOV

DEC

ŠTEVILO DOMAČIH OBISKOVALCEV

664

963

1650

3115

3493

4387

2072

2272

3451

3303

1540

385

ŠTEVILO TUJIH OBISKOVALCEV

307

282

535

2651

3251

3309

4641

4779

3986

2498

211

194

Število domačih in tujih obiskovalcev KPSS po mesecih v letu 2017.


88 | Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin 2017

Na Fontaniggeah ponoÄ?i (Foto: nadzorna kamera).


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017 | 89

IZVAJANJE VARSTVENIH REŽIMOV KPSS je eden od državnih parkov, za katerega je predpisan obvezen naravovarstveni nadzor, zato smo v letu 2015 pričeli z izobraževanji in usposabljanji za naravovarstvene nadzornike. K usposabljanju sta pristopila 2 kandidata, zaposlena v KPSS, ki sta 22.2.2016 uspešno opravila izpit za naravovarstvenega nadzornika. Istega dne je ministrica Ministrstva za okolje in prostor Irena Majcen obema izdala pooblastilo o usposobljenosti za naravovarstvenega nadzornika, 17.5.2016 pa je izdala še sklep o izdaji izkaznic naravovarstvenih nadzornikov (pod zap. št. 30. in 31.). S tem sta postala naravovarstvena nadzornika iz KPSS uradni osebi prekrškovnega organa, podjetje SOLINE Pridelava soli d.o.o., ki upravlja s KPSS, pa prekrškovni organ. V letošnjem letu KPSS na usposabljanje za prostovoljne nadzornike ni poslal novih kandidatov, bomo pa to storili v letu 2018. Od 7.12. do 8.12.2017 in 12.12. do 13.12.2017 sta se naravovarstvena nadzornika KPSS v vadbenem centru Policijske akademije v Gotenici udeležila dopolnilnega strokovnega usposabljanja z naslovom “Operativni postopki naravovarstvenega nadzornika”. 50 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 JAN

FEB

MAR

APR

MAJ

NADZOR FONTANIGGE

JUN

JUL

NADZOR LERA

AVG

SEP

OKT

NADZOR JERNEJEV KANAL

Število domačih in tujih obiskovalcev KPSS po mesecih v letu 2017.

NOV

DEC


90 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017

V letu 2017 smo na območju KPSS opravili 426 ur naravovarstvenega nadzora. 257 ur nadzora smo opravili v prvem varstvenem območju (Fontanigge), 148 ur v drugem varstvenem območju (Lera), 21 ur nadzora smo opravili na območju Jernejevega kanala. Pri izvajanju nadzora smo uporabili tudi lovsko kamero ter objave na družbenem omrežju FB. Izrekli smo več deset opozoril in izdali 5 plačilnih nalogov. Največ kršitev je še vedno na območju Fontanigg, saj tam obiskovalci radi sprehahajo svoje pse, le-ti pa večinoma niso na povodcih.Pogoste kršitve so tudi hoja in kolesarjenje izven za to označenih poti, nabiranje zavarovanih rastlin in živali ter ribolov izven dovoljenih območij, predvsem ponoči. Tu bi lahko več naredila tudi policija, ki nadzoruje ta del KPSS zaradi Schengenske meje in bi ponoči obiskovalce usmerjala ven iz parka. Napovedane ribolovne izkaznice v letu 2017 nismo uvedli.

Lov rib in nabiranje škrdobol na ustju Dragonje ni dovoljen (Foto: I. Škornik)

Lastniki plovil v Jernejevem kanalu spreminjajo registrske številke svojih plovil, da bi bile težje izsledljivi (Foto: I. Škornik)

V zimskem času, ko na recepciji na Fontaniggeah ni receptorja je biskovalcev veliko (Foto: I. Škornik)

Fontanigge najraje obiskujejo lastniki psov, pa še ti večinoma niso na povodcu (Foto: I. Škornik)

Šifro ključavnice na Fontaniggeah v manj kot mesecu dni obelodanijo na ribolovnih forumih, čeravno šifra ni javna (Foto: nadzorna kamera)

Nočno dogajanje v KPSS (Foto: nadzorna kamera)


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017 | 91

OSTALO V SLIKI IN BESEDI

Osočnik v ledu, 11.1.2017 (Foto: I. Škornik)

Zimska idila ob puščanju vodovodne cevi, 11.1.2017 (Foto: I. Škornik)

Predstavitev novih uniform za NN, 12.1.2017 (Foto: I. Škornik).

Deponija na Rudniku, 14.1.2017 (Foto: I. Škornik).

Labod, ki je bil najden ob Dragonji je imel ptičjo gripo, 19.1.2017 (Foto: I. Škornik).

Nove table na kolesarski poti Parenzana, 21.1.2017 (Foto: I. Škornik).


92 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017

Odpadni asfalt je CPK “vgradil” kar v bankino ceste ob Jernejevem kanalu, 14.1.2017 (Foto: I. Škornik).

Za nekatere je ograja ob Parenzani še vedno idealno odlagališče pasjih iztrebkov, 23.2.2017 (Foto: I. Škornik).

Ogled plovil za njihovo odstranitev, 17.3.2017 (Foto: I. Škornik).


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017 | 93

Čistilna akcija v KPSS, 18.3.2017 (Foto: I. Škornik).

Popis nasedlih in poškodovanih plovil v Jernejevem kanalu, 20.3.2017 (Foto: I. Škornik).

Nova tabla na mejnem prehodu Sečovlje, 21.3.2017 (Foto: I. Škornik).

Priprava poti za električni vlak na Fontaniggeah, kjer pa zaradi letališkega radarja le-ta najverjetneje nikoli ne bo vozil, 23.3.2017 (Foto: I. Škornik).

Odtranitev plovil po nalogu inšpekcijske službe, 29.3.2011 (Foto: I. Škornik).

Preizkusna vožnja električnega vlaka na Fontaniggeah, 29.3.2017 (Foto: I. Škornik).


94 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017

Dela na postavitvi nove razgledne ploščadi na kristalizaciji ob novi poti za obiskovalce, 07.4.2017 (Foto: I. Škornik).

Hudournikom smo zaradi obnovitve ostrešja gnezdilnice premaknili na novo lokacijo, kjer so jih takoj sprejeli, saj so bile vse gnezdilnice zasedene 14.4.2017 (Foto: I. Škornik).

Nove klopi in mize na počivališčih Parenzane, ki so jih na pobudo Občine Piran postavili delavci CPK, 26.4.2017 (Foto: I. Škornik).

Zakonca s Floride sta bila prva obiskovalca novega programa opazovanja ptic v KPSS, 13.5.2017 (Foto: I. Škornik).

Prijetno presenečeni so bili v centru IRIS nad napisom v brajici pri vhodu v soline, 22.5.2017 (Foto: IRIS).

Na prošnjo MOP-a smo preverili stanje gnezditve rumenonogih galebov na strehi koprskih zaporov, 09.6.2017 (Foto: I. Škornik).


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017 | 95

To je pričakalo našega solinarja, ki skrbi za solno polje pred Muzejem solinarstva. Nekdo si je očitno privoščil, 23.06.2017 (Foto: M. Lužnik).

Lično pripravljen solni fond pred muzejem solinarstva je delo našega solinarja, 21.6.2017 (Foto: I. Škornik).

Prestavitev novega videa o KPSS. Dogodek smo posvetili obeležju Evropskega dne parkov, 25.05.2017 (Foto: I. Škornik).

Skupaj z Adriaticom Slovenico obnavljamo in vzdržujemo solinarsko tradicijo 28.06.2017 (Foto: I. Škornik).

Odprtje razstave ‘’Soline’’ avtorice Maje Klemenčič 30.6.2017 (Foto: B. Morgan).

Nova privezna mesta v kanalu Grande, 03.07.2017 (Foto: I. Škornik).


96 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017

Lovsko prežo na Stojbah je podrl močan veter, 05.07.2017 (Foto: I. Škornik).

Kraljica pred solinami, 20.07.2017 (Foto: I. Škornik).

Vandalizem nad novimi tablami KPSS, ki so bile postavljene na Parenzani, 27.07.2017 (Foto: I. Škornik).

Grafiti na Rudniku, 27.07.2017 (Foto: I. Škornik).

Grafiti na Rudniku, 27.07.2017 (Foto: I. Škornik).


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017 | 97

Solinarska sezona se je začela precej pozno, saj so se vzdrževalna dela na nasipih območij za zgoščevanje zavlekla, 31.07.2017 (Foto: I. Škornik).

Izvajali smo redni nadzor nad plovili v Jernejevem kanalu, 01.08.2017 (Foto: I. Škornik).

Sodelovali smo na svetovnem kongresu za vodne ptice na Islandiji, 08.08.2017 (Foto: I. Škornik).

Zaradi dolgotrajne poletne suše, se je popolnoma presušilo območje Rudnika, kjer živi močvirska sklednica, 01.09.2017 (Foto: I. Škornik).

Prva sol pred Muzejem solinarstva, 30.08.2017 (Foto: I. Škornik).

Močan veter je z morja v soline zanesel nekaj počitniških rekvizitov, 01.09.2017 (Foto: I. Škornik).


98 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017

Zaradi vetra se je porušil tudi del ruševine ob kanalu Giassi, 01.09.2017 (Foto: I. Škornik).

Pričeli smo s kartiranjem tujerodne luskaste nebine, 01.09.2017 (Foto: I. Škornik).

Poškodovana ograja na Rudniku, kjer ima podjetje Soline tudi nekaj svojih skladišč, 12.09.2017 (Foto: I. Škornik).

Namerno napačno parkirano vozilo pred vhodom v KPSS na Leri. Lastnik si je prislužil plačilni nalog, 08.09.2017 (Foto: I. Škornik).

Zemeljski vdor na zapornici Hidro, 08.09.2017 (Foto: I. Škornik)..

Pristajalni pomol ob Muzeju solinarstva se je zaradi dotrajanosti pilotov posedel, 13.09.2017 (Foto: I. Škornik).


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017 | 99

Če po daljšem času odpreš okno recepcije na Fontaniggeah, odkriješ skrivališče nekaterih zanimivih živalskih vrst, 05.10.2017 (Foto: I. Škornik).

“Treša” med onmočjem Velika lama in območjem Giassi-Curto čaka na obnovo, 07.10.2017 (Foto: I. Škornik).

Na predstavitvi projekta “Mobilen kot ptica” v NRŠZ, 20.10.2017 (Foto: I. Škornik).

Zaradi izredno povečanega števila prihodov z osebnimi avtomobili v KPSS, smo začasno podaljašli parkirišče v Stojbe, 21.10.2017 (Foto: I. Škornik).

Vesoljček na Leri, 21.10.2017 (Foto: I. Škornik).

Predstavitvena delavnica Interreg projektov v Ljubljani, 24.10.2017 (Foto: I. Škornik).


100 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017

Popravilo zapore na zapornici Hidro, 27.10.2017 (Foto: I. Škornik).

Prihod električnega malčka Reanult Zoe v KPSS, 27.10.2017 (Foto: I. Škornik).

Požar na delovnem bagerju, 27.10.2017 (Foto: I. Škornik).

Zaščita delovnega stroja in okolice po požaru, 30.10.2017 (Foto: I. Škornik).

Močan veter je podr še eno ruševino in povsem uničil ograjo, 29.10.2017 (Foto: I. Škornik).

Močan veter je podr še eno ruševino in povsem uničil ograjo, 29.10.2017 (Foto: I. Škornik).


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017 | 101

09.11.2017 Predstavitev Life projektov na Brdu pri Kranju (Foto: I. Škornik).

09.11.2017 Razstava Skupnosti parkov (Foto: I. Škornik).

Selitev žerjavov nad solinami, 10.11.2017 (Foto: I. Škornik).

Ob močnem deževju in vetru še vedno zamaka v MMC, 13.11.2017 (Foto: I. Škornik).

Govor ministrice za okolje in prostor na srečanju ZRSVN, 15.11.2017 (Foto: I. Škornik).

Sodelovanje z Morsko biološko poastajo NIB pri vzorčenju vode v Dragonji, 20.11.2017 (Foto: I. Škornik).


102 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017

Naša električna flota, 21.11.2017 (Foto: I. Škornik).

Iz kongresa “Slovenske ptice in ornitologi” v NRŠZ, 25.11.2017 (Foto: I. Škornik).

Tudi letos je v dveh terminih potekalo redno usposabljanje za NN v Gotenici, 07.12.2017 (Foto: I. Škornik).

Zaradi obsežnih padavin v zaledju je bila poplavljena Sečoveljska Draga , 11.12.2017 (Foto: vir FB).

11.12.2011, Zaradi močnega naliva narastla Drnica prestavila splave veslaškega kluba (Foto: I. Škornik).

11.12.2017. Poplavljeno cestišče od Sečovelj proti Luciji (Foto: I. Škornik).


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017 | 103

12.12.2017 Tudi okna v MMC ob deževju z vetrom puščajo (Foto: I. Škornik).

12.12.2017 Voda teče vse do makete (Foto: I. Škornik).

23.12.2017, Recepcija na Leri pušča ob vsakem večjem deževju (Foto: I. Škornik).

14.12.2017, Delavnica LIFE v Kempinskem (Foto: I. Škornik).

15.12.2017, Na polnilni postaji v Kopru (Foto: I. Škornik).

13.12.2017, Ogled trase, kjer naj bi vozil električni vlak iz Lere na Fontanigge (Foto: I. Škornik).


104 | Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin 2017

Na uÄ?ni poti v solinah Nin pri Zadru (Foto: I. Ĺ kornik).


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017 | 105

STROKOVNA EKSKURZIJA PO SOLNIH POTEH (29.11.2017-2.12.2017)

Po večletnih poizkusih se je 29.11.2017 ob 4.00 h zjutraj pričela več kot 2000 km dolga strokovna ekskurzija podjetja SOLINE Pridelava soli d.o.o. z naslovom “Po solnih poteh”. V štirih dnevih smo si ogledali rudnik v Tuzli (BiH), soline v Ulcinju (Črna Gora), soline Ston, soline Nin in tovarno soli na Pagu (Hrvaška). Pot nas je iz Sečoveljskih solin vodila preko Ljubljane, Slavonskega Broda do Tuzle. Vonj po premogu je značilen za to industrijsko mesto v BiH. Kljub gostoljubnosti osebja rudnika, smo pot nadaljevali in v večernih urah prispeli v Sarajevo, kjer smo prenočili v Hotelu Grand. Po nastanitvi v hotelu smo si ogledali Baščaršijo in si v privoščili odlične čevapčiče. Naslednji dan smo po zajtrku odpotovali proti Črni Gori. Za nami je, tako za nas, kot za oba voznika in avtobus, izredno adrenalinsko potovanje čez drn in strn preko zaselkov Trnovo, Dobro Polje, Miljevina, Budanj, Brod itd. Pot je v BiH vseskozi potekala nad sotesko reke Drine, nad strmimi prepadnimi stenami. Od dežja uničeno cestišče in kamenje na njem, je še dodatno povečevalo strah tako voznikoma, kot potnikom. V Črno Goro smo vstopili na mejnem prehodu Šćepan Polje pod Humom in pot nadaljevali ob reki Drini skozi številne tunele, nakar smo prečkali še veličasten most čez reko Pivo, nekoliko naprej pa je sledila še vožnja po jezu Mratinje. Nič manj spektakularna ni bila vožnja ob zajezitvi Pive vse do zaselka Plužine, kjer smo imeli krajši postanek. Nadaljevali smo preko Jasenovog Polja vse do Nikšića ter naprej do Podgorice, kjer nas je zaradi zemeljskega plazu na cestišču glavne ceste čakala delna cestna zapora. V večernih urah smo z zamudo prispeli v Ulcinj, kjer smo prenočili v


106 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017

hotelu Mediteran. Zvečer smo se odpravili v mesto in uživali v kulinaričnih dobrotah, predvsem pa v miru, saj v tem času v Ulcinju sploh ni turistov. Naslednji dan smo si sami ogledali Ulcinjske soline, saj z dogovorjenim vodenim ogledom ni bilo nič. Občutek ob prihodu na recepcijo solin je bil enak tistemu iz Černobila. Zapuščene v nekem trenutku in pozabljene od ljudi. Po ogledu solin nas je pot vodila naprej proti Stonu, kjer smo imeli na solinah voden ogled. Prenočili smo v Neumu v hotelu Villa Nova. Za popestritev pa smo, preden smo našli svoj hotel, prečkali še mejo med BiH in Hrvaško ter se takoj vrnili nazaj v Neum. Po tistem, ko smo v zgodnjih jutranjih urah zapustili Neum, smo se odpeljali proti Ninu. Ob pomoči simpatične vodnice Helene smo si ogledali še soline v Ninu, njihove proizvodnje objekte ter trgovino. Muzej je bil zaradi poplave v semptembru za obiskovanje zaprt. Ker so nas čakale še ene soline na otoku Pag, smo takoj po “shoppingu” odbrzeli še na otok, kjer nas je vodja proizvodnje g. Kovačevič seznanil s tovarno soli na Pagu. V tovarni sicer ne sprejemajo obiskovalcev, prijateljskim solinam pa težko odpovedo dobrodošlico. Zaključili smo z odojkom v gostilni My Dreams na Pagu in z otoka pravočasno pobegnili pred orkansko burjo. Trajekti niso vozili. Na srečo je bil most še prevozen, manj sreče pa smo imeli na avtocesti, saj je bila zaradi burje, snega in poledice na več mestih zaprta za avtobuse in tovornjake. Naša odisejada se je končala v nedeljo 3.12.2017 ob 2 zjutraj pred vhodom v KPSS na Leri. Po 17 h urah ...

29.11.2017 Na pot smo se podali v zgodnjih jutranjih urah (Foto: D. Pokleka).

29.11.2017 Postanek z malico na Hrvaški avtocesti (Foto: I. Škornik).

29.11.2017 Pingo sok, nepogrešljiv sopotnik vsake ekskurzije (Foto: I. Škornik).

29.11.2017 Tabla, ki označuje naš prvi cilj (Foto: B. Valentič).


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017 | 107

29.11.2017 Nekje na poti v BiH (Foto: I. Škornik).

29.11.2017 Pred rudnikom soli v Tuzli (Foto: B. Valentič).

29.11.2017 Pred rudniškim vhodom v rudnik soli v Tuzli (Foto: I. Škornik).

29.11.2017 Sprejem in pogostitev ter kramljanje s predstavnikom rudnika Tsoli uzla (Foto: I. Škornik).

29.11.2017 Vrvež na Baščaršiji v Sarajevu (Foto: I. Škornik).

30.11.2017 Priprave na odhod iz Sarajeva proti Podgorici (Foto: I. Škornik).


108 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017

29.11.2017 Na mejnem prehodu Šćepan Polje (Foto: I. Škornik).

30.11.2017 Vožnja preko slikovitega mostu čez reko Pivo (Foto: I. Škornik).

30.11.2017 Na poti je bilo več kot 50 tunelov. Iz stropa je padalo kamenje (Foto: I. Škornik).

30.11.2017 Pred upravo naravnega parka Piva (Foto: I. Škornik).

30.11.2017 V Podgorici so odstranjevali zemeljski plaz s cestišča (Foto: I. Škornik).

30.11.2017 Večerna veduta v Ulcinju, kjer smo prenočili. Pogled na Kulo Balšiča (Foto: I. Škornik).


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017 | 109

01.12.2017 Pred hotelom Mediteran v Ulcinju (Foto: I. Škornik).

01.12.2017 Na vhodu v Ulcinjske soline nas je pričakal samo vratar, zato smo se odpravili na ogled sami (Foto: I. Škornik).

01.12.2017 Nekdanja upravna stavma v solinah (Foto: I. Škornik).

01.12.2017 Skladišče soli (Foto: I. Škornik).

01.12.2017 Učna pot (Foto: I. Škornik).

01.12.2017 Stroj za nakladanje soli. Nema priča nekdanje proizvodnje (Foto: I. Škornik).


110 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017

01.12.2017 Prečkanje kanala Boka Kotorska s trajektom (Foto: I. Škornik).

01.12.2017 Soline Ston pri Dubrovniku (Foto: I. Škornik).

01.12.2017 Voden ogled v solinah Ston (Foto: I. Škornik).

01.12.2017 Pogled na riviero v Neumu (BiH), kjer smo prenočili (Foto: I. Škornik).

02.12.2017 Simpatična Helena nam je predstavila soline Nin in njihove posebnosti (Foto: I. Škornik).

02.12.2017 V Ninu je tudi zavarovano območje za ptice (Foto: I. Škornik).


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017 | 111

02.12.2017 Soline Nin (Foto: I. Škornik).

02.12.2017 Deponija soli v Ninu (Foto: I. Škornik).

02.12.2017 Naša ekipa na vodenem ogledu v Ninu (Foto: I. Škornik).

02.12.2017 Deponijo soli v Ninu je dobro načela poplava, ki so jo beležili v solinah. Precej soli je bilo izgubljene (Foto: I. Škornik).

02.12.2017 Vozički za prevoz soli v Ninu (Foto: I. Škornik).

02.12.2017 Kristalizacija v Ninu potekja na betonski podlagi (Foto: I. Škornik).


112 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017

02.12.2017 Helena v elementu (Foto: I. Škornik).

02.12.2017 Kamnita zapornična vodila v Ninu (Foto: I. Škornik).

02.12.2017 Center za obiskovalce (Foto: I. Škornik).

02.12.2017 Območje zgoščevanja (Foto: I. Škornik).

02.12.2017 Prodajni izdelki (Foto: I. Škornik).

02.12.2017 Prodajni izdelki (Foto: I. Škornik).


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017 | 113

02.12.2017 Tovarna soli na otoku Pagu (Foto: I. Škornik).

02.12.2017 Soline na otoku Pagu (Foto: I. Škornik).

02.12.2017 Voden ogled v tovarni soli na otoku Pagu (Foto: I. Škornik).

02.12.2017 Pred kupom soli v skladišču (Foto: I. Škornik).

02.12.2017 V pakirnici (Foto: I. Škornik).

02.12.2017 Kosilo v restavraciji My Dreams na otoku Pagu (Foto: I. Škornik).


114 | Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017

Literatura Geister, I., 1995: Ornitološki atlas Slovenije. DZS. Ljubljana. Maguran, A., E., 2008: Measuring Biological Diversity. Blackwell Publishing. Makovec, T. , Škornik, I., 1990: Pričakovana gnezditev rdečenogega polojnika Himantopus himantopus v Sloveniji. Acrocephalus 11, št. 46 str. 87-95. Pielou, E.C. 1984: The interpretation of Ecological Data, Wiley, New York. BioDiversity 1997. NHM & SAMS. Ogrin, D., 1995: Podnebje Slovenske Istre. Knjižnica Annales 11, Koper, 381 str. Pfajfar, L., Arh, F., 1998: Statistika 1, Zapiski predavanj. EF Ljubljana. Plut, D., 2006: Zavarovana območja in turistični napredek Slovenije, Turizem v zavarovanih območjih, Turistična zveza Slovenije, Ljubljana, str. 9-16. 49. Repolusk, P. , 1996: Koprsko Primorje. V: Regionalno geografska monografija Slovenije, Knj. 4. Submediteranski svet. Ljubljana. Geografski inštitut ZRC SAZU: 16-35. Robič, D., 2000: Različno razumevanje in pomen biodiverzitete v ekologiji, posebno v fitocenologiji. Zbornik gozdarstva in lesarstva 63: 47-93. Snow, D. W., Perrins, C. M., 1998: The Birds of the Western Palearctic. Oxford, New York, Oxford University Press, 1694 str. Škornik, I., 2008: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2006-2007. Seča, SOLINE d.o.o. Škornik, I., 2009: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 1983-2009. Seča, SOLINE d.o.o. Škornik, I., 2011: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2010-2011. Seča, SOLINE d.o.o. Škornik, I., 2012: Favnistični in ekološki pregled ptic Sečoveljskih solin - Faunistic and Ecological Survey of Birds in the Sečovlje Salina. SOLINE Pridelava soli d.o.o.. Seča. Škornik, I., 2013: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2012. Seča, SOLINE d.o.o. Škornik, I., 2013: A contribution to the knowledge of climate change impacts on biodiversity and visitation in Sečovlje Salina Nature Park. In Vranješ, M., Škornik, I., Santi, S., & Costa, M. (Eds.). (2013). Climate change and management of protected areas: Studies on biodiversity, visitor flows and energy efficiency (pp. 59–81). Portorož, Slovenia: SOLINE Pridelava soli. Škornik, I., 2015: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2013-2014. Seča, SOLINE d.o.o. Škornik, I., 2016: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015. Seča, SOLINE d.o.o. Škornik, I., 2017: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2016. Strokovno poročilo. Seča, SOLINE Pridelava soli d.o.o. Veselič, D., 2012, Reprodukcijska biologija invazivke Aster squamatus v slovenskem primorju [na spletu]. Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko. [Dostopano 28 december 2017]. Pridobljeno s: https://dk.um.si/IzpisGradiva. php?lang=slv&id=38328

CITIRANJE: Referenca dela Škornik, I. (2018). Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017: Strokovno poročilo. Seča: SOLINE Pridelava soli.


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017  

Letno strokovno poročilo Krajinskega parka Sečoveljske soline

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2017  

Letno strokovno poročilo Krajinskega parka Sečoveljske soline

Advertisement