Naša lekarna 63

Page 1

Revija za zdrav življenjski slog

številka 63, letnik 06, maj 2012 | www.našalekarna.si

Glivice na nohtih?

Ne skrivajte. Uživajte!

Urgo fi lmogel učinkovit proti glivičnim okužbam nohtov

Na voljo v lekarnah in specializiranih trgovinah

DARILO ob nakupu*

Profesionalna pilica za nohte LCN Za h

itro celjenje

ra n

Aktualno: Ali o astmi vemo dovolj? / Medicinsko zrcalo: Hipoglikemija – zaplet pri zdravljenju diabetesa / Preudarno za zdravje: Varujmo svojo hrbtenico / Kako deluje: Sem ali nisem zanosila? / Venerin kotiček: Težava, s katero se je že srečala skoraj vsaka ženska / Odkrito o skritem: Parkinsonova bolezen ne izbira / Koža razkriva: Tudi letos previdno na soncu / Za mizo: Rekreacija, vitkost in prehrana po štiridesetem letu /

* Posebna ponudba velja do porabe zalog

www.urgo.si


HIPERPIGMENTACIJE, KI JIH POVZROČI SONCE

Vaš popoln program za zaščito in posvetlitev kože, nagnjene k neenotni pigmentaciji.

(1)

(2)

(3)

Tretma pri melasmi. Vsak dan, celo leto.

Izdelki so na voljo v vaši lekarni. MELASCREEN, popolna linija izdelkov za zaščito in posvetlitev kože iz dermatoloških laboratorijev Ducray. Linija MELASCREEN je inovacija na področju preprečevanja in posvetlitve hiperpigmentacij, ki jih povzroči sonce. Melascreen zaščitna krema (1) in emulzija SPF 50+ (2) pred soncem učinkovito varujeta kožo, nagnjeno k neenotni pigmentaciji. Melascreen emulzija za posvetlitev SPF 15 (3) posvetli in poenoti barvo kože. Samo kakovosten izdelek nudi varnost uporabe in pričakovano delovanje. Litostrojska 44 c., 1000 Ljubljana

www.oktal-pharma.si

znak kakovosti v vaši lekarni


Samo sreča ni dovolj Ko sem se sredi aprila peljala s kolesom, me je zbil mlad voz­ nik chryslerja. Bil je nepazljiv in me ni videl. Bila pa sem pazljiva jaz in prav svoji prisebnosti, predvsem pa svoji vzdrževani tele­ sni kondiciji se imam zahvaliti, da sem jo relativno dobro od­ nesla. Takšna pripravljenost seveda zahteva določeno mero dela oziroma napora, a se na koncu obrestuje. »Kdor dela, ima srečo!« sem ugotovila, ko sem o tem dogodku premišljevala. Delo zame pomeni tako psihično kot tudi fizično kondicijo v vseh življenj­ skih obdobjih. Marsikdo bi rekel, da se mi to ne bi zgodilo, če bi se po naku­ pih peljala z avtom, in ne s kolesom (mimogrede, pot do mesta je kar naporna). Drži, a takšno gledanje nas zapelje v lenobo in pa­ sivnost. Te pa je, po mojem mnenju, preveč – tako v posamezni­ ku kot v družbi kot celoti. Saj sem vendar v tretjem življenjskem obdobju, in ne na odpadu! Čutim, da je to moj čas. To je čas, ko je človek poln znanja, raznovrstnih spoznanj in bogatih izkušenj. Čemu vse to, če tega bogastva nisi pripravljen deliti? Gotovo je kdo, ki te potrebuje: lahko so to tvoji vnuki ali pa drugi otroci, ki jim gre težko v šoli in bi bili veseli pomoči, lahko so to bralci, za katere napišeš članek s področja zdravja, ali pa dijaki, ki jih poučuješ in se veseliš njihovih uspehov, lahko so to sorodniki in sosedi, s katerimi izmenjuješ izkušnje in pomoč, lahko so razne oblike prostovoljnega dela, lahko … Možnosti je veliko. Lahko se posvetiš lastnemu izobraževanju, pridobivanju novih znanj in veščin (na primer nadoknadiš primanjkljaj v zna­ nju računalništva ali tujega jezika) ali pa redno skrbiš za svojo telesno aktivnost (hodiš v hribe in podobno). Zame je to sreča. Pomembna je skrb, ki jo posvečaš sebi ali drugim. Pomemb­ no je, da delaš! Delo je tisto, ki ohranja tvojo vitalnost in ne na­ zadnje tvojo čuječnost, da zmoreš pogledati na svet z ljubeznijo. Nekoč, v času socializma, so pravico do dela zapisali celo v usta­ vo. Zame je delo človekova temeljna potreba (ki bi jo morali po­ staviti takoj za potrebo po ljubezni) in osnova njegovega dosto­ janstva (ki mu ga dandanes jemljejo brez zadržkov). Imela sem srečo v prometni nesreči. Skoraj z akrobatsko spre­ tnostjo sem odskočila pred nevarnostjo in preprečila najhujše. Kdo ve, kako bi se vse končalo, če ne bi bilo mojega »minulega dela«, mojega truda, da sem psihično in fizično v dobri kondiciji!?

3

N AŠA L EKARN A

Uvodnik Foto: Gregor Grunt

m aj 2012

mag. Nada Tržan Herman, mag. farm., strokovna sodelavka uredništva Naša lekarna je poljudno-strokovni vodič za učinkovito in pravilno jemanje zdravil. Naša lekarna je revija za izboljšanje kakovosti zdravja in življenja.


Aktualno

12

Ali o astmi vemo dovolj? Kljub napredku znanja o vzrokih in mehanizmih bolezenskega procesa v dihalih pri astmi še vedno srečujemo bolnike, ki subjektivnih simptomov te bolezni ne ocenjujejo ustrezno. »V takih primerih tudi zdravljenje in samozdravljenje ne poteka primerno in tako se ustvari začaran krog težavne in na terapijo neodzivne astme,« opozarja internistka prof. dr. Ema Mušič.

Medicinsko zrcalo

18

Hipoglikemija – zaplet pri zdravljenju diabetesa Hipoglikemija je strokovni izraz za prenizek krvni sladkor. »Največkrat se o hipoglikemiji ali pogovorno »hipi« pogovarjamo kot o zapletu zdravljenja sladkorne bolezni. Z njo se v svojem življenju sreča marsikateri sladkorni bolnik,« piše diabetolog asist. Aleš Skvarča in razlaga, kako hipoglikemijo uspešno obvladovati.

Preudarno za zdravje

32

Varujmo svojo hrbtenico Hrbtenice je osrednji steber, ki nosi naše telo. Bolečine v hrbtu so za glavobolom druga najpogostejša bolečina, skoraj 80 odstotkov odraslih je zaradi njih trpelo vsaj enkrat v življenju. Mag. Jana Mrak svetuje, kako obvarovati hrbtenico in opozarja, da je pri ljudeh, ki veliko sedijo, zdravje gibal dokazano slabše.

VSEBINA Uvodnik 3 Samo sreča ni dovolj

6 Makroskop Aktualno 12 Ali o astmi vemo dovolj? Medicinsko zrcalo 18 Hipoglikemija – zaplet pri zdravljenju diabetesa Skriti zakladi narave 24 Kolagenflex -Vir beljakovin za izgradnjo sklepnega

Za začetek

hrustanca

26 Ali smo med bolnišničnimi zidovi resnično varni? Preudarno za zdravje 32 Varujmo svojo hrbtenico Zdravje je v vaših rokah 40 Ponosna na svojo vitko postavo Kako deluje 42 Sem ali nisem zanosila? Venerin kotiček 46 Težava, s katero se je že srečala skoraj vsaka ženska Zdrava jesen 52 Na inkontinenco lahko vplivamo tudi s prehrano Znanje za zdravje 56 »Ni grdih žensk, so samo lene.« Jasno in glasno


Venerin kotiček

46

Težava, s katero se je že srečala skoraj vsaka ženska Vaginalno vnetje je težava, s katero se je vsaj enkrat v življenju srečalo kar 75 odstotkov žensk. Zato smo o tej temi na spletni strani revije Naša lekarna opravili anketo o tej temi. Rezultate je komentirala specializantka ginekologije in porodništva Katarina Galič Jerman, dr. med.

Zdrava jesen

52

Na inkontinenco lahko vplivamo tudi s prehrano Z nadzorom prehrane ugodno vplivamo na urgentno in stresno urinsko inkontinenco. »Izogibati se je treba vsaki hrani, ki dražeče vpliva na mehur, ter uravnavati pitje tekočin. Priporočljivo je tudi zmanjšanje telesne teže,« piše Lorena Meglič, predsednica Društva Mena, ki združuje inkontinenčne bolnike.

Za mizo Rekreacija, vitkost in prehrana po štiridesetem letu

»Ženske bi po štiridesetem letu, ko jim začnejo hormoni nekoliko pešati, morale bolj odločno poskrbeti za dobro rekreacijo. S tem bi skupaj s pravilno prehrano krepile postavo in izboljšale svojo kožo, tudi na obrazu,« piše prehranska strokovnjakinja Marija Merljak in priporoča nekaj živil, ki so nam lahko pri tem še posebno v pomoč.

58 Marina Gyurica, mag. farm. Pozitivka 60 Revmatoidni artritis - kljub vsemu zmorem! Odkrito o skritem 64 Parkinsonova bolezen ne izbira Vzajemna 70 Hitro in preprosto do zdravnika specialista Koža razkriva 72 Tudi letos previdno na soncu Za mizo 78 Rekreacija, vitkost in prehrana po štiridesetem letu 86 Že spet šparglji Wellnes kotiček 90 Sava Hotels & Resorts Vadba za možgane 92 Sudoku 93 Križanka Otroški kotiček 94 Naša lekarna svetuje 95

Portret farmacevta

78


6

NA Š A LE K A R NA

Makroskop

Nov ultrazvočni aparat za otroke s prirojeno srčno napako Foto: Stane Sršen – RTV Slovenija

Z dobrodelno akcijo do obnove varne hiše Društva SOS telefon Do konca maja poteka dobrodelna akcija z imenom Pomagaj ženskam in otrokom – žrtvam nasilja. Z nakupom izdelkov damske higiene Cathrine bomo pomagali zbrati sredstva za obnovo varne hiše Društva SOS telefon. Podjetje Šampionka, d. o. o., bo delež sredstev od prodaje izdelkov damske higiene Cathrine podarilo Društvu SOS telefon ter tako pomagalo ženskam in otrokom, ki so žrtve nasilja in ki morajo pomoč poiskati v zatočišču te organizacije. Z zbranimi sredstvi bo Društvo SOS telefon z novim pohištvom opremilo sobe v varni hiši, kupilo otroške posteljice, pisalne mize za šoloobvezne otroke, namestilo primernejšo osvetlitev ... Namen dobrodelne akcije je omogočiti ženskam in otrokom v času, ko so zaradi življenjske ogroženosti prisiljeni bivati v varni hiši, da bi živeli v prijetnem okolju, ki bo spodbudno vplivalo tudi na reševanje posledic preživetega nasilja. Društvo SOS telefon je v Sloveniji prva nevladna organizacija s področja preprečevanja nasilja nad ženskami in otroki, deluje pa že od leta 1989. V tem času je v programih društva pomoč poiskalo že na tisoče žrtev, ki so se najprej lahko obračale samo na SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja (brezplačna številka 080 11 55), leta 1997 pa je društvo odprlo prvo nevladno varno hišo v Sloveniji.

Gradimo skupaj – prispevaj za onkologijo UKC Maribor je po dolgoletnih prizadevanjih konec leta 2011 pričel z gradnjo stavbe za onkologijo. V neposredni bližini Klinike za kirurgijo UKC Maribor v pripravljenem izkopu že nastaja podoba bodočega objekta. Projekt Gradnja onkologije v Mariboru predstavlja eno večjih investicij UKC Maribor, za katero pa finančna sredstva še niso v celoti zagotovljena. UKC Maribor se ob tem obrača na vse, ki bi s prostovoljnim prispevkom lahko pomagali pri gradnji tako pomembne zdravstvene enote, kot je onkologija. Dobrodelni prispevek lahko zainteresirani nakažejo na TRR SI56 0110 0603 0278 185 – sklic na številko 1105, odprt pri UJP Slovenska Bistrica, s pripisom »onkologija«. UKC Maribor se zavezuje, da bo vsa donirana sredstva namenil izključno za omenjeni projekt. Vsak prispevek šteje!

Organizatorji projekta Stopimo skupaj za naše srčke (RTV Slovenija in Rotary klub) so 12. aprila Pediatrični kliniki Ljubljana predali ultrazvočni aparat za odkrivanje prirojenih srčnih napak pri še nerojenih otrocih. Sredstva v višini 103.000 evrov so zbrali januarja letos v dobrodelni oddaji Stopimo skupaj za naše srčke. Pobudnik dobrodelne akcije je bil Rotary klub 25, predsednik in vodja projekta Kristjan Golob je povedal: »Ne znam vam opisati svojega zadovoljstva ob že tretji uspešno izpeljani dobrodelni akciji Stopimo skupaj. V preteklih dveh letih smo uspešno zbirali sredstva za nedonošenčke za nakup prepotrebnih aparatov in opreme bivalnih prostorov mamic nedonošenčkov. Letos pa smo uspešno zaključili dobrodelni projekt Stopimo skupaj za naše srčke. Že tretje leto zapored smo Slovenci pokazali, da znamo stopiti skupaj in pomagati. Lepo je videti, da smo si ljudje tudi v teh časih pripravljeni pomagati med seboj.«


m aj 2012 | www.našalekarna.si

7

revija za zdrav življenjski slog Maj 2012, letnik 6, št. 63 Mesečnik, izhaja 1. petek v mesecu. Naklada: 42.000 izvodov Vrednost izvoda: 3,67 € Letna naročnina: 41,10 € Izdajatelj: Entrapharm, d.o.o., Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana T: (01) 5611 892, F: (01) 5611 342 E: urednistvo@nasa-lekarna.si www.našalekarna.si

Merite utrip srca Možganska kap sodi med najpogostejše in tudi najhujše zaplete atrijske fibrilacije in je v razvitih državah med vodilnimi vzroki smrti ter dolgotrajne invalidnosti. Možganska kap, ki velja za urgentno stanje v medicini, najbolj ogroža starejše, a je med zbolelimi tudi 15 odstotkov mlajših v starosti do 45 let. Ω Za atrijsko fibrilacijo je značilno kaotično krčenje ali migetanje preddvorov (atrijev) v zgornjem delu srčne mišice, kar pokaže nereden srčni utrip. Zaradi zastajanja krvi v avrikuli se poveča nevarnost nastajanja krvnih strdkov, ki lahko zamašijo eno ali več možganskih arterij in povzročijo možgansko kap. Ω Za prepoznavanje atrijske fibrilacije ter znakov možganske kapi je potrebna predvsem večja osveščenost med mlajšimi odraslimi, ki lahko dejavnike tveganja za razvoj teh bolezni omejijo še pravočasno. Zato ravnajmo pametno in ukrepajmo preventivno! Eden od načinov prepoznavanja atrijske fibrilacije je redno merjenje srčnega utripa, navodila, kako ga izmeriti, pa z vrsto drugih koristnih informacij najdete na spletni strani www.meri-utrip.si.

Lani največ novih okužb z HIV Z Inštituta za varovanje zdravja RS opozarjajo, da v Sloveniji število okuženih s HIV narašča. Od letih 2002 do 2011 je bilo prepoznanih 353 okužb s HIV, medtem ko je umrlo 20 bolnikov z aidsom. V letu 2011 je bilo prepoznanih 55 primerov okužbe s HIV (26,8 na milijon prebivalcev), več kot v kateremkoli letu doslej. Moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, so najbolj prizadeta skupina. V letu 2011 je delež okuženih s HIV v majhnem priložnostnem vzorcu moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, prvič presegel pet odstotkov.

Uredništvo Glavna in odgovorna urednica: Sergeja Širca, univ. dipl. nov. Strokovna sodelavka uredništva: mag. Nada Tržan Herman, mag. farm. Uredniški odbor dr. Martina Brank, mag. farm. mag. Vanja Badovinac, dipl. soc. del. Monika Sonc, mag. farm., spec. Janez Špringer, mag. farm., spec. prof. dr. Ema Mušič, dr. med. Andreja Širca Čampa, univ. dipl. ing. živil. tehn. prim. Peter Kapš, dr. med. mag. Damjan Slabe, prof. zdrav. vzgoje prim. dr. Alenka Kraigher, dr. med. Ervin Strbad, dr. med. prof. dr. Uroš Ahčan, dr. med. Zasnova celostne podobe: IODG Oblikovanje celostne podobe: Vojko Plevel, Aleš Zupančič, Inverso Oblikovanje in prelom: Vojko Plevel, Inscribo Jezikovni pregled: Alenka Mirkac Fotografije: Gregor Grunt, Shutterstock, iStockphoto Uvodnik izraža stališča avtorja in ne nujno vsega uredništva. Tisk: Radin print, d.o.o., Gospodarska 9, 10431 Sveta Nedelja, Hrvaška Oglasno trženje: Entrapharm, d.o.o., Jure Pučko, univ. dipl. ekon. Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana T: (01) 5611 894, F: (01) 5611 342 E: marketing@entrapharm.com Naša lekarna je mesečnik, ki je brezplačno na voljo v lekarnah in knjižnicah po Sloveniji. Vse pravice pridržane. Celoto ali posamezne dele je mogoče ponatisniti ali razmnoževati le s pisnim privoljenjem izdajatelja. Za članke, v katerih je obravnavano delovanje učinkovin in zdravil, ki se izdajajo na zdravniški recept, velja opozorilo Ministrstva za zdravje: Ministrstvo za zdravje opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se sme izdajati le na zdravniški recept. O primernosti zdravila za uporabo pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaščeni zdravnik. Dodatne informacije dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu. Podatki, ki so objavljeni v prispevkih o zdravljenju, so namenjeni izključno splošnemu informiranju in ne morejo nadomestiti osebnega obiska pri zdravniku ali posveta s farmacevtom. Če menite, da potrebujete zdravniško pomoč, se obrnite na osebnega zdravnika ali farmacevta, ki sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene nasvete glede vaše bolezni oziroma vaših težav ter za izbiro in način jemanja zdravil.


8

NA Š A LE KA R N A |  M a kro s ko p

Pospešeno celjenje kožnih poškodb z izdelki Bionect® Bionect® uporabljamo kot prvo pomoč pri oskrbi raznovrstnih ran, npr. ureznin ali odrgnin, izdelki pa so primerni tudi za oskrbo razdražene kože, lažjih opeklin, kožnih ulkusov ter pooperativnih stanj. Osnovni namen zdravstvenih pripomočkov Bionect® je hitro zapiranje ran in bolj estetsko celjenje ranjenega področja. Glavna sestavina je hialuronska kislina, ki okrog celic ter med njimi ustvarja vlažno okolje in s svojim delovanjem zmanjšuje sušenje ran, povečuje hitrost njihovega celjenja, jih zaščiti, zmanjšuje bolečino ter pripomore k lepšemu videzu zaceljenega področja. Izdelki iz družine Bionect® so na voljo v treh oblikah, med katerimi lahko izberete najprimernejšega za svojo rano – glede na velikost rane, ali je rana zaprta ali odprta ter ali je rana akutna ali kronična. Za dobro oskrbo ran je namreč treba upoštevati njihove značilnosti ter s pravilno izbiro izdelka ustvariti optimalne razmere za celjenje. Kremo Bionect uporabljamo za oskrbo raznovrstnih kožnih vnetij in poškodb, saj rano vlaži, varuje pred izsušitvijo ter ščiti pred odrgninami.

Za h

itro celjenje

ra n

Blazinice Bionect, tako kot krema, vlažijo okolico rane ter jo varujejo pred izsušitvijo. Primerne so predvsem za oskrbo večjih kožnih vnetij in poškodb. Bionect Silverspray z dodatkom koloidnega srebra preprečuje okužbo z eksogenimi bakterijami in hkrati ustvari zaščitni film, ki ostane na mestu kljub raztezanju robov rane. Sprej je preprost za uporabo in omogoča neboleče in higiensko nanašanje.

Vaša prihodnost je v vaših rokah – poskrbite, da bo lepa! Naložbeno življenjsko zavarovanje je dobra izbira: Ω Ker v življenju ne moramo računati le na srečo in predvidljive dogodke. Ω Ker težko predvidimo, kakšna bo naša jesen življenja. Ω Ker tako poskrbimo tudi za svoje najbližje. Ω Ker se z varčevanjem že danes počutimo bolj varne. Pokličite za nasvet. Zakaj pa ne? Nič vas ne stane, pridobite pa lahko veliko! gsm: 041 696 460 | e-pošta: andrej.pucko@kd-ftinpartnerji.si


m aj 2012 | www.našalekarna.si

Lactogyn ohranja ravnovesje vaginalne flore Največji del vaginalne flore pri odraslih zdravih ženskah sestavljajo naravni laktobacili, ki krepijo naravno odpornost in ustvarjajo blago kislo okolje v vagini. Le-to otežuje naselitev in razmnoževanje škodljivih bakterij ter drugih neželenih mikroorganizmov. Več kot je laktobacilov, bolje je zaščitena vaginalna flora in boljše je njeno ravnovesje. Stres, zmanjšana odpornost, hormonski vplivi in vsakodnevne obremenitve lahko povzročijo zmanjšanje števila laktobacilov v intimnih predelih. Poslabšana kakovost vaginalne flore ni bolezen, vendar se zaradi tega poveča pH-vrednost vagine, kar omogoča naselitev neželenih bakterij in drugih mikroorganizmov. Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki v zadostni količini,

9

vneseni v organizem, pozitivno vplivajo na njegovo zdravje. Različni sevi probiotičnih bakterij specifično vplivajo na zdravje gostitelja. Za želeni učinek je treba izbrati pravi sev. Številne klinične študije so dokazale, da sta probiotična seva Lactobacillus rhamnosus GR-1 in Lactobacillus reuteri RC-14, ki se sicer naravno nahajata v zdravi vaginalni flori žensk, primerna za naselitev vagine. Kombinacija teh dveh sevov je prisotna edino v proizvodih Lactogyn. Seva sta sposobna prehoda preko gastrointestinalnega trakta in vezave na vaginalno sluznico. S svojim delovanjem onemogočata naseljevanje bolezenskih mikroorganizmov in pomagata povečevati število naravnih laktobacilov v vagini. Na ta način ohranjata ravnovesje vaginalne flore in izboljšata njeno kakovost.

Zaščita zdravja vaginalne mikroflore! Neškodljiv in varen za vse ženske, tudi nosečnice in doječe matere Znanstveno dokazan edinstven probiotični kompleks Lactobacillus rhamnosus GR-1® Lactobacillus reuteri RC-14®

Pomoč pri: zmanjševanju neprijetnih znakov (ščemenje, srbečica, izcedek) obnovi in vzdrževanju naravnega ravnovesja vaginalne mikroflore

Oralne kapsule in vaginalne kapsule

Zastopa in uvaža: JADRAN GALENSKI LABORATORIJ d.o.o., Litostrojska cesta 46A, Ljubljana


10

NA Š A LE KA R N A |  M a kro s ko p

25. april - Mednarodni dan ozaveščanja o hrupu Preglasni in neprijetni zvoki v našem okolju, ki se jim ne moremo izogniti, povzročajo vznemirjenost, motnje spanja, motnje koncentracije in učenja ter vplivajo na spremembo vedenja. Znano je, da pretiran hrup vpliva na naše počutje in zdravje. Povzroča lahko vznemirjenost, motnje spanja, motnje koncentracije in učenja ter vpliva na spremembo vedenja. Že sedemnajsto leto zapored zadnjo sredo v aprilu poteka Mednarodni dan ozaveščanja o hrupu. Zvočno okolje in z njim hrup postaja vse večji problem predvsem v urbanem okolju. Veča se število prebivalcev v naseljih, promet je vedno gostejši, hrup je prisoten v dnevnem in nočnem času. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je več kot 30% Evropejcev v nočnem času doma izpostavljenih hrupu, ki presega 55 decibelov, kar predstavlja povečano tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni. Pri večji intenziteti že v krajšem času lahko povzroči poškodbe sluha. Na Inštitutu za varovanje zdravja RS ocenjujejo, da je v Ljubljani takemu hrupu samo zaradi cestnega prometa ponoči izpostavljenih okoli 22 odstotkov prebivalcev. Lani izvedena prva pilotna raziskava o vplivu poslušanja glasbe preko prenosnih predvajalnikov glasbe na mladostnike pri nas je pokazala, da slaba petina mladostnikov zaradi preglasnega poslušanja glasbe tvega poškodbe sluha. »Med 420 srednješolci je bilo 18 % takih, ki glasbo prek slušalk poslušajo tako pogosto in glasno, da s tem tvegajo okvare sluha, če bodo s takim vzorcem vedenja vztrajali nekaj let. Pri 17 % dijakov je tveganje mejno, 65 % dijakov pa glasbo prek slušalk s prenosnimi predvajalniki posluša varno,« je razložila dr. Sonja Jeram z IVZ in svetovala previdnost pri poslušanju glasbe. Ameriška študija je namreč pokazala, da je delež naglušnih mladostnikov med 12. in 19. letom starosti v zadnjih dvajsetih letih narastel s 14,9 % na 19,5 %. Med možnimi vzroki avtorji študije navajajo tudi dolgotrajno izpostavljenost preglasnemu zvoku glasbe iz slušalk. Inštitut za varovanje zdravja je v sodelovanju z Agencijo RS za okolje ocenil zvočno okolje nekaterih vrtcev in osnovnih šol v Ljubljani. Rezultati so pokazali, da je 14 vrtcev in 3 osnovne šole v območju, kjer ocenjeno letno povprečje hrupa v dnevnem času presega 55 decibelov, kar je priporočena vrednost Svetovne zdravstvene organizacije za otroška igrišča v času igre.

Po nasvet v lekarno

Brezplačno strokovno predavanje Lekarne Ljubljana

Vljudno vabljeni na novo strokovno predavanje za imetnike Kartice zvestobe, ki bo v ponedeljek, 21. maja 2012 ob 18. uri v Križankah (Viteška dvorana) v Ljubljani. Tema predavanja bo Zaščita pred soncem, predavali pa bosta Edith Jošar, mag. farm., spec., iz Lekarne Ljubljana in Mateja Lisjak, dr. med., specialistka dermatovenerologije. Predavanje je BREZPLAČNO, vstopnica je Kartica zvestobe Lekarne Ljubljana. Udeležbo na predavanju potrdite na brezplačni telefonski številki 080 71 17 ali na e-naslovu: kartica.zvestobe@lekarna-lj.si.

Veselimo se druženja z vami! logotip Lekarna Ljubljana 200x201 1

2/5/2009 8:55:52 AM

Težave s prostato Farmacevti Celjskih lekarn enkrat mesečno, ob sredah, organizirajo brezplačna predavanja. Na predavanju v maju bodo govorili o težavah s prostato. Predavala bo Mateja Cvirn, mag.farm., spec.

Predavanje bo v sredo, 9. maja 2012, ob 11. uri v Kavarni Celjskega doma. Vabijo vas, da se jim pridružite!


m aj 2012 | www.našalekarna.si

11

Biseri vašega zdravja

Kalmin Lekarna Ljubljana

VSEBUJE HIDROLIZAT MLEČNE BELJAKOVINE KAZEINA ZA DOBRO POČUTJE IN ZBRANOST TER TRDEN IN MIREN SPANEC Vse dejavnike, ki nas poganjajo v življenju, imenujemo z eno besedo stres. Stres je lahko pozitiven ali negativen. Negativen stres se na ljudeh odraža z napetostjo, tesnobo, kroničnimi bolečinami, ki so posledica stresnih situacij, nemirnim spancem, motnjami hranjenja, zmanjšano koncentracijo in motnjami razpoloženja. Hidrolizat mlečne beljakovine kazeina klinično dokazano preprečuje in lajša škodljive učinke občasnega in kroničnega stresa. Ne povzroča zasvojenosti, zaspanosti in ne ovira vožnje avtomobila ali drugih opravil, ki zahtevajo zbranost.

Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano.

www.lekarnaljubljana.si

Kalmin Lekarna Ljubljana priporočamo vsem, ki jih pesti stres krajši čas (pred izpiti, ženskam v času pred menstruacijo (med PMS)) ali redno daljši čas, ko jih pesti kronična utrujenost, napetost, nespečnost, motnje spomina in koncentracije, motnje razpoloženja, med odvajanjem od kajenja.

zvesta vašemu zdravju


12

NA Š A LE K A R NA

Aktualno


m aj 2012 | www.našalekarna.si

13

Ali o astmi vemo dovolj? prof. dr. Ema Mušič, dr. med., specializirana internistka, Bolnišnica Golnik

Kljub napredku znanja o vzrokih in mehanizmih bolezenskega procesa v dihalih pri astmi še vedno srečujemo bolnike, ki subjektivnih simptomov te bolezni ne ocenjujejo ustrezno. V takih primerih tudi zdravljenje in samozdravljenje ne poteka primerno in tako se ustvari začaran krog težavne in na terapijo neodzivne astme.


14

A k tua l n o   |   A li o a s t mi ve mo d o vo lj?

Patologija astme

sproščene gladke mišice

skrčene gladke mišice

vnete in odebeljene stene normalna dihalna pot

dihalna pot astmatika

A

stmo ima 10–16 % naših prebival­ cev. Vedeti je treba, da astme ne moremo ozdraviti, a s sodobnimi zdravili in ustreznim življenj­ skim režimom jo obvladujemo v neaktivni fazi. Razpoznati moramo bolnike, ki so sprejemljivi za pogostejša in hujša poslab­ šanja astme, ter jih posebej pozorno obrav­ navati. Govorimo o posebnem fenotipu hude astme. Značilnosti astme Nikoli ne bo preveč poudarjeno, da je astma vnetna bolezen sluznice dihalnih poti, ki nastane ob določeni dedni pogo­ jenosti. To vnetje aktivirajo alergeni, viru­ si, fizikalne neugodnosti vdihanega zraka, kemične snovi v zraku, psihična neravno­ težja, stres, telesna aktivnost. Aktivno vne­ tje sluznice povzroči oteklino, krč gladkih

dihalna pot astmatika med napadom

mišic, povečano izločanje bronhialne slu­ zi, kar vse privede do zožitev ali obstruk­ cije, to pa lahko merimo. Dihalne poti po­ stanejo preveč občutljive za dražeče snovi v zraku. Bolnik pa tedaj ovirano diha, ka­ šlja, v pljučih mu piska med oviranim iz­ dihom, v prsih mu je tesno. To je občutek dušenja, astma je v aktivni fazi, je v poslab­ šanju. Cilji sodobnega zdravljenja astme so v tem, da bolnik nima poslabšanj, da ga ast­ ma ne ovira pri dnevnih aktivnostih, ne potrebuje olajše­ valnih zdravil Za h

itro celjenje

Povprečen človek vsak dan vdihne 21.600-krat.

ra n


m aj 2012 | www.našalekarna.si

in ima normalno pljučno funkcijo. Dana­ šnji astmatik naj bo torej v mirujočem sta­ nju astmatskega vnetja in brez simptomov astme. Potem ko je zdravnik opredelil tip in stopnjo intenzivnosti astme, naj bo bol­ nik poučen o preprečevalnih protivnetnih zdravilih in o olajševalnih zdravilih ter zla­ sti o simptomih, ki napovedujejo aktivacijo – poslabšanje astme. Simptomi so spremen­ ljivi, pogosto je to nočni kašelj s tesnobo v prsih, jutranja dušenja in ovira dihanja pri telesni obremenitvi. Kdaj je astma res optimalno urejena? Astma je urejena, če bolnik nemoteno opravlja svoje delo, če noči normalno pre­ spi, če ne čuti potrebe po pogostejši upo­ rabi olajševalnega zdravila. Če astma dalj­ ši čas ni urejena, ob kroničnem vnetju v bronhijih nastanejo trajne okvare, tudi

15

brazgotine, ki jih ni možno odpraviti; tako normalnega dihanja ne moremo več vzpo­ staviti, astma je postala kronična. Dobro je, če ta dejstva ob rednih svetovanjih predi­ skutiramo in pokažemo zanimanje za ži­ vljenjski slog astmatika. Kateri simptomi kažejo, da astma ni dobro urejena? Nadzor nad astmo ni zadovoljiv, torej ni urejena, če potrebuje bolnik olajševal­ no zdravilo več kot dvakrat tedensko. V pogovorih usmerimo pozornost na nočne simptome: kašelj, piskanje, stiskanje v pr­ sih, zbujanje zaradi kašlja, nočno potrebo po olajševalnem zdravilu, prezgodnje zbu­ janje s kašljem. Takim nočem sledi zaspa­ nost in utrujenost čez dan, ker je bil moten spanec. Najpogostejši vzrok prehoda v neu­ rejeno astmo so virusni prehladi. Zato naj

C

ilji sodobnega zdravljenja astme so v tem, da bolnik nima poslabšanj, da ga astma ne ovira pri dnevnih aktivnostih, ne potrebuje olajševalnih zdravil in ima normalno pljučno funkcijo.


16

A k tua l n o   |   A li o a s t mi ve mo d o vo lj?

M

erilec pef, imenovan tudi merilnik pretoka zraka, je enostavna naprava, s katero alergiki in astmatiki dnevno preverjajo svoje stanje in vodijo dnevnik, s pomočjo katerega lažje odkrijejo sprožilce bolezni.

astmatik med takim prehladom v soglasju z zdravnikom takoj poveča terapijo astme in to z obojimi: protivnetnimi preprečeval­ nimi in olajševalnimi zdravili. Kaj so normalne in kaj omejene fizične aktivnosti? Za dobro urejeno astmo ni nobenih omejitev, tudi za športnike ne. Seveda pa moramo urejenost potrjevati s samoanke­ tami o simptomih, z dejansko potrebo po olajševalcih in poskrbeti za dodatno terapi­ jo, da urejenost spet dosežemo. Ko prehlad mine, smo spet lahko normalno aktivni in zmogljivi, med samim prehladom pa manj. Posebej občutljivo vodimo zdravljenje ast­ me športnikom, intenzivnim rekreativcem, ki jih moramo ustrezno poučiti, kdaj potre­ bujejo večje doze inhaliranih zdravil. Kaj naj vsebuje pogovor z zdravnikom? Neizogibno je preverjanje o tehničnem rokovanju z zdravili v različnih vdihovalni­ kih. Prepogosto bolnik ne loči dobro med olajševalnimi in preprečevalnimi zdravili, zato slednja kar opusti, ker po njih subjek­ tivno ne občuti olajšanja. Nismo mu dovolj poudarili, da tako zdravilo preprečuje in zdravi vnetje bronhov, kar je osnova same

astme. Tega se mora zavedati, da potrebne­ ga zdravila ne opusti. Tudi pravilno sprože­ nje vdihovalnika pogosto »škripa« in ga mo­ ramo pri zdravniku preverjati in poučevati. Temu pa sledi pogovor o simptomih neu­ rejene astme. Svetujemo tudi, naj bo vdi­ hovalnik nameščen na vidnem mestu ob jutranjih in večernih opravilih, da ne bo po­ zabljen. Pomemben je poudarek, da se samo olajševalno zdravilo vdihava tudi izven od­ rejenih terminov, torej po potrebi. Protivne­ tno – preprečevalno zdravilo pa se vdihava redno in v terminih, ki jih je določil zdrav­ nik za določeni tip astme. To je zelo po­ membno pri najtežjih oblikah astme, ki za­ padajo v pogosta poslabšanja ali pa preidejo kar v kronično aktivno astmo. Zelo pogo­ sta potreba po olajševalnem zdravilu govo­ ri za hudo neurejeno astmo in tedaj je nu­ jen obisk zdravnika. Naj ne izpade pogovor o kajenju – aktivnem in pasivnem – pa tudi poklicno delo moramo proučiti, saj ti dejav­ niki povzročajo neurejeno astmo. Zdrav­ nik pozna tudi redke primere astme, kjer so prisotni kašelj, izkašljevanje sluzi in obču­ tek tesnobe, vendar pa obstruktivne motnje ne prikažemo. Preprečevalna protivnetna zdravila so tedaj lahko uspešna.


17

m aj 2012 | www.našalekarna.si

Za h

itro celjenje

ra n

Izbira zdravil glede na stopnjo bolezni Zdravnik oceni intenzivnost bolezni po Naše telo povprečno potrebuje 33 kg kisika mednarodnih smernicah in bolezen se lah­ na dan. ko spremlja s testom act (Asthma Control Test). Vprašalnik vsebuje 5 vprašanj o simp­ tomih v preteklem mesecu. Bolnik naj bi ga – protivnetnimi glukokortikoidi in dodani­ izpolnjeval enkrat na mesec in vsak odgo­ mi olajševalnimi pršili, lahko dodatno tudi vor ocenil z intenzivnostjo simptoma 1–5. s protivnetnimi tabletami. Neuspešno za­ Seštevek točk 19 ali manj pomeni slab nad­ četno zdravljenje narekuje ponovno preso­ zor nad astmo, na mestu je posvet z zdravni­ jo diagnoze. Le eksplicitno potrjeno astmo kom. Bolniku z astmo omogočimo tudi me­ zdravimo s kombiniranimi pršili, ki vsebu­ ritve obstrukcije v bronhih z merilnikom jejo obe vrsti zdravil: preprečevalna in olaj­ pef (Peak Expiratory Flow); vrednosti si bele­ ševalna, neredko še z dodatnimi antilevko­ ži in jih ob posvetu pokaže zdravniku. Blage trieni v tabletah. Akutno hudo poslabšanje stopnje astme zdravimo s preprečevalnimi astme zahteva kratko bolnišnično zdravlje­ inhalacijskimi glukokortikoidi ob dodat­ nje in nadzor. V trenutku potrebe po hospi­ ku olajševalca po potrebi, intenzivnejše in talizaciji ne smemo odlašati, saj je to stanje, najtežje astme pa redno s preprečevalnimi ki ogroža življenje. ¶


18

NA Š A LE K A R NA

Medicinsko zrcalo

Hipoglikemija - zaplet pri zdravljenju diabetesa asist. Aleš Skvarča, dr. med., Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, ukc Ljubljana


m aj 2012 | www.našalekarna.si

Hipoglikemija je strokovni izraz za prenizek krvni sladkor. Največkrat se o hipoglikemiji ali pogovorno »hipi« pogovarjamo kot o zapletu zdravljenja sladkorne bolezni. Z njo se v svojem življenju sreča marsikateri sladkorni bolnik.

19


20

Me d i c i n sk o z r c alo  |   H ipo glike mija – za ple t pri zdravlj enj u diabetesa

O

b današnjem razumevanju diabetesa lahko bolniki s sodobnimi pripomočki obvladujejo to bolezen in z njo živijo polno življenje.

R

azlikovati moramo med hipogli­ kemijo kot laboratorijskim pojmom in hipoglikemično reakcijo. Hipo­ glikemija v laboratorijskem smi­ slu pomeni znižano raven glukoze v krvi pod spodnjo normalno mejo, navadno je to pod 3,5 mmol/l. V praksi pa meja ni tako natančno določena. Prag zaznavanja hipoglikemije je namreč pri različnih lju­ deh zelo različen. Pri nekaterih se lahko glukoza v krvi zniža tudi na 2,5 mmol/l, pa so ob tem brez kakšnih koli težav. Po drugi strani pa nekateri bolniki lahko hi­ poglikemijo čutijo že pri minimalno zni­ žani ali celo normalni ravni sladkorja v krvi. Slednje velja zlasti za tiste s slabše urejeno sladkorno boleznijo. Če je le mo­ žno, naj bolnik hipoglikemijo vsakokrat potrdi z meritvijo glukoze.

Simptomi in znaki hipoglikemije Glukoza je najpomembnejši vir energi­ je za naše možgane. Njena raven v krvi je natančno vzdrževana v primernem obmo­ čju. Motnje v delovanju nadzornih meha­ nizmov lahko vodijo v hipoglikemijo. Sle­ dnjo največkrat zazna že posameznik sam, včasih pa šele svojec ali kdo drug opazi bolnikovo spremenje­ no vedenje. Za h

itro celjenje

ra n

Po napovedih Svetovne zdravstvene organizacije se bo smrtnost zaradi diabetesa leta 2030 v primerjavi z letom 2005 podvojila.


21

m aj 2012 | www.našalekarna.si

Hipoglikemična reakcija se lahko kaže z različnimi simptomi in znaki. Človek naj­ prej začuti nelagodje in se vznemiri. Začne se znojiti in tresti. Postane bled, utrip srca se pospeši, poviša se krvni tlak. Pojavi se lakota, ki spodbuja k vnosu ogljikovih hi­ dratov s hrano. Ti simptomi in znaki ima­ jo opozorilno in hkrati obrambno vlogo. Osnovni namen je preprečiti nadaljnje ni­ žanje ravni glukoze v krvi s pomočjo raz­ gradnje zalog sladkorjev v telesu (npr. gli­ kogena v jetrih). Če se zniževanje ravni glukoze v krvi kljub obrambnim mehanizmom še nada­ ljuje, lahko pride do motenj delovanja živ­ čevja. Možganom je na voljo vse manjša ko­ ličina glukoze. Težave se kažejo z manjšo zmožnostjo odzivanja na dražljaje iz okoli­ ce, padanjem koncentracije in osebnostno spremenjenostjo. Govor se zatika, poslab­ šata se vid in mišična moč. Pojavi se lahko občutek mravljinčenja okoli ust. Nato pride do hujših motenj zavesti in krčev, ki se lah­ ko stopnjujejo do nezavesti. Vsa ta stanja so praviloma povratna in se torej lahko popra­ vijo po ponovni normalizaciji glikemije. Le pri hudi in dolgotrajnejši hipoglikemiji lah­ ko pride do nepovratnih okvar možganov. Nezavedanje hipoglikemije Pri nekaterih bolnikih s pogostimi hi­ poglikemijami se organizem sčasoma lah­ ko »navadi« na nižjo raven glukoze v krvi in tedaj človek simptomov hipoglikemi­ je ne čuti več. Temu pojavu pravimo sin­ drom nezavedanja hipoglikemije in je lahko zelo ogrožajoč, saj se človek nevarnosti ne zave pravočasno in se huda hipoglike­ mija z motnjo zavesti lahko razvije v zelo kratkem času ter brez opozorilne faze.

Za h

itro celjenje

ra n

Diabetes je tiha epidemija. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima diabetes kar 346 milijonov ljudi. Potreben je daljši čas dobrega nadzora nad glukozo v krvi in izogibanje hipoglikemi­ jam, da se opozorilni znaki spet povrnejo. Do takrat tem bolnikom med drugim od­ svetujemo vožnjo avtomobila in upravlja­ nje z nevarnimi stroji, saj bi posledice lah­ ko bile katastrofalne. Vzroki hipoglikemije Hipoglikemija je najpogosteje posledi­ ca zdravljenja sladkorne bolezni. Takrat je učinek zdravil za zniževanje glikemije (ta­ blet, inzulina) prevelik glede na trenutne potrebe organizma. Razlogov za to je več. Bolnik na primer vzame prevelik odme­ rek zdravila, zaužije premajhen obrok hra­ ne ali pa je telesno toliko dejaven, da se ob tem raven glukoze v krvi ob nespremenje­ nem odmerku zdravila preveč zniža. V vsa­ kem primeru gre za nesorazmerje med de­ javniki, ki raven glukoze v krvi zvišujejo, in dejavniki, ki jo znižujejo – v korist slednjih. Niso pa antidiabetična zdravila edini razlog za pojav hipoglikemij. Do teh lahko pride tudi pri nekaterih boleznih, podhra­ njenosti, po operativnih posegih na preba­ vilih itd. Blaga hipoglikemija se včasih lah­ ko pojavi tudi pri zdravih ljudeh. Ukrepi pri hipoglikemiji Pri blagi hipoglikemiji si človek lahko pomaga sam, medtem ko je pri hudi hipo­ glikemiji zaradi motenj bolnikove zavesti potrebna pomoč druge osebe.


22

Me d i c i n sk o z r c alo  |   H ipo glike mija – za ple t pri zdravlj enj u diabetesa

Za h

Prva pomoč ob začetnih znakih hipo­ glikemije je zaužitje ogljikovih hidratov. Najboljši so enostavni ogljikovi hidrati, na primer glukozne tablete, kocke sladkorja, kozarec soka ali druge sladke pijače in po­ dobno. Največkrat se raven glukoze po tem hitro normalizira. Najpozneje uro po epi­ zodi hipoglikemije naj sledi obrok hrane. Če so že prisotne motnje požiranja ali motnje zavesti, naj očividci bolniku hrane ali sladke pijače ne tlačijo v usta, saj obsta­ ja nevarnost vdahnjenja (aspiracije) in za­ dušitve. V primeru hude hipoglikemije z motnjami zavesti oz. nezavestjo je potreb­ na pomoč zdravnika, ki bo glukozo nado­ mestil neposredno z infuzijo v žilo. Svojci ali drugi očividci lahko pred tem bolniku v mišico vbrizgajo injekcijo glukagona. To je hormon z inzulinu nasprotnimi učinki in zvišuje raven glukoze v krvi. Če bolnik po vbrizganju glukagona pride k zavesti in lahko normalno požira, naj zaužije dodatne ogljikove hidrate, potreben pa je tudi posvet z zdravnikom oz. sprejem v bolnišnico. Pogoste napake V praksi se pogosto dogaja, da nekateri bolniki v primeru hipoglikemije po obro­ ku zanjo krivijo premajhen obrok hrane. Ne uvidijo pa, da je bil pravzaprav odmerek inzulina prevelik za manjši obrok. Manj obilni obroki so predvsem pri prekomer­ no težkih bolnikih zelo zaželeni, če želi­ jo ti zmanjšati telesno težo – seveda pa je nujno treba hkrati zmanjšati tudi odmer­ ke inzulina, sicer hujšanje ne bo izvedljivo. Odmerek kratko delujočega inzulina torej prilagodimo količini zaužitih ogljikovih hidratov s hrano – in ne obratno. Dogaja se tudi, da se bolniki sploh ne za­ vedajo težav s hipoglikemijo. Na vprašanje o pojavu hipoglikemij odvrnejo: »Nimam jih, nižji sladkor vedno še pravi čas začutim in hitro

itro celjenje

ra n

Več kot 80 odstotkov smrti zaradi diabetesa beležijo v državah z nizkim ali srednje visokim bruto družbenim proizvodom. zaužijem dodatni obrok hrane.« Dejansko pa gre največkrat že za začetno hipoglikemi­ jo, ki ravno tako lahko zaradi posledičnega uživanja dodatnih količin ogljikovih hidra­ tov na dolgi rok pripelje do nehotenega pri­ dobivanja odvečnih kilogramov. Bolje preprečiti kot zdraviti

Vsekakor je zelo pomembno preprečeva­ ti ponovne epizode hipoglikemije. Pogosto se jim da izogniti, le vselej istih napak ne smemo ponavljati. Pri prilagajanju odmerkov inzulina je vsakič sproti treba upoštevati vse dejavni­ ke, ki vplivajo na raven glukoze v krvi. Če bolnik na primer zaužije manjši obrok hra­ ne kot sicer, bo za ta obrok verjetno potre­ boval tudi manjši odmerek inzulina. Prav tako bo odmerek inzulina lahko manjši ti­ sti dan, ko bo bolnik telesno aktiven. Na ta način, torej s predvidevanjem vnaprej, in ne le popravljanjem napak za nazaj, bo lahko preprečil marsikatero hipoglikemijo. Prilagajanje odmerkov zdravil je seveda iz­ razito individualno, zato se je o načinu naj­ prej treba natančno pogovoriti z zdravni­ kom ali edukatorjem. ¶


m aj 2012 | www.našalekarna.si

Samo

23

Twist * * zasuk

Ustvarjene za preprosto uporabo Katero bi izbrali vi? • Manj zamudne1 • Slišni in čutni klik ob pritrditvi • Celovit sistem: zdravilo, peresnik in igla NovoTwist®

običajna igla

Igle NovoTwist® zaradi skritega dela, ki drži iglo, izgledajo krajše. POMEMBNO: Igle NovoTwist® so namenjene za uporabo z napolnjenimi injekcijskimi peresniki družbe Novo Nordisk in injekcijskima peresnikoma NovoPen® 4 in NovoPen® Junior.

NovoTwist® in NovoPen® sta zaščiteni blagovni znamki v lasti družbe Novo Nordisk A/S, Danska. Proizvajalec: Novo Nordisk A/S, Novo Allé, DK‑2880 Bagsvaerd, Danska Več informacij je na voljo pri: Novo Nordisk d.o.o., Šmartinska cesta 140, 1000 Ljubljana T 01 81 08 700, E info@novonordisk.si DIA/12/26, april 2012 Viri: 1. Lytzen L, Ostfeldt L. Comparative assessment of NovoTwist™, a novel insulin pen needle system. Diabetes 2009; 58 (Suppl. 1): A509 (abstract 1985‑PO).


24

NA Š A LE K A R NA

Skriti zakladi narave

Kolagenflex Vir beljakovin za izgradnjo sklepnega hrustanca

Oglasno sporočilo

Težave s sklepi Težave s sklepi ima kar 40 % ljudi, starih med 45 in 75 let, in kar 80 % oseb, starejših od 75 let. Z njimi se srečujejo rekreativni športniki ter ljudje s povečano telesno težo, dvakrat pogosteje pa pestijo ženske kot moške. Pogosto jim ne ubežijo niti mlajši, zato je pomembno, da prepoznamo že prve opozorilne znake. Med najpogostejšimi razlogi za bolečine v sklepih je obraba in natrganost sklepnega hrustanca. Hrustanec se z leti začne obnavljati počasneje, hkrati pa je intenzivnejša njegova razgradnja. Omenjeno dogajanje se kaže kot bolečina v sklepih, ki je intenzivnejša ob gibanju in po njem. Sklepi so po mirovanju in zjutraj okoreli in slabše gibljivi. Prizadeti predel je običajno topel in pordel, pogosto se pojavi tudi oteklina. Kolagen – učinkovita pomoč Kolagen predstavlja 30 % vseh beljakovin v človekovem organizmu in je tako najbolj zastopana beljakovina v našem telesu. Nahaja se v hrustancu, kosteh, kitah in koži ter sodi v sklop nosilnih struktur in vezivnih tkiv. Že po 20. letu se količina kolagena v telesu začne zmanjševati, zato proces regeneracije ni več dovolj učinkovit, kar se kaže v oteženem gibanju. Zaradi pomanjkanja kolagena in s tem veznega tkiva je skelet oslabljen, kar velja tudi za mišice. Kolagen je glavni katalizator rasti in

regeneracije tkiv v telesu, zato igra pomembno vlogo pri tvorbi hrustanca. Hrustanec je čvrsto in prožno tkivo, ki v sklepih blaži udarce in obremenitve ter zadržuje sklepno tekočino. Kadar je hrustanec poškodovan, pride do bolečin, okorelosti, slabše gibljivosti in s tem slabše kakovosti življenja. Kolagenflex – za izgradnjo sklepnega hrustanca Kolagenflex vsebuje kolagen fortigel®, patentirano obliko kolagena (beljakovine) z majhnimi molekulami (3,3 kDA). Molekule kolagena fortigel® vsebujejo visok delež aminokislin, ki so hkrati tudi gradniki sklepnega hrustanca. To so glicin, prolin in hidroksiprolin. Z encimsko hidrolizo se molekule kolagena cepijo na manjše peptide, ki se v prebavnem traktu ne razgradijo. Te molekule imajo zaradi svoje majhnosti odlično sposobnost absorpcije v hrustančno tkivo, kjer delujejo neposredno na hrustančne celice (hondrocite) in tako prispevajo k obnovi sklepnega hrustanca. Kolagenflex – naravna rešitev Kolagenflex učinkovito pomaga pri težavah s sklepi na povsem naraven način. Je hkrati gradnik in aktivator obnove sklepnega hrustanca in sklepnega maziva ter tako pomaga odpraviti vzroke težav, saj zgolj blaženje simptomov ne prinaša dolgoročnih rezultatov. Kolagenflex


m aj 2012 | www.našalekarna.si

Sprememba sklepnega hrustanca po treh mesecih stanje sklepnega hrustanca brez jemanja kolagena Fortigel®

stanje sklepnega hrustanca po jemanju kolagena Fortigel®

Vir: Collagen Research Institute, Kiel, Nemčija

je popolnoma varen za uporabo in brez neželenih učinkov. Vsebuje beljakovine najvišje kakovosti, je brez glutena, maščob, purina in holesterola. Kolagenflex – z dokazanim delovanjem kolagena fortigel® Učinkovitost kolagena fortigel® je bila potrjena s številnimi študijami. Dokazano je, da obnavlja sklepni hrustanec in povečuje gibljivost sklepov. Kolagenflex – za vsakogar Izdelek Kolagenflex je idealen za rekreativne in vrhunske športnike, osebe s povečano telesno težo, fizično aktivne in vse, ki obremenjujejo svoje sklepe. Kolagenflex – enostavna uporaba Kolagenflex je pakiran v priročnih vrečkah za enkratno uporabo, ki jih lahko imate vedno pri sebi in jih zaužijete kadarkoli. Odmerjanje je enostavno. Priporočena dnevna količina je ena vrečka (10 g). Vsebino vrečke vmešajte v vodo, sok, jogurt ali drugo pijačo po vašem okusu. Izdelek Kolagenflex lahko uživate tudi ob terapiji z drugimi zdravili in prehranskimi dopolnili. Učinki izdelka Kolagenflex so vidni že po prvem mesecu jemanja. Za doseganje optimalnih rezultatov se priporoča najmanj trimesečno jemanje izdelka. Kolagenflex je na voljo v lekarnah in drogerijah. ¶

25


NA Š A LE K A R NA

Jasno in glasno

Foto: Simon Koležnik

26

Ali smo med bolnišničnimi zidovi resnično varni? mag. Borut Ambrožič, zastopnik pacientovih pravic, Maribor


m aj 2012 | www.našalekarna.si

V Zakonu o nalezljivih boleznih je med drugim zapisano, da ima vsak pravico do varstva pred nalezljivimi boleznimi in bolnišničnimi okužbami, hkrati pa dolžnost varovati svoje zdravje in zdravje drugih pred takimi boleznimi oz. okužbami.

27


28

J a sn o i n g l a sn o  |   A li s mo me d bo lniš ničnimi zidovi resnično varni?

T

udi v Zakonu o pacientovih pravicah (ZPacP) je zapisana pravica paci­ enta do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe, hkrati pa se 54. člen ZPacP nanaša tudi na dol­ žnosti pacienta, brez upoštevanja katerih ne more(mo) pričakovati želenih rezulta­ tov zdravljenja oz. rehabilitacije. Bolnišnične okužbe predstavljajo naj­ pogostejši zaplet zdravljenja v bolnišnici. So okužbe, ki nastanejo v zvezi z diagno­ stiko, zdravljenjem in rehabilitacijo v po­ samezni zdravstveni ustanovi. Prizadenejo lahko vsak organ in vse dele telesa, najpo­ gostejše pa so okužbe sečil in okužbe kirur­ ških ran. Zbolijo bolniki ali pa zdravstveno osebje. Okužbe povzročajo različni mikro­ organizmi, najpogosteje na antibiotike več­ kratno odporne bakterije. Izvor bolnišnič­ nih okužb so bolniki, zdravstveno osebje, obiskovalci, bolnikova okolica s kontamini­ ranimi predmeti in površinami. Ukrepi za preprečevanje bolnišničnih okužb so znani, najpomembnejši je higiena rok. Opredeljeno

je tudi število zdravnikov in medicinskih sester, ki delajo na področju preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb, glede na število bolniških postelj. Vrste bolnišničnih okužb 1. pljučnica, povzročena z respiratorjem 2. proti meticilinu odporni Staphylococcus aureus (mrsa) – bakterija, ki je razvila odpornost proti antibiotiku meticilin, ki se je pred tem uspešno uporabljal za zdravljenje okužb, ki jih povzroča Staphyloccocus aureus 3. Pseudomonas aeruginosa 4. Acinetobacter baumannii 5. Stenotrophomonas maltophilia 6. Clostridium difficile 7. tuberkuloza 8. okužbe sečil 9. bolnišnična pljučnica 10. gastroenteritis 11. proti vankomicinu odporni Enterococcus 12. legionarska bolezen


29

m aj 2012 | www.našalekarna.si

Načini prenosa bolnišničnih okužb (eksogeni/zunanji in endogeni/notranji) Zaradi interakcije ljudi, ki se gibljejo v posamezni zdravstveni ustanovi, je nači­ nov prenosa bolnišničnih okužb kar ne­ kaj. Tako poznamo v teoriji in praksi pre­ nos: s pacienta na pacienta; s pacienta na zdravstveno in drugo osebje; z osebja na pa­ ciente; iz zunanjega okolja preko predme­ tov in hrane, ki jo v notranje okolje vnašajo obiskovalci; iz bolnišničnega okolja preko vode, zraka, medicinskih pripomočkov in rok. Bolnišnične okužbe vplivajo na potek, izid in stroške zdravljenja. Protiukrepi Preprečevanje širjenja bolnišničnih okužb bi moralo biti ena izmed temeljnih skrbi zdravstvenih delavcev, ki nudijo zdra­ vstveno oskrbo, prav tako pa morajo tudi vse zdravstvene organizacije prevzemati aktivno vlogo pri organiziranju dejavnosti v smislu zmanjševanja prenosa bolnišničnih okužb.1 Bolnišnice imajo zato predpisane sanitarne protokole glede oblek, sterilizaci­ je opreme, umivanja in drugih higienskih ukrepov. Med najpomembnejše ukrepe pri preprečevanju bolnišničnih okužb šteje­ mo: higieno rok; izobraževanje in motiva­ cijo zdravstvenega osebja; izboljšavo ne­ govalnih tehnik; racionalnejšo uporabo antibiotikov; smiselno razkuževanje; izo­ lacijo inficiranih in koloniziranih pacien­ tov; ciljne mikrobiološke preiskave; reden 1

Za h

itro celjenje

ra n

Vsak deseti pacient utrpi bolnišnično okužbo, letno v Evropski uniji zabeležijo tri milijone primerov in kar 50.000 smrti, ki so posledica bolnišničnih okužb. nadzor osebja; ustrezno zasedenost delov­ nih mest; evidenco bolnišničnih okužb. Dosedanja praksa je pokazala, da je eden najbolj učinkovitih ukrepov proti širjenju bolnišničnih okužb umivanje oz. razkuže­ vanje rok pred stikom z vsakim pacientom in po njem. Pomembna je tudi zmerna in smiselna uporaba protimikrobnih sredstev, kot so antibiotiki, saj se na ta način zmanj­ ša tveganje za nastanek na zdravila odpor­ nih sevov mikroorganizmov. Kljub vsem predpisanim ukrepom pa pacientov ni mo­ goče povsem osamiti od povzročiteljev bo­ lezni. Higiena pa še naprej ostaja temeljna medicinska veda o preprečevanju bolezni in vzdrževanju zdravja ter izboljševanju sa­ nitarnih postopkov. Komisija za obvladovanje bolnišničnih okužb v bolnišnici Golnik Komisija za obvladovanje bolnišničnih okužb (kobo) pripravlja strokovna pisna navodila za epidemiološko spremljanje, preprečevanje in obvladovanje bolnišnič­ nih okužb, svetuje glede opreme in materi­ ala, ki se uporablja pri diagnostičnih, tera­ pevtskih in negovalnih postopkih, skrbi za

Zakon o nalezljivih boleznih v 44. členu določa: »Vsaka pravna ali fizična oseba, ki opravlja zdravstveno dejavnost, mora izvajati program preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb, katerega vsebina je: – epidemiološko spremljanje bolnišničnih okužb, – doktrina izvajanja vseh diagnostičnih, terapevtskih, negovalnih in ostalih postopkov, – doktrina sterilizacije, dezinfekcije, čiščenja in rokovanja z odpadki, – doktrina ravnanja z bolniki, zdravstvenimi delavci in sodelavci z okužbami, – program zaščite zdravstvenih delavcev in sodelavcev na delovnih mestih, – program usposabljanja zdravstvenih delavcev in drugih zaposlenih.«


30

J a sn o i n g l a sn o  |   A li s mo me d bo lniš ničnimi zidovi resnično varni?

I

zvor bolnišničnih okužb so bolniki, zdravstveno osebje in obiskovalci, pa tudi bolnikova okolica s kontaminiranimi predmeti in površinami

izobraževanje zdravstvenih delavcev in so­ delavcev na področju bolnišnične higiene ter spremlja izvajanje dogovorjenih zašči­ tnih ukrepov za preprečevanje in obvlado­ vanje bolnišničnih okužb. Kobo pripravlja letna poročila o izvedenih dejavnostih in na osnovi le-teh pripravlja načrte za aktiv­ nosti, ki bi vzdrževale oz. izboljšale razme­ re na področju bolnišnične higiene. Kobo združuje strokovnjake različnih specialno­ sti – zdravnika za obvladovanje bolnišnič­ nih okužb (zobo), medicinsko sestro za obvladovanje bolnišničnih okužb (Sobo), epidemiologa, kliničnega mikrobiologa, farmacevta, sanitarnega inženirja. Pomembni dokumenti in pravni okviri, povezani z bolnišničnimi okužbami Ω Luksemburška deklaracija o varnosti bolnika Ω Nacionalne usmeritve za razvoj kakovosti v zdravstvu Ω Priporočilo odbora ministrov državam člani­ cam o ravnanju z varnostjo pacientov in pre­ prečevanju neželenih dogodkov v zdravstvu Ω World alliance for patient safety project

Ω Kodeksi oblačenja Ω Strategija za izboljšanje bolnikove varnosti Ω Zakon o nalezljivih boleznih Ω Zakon o zdravstveni inšpekciji Ω Pravilniki o preprečevanju in obvladovanju bolnišničnih okužb Ω Pravilnik o strokovnem nadzoru izvajanja programa preprečevanja in obvladovanja bol­ nišničnih okužb Ω Priporočila za preprečevanje razmnoževanja legionel v internem vodovodnem omrežju itd.

Za h

itro celjenje

ra n

Med 17. in 19. stoletjem je v Evropi in Ameriki zaradi posledic okužbe zaradi slabe higiene zdravnikov in medicinskih sester med porodom umrla kar četrtina žensk.


m aj 2012 | www.našalekarna.si

31

ČISTE ROKE ZA UČINKOVIT BOJ Z VIRUSI Higiena rok je eden od pomembnih dejavnikov preprečevanja in širjenja različnih okužb. Ko ne morete do umivalnika, si pomagajte z razkužilom za roke Softa-Man® Visco Rub.

Spremljanje preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb Spremljanje izvajanja splošnih in po­ sebnih ukrepov preprečevanja in obvlado­ vanja bolnišničnih okužb opravljajo Inšti­ tut za varovanje zdravja Republike Slovenije in območni zavodi za zdravstveno varstvo, zdra­ vstveno nadzorstvo pa zdravstvena inšpekci­ ja. V vseh slovenskih bolnišnicah za aku­ tno oskrbo je od 3. do 21. oktobra 2011 potekala Slovenska nacionalna presečna razi­ skava bolnišničnih okužb (snprbo), s kate­ ro se je začel projekt vzpostavljanja slovenske nacionalne mreže za epidemiološko spremljanje bolnišničnih okužb (mesbo). Raziskava se iz­ vaja na pobudo in priporočilo Sveta eu za vzpostavitev nacionalnih sistemov epidemiolo­ škega spremljanja okužb, povezanih z zdra­ vljenjem in varnostjo pacientov. ¶

Inovativno alkoholno razkužilo za roke Softa-Man® Visco Rub v obliki gela, ki ne kaplja, je namenjeno hitremu in učinkovitemu razkuževanju rok brez uporabe vode. Negovalne učinkovine, ki jih vsebuje, kožo vlažijo in negujejo. Softa-Man® Visco Rub ne vsebuje barvil in parfuma. Pri uporabi razkužila ne varčujte – nanesite ga na celotno površino rok, kot če bi roke umivali z vodo. Razkužilo Softa-Man® Visco Rub uporabite: • na potovanjih (letalo, hotel, bazen, center dobrega počutja) • pri obisku javnih prostorov (stranišče, trgovinski centri, zdravstveni domovi) • pred stikom z bolniki in po njem Na voljo v vseh lekarnah.

OČ NO P R I R ml 0 1 0 JE R AN PAKI


32

NA Š A LE K A R NA

Preudarno za zdravje

Varujmo svojo hrbtenico mag. Jana Mrak, dr. med.

Za gibanje telesa v območju težnosti je potrebna čvrsta opora – skelet. Omogoča nam, da tkiva ohranjajo obliko in položaj kljub delovanju težnosti, ščiti organe pred poškodbami, obenem pa služi kot prijemališče mišicam, ki s svojim krčenjem omogočajo gibanje.


m aj 2012 | www.našalekarna.si

33


34

P r e u da r n o z a zdravje  |   Va ru jmo s vojo hrbt e nic o

telo vretenca

Zgradba hrbtenice O hrbtenici lahko rečemo, da je osre­ dnji steber, ki nosi telo. Ima 33 ali 34 hrbtenični vretenc (število trtičnih vretenc je raz­ kanal lično), od katerih jih je 24 med seboj po­ vezanih gibljivo. Telesa vretenc so med seboj povezana z medvretenčnimi plo­ ščicami (diski), ki so zgrajene tako, da stranski prenesejo velike obremenitve. Vretenca odrastek so povezana tudi prek sklepnih odrast­ kov, ki pa so ploski in slabo gibljivi, zara­ di majhne površine pa ne prenesejo veli­ kih obremenitev. Hrbtenico dodatno okrepijo vezi in mišice. Loki vretenc tvorijo koščen kanal, v katerem je zaščitena hrbtenjača, del osre­ dnjega živčevja. Živci, ki izhajajo iz nje, pa zapuščajo kanal skozi ovalne odprtine med vretenci. Telesa vretenc in medvretenčne ploščice predstavljajo sprednji steber in nosijo 80 % obremenitve, 20 % obremeni­ tev prevzame zadnji steber hrbtenice, ki ga sestavljajo loki vretenc s sklepnimi odrastki in sklepi.

trnasti odrastek

Vretence

Za h

itro celjenje

ra n

Zjutraj smo približno 1 cm višji kot zvečer, ker se zaradi različnih obremenitev čez dan iztisne nekaj tekočine iz medvretenčnih ploščic.

Medvretenčna ploščica Medvretenčna ploščica je sestavljena iz dveh delov: je­ dra, ki je napol tekoče, in zunanjega vezivnega obroča. Vla­ kna vezivnega obroča potekajo tako, da dobro prenašajo nateg in zasuk okrog osi. Jedro pa veže precej vode, tako da je v medvretenčni ploščici pozitiven pritisk. Oboje omogo­ ča, da medvretenčna ploščica prenaša velike obremenitve, ki jim je izpostavljena. Te dosegajo pri dvigovanju bremen in teku tudi do desetkratnik teže telesa. Le nekaj manjše so obremenitve pri sedenju brez opore za ledveno hrbtenico. Hrbtenica je manj obremenjena pri stoji, sedenju ob opori za ledveno hrbtenico in še najmanj, kadar ležimo. Značilna oblika hrbtenice Hrbtenica ima značilno obliko dvojnega S, ki se razvije s pokončno držo in hojo in ni prisotna pri novorojenčku. Vratni in ledveni del hrbtenice sta ukrivljena z izbočeno


m aj 2012 | www.našalekarna.si

stranjo naprej, temu položaju pravimo lordoza. Ledveni in vratni del hrbtenice sta tudi najbolj gibljiva. Hrbtni in kri­ žni del hrbtenice sta ukrivljena z izbo­ čeno stranjo nazaj, temu položaju pravi­ mo kifoza. Prav ledveni del hrbtenice je najbolj obremenjen zaradi pokončne drže. Da lahko hodimo pokončno, se mora v ra­ zvoju upogniti naprej, zaradi česar so vretenca v neugodnem položaju. Naj­ pogosteje sta prizadeta 4. in 5. ledveno vretence in 1. križno. Pri vratnem delu hrbtenice je to 5., 6. in 7. vratno vreten­ ce. Spremembe na hrbtenici so zelo po­ goste in se pojavijo po 20. letu starosti.

vratna vretenca

prsna vretenca

ledvena vretenca

Razvoj degenerativnih sprememb hrbtenice križnica Zaradi načina prehrane je medvre­ tenčna ploščica precej ranljiva. Pri od­ raslem človeku nima svojih žil in njena trtica prehrana je odvisna od potovanja mo­ lekul (difuzije). Kadar je medvretenčna ploščica dolgo enako obremenjena, je Hrbtenica (označene medvretenčne ploščice) njena prehrana slaba, zaradi česar na­ stopijo spremembe v njeni zgradbi. Predvsem se zmanjša njena sposobnost vezave vode (nabrekanja), zaradi česar se zmanjša njena višina. Ker se medvretenčna ploščica stanjša, se zoži prostor med vretencema in vezi postanejo ohlapnejše, s tem pa po­ stane hrbtenica v tem delu bolj nestabilna. Težišče obra­ čanja hrbtenice se pomakne nekoliko nazaj in mali skle­ pi postanejo bolj obremenjeni, zato se obrabijo. Razvijejo se kostni izrastki, najprej na sprednjem delu telesa vretenc, nato na zadnjem delu in na malih sklepih, kjer lahko pri­ tiskajo na živce, ki izhajajo iz hrbtenjače skozi odprtine med vretenci. Tem spremembam pravimo tudi degenerativ­ ne spremembe hrbtenice.

35


36

P r e u da r n o z a zdravje  |   Va ru jmo s vojo hrbt e nic o

P

osledice degenerativnih sprememb vratne hrbtenice so bolečine v zadnjem delu vratu z občutkom otrdelosti in škripanjem ob gibanju. Bolečina lahko izžareva navzdol v trapezasto mišico hrbta, navzgor v zatilje ali v roko.

Za h

itro celjenje

ra n

Bolečine v hrbtu so za glavobolom druga najpogostejša bolečina.

Posledice degenerativnih sprememb hrbtenice Posledice degenerativnih sprememb vratne hrbtenice so bolečine v zadnjem delu vratu z občutkom otrdelosti in škripanjem ob gibanju. Bolečina lahko izžareva navzdol v trapezasto mišico hrbta, navzgor v zatilje ali v roko. Kadar je bolečina pretežno v ledvenem delu, govorimo o lumbalgiji ali lumbagu. Če pa bolečina seva vzdolž noge, go­ vorimo o lumboishialgiji ali išiasu. Poleg bolečine se lahko po­ javijo tudi mravljinci, zmanjšanje občutka za dotik, oslabe­ lost nekaterih mišic. Letna pogostost bolečin v hrbtu pri odraslih je okoli 30 %, od 70 do 80 % pa jih je imelo takšno bolečino vsaj en­ krat v življenju. Bolečina ledvenega dela hrbtenice je sploh najpogostejša bolečina gibalnega sistema. V 9 primerih od 10 je takšna bolečina posledica degenerativnih sprememb.


m aj 2012 | www.našalekarna.si

37

Čakam, da neha boleti Ali vas današnji način življenja sili sedeti številne ure za mizo, večinoma v sključeni drži, z redkimi odmori za preteg mišic? Ali imate zaradi tovrstnega načina življenja že zdravstvene težave? Vas pogosto boli v križu? Ali se bolečina pogosto pojavlja neodvisno od dnevnega napora? Morda traja neprestano ali v nekih premorih? Ali ste že poskusili izvajati razne vaje, vendar ni bilo večjega in dolgotrajnejšega učinka? Premišljujete, da bi obiskali zdravnika, vendar vas je strah, kakšna bi lahko bila diagnoza? Zaupajte težave na forumu Bolečine v križu in povprašajte za nasvet ali mnenje.

Kaj povzroča spremembe Najpogostejši vzroki za spremembe na hrbtenici so nepravilno dvigovanje in spu­ ščanje bremen, nepravilne delovne navade in slaba drža. Fizično delo lahko pomeni tveganje za okvaro hrbtenice, zlasti če je stalno, če zah­ teva nestabilen položaj telesa (kot je stego­ vanje) ali če se izvaja tako, da trup zavrtimo. Vendar pa se hrbtenica okvari tudi takrat, kadar dan za dnem sedimo v istem položa­ ju za računalnikom. Skoraj vse vrste dela pa vključujejo določeno obliko ročnega premeščanja bremen, kot so njihovo dvigovanje, drža, prenašanje in odlaganje. Za fizične delavce je na primer značilna okvara ledve­ nega dela hrbtenice. Vratna hrbtenica pa je pogosto okvar­ jena pri delavcih, ki držijo glavo sklonjeno naprej ali nazaj (npr. intelektualni poklici, delo z računalnikom, vozniki). Kako ohranjamo in krepimo zdravje Današnji način življenja je precej manj aktiven, kot je bil včasih, in pri ljudeh, ki veliko sedijo, je zdravje gibal do­ kazano slabše. Povedano drugače: ljudje z boljšo fizično kondicijo imajo manj težav s hrbtenico. Prav zaradi tega je redna telesna aktivnost tako pomembna. Na primer hoja oziroma nordijska hoja je v ta namen odlična.

Za svoje zdravje lahko storite največ sami in pri tem vam pomagam s svojim strokovnim znanjem. Cilj zdravstvenega svetovanja je ohranjanje in izboljšanje telesnega zdravja ter splošnega dobrega počutja in je vedno usmerjeno glede na vaše želje.

Zdravstveno svetovanje

Osebno svetovanje je namenjeno ženskam v zrelih letih. Skupinske delavnice so pripravljene za delovne organizacije, ki aktivno skrbijo za zdravje zaposlenih. Več na www.zdravstvenosvetovanje.si


38

P r e u da r n o z a zdravje  |   Va ru jmo s vojo hrbt e nic o

P

ri dolgotrajnem sedenju poskrbimo za odmore. Večkrat vstanemo in se sprehodimo, še bolje pa je, če naredimo nekaj vaj za hrbtenico in ramena, pa tudi za roke in oči. Pisarniški stol naj daje primerno oporo zlasti ledvenemu delu hrbtenice. Zato na stolu sedimo čim bolj nazaj, stol pa naj ima čvrsto blazino naslonjala in nastavljivo višino.

Kadar moramo ročno premeščati bremena, pazimo, da jih, če se da, prilagodimo tako, da bodo lažja ali manjša in enostavna za prijetje, da jih porivamo namesto vlečemo, da, predvsem težkih bremen, ne dvigujemo s tal ali nad viši­ no ramen. Pazimo tudi, kako dvigujemo bremena. Pogosto to sto­ rimo sključeni in zato predvsem na račun obremenitve hrb­ tenice. Pravilno pa je, da smo v hrbtenici čim bolj vzrav­ nani in si pri dviganju pomagamo z mišicami nog, ki so najmočnejše v telesu. Dvigujemo enakomerno, brez sunko­ vitih gibov. Ne stegujemo se predaleč in ne sučemo telesa. Kolikor se da, si delo organiziramo tako, da se delovne naloge med dnevom spreminjajo in da zmanjšamo potreb­ no pripogibanje ali sključeno držo.


m aj 2012 | www.našalekarna.si

Pisarniški stol naj daje primerno oporo zlasti ledvenemu delu hrbtenice. Zato na stolu sedimo čim bolj nazaj, stol pa naj ima čvrsto blazino naslonjala in nastavljivo višino. Pri dolgotrajnem sedenju poskrbimo za odmore. Večkrat vsta­ nemo in se sprehodimo, še bolje pa je, če naredimo nekaj vaj za hrbtenico in ramena, pa tudi za roke in oči. Na trgu je mogoče dobiti tudi stole z gibljivim sedežem, ki omogoča­ jo sedenje, s katerim krepimo mišice hrbtenice in trebuha. Ker hrbtenica nosi težo telesa, je pomembno, da je naša telesna teža primerna. Pri prehrani smo pozorni, da so vključena živila, ki vsebujejo veliko kalcija. Ne pozabimo tudi na vitamin d, ki je nujen za zdrave kosti – zanj potre­ bujemo sončne žarke. Saj veste – lep dan kliče! ¶

Za h

itro celjenje

ra n

Povprečen prebivalec razvitega sveta vsak dan preživi pred zasloni računalnika, televizije ali telefona 8,5 ur.

ASPIRIN

– Vsestransko učinkovit v boju z bolečino –

Glavobol, migrena, bolečine v vratu, hrbtu in mišicah postajajo zaradi sodobnega načina življenja (veliko sedenja, neustrezna prehrana, stres ...) vedno pogostejša težava in del našega vsakdana. Z Aspirinom lahko hitro in učinkovito odpravimo različne bolečine. Aspirin s svojim protivnetnim in protibolečinskim delovanjem ustavi bolečino neposredno na mestu nastanka. Učinkovitost zdravljenja je klinično dokazana tako pri različnih vrstah glavobola kot tudi akutnih bolečinah spodnjega dela hrbta. Za lajšanje bolečin popijemo 1–2 tableti Aspirina 500, ki prične delovati v 15–25 minutah.

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom. Oglasno sporočilo

39


40

NA Š A LE K A R NA

Zdravje je v vaših rokah

Ponosna na svojo vitko postavo Letos komaj čakam, da se pokažem v kopalkah. Po dolgih desetih poletjih je končno prišlo samozavestno poletje, ko sem ponosna nase in na svoje telo. Preberi, kako mi je uspelo oblikovati svojo postavo pred poletjem.

Hitre diete niso bile zame Morda se sliši čudno, a ponavadi je »uradna« dieta izničila moje cilje o izgubi telesne teže. Občutek, da sem prikrajšana za svojo najljubšo hrano, mi je povzročil dejansko povečanje telesne mase. Tokrat sem omejitve hitre diete zamenjala z dobro uravnoteženo in raznoliko hrano. Nisem stradala Ne glede na to, koliko sem želela shujšati, vnosa hrane nisem spustila pod 1200 kalorij na dan. Ogromno vode Pila sem veliko vode in s tem preprečila dehidracijo. Prav tako me je voda napolnila in nisem mogla preveč jesti. Nekatere raziskave so pokazale, da voda lahko celo pospeši metabolizem.

Oglasno sporočilo

Gibanje Prehrana je pomembna, vendar je samo del načrta za izgubo teže. Vključila sem aerobne vaje in moč usposabljanja, da so kalorije gorele, mišice pa se učvrstile. Uživala sem »superhrano« S superhrano je uspelo shujšati marsikateri zvezdnici in prav tako tudi meni. Superhrana so jagode acai, ki so v zadnjem času zelo pozitivno opevane.


Z Acai jagodami Z Acai do popolne jagodami do postave m aj 2012 | www.našalekarna.si

41

popolne postave

Ne boste verjeli, a raziskave so pokazale, da je to malo jagodičje eno izmed najbolj hranljivih živil na svetu! Jagode acai so pridelane v deževnih gozdovih Brazilije. Njihov okus je živahna mešanica okusa jagod in čokolade. Skrit je v kraljevsko vijolični pigment, ki omogoča popolno energetsko doživetje. Jagode acai so polne antioksidantov, aminokislin in esencialnih maščobnih kislin. Vsebujejo izjemno koncentracijo antioksidantov, ki pomagajo v boju proti prezgodnjemu staranju, saj imajo 10-krat več antioksidantov kot rdeče grozdje in 10 do 30-krat več antocianov kot rdeče vino. Sinergija zdravih maščob, prehranskih vlaknin in fitosterolov ima izjemen učinek. Z jagodami acai sem dosegla svoj cilj! Moj cilj je: veseliti se nošenja kopalk! Jagode acai vsebujejo sestavine, ki pomagajo pri uravnavanju telesne teže. Ne samo, da pospešujejo metabolizem, temveč tudi učinkovito zmanjšujejo občutek lakote ter dajejo dodatno energijo in vitalnost. Taja, 30, Ljubljana Sveže jagode acai žal rastejo le v Braziliji, pri nas pa jih najdemo v obliki prehranskega dopolnila Sensilab Acai Detoxan. ¶ Jamčimo za resničnost izjave. Slika je simbolična.

o l e p s U i je! m

Čudežne Acai jagode: • Pospešujejo metabolizem • Premagujejo občutek lakote • Očistijo telo • Urejajo prebavo Acai Detoxan vsebuje 100 % naravne Acai jagode, ki zagotavljajo pospešitev prebave. Acai Detoxan na voljo v lekarnah, specializiranih prodajalnah, prodajalnah dm in drogerijah Tuš.


42

NA Š A LE K A R NA

Kako deluje

Sem ali nisem zanosila? Branko Čeh, absolvent Zdravstvene fakultete Ljubljana

Zaradi preprostega vprašanja ženske so strokovnjaki raziskovali, katere so tiste molekule, ki se ob spočetju sprostijo v ženskem telesu in se jih z enostavno barvno reakcijo indikatorja tudi dokaže ter s tem odgovori na njeno vprašanje.


m aj 2012 | www.našalekarna.si

43


44

K a k o d e l u j e   |   Se m a li nis e m za no s ila ?

Ali nama je tokrat uspelo? Nosečniški test je pripomoček, s katerim ženska ugotovi, ali njen trebušček že postaja nosečniški trebušček ali pa bo treba še poskusiti. Je majhna tehnična naprava, ki ima zmožnost pokloniti veselje ali odvzeti upanje. Kakšni so občutki, ki preplavljajo ženske v trenutku, ko usmerijo pogled v nosečniški test? Ali je test nosečnosti resnično eden in edini pripomoček za ugotavljanje nosečnosti? Kako se lahko spremeni življenje, ko test potrdi tako želeno nosečnost in kako skušajo ženske premagovati vnovična razočaranja, ko se želja izmika? Katere so preizkušnje, ki so jim izpostavljeni pari, ki si dlje časa želijo po naravni poti dobiti naraščaj, vendar se poskusi vedno znova izjalovijo? Vprašanja, dileme, misli, preizkušnje in upi parov, ki si dlje časa prizadevajo zanositi po naravni poti, so objavljene na forumu Neplodnost.

Za h

ra itro celjenje

n

V prvih treh mesecih nosečnosti ženske najpogosteje sanjajo o žabah, črvih, lončnicah in vodi.

V

si se še dobro spominjamo srednješolskih ur ke­ mije, ko smo spoznavali indikatorje. To so snovi, ki ob prisotnosti kisline ali baze spremenijo bar­ vo. Najbolj znan je lakmusov papir, ki v trenutku pomodri, če ga potopimo v bazo, ali pordeči v kislini. Na podoben način deluje test za ugotavljanje nosečnosti, ki ga potopimo v urin ženske. Po ovulaciji čaka jajčece v začetnem delu jajcevoda na oploditev. Na tem delu je sluznica močno nagubana, po­ dobna labirintu. V primeru oploditve potuje oplojeno jaj­ čece skozi jajcevod do maternice okoli sedem dni. Ko se tako jajčece ugnezdi v sluznico (endometrium) posteljice ali placente, se začne tvoriti nosečnostni hormon hcg (hu­ mani horionski gonadotropin), ki vstopa v krvni obtok. Tako imenujemo več hormonov skupaj, ki učinkujejo na spolne

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K


m aj 2012 | www.našalekarna.si

Telekom Slovenije, d. d., 1546 Ljubljana

žleze in se izločajo iz hipofize in posteljice v kri. Njihova količina se podvoji na dva do tri dni. Hormon hcg se iz krvi prefiltrira skozi ledvice in prehaja tudi v urin. V urinu noseče ženske je to snov, ki jo dokazujemo z barvno reakcijo indikatorja. Na ustreznem nosilcu je ab­ sorbent, ki vsrka urin (porozen papir, tanka plast škroba ipd.). Na njem so nanesena protitelesa α- in β-hcg. Le-ta ob zadostni koncentraciji hcg v urinu postanejo modre barve in s tem potrjujejo oploditev ter nosečnost. Reakci­ ja poteče samo s hormonom hcg in nobenim drugim. Po­ trebna je dovolj velika koncentracija za njegovo določitev. Urinski test za ugotavljanje nosečnosti se uporablja prvi dan po izostali menstruaciji. Test se izvede zjutraj, ko je urin najbolj koncentriran. Krvne teste pa se opravlja samo v primeru bolj zgodnje postavitve diagnoze nosečnosti. ¶

Za h

itro celjenje

45

ra n

Največ nosečniških testov prodajo v marcu, torej mesecu, ki sledi Valentinovemu.

Internet vedno in povsod

2000 razlogov za … Izbrala sem paket Povezani 2000, ki vključuje 500 minut pogovorov v omrežju Mobitel in 500 minut v ostala slovenska omrežja, kar mi omogoča dovolj pogovorov, da uskladim vse obveznosti. Poleg tega vključuje kar 500 SMS-/MMS-ov in 500 MB prenosa podatkov, tako da lahko vsak mesec sproščeno esemesam in brskam po internetu.

SMS Racun

Ko želim preveriti, ali imam poravnane vse obveznosti za mobilne storitve, pošljem le RAČUN in svojo davčno številko na 1919, npr.: RACUN 12345678 na 1919. Povsem enostavno in zanesljivo.

Placujem z Moneto

S svojim mobilnikom plačujem taksi, živila in oblačila, avtobus, gorivo ali kupim kaj prek spleta. Ker imamo storitev Ločeni račun, lahko s službenim mobilnikom plačujem tudi zasebne nakupe. Znesek vseh nakupov poravnam naslednji mesec z računom za storitve Mobitel. www.moneta.si

Izbrala sem nov paket Instant Internet mini za le 5,5 EUR, saj je do 31. 5. 2012 naročnina za cele tri mesece kar 50 % ceneje. 1 GB prenosa podatkov je ravno prav, da lahko s svojim tabličnim računalnikom, tudi ko nisem doma, preverim aktualne novice, vremensko napoved in kaj so na FB-ju objavile moje prijateljice.

Vozim varno

Pridružila sem se preventivni akciji za varnost v prometu, zato med vožnjo ne uporabljam mobilnega telefona. Vključeno imam storitev Telefonski predal, da mi kličoči lahko sporočilo pusti v predalu. Kadar pričakujem nujen klic, pa avto varno ustavim in opravim pogovor. Ker je mož vsak dan veliko v avtu, ima napravo za prostoročno telefoniranje.

Za več informacij o storitvah Mobitel obiščite Telekomov center, www.mobitel.si ali pokličite brezplačno številko 041 700 700 ali 080 8000.


46

NA Š A LE K A R NA

Venerin kotiček


m aj 2012 | www.našalekarna.si

Težava, s katero se je že srečala skoraj vsaka ženska Katarina Galič Jerman, dr. med., specializantka ginekologije in porodništva

Vaginalno vnetje je težava, s katero se je vsaj enkrat v življenju srečalo kar 75 odstotkov žensk. Zato smo o tej temi na spletni strani revije Naša lekarna opravili anketo, ki je potrdila nekatera znana dejstva o vaginalnih vnetjih, prinesla pa je tudi nekaj zanimivih ugotovitev. Rezultate je komentirala specializantka ginekologije in porodništva Katarina Galič Jerman, dr. med.

47


48

V e n e r i n k o t i č e k   |   Te ža va , s ka t e ro s e je že s re čala skoraj vsaka ženska

K

ot je razvidno iz rezultatov, ima kar 13 odstotkov anketirank va­ ginalna vnetja skoraj vsak mesec. Na podlagi izkušenj iz svoje pra­ kse bi rekla, da so v rodnem obdobju vagi­ nalna vnetja lahko tako pogosta, zato je treba ukrepati preventivno. Ugotavljam, da je splošna razgledanost žensk dandanes na visoki ravni, saj jih večina pozna znake in vzroke za vaginalna vnetja. Vaginalno vnetje je lahko kandidiaza (»vaginalne glivice«) ali pa bakterijska vagi­ noza. Dejavniki tveganja za vaginalno vne­ tje so povezani z današnjim načinom življe­ nja. Stres, neuravnotežena prehrana, kofein, kajenje, alkohol in neprespanost oslabijo imunski sistem, kar poveča tveganje za va­ ginalno vnetje. Drugi dejavniki so še je­ manje antibiotikov, nosečnost, sintetično spodnje perilo, slaba osebna higiena, preko­ merno umivanje intimnih predelov (pred­ vsem z mili z neprimernim pH in odišavlje­ nimi mili).

Najprej srbi in peče Prvi znaki vaginalnega vnetja so srbe­ čica in skelenje spolovila ter povečan izce­ dek iz nožnice (pri kandidiazi je prisoten bel sirast izcedek, pri bakterijski vaginozi pa rumenozelen smrdeč izcedek). Kot zago­ tavlja 40 odstotkov anketirank, se v prime­ rih vnetja najpogosteje posvetujejo z zdrav­ nikom, kar je tudi najboljše. Ginekolog

Kako pogosto imate vaginalna vnetja? ■ Nekajkrat letno ■ 1x letno ■ Skoraj nikoli ■ Nimam vaginalnih vnetij ■ Skoraj vsak mesec

Za h

itro celjenje

ra n

Povprečna ženska ima v nožnici 15 različnih oblik bakterij, ki ubranijo nožnico pred napadom »slabih bakterij«. opravi pregled in preiskave (bris nožnice) ter predpiše ustrezno terapijo. Seveda tera­ pija ni učinkovita pri vseh pacientkah, zato moramo najti ustrezne preparate za vsako žensko posebej. Ustrezne pomeni, da bodo delovali hitro, učinkovito in dolgotrajno (kar je predvsem pomembno pri kandidia­ zi, ki se rada ponavlja). Ob trdovratnem vnetju vsekakor h ginekologu Danes so informacije večini prebivalcev dostopne preko medijev (televizijski ogla­ si, revije, splet ...), zato se nekateri znajde­ jo kar sami, saj so določena zdravila (pre­ parati z mlečnokislinskimi bakterijami in preparati, ki uravnotežijo pH v nožnici) v lekarnah v prosti prodaji. Kot je razvidno iz ankete, 29 odstotkov (po mojem mnenju presenetljivo visok odstotek) žensk v lekar­ ni kupuje protiglivične vaginalete oz. ma­ zilo. Vendar velja poudariti, da naj bi bili ti namenjeni predvsem uporabi ob začetnem vnetju ali kot preventiva pred vnetji, ob tr­ dovratnem vnetju pa se je le treba posveto­ vati z ginekologom.

30 % ■ 16 % ■ 26 % ■ 15 % ■ 13 % ■


49

Pomladna akcija v lekarnah in specializiranih prodajalnah! m aj 2012 | www.našalekarna.si

VAGILACTNTC Prva pomoč pri vaginalnih vnetjih Lactobacillus acidophilus + mlečna kislina + sojini izoflavoni Vaginalne tablete VAGILACT NTC vzpostavijo kisel pH, zaustavijo napad in razrast škodljivih bakterij, obnovijo vaginalno mikrofloro ter povrnejo elastičnost stene nožnice.

+

+ BREZPLAČNO 100% bombažni hipoalergeni dnevni vložki Natura Femina! Akcija velja do odprodaje zalog.

Samo s 100-odstotno bombažnimi vložki koža vaših intimnih predelov telesa diha in ne izgublja vlage, vaginalna sluznica pa ostaja naravno kisla. ®

relaxed by nature

NTC s.r.l.

Via Luigi Razza, 3, Milano, Italija Pred uporabo preberite priloženo navodilo. Če imate dodatna vprašanja, se posvetujte s svojim zdravnikom ali farmacevtom.

w w w.v a g i l a c t . s i


50

V e n e r i n k o t i č e k   |   Te ža va , s ka t e ro s e je že s re čala skoraj vsaka ženska

Kako odpravljate vaginalna vnetja? (Možnih je več odgovorov) ■ K zdravniku grem na pregled in po recept za zdravilo. ■ V lekarni kupim protiglivične vaginalete oz. mazilo. ■ V lekarni kupim preparat za zakisljevanje nožnice. ■ Okrepim zaščito nožnice s preparati, ki vsebujejo mlečnokislinske bakterije. ■ Pomagam si z domačimi pripravki (tampon pomočen v jogurt, kis ipd.) ■S pogostejšim umivanjem. ■ Zamenjam vložke in/ali tampone. ■ Ne ukrepam. Ukrep št. 1: uporabljajte bombaž! Da bi preprečili vaginalna vnetja, mo­ ramo torej obvladovati vsakodnevni stres, okrepiti imunski sistem, ob terapiji z an­ tibiotikom jemati probiotične preparate, uporabljati spodnje perilo, vložke in tam­ pone iz naravnih materialov, uporabljati intimna mila z nizkim pH. Veseli me, da kar 51 odstotkov anketirank nosi bomba­ žno perilo ali uporablja bombažne higien­ ske vložke in tampone, da bi preprečile po­ novitev vnetja, kar je seveda najosnovnejši preventivni ukrep. Razvoj vnetja lahko preprečimo Predvsem pa je pomembno, da smo po­ zorni že na prve opozorilne znake, ker ra­ zvoj trdovratnega vnetja lahko preprečimo

22 % ■ 29 % ■ 5%■ 11 % ■ 13 % ■ 12 % ■ 6%■ 3%■ že z uporabo milejših preparatov, ki so v prosti prodaji. Le 27 odstotkov anketirank uporablja intimna mila s pravim pH, 34 od­ stotkov pa jih je že preizkusilo preparate z mlečnokislinskimi bakterijami za vaginal­ no uporabo. ¶ Anonimno anketo o vaginalnih vnetjih, ki so najpogostejša ravno v pomladanskem času, smo izvajali prek spletne strani revije Naša lekarna marca in aprila. Anketo, ki je zajemala 15 vprašanj o vzrokih in zdravljenju vaginalnih vnetij, je v celoti izpolnilo 259 žensk vseh starosti, največ anketirank je starih med 31 in 40 let. Med njimi smo izžrebali tri, ki bodo prejele nagrade pokroviteljev ankete, podjetij Carso in Tosama. Imena nagrajenk bodo objavljena na spletni strani www.našalekarna.si.

Kateri izdelek ob zdravljenju vaginalnega vnetja običajno uporabljate? ■ Bombažni tampon (izdelan iz 100 % bombaža) ■ Viskozni tampon ("običajni" tampon, izdelan iz celuloznih vlaken; celuloza je nadomestek bombaža) ■ Bombažni vložek (izdelan iz 100 % bombaža) ■ Vložek, ki ni bombažen ■ Nič

9%■ 7%■ 52 % ■ 11 % ■ 21 % ■


m aj 2012 | www.našalekarna.si

O V O N

51

Po zdravje za nas sedaj tudi v lekarno! Predstavljamo PHA. Prvo celovito paleto proizvodov, namenjenih zdravju psov in mačk, ki jo je razvila švicarska skupina veterinarjev, farmacevtov in biologov.

IN DLA K ŽA O

ZOBJE

IBOLJŠK I PR

DVICE LE

Z

RBA RA N SK K

O

O

ŽELODEC

UŠE S

A

POMIRITE

V

IN ČI

A

GIBLJ IV

PREBAVN

AV TEŽ E

OST LN

IN

A

T IN VIT A OS

E

E IN KL O LH PI

BO

PHA proizvodi so namenjeni lajšanju najpogostejših težav malih živali:

Na voljo v vaši izbrani lekarni ali veterinarski ambulanti!

www.p-h-a.si

SI.29.C.C.V1.12.04

PHA. Zdravje vaših malih živali


52

NA Š A LE K A R NA

Zdrava jesen


m aj 2012 | www.našalekarna.si

53

Na inkontinenco lahko vplivamo tudi s prehrano Lorena Meglič, predsednica Društva Mena

Urgentna urinska inkontinenca je po mojem mnenju najhujša oblika inkontinence, saj nam lahko voda nenadzorovano uide kjer koli in kadar koli, tudi na poti do stranišča, poleg tega pa nas pogosto sili na vodo. Z urgentno urinsko inkontinenco se sooča 35 odstotkov žensk. Te bolnice imajo tudi sindrom kljuke, kar pomeni, da gredo pred odhodom od doma za vsak slučaj še enkrat na stranišče, čeprav so pred tem že izpraznile mehur. V mestu ali kraju, kamor gredo, imajo nagledana vsa stranišča in njihova prva pot na novi lokaciji vodi na stranišče, pa če ga potrebujejo ali ne. Praviloma se gibljejo samo tam, kjer je stranišče pri roki.


54

Z d r ava j e se n   |   Na inko nt ine nco la hko vpliva mo tudi s prehrano

U

rgentna urinska inkontinenca se zdravi na konservativen način s Keglovimi vajami, stimulacijami, z zdravili, ki jih vedno predpiše zdravnik, in s treningom mehurja, da ob pr­ vem alarmu preprosto začnemo normalno urinirati na 3 do 4 ure. Bolnicam svetujem, naj ob prvem alar­ mu prekrižajo noge sede ali stoje, nato naj močno stisnejo mišice medeničnega dna in tako ostanejo nekje 1 minuto, kajti to je čas, ko naj bi siljenje na vodo tudi ponehalo.Sve­ tujem, naj ne gredo na stranišče tudi za ceno tega, da jim voda uide, kajti običajno uide majhna količina urina. Po mojih izkušnjah se da mehur ob pomoči zdravil zelo uspešno strenirati tako, da uboga nas, in ne me njega, v dveh do treh tednih, če smo pridne. Priporoča se tudi, da večji del tekočine popijemo v dopoldanskem času, popoldan manj, po 20. uri pa naj ne bi pile, tako da ponoči ni treba vstajati in hoditi na stra­ nišče. Priporoča se, da vsak dan zaužijemo od 1,5 do 2 litra tekočine, vendar se v to količino všteva tudi tekoča hrana. Pred spanjem vedno izpraznimo mehur in če gremo spat okoli 23. ure, naj bi z me­ hurjem imele mir vsaj do 5. ali 6. ure zjutraj. Priporočam tudi, da tekočino pijemo po po­ žirkih in ne pol litra naenkrat, kajti potem bomo v kratkem času morale na stranišče. Pri zdravljenju urgentne urinske inkon­ tinence je zelo pomembna prehrana. Izogi­ bati se je treba vsaki hrani, ki dražeče vpliva na mehur, močnim začimbam, čebuli, če­ snu, kavi, kakavu, čokoladi, pravemu in ze­ lenemu čaju ter diuretičnim pijačam in al­ koholu, še posebej pivu. Glede na to, da so

Za h

itro celjenje

ra n

V javnem stranišču je najmanjkrat uporabljena prva straniščna školjka v vrsti. naši organizmi različni, pa je treba biti po­ zoren, katera hrana in pijača nam draži me­ hur, in se je nato maksimalno izogibati ali jo izločiti z jedilnika. Pomembno je tudi, da pazimo na re­ dno odvajanje blata. Še zlasti pri urgentni urinski inkontinenci je pomembna tudi te­ lesna teža. Če nam uspe izgubiti vsaj 5 od­ stotkov odvečne telesne teže, se lahko ur­ gentna urinska inkontinenca izboljša tudi do 50 odstotkov. Stresna urinska inkontinenca Pri stresni urinski inkontinenci nam voda uide ob kašljanju, kihanju, smehu, dvi­ govanju bremen ali pri hoji po stopnicah ali hribu navzdol. Zato se imenuje tudi obre­ menilna inkontinenca in nima nobene zve­ ze s psihičnim stresom. Prizadene kar polo­ vico, in je najlažje ozdravljiva. Sprememba življenjskih navad Tudi na stresno urinsko inkontinenco lahko vplivamo z nadzorom svoje prehra­ ne. Bolnik mora uravnavati pitje tekoči­ ne. Omejiti je treba uživanje živil, ki draži­ jo mehur ali povečajo izločanje seča in tako poslabšajo stanje bolezni. To so predvsem pijače, ki vsebujejo kofein (kava, čaj), alko­ holne in gazirane pijače, sladkor, začimbe, kislo sadje in čokolada. Priporočljivo je tudi zmanjšanje prevelike telesne teže, ker masa trebuha pritiska na sečni mehur. ¶

V Društvu Mena nudimo brezplačna zdravniška svetovanja asist. Dejana Ognjenovika, dr. med., specialista ginekologije in porodništva, v zvezi z zdravljenjem urinske inkontinence ter drugimi ginekološkimi in menopavzalnimi težavami. Naročite se lahko v torek, sredo in četrtek med 10. in 12. uro, na telefonskih številkah 02 320 20 75 ali 040 462 029.


m aj 2012 | www.našalekarna.si

HARTMANN MoliMed® Comfort Diskretno. Zanesljivo. Udobno. MoliMed® Comfort za lahko in srednjo stopnjo inkontinence nudi zanesljivo zaščito in diskretnost.

• Mehka elastika v predelu mednožja zagotavlja

popolno prilagajanje in visoko stopnjo udobja.

• Inovativno troslojno vpojno jedro zagotavlja močno zaščito pri uhajanju urina in na koži omogoča edinstven občutek suhosti.

• Dermatološko testirano. MoliMed® Comfort lahko dobite brez doplačila na naročilnico v vseh lekarnah.

Dodatne informacije o HARTMANN proizvodih za inkontinenco dobite pri vašem farmacevtu ali na spletni strani: si.hartmann.info.

55


56

NA Š A LE K A R NA

Znanje za zdravje

»Ni grdih žensk, so samo lene.« (Helena Rubinstein)

Urejenost in brezhiben videz zahtevata čas. In ker ga mnogim ženskam dandanes kronično primanjkuje, imamo vsaj to srečo, da ima tudi pot do lepote bližnjice. Ena takih bližnjic je uporaba nutrikozmetike! Kaj je nutrikozmetika? Pojem nutrikozmetika se nanaša na prehranska dopolnila, ki podpirajo funkcijo in strukturo kože, las in nohtov. Vsebujejo sestavine, ki delujejo od znotraj z dolgotrajnim učinkom. Prvi nutrikozmetični izdelek je v poznih osemdesetih izumil švedski biokemik in znanstvenik Åke Dahlgren, eden od pionirjev na tem področju. Katero nutrikozmetiko priporočate? Novost na tržišču je nutrikozmetika Viaderm. Na voljo sta dva izdelka, in sicer Viaderm Complete in Viaderm Skin Beauty.

Oglasno sporočilo

V čem se izdelka razlikujeta? Viaderm Complete – za zdrave lase, lepo kožo in trdne nohte Viaderm Skin Beauty – za čvrsto, navlaženo polt brez gubic Prednosti izdelka Viaderm Complete? Skrbi za tri pomembne lastnosti ženske lepote: Ω kakovost las Ω izgled kože Ω trdnost nohtov

Dobri učinki so maksimalno doseženi z novo visoko učinkovito formulo izdelka Viaderm Complete. Vsebuje aktivne substance, ki za razliko od kozmetike delujejo od znotraj z dolgotrajnim učinkom. Redno uživanje teh substanc lahko pomaga obdržati vaše lase, kožo in nohte zdrave in lepe. Učinkovitost izdelka Viaderm Complete? • L-metionin, biotin in silicij pomagajo izboljšati volumen, debelino ter elastičnost las. Skupaj prispevajo k zmanjšanju izpadanja las in spodbujajo njihovo ponovno rast. • Izvleček olja dvoletnega svetlina, silicij, niacin in cink varujejo celice pred staranjem, pospešujejo elastičnost kože, jo vlažijo in pomagajo zmanjšati gube. • Baker in l-metionin sta pomembni sestavini pri oblikovanju nohtov, trdnosti in odpornosti. • Vitamina a in e sta antioksidanta, ki ščitita organizem pred prostimi radikali in staranjem celic. Obenem sta potrebna tudi za zdrave lase, kožo in nohte. Prednosti izdelka Viaderm Skin Beauty? Viaderm Skin Beauty vsebuje: Ω hialuronsko kislino Ω štiri aktivne sestavine Ω samo naravna barvila Aktivne sestavine v izdelku pomagajo izboljšati elastičnost kože, njeno vlažnost in obdržati lepo kožo brez gubic. Redno uživanje


februar 2011 | w ww.našalekarna.si

izdelka Viaderm Skin Beauty pomaga obdržati vašo kožo zdravo in lepo. Učinkovitost izdelka Viaderm Skin Beauty? •H ialuronska kislina – revolucija v negi kože! Pomaga ohranjati splošno dobro zdravje in mladosten videz kože. • Olje dvoletnega svetlina (gama linolenska kislina) – pospešuje elastičnost kože, jo ohranja dobro navlaženo, svežo in gladko, pomaga zmanjšati srbenje in blaži draženje. • Silicij – pomaga spodbujati nastanek kolagena ter tako zmanjšuje možnost nastanka gub in izboljšuje elastičnost kože. • Koencim q10 – pomemben antioksidant, ki ščiti celice pred staranjem. Torej ne bodite lene! Bodite praktične in poskrbite za svojo lepoto v notranjosti, saj bo to najverjetneje pomenilo manj dela (časa) pri negi zunanjosti. Vprašajte svojega farmacevta za nutrikozmetiko Viaderm! ¶ www.mojazdravila.si

57


58

NA Š A LE K A R NA

Portret farmacevta Fotografija Miloš Ojdanić

» Nihče ni tako velik, da ne bi potreboval pomoči in nihče ni tako majhen, da je ne bi mogel nuditi.« – Kralj Salomon

Marina Gyurica, mag. farm. Pomurske lekarne, Lekarniška podružnica Turnišče



60

NA Š A LE K A R NA

Pozitivka


m aj 2012 | www.našalekarna.si

61

Revmatoidni artritis Kljub vsemu zmorem! Milena Pavič Nikolič, dipl. med. sestra, in Barbka Huzjan, dipl. del. terapevtka, Klinični oddelek za revmatologijo, ukc Ljubljana

Kronična vnetna revmatična bolezen je skupno ime za različne bolezni, ki prizadenejo mišično-skeletni sistem. Lahko prizadenejo kosti, sklepe, mehka tkiva in mišice. Ena najpogostejših je revmatoidni artritis (ra). Ra je kronična, vnetna, sistemska revmatična bolezen avtoimune narave. Prizadene vse sklepe, vnetje se pojavi na ovojnicah sklepov, kit in burzah. Kronično vnetje povzroči nepopravljivo poškodbo hrustanca in kosti ter deformacije. Posameznika bolezen ne prizadene le fizično, ampak tudi psihično.


62

Po z i t i v k a   |   R e vma t oid ni a rt rit is – K lju b vs e mu zm orem !

P

o ocenah v Sloveniji za revma­ tizmom zboleva 10 odstotkov populacije, kar z drugimi bese­ dami pomeni, da je pri nas oko­ li 200.000 bolnikov. V Sloveniji je okoli 20.000 bolnikov z revmatoidnim artri­ tisom, saj zboli za revmatoidnim artri­ tisom okoli 1 odstotek prebivalstva. Statistike poleg tega kažejo, da ima po 75. letu starosti več kot 80 odstotkov ljudi obrabljen in degeneriran vsaj en sklep - prav zato je pomembno, da se o revmatičnih obolenjih in njihovih simptomih čim pogosteje govori.

Izboljšanje je odvisno tudi od bolnika samega Izobraževanje bolnikov se priporo­ ča kot sestavni del zdravljenja ra. Zato bomo organizirali delavnice za bolni­ ke, ki bodo vsebovale konkretne infor­ macije o naslednjih področjih: bolezni, zdravljenju, lajšanju bolečine, izboljša­ nju mobilnosti, pravilnih položajih tele­ sa pri opravljanju določenih nalog, ohra­ njanju kondicije, preprečevanju padcev v domačem okolju, ohranjanju gibljivo­ sti sklepov z uporabo čim manjše sile pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti, negi kože, pre­ hranskih nasvetih, zmanjšanju prekomerne teže, soočenju s spremenjeno samopodobo, spremembi življenjskega stila in načinih upravljanja bolezni s pomočjo tehnično medi­ cinskih pripomočkov. Pri diagnosticiranem ra imajo zdravniki revmatolo­ gi možnost zdravljenja z različnimi zdravili. Pogosto se uporablja metotreksat, ki obstaja v dveh oblikah: tablete in


m aj 2012 | www.našalekarna.si

63

ZM REM subkutane injekcije, ki povzročajo bistveno manj gastro intestinalnih težav, zato jih predpisujejo bolnikom, ki ta­ blete težko prenašajo. Izrednega pomena je, da bolnike po­ učimo o pravilni aplikaciji zdravila ter opozorimo na mo­ rebitne neželene učinke. Nov doprinos k zdravljenju ra so tudi izredno učinko­ vita biološka zdravila, vendar je izboljšanje zdravstvenega stanja in kakovosti življenja bolnikov odvisno od njihove sposobnosti in pripravljenosti upoštevati navodila za zdra­ vljenje, ki vključujejo tudi nefarmakološke nasvete. Cilji zdravljenja se včasih razlikujejo od osebnih Izredno pomembno je, da ima bolnik z ra dostop do strokovnjaka, ki mu lahko nudi potrebne informacije. Iz­ obraževanje lahko poteka individualno ali skupinsko, od­ visno od posameznikove težave. Svetovanje je zasnovano na podlagi opravljenega intervjuja. Tako bolnik sam izpo­ stavi tista področja življenja, ki mu delajo največ pregla­ vic. Cilji zdravljenja bolezni se mnogokrat razlikujejo od osebnih ciljev. Zdravniku je pomembno, da je bolnikova bolezen pod nadzorom, da je zdravljenje uspešno, bolnik pa ima svoje želje in hotenja. Ogromno bolnikov ne more prehoditi razdalje, daljše od sobe ali stanovanja. Pomemb­ no se je pogovoriti in ugotoviti, kje je težava. Največkrat so razlogi slaba mišična moč, bolečina in okorelost skle­ pov, ki so lahko posledica socialne izoliranosti. Bolniki se namreč pogosto odtujijo od družbe, zato ne hodijo iz udo­ bja doma, ki kmalu postane zapor. Tukaj se sklene začara­ ni krog neaktivnosti, socialne odtujenosti in še večjega na­ predovanja bolezni. Z vključevanjem bolnikov v delavnice omogočimo iz­ menjavo izkušenj med udeleženci. Ne počutijo se več po­ polnoma sami in nerazumljeni, ker se družijo z ljudmi, ki imajo iste težave. Pogosto skozi pogovor sami pridejo do rešitve težave. ¶

Zbiramo prijave na delavnico – skupaj zmoremo Vaš zdravnik se je že osredotočil na cilje zdravljenja ra, ampak tudi vi si lahko zastavite svoje cilje, ki so povezani z vsakodnevnimi aktivnostmi in s stvarmi, ki jih počnete najraje. Nekaj primerov ciljev: Ω sprehod, ki je daljši od 30 minut, Ω igranje na igrišču z otroki in vnuki, Ω kuhanje kosila, Ω rezanje zelenjave, Ω premagovanje težav v odnosu, ki so posledica bolezni, Ω prebroditi slabe občutke, ki so povezani z boleznijo. Razmislite o področjih življenja, ki so za vas najpomembnejša, in na kakšen način so prizadeta zaradi bolezni. Vabimo vas na brezplačne delavnice, ki bodo potekale v Ljubljani. Prijavite se lahko tako, da pošljete mail s svojimi podatki na naslov: info@ medis.si ali pokličete na: 080-1006.


NA Š A LE K A R NA

Odkrito o skritem Foto: Milan Murovec

64

Parkinsonova bolezen ne izbira Sergeja Širca


m aj 2012 | www.našalekarna.si

65

Parkinsonova bolezen je relativno pogosta možganska bolezen, za katero običajno zbolijo ljudje po 60. letu starosti. Za to težko in kronično obolenje so značilne predvsem težave pri gibanju, znane kot motorični simptomi, bolnike pa prav tako izčrpajo številni nemotorični simptomi, med katerimi so tudi motnje spanja, bolečine, depresija in motnje višjih duševnih funkcij.


66

O dk r i to o sk r i t em   |   Pa rkins ono va bo le ze n ne izbira

dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja ukc Ljubljana.

»

bolnik trese, nima pa drugih znakov parkinso­ nizma. Če bolnik prejema zdravila za esencial­ ni tremor in ne za parkinsonovo bolezen, mu ta ne bodo pomagala in se bo še naprej slabo po­ čutil. Na drugi strani lahko nevrologi parkinso­ novo bolezen zamenjamo za drugo vrsto parkin­ sonizma, kjer je zdravljenje manj učinkovito,« je pojasnila doc. dr. Maja Trošt, dr. med., vod­ ja Centra za ekstrapiramidne bolezni ukc Lju­ bljana. Postopek postavljanja diagnoze si­ cer ni dolgotrajen, določijo pa jo s klinično oceno, glede na prisotnost značilnih simp­ tomov bolezni.

Vzroki bolezni niso povsem jasni, vseka­ kor pa veliko prispevajo genetski dejav­ niki in vplivi okolja,« je na novinarski konferenci ob 11. aprilu, svetovnem dnevu parkinsonove bolezni, povedal Parkinsonova bolezen skoraj enakovre­ prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., pred­ dno prizadene tako moške kot ženske in je stojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčev­ pogostejša pri starejših ljudeh. Ni pogojena ja ukc Ljubljana. »Na samem začetku je zna­ ne socialno, ne etnično, ne ekonomsko, ne čilno tresenje okončin, predvsem rok v geografsko. »Statistike kažejo, da je na svetu mirovanju. Svojci običajno prvi opazijo, da je z že 6,3 milijona obolelih, medtem ko se v Evro­ bolnikom nekaj narobe in ga na to opozorijo,« pi ta številka vrti okrog 1,2 milijona. Približno je pojasnil prof. dr. Pirtošek. Težave z gi­ 260.000 bolnikov živi v Nemčiji, 200.000 v Ita­ banjem se najprej pojavijo na enem udu in liji, 150.000 v Španiji, 120.000 v Veliki Brita­ se pozneje razširijo na druge okončine. niji in 117.000 v Franciji. V Sloveniji za parkin­ Bolezen je dedna le v redkih primerih in sonovo boleznijo trpi med 5.000 in 6.000 ljudi,« čeprav je neozdravljiva, lahko ob zgodnji je razkril prof. dr. Pirtošek. Po številu obo­ diagnozi in pravilnem zdravljenju napre­ lelih je parkinsonova bolezen druga najpo­ dovanje bolezni upočasnimo ter bolniku gostejša nevrodegenerativna bolezen, takoj omogočimo bolj kakovostno življenje. za alzheimerjevo boleznijo. Običajno ljudje zbolijo po 60. letu starosti, vsakemu dese­ Bolezen povzroča uničenje živčnih ce­ temu bolniku pa odkrijejo bolezen pred 50. lic v delu možganov, ki proizvajajo živčni letom starosti. prenašalec dopamin. Podoben propad celic se zgodi s staranjem, pri parkinsonovi bo­ Simptomi pri vsakomur drugačni lezni pa je ta proces mnogo hitrejši. A po­ Značilni simptomi, povezani s parkin­ stavitev diagnoze ni enostavna. Zdravnik sonovo boleznijo, so tresavica oz. trese­ lahko parkinsonovo bolezen zamenja za nje (tremor), mišična togost (rigidnost), upo­ kakšen drug, zelo podoben parkinsonski časnjeno gibanje (bradikinezija) in izguba sindrom in nasprotno. »Parkinsonovo bole­ ravnotežja. Pri številnih bolnikih so pri­ zen lahko osebni zdravnik najpogosteje zamenja zadeti govor, obrazna mimika, telesna go­ za esencialni tremor, sindrom, pri katerem se vorica in pisava. Te simptome imenujemo


m aj 2012 | www.našalekarna.si

motorični simptomi, s katerimi se je v za­ četku svoje bolezni srečal tudi Branko Šmid, ki se s parkinsonovo boleznijo bori že več kot 25 let. »Sam sem opazil, da me ne­ kaj zateguje pod desno lopatico, drugi pa so opazili, da ne spremljam hoje z desno roko. V tovarni, kjer sem delal, smo imeli tudi preven­ tivne zdravstvene preglede. Takrat sem zdrav­ nici omenil, da se mi ob razburjenju začne tresti desna roka in da imam tudi vedno bolj nazobčano pisavo,« je povedal Branko Šmid.

Branko Šmid, bolnik s Parkinsonovo boleznijo

Nekaj let kasneje mu je prof. dr. Pirtošek svetoval, naj odnese svoje šolske zvezke grafologu. Ta je ugotovil, da so se mu prvi znaki bolezni začeli kazati že pri 12-ih letih. Motorični simptomi so od bolnika do bolnika različni, običajno pa jih spremljajo tudi nemotorični simptomi, ki v zadnjem času kot pomembna značilnost bolezen­ skega stanja vse bolj prihajajo v ospredje. »Najpogostejši nemotorični simptomi so mo­ tnje spomina in koncentracije, zaprtost, depre­ sija, strah, nihanje krvnega tlaka, prekomerno potenje, slinjenje in motnje spanja. Nemotorični

67

doc. dr. Maja Trošt, dr. med., vodja Centra za ekstrapiramidne bolezni ukc Ljubljana.

simptomi so del bolezni, lahko pa tudi stranski učinek zdravil. Pomembno je, da jih prepozna­ mo, saj vsakega od njih lahko zdravimo,« je ra­ zložila doc. dr. Maja Trošt. Prepoznati pa jih je težko, saj bolniki zdravniku nemoto­ ričnih simptomov pogosto ne opišejo. Pri skoraj 60 odstotkih posvetov bolnikov z nevrologi nemotorični simptomi žal osta­ nejo spregledani in posledično niso zdra­ vljeni.

Na novinarski konferenci so predstavili novost, ki podpira komunikacijo med bolnikom in zdravnikom na tem področju: Mapo dobrega počutja pri parkinsonovi bolezni. Mapa vsebuje več izvodov, ki jih bolnik in zdravnik uporabljata za spremljanje simptomov v določenem času ter pregled nad zdravjem in počutjem v preteklem mesecu. Pri istem bolniku se namreč tako motorični kot nemotorični simptomi lahko spreminjajo iz dneva v dan, iz ure v uro, celo iz minute v minuto. Pri tem nemotorični simptomi na kakovost življenja bolnika lahko vplivajo enako ali celo bolj kot motorični, zlasti v kasnejših fazah parkinsonove bolezni. Mapo dobrega počutja sta v sodelovanju s strokovnjaki razvili farmacevtski podjetji ucb in Medis.


68

O dk r i to o sk r i t em   |   Pa rkins ono va bo le ze n ne izbira

Lidija Ocepek, dipl. med. sestra, specializirana za področje parkinsonizma

Zdravljenje traja do konca življenja Pri nekaterih bolnikih traja več let, pre­ den se bolezen razvije, medtem ko pri dru­ gih napreduje hitreje. »V začetnih fazah zdra­ vljenja bolnikom predpisujemo skupino zdravil, ki pomagajo ublažiti simptome. Imenujemo jih dopaminski agonisti. Od teh je najnovejši roti­ gotin v obližu. Po nekaj letih dopaminski ago­ nisti niso več dovolj učinkoviti v monoterapiji, zato začnemo dodajati učinkovitejšo levodo­ po,« je pojasnila doc. dr. Maja Trošt. Levo­ dopa povečuje količino dopamina in je pri mlajših bolnikih zdravniki ne uvajajo kot prvo zdravilo, saj ima na dolgi rok neprije­ tne stranske učinke kot so motorična ni­ hanja in diskinezije (nehotena gibanja). »Pri starejših bolnikih po 70. letu starosti pa levo­ dopo običajno uvedemo že na začetku bolezni, ker dopaminski agonisti pri starejših, še pose­ bej dementnih bolnikih, povzročajo psihiatrič­ ne stranske učinke,« je dodala doc. dr. Trošto­ va. V najtežjih primerih se pojavijo psihoze, prividi in podobno. Branko Šmid je dejal, da je brez zdravil skoraj popolnoma nepo­ kreten. »Nemogoče je hoditi. Vse skupaj iz­ gleda tako, da noge vlečem za sabo. Zdravila res pomagajo, čeprav imajo neprijetne stranske učinke.«

Cvetka Pavlina Likar, predsednica Društva Trepetlika

Obravnava bolnikov terja celosten pristop Nevrolog bo za bolnika vedno skušal naj­ ti najustreznejšo in optimalno terapijo zdra­ vljenja bolezni. Strokovnjaki pri tem pou­ darjajo timsko obravnavo bolnika. Običajno takšne time sestavljajo nevrolog, medicinska sestra, specializirana za področje parkinso­ nizma, psihiater, socialna delavka, fiziote­ rapevtka, delovna terapevtka, psihologinja, farmakologinja, logopedinja, po potrebi ge­ netik, gastroenterolog in dietetik. Svoje delo v multidisciplinarnem timu v okviru Cen­ tra za ekstrapiramidne bolezni je opisala Lidija Ocepek, dipl. med. sestra, specializirana za področje parkinsonizma, sicer pa glavna me­ dicinska sestra Kliničnega oddelka za bolezni živčevja ukc Ljubljana: »Najprej preverim, kako je bolnik sprejel diagnozo in njegov odziv na uve­ deno terapijo. Nato z bolnikom in svojci vzposta­ vim pristen odnos. Sledi stopenjsko izobraževanje bolnika o bolezni, možnih komplikacijah pri te­ rapiji in učinkih zdravil. Aktivno sodelujem z ne­ vrologom ter organiziram redne ambulante, kjer preverjam tehnično pravilnost izvajanja terapije v kombinaciji z zdravili in spremljam motorične in nemotorične učinke tako zdravil kot bolezni same.« Njeno delo vključuje tudi sodelovanje z družinskim zdravnikom, farmacevtskimi


m aj 2012 | www.našalekarna.si

69

Zbrani udeleženci novinarske konference "Parkinsonova bolezen - življenje kot izziv".

družbami, servisnimi službami, študenti in društvom Trepetlika. V slednjem delujejo po­ dobno, saj želijo obolelim zagotoviti ustre­ zen položaj v družbi, jim pomagati prema­ govati bolezen s pomočjo izobraževalnih programov in jih seznanjati z novostmi pri zdravljenju ter načini lajšanja različnih te­ žav. Osveščenost javnosti o parkinsonovi bolezni ni zadovoljiva »Prizadevamo si izboljšati poznavanje in ra­ zumevanje bolezni v državi. Javnosti želimo z različnimi aktivnostmi predvsem dopovedati, da je parkinsonova bolezen kronična bolezen, da za njo lahko zboli vsak in da je za družbo mno­ go manj obremenjujoče, če so bolniki zdravljeni pravočasno in ustrezno bolezenskemu stanju,« je dejala predsednica Društva Trepetlika Cvetka Pavlina Likar. Osveščanje javno­ sti o parkinsonovi bolezni je na novinar­ ski konferenci podprla tudi soproga predse­ dnika Republike Slovenije Barbara Miklič Türk. Čeprav je parkinsonova bolezen red­ kejša kot demenca ali depresija, jo uvršča­ mo med najtežja zdravstvena, psihološka in ekonomska bremena sodobne evrop­ ske družbe. »Stroški obvladovanja bolezni so

izjemno visoki. Delimo jih na neposredne stroške medicinskega zdravljenja in nemedicinske oskr­ be ter posredne stroške, ki jih povzročajo izguba produktivnosti in zgodnje invalidske upokojitve bolnikov. Nedavna vseevropska raziskava o stro­ ških bolezni možganov je pokazala, da ti dose­ gajo neverjetnih 800 milijard evrov letno, precej več kot stroški kardiovaskularnih (192 milijard evrov) in onkoloških bolezni (150 do 250 milijard evrov) skupaj!« je dejal prof. dr. Pirtošek. ¶ Center za ekstrapiramidne bolezni ukc Ljubljana se vključuje v različne raziskovalne projekte, da bi odkrili boljše načine zdravljenja parkinsonove bolezni. Doc. dr. Maja Trošt poziva vse bolnike s parkinsonovo boleznijo, ki so pripravljeni sodelovati v raziskavah (pa tudi zdrave prostovoljce), naj za prijave in dodatne informacije pokličejo na številko Centra 01 522 31 91 (vsak delovni dan med 9. in 15. uro).

Novinarsko konferenco »Parkinsonova bolezen – življenje kot izziv« je organiziralo podjetje Entrapharm.


70

NA Š A LE K A R NA

Vzajemna

vanje

no zavaro

Zdravstve

vzajemna diagnoza


m aj 2012 | www.našalekarna.si

71


72

NA Š A LE K A R NA

Koža razkriva

Tudi letos previdno na soncu Eva Cafuta Hlušička, mag. farm., Lekarna Toplek, Ptuj

Prvi pomladni sončni žarki so znanilci prihajajočih toplih dni. Njihovo nežno božanje po koži v nas vzbuja prijetne občutke, vendar moramo vedeti, da so prav ti žarki za našo kožo tudi najbolj nevarni. Po dolgotrajnem skrivanju pod sloji oblačil se je namreč koža kar precej odvadila tega svojega spremljevalca.


m aj 2012 | www.našalekarna.si

73


74

K o ž a r a z k r i va   |   Tu d i le t o s pre vid no na s oncu

Z

leti lahko na koži opazimo vse večjo pojavnost pigmentnih madežev. Nekateri od njih nastajajo pod vplivom sončevega uv-sevanja poleti, drugi pa pozimi, na predelih telesa, ki so varno skriti pred soncem. Večinoma so pigmentacije posledica t. i. fotostaranja kože.

Naravni kožni pigment – melanin Koža je zaradi svoje zapletene zgradbe in pomembnih funkcij, ki jih vrši, hkrati pa kot organ, ki ščiti naše telo pred zunanjimi vplivi, ena najbolj proučevanih struktur v našem telesu. V neposrednem stiku z zuna­ njostjo je kožna povrhnjica, to je najbolj zu­ nanji sloj kože. Ene izmed celic v tem sloju so melanociti. Gre za celice, ki proizvajajo kožni pigment – melanin, ki daje koži barvo. Melanociti so v globljih plasteh kožne povrhnjice in so po različnih predelih telesa tudi različno razporejeni.

Melanin je pravzaprav skupek različnih pigmentov. Za naše telo je pomembna pred­ vsem njegova zaščitna vloga – varuje nas namreč pred škodljivimi učinki svetlobe. Povečana tvorba melanina (npr. med son­ čenjem) je pravzaprav način, kako se naša koža poskuša zaščititi pred škodljivim ul­ travijoličnim (uv) sevanjem. Melanin delu­ je podobno kot nekateri uv-filtri, torej ab­ sorbira vse valovne dolžine svetlobe. To je razlog, da je temneje obarvana koža manj nagnjena k sončnim opeklinam ob (preti­ ranem) izpostavljanju sončnemu sevanju, in prav zato je nevarnost sončnih opeklin s


m aj 2012 | www.našalekarna.si

prvimi pomladnimi žarki sonca zaradi ne­ ustrezno spodbujene lastne kožne zaščite zelo velika. Melanin nastaja v procesu encimske oksidacije iz aminokisline tirozin. Njegova sinteza poteka v štirih stopnjah, v njej pa ključno vlogo igra encim tirozinaza. Ta raz­ grajuje tirozin, eden od produktov pri raz­ padu molekule pa je ravno melanin. Proces tvorbe melanina v koži imenuje­ mo melanogeneza in je odvisen od številnih dejavnikov. Pojav kožnih pigmentacij Z leti lahko na koži opazimo vse večjo pojavnost pig­ mentnih madežev. Nekate­ ri od njih nastajajo pod vplivom sončeve­ ga uv-sevanja poleti, spet drugi nastajajo pozimi, na predelih telesa, ki so varno skri­ ti pred soncem. Večinoma so pigmentaci­ je posledica t. i. fotostaranja kože. S preko­ mernim izpostavljanjem kože sončnemu žarčenju v njenih predelih nastajajo trajne poškodbe. Te so lahko vidne takoj (najpo­ gosteje opazimo sončne opekline na pre­ delih kože, ki niso bili ustrezno zaščiteni pred soncem) ali pa šele čez nekaj časa – ob­ dobje se lahko meri v mesecih ali celo letih. Povzamemo lahko, da kar smo počeli s svo­ jo kožo v preteklosti, se bo na njej poznalo v prihodnosti. Sicer pa na povečano pojav­ nost kožnih pigmentacij poleg uv-sevanja vplivajo tudi hormon­ ske spremem­ be v različnih Za h

itro celjenje

ra n

Sončna svetloba doseže Zemljo v osmih minutah.

75

življenjskih obdobjih (jemanje kontracep­ cijskih tabletk, nosečnost, menopavza). Pojavu pigmentnih madežev na telesu se je nemogoče izogniti. Najsi govorimo o drobnih pegah ali večjih madežih, po­ membno je, da spremembe na koži opazu­ jemo, spremljamo in da smo seznanjeni z alarmantnimi dejavniki, zaradi katerih je treba obiskati zdravnika. Prekomerna iz­ postavljenost uv-žarkom namreč vpliva na pojav hude kožne bolezni – kožnega raka ali melanoma. Pravzaprav gre za ma­ ligni tumor melanocitov in lahko v konč­ nem stadiju vodi tudi v smrt. Govorimo o resnem zdravstvenem stanju, ki pa ga je s pravilno in predvsem dovolj hitro diagno­ zo možno tudi pozdraviti. Koža, ki je bila večkrat izpostavljena uv-sevanju sonca (tudi uv-sevanju solarijev), koža na še po­ sebej izpostavljenih delih telesa (nos, uhlji, ramena, hrbet, dekolte) ali koža, ki je bila večkrat hudo opečena zaradi uv-sevanja, je še posebej ogrožena zaradi možnosti poja­ va kožnega raka. Ta se lahko razvije iz že obstoječih pigmentnih madežev ali pa na­ stane povsem na novo. Kateri so tisti znaki, na katere moramo biti pozorni in lahko namigujejo na mo­ žnost nastanka kožnega raka? Govorimo o pravilu abcde: a: asimetrija – maligne kožne spre­ membe so navadno različnih oblik, ki pa niso pravilni krogci, ampak tvorijo povsem asimetrično oblikovane struk­ ture. b: border (obroba) – pri malignih tvor­ bah je obroba pigmentacije nepravilna ali se pigment, kot da roba ni, »razliva« na kožo okrog znamenja. c: color (barva) – če je pigmentacija na


76

K o ž a r a z k r i va   |   Tu d i le t o s pre vid no na s oncu

O

b vsakem izpostavljanju soncu si nadenimo zaščitno pokrivalo in oblačila, ki blokirajo UV-sevanje. Če bomo poleg tega uporabljali kozmetična sredstva z UV-filtri, ki absorbirajo ali odbijajo UV-sevanje in redno opazovali svoje kožne pigmentacije ter spremembe na koži, bomo precej zmanjšali tveganje za pojav melanoma.

koži kakršnekoli druge barve kot običaj­ ne rjave (najpogosteje je to črna barva) ali če je pigmentacija spremenila svojo barvo ali ima mogoče celo več barv, je to lahko znak, da gre za maligno kožno tvorbo. d: dimenzija – maligne kožne tvorbe spreminjajo svojo velikost. Še zlasti ne­ varna so manjša pigmentna znamenja, ki se v kratkem času povečajo. Velja, da premer kožnega znamenja naj ne bi bil večji od 6 mm. e: elevation (dvignjenost) pigmen­ tacije nad nivo kožne povrhnjice. Izbo­ čena kožna znamenja so pogosteje di­ agnosticirana kot melanom in je zato potrebno, da smo nanje bolj pozorni. Kakor hitro na koži opazimo enega ali več zgoraj opisanih dejavnikov, je treba kožno znamenje pokazati tudi zdravniku,

ki bo nato ukrepal skladno z nadaljnji­ mi smernicami obravnave tovrstnih spre­ memb. Kaj lahko naredimo? Glede na to, da je pojav kožnega raka za­ radi vse manjše ozonske zaščite pred sonče­ vim uv-sevanjem zadnja leta v velikem po­ rastu, je zavedanje o nevarnosti sonca prvi temelj, na katerem lahko gradimo preven­ tivo. Izogibanje prekomernemu in nepo­ srednemu izpostavljanju sončnim žarkom v času, ko so ti najbolj agresivni (med 11. in 16. uro); uporaba zaščitnih pokrival, rut ali oblačil, ki blokirajo uv-sevanje; upora­ ba kozmetičnih sredstev z uv-filtri, ki ab­ sorbirajo ali odbijajo uv-sevanje; redno vsaj enkrat mesečno podrobno opazovanje la­ stnih kožnih pigmentacij in prepoznava­ nje znakov, ki lahko nakazujejo, da gre za rakavo spremembo na koži, so vse načini, s


m aj 2012 | www.našalekarna.si

I

zpostavljanje sončnim žarkom brez zaščite je nevarno, zato poskrbite za primerno zaščitno sredstvo. Najboljša izbira so izdelki, ki poleg zaščite pred soncem tudi omejijo in zmanjšajo hiperpigmentacijo.

katerimi lahko precej zmanjšamo tveganje za pojav melanoma. Zlasti velja poudariti tudi posebno skrb za zaščito pred negativnim vplivom uv-se­ vanja pri otrocih, nosečnicah ali starejših ljudeh, ki naj se neposredni sončni svetlobi zlasti poleti v čim večji meri izogibajo in za­ ščiti kože namenijo še posebno pozornost. Skrb za lastno zdravje naj bi bila ena najpomembnejših človeških vrednot, zato ravnajmo s svojim telesom in seveda tudi s svojo kožo odgovorno ter premišljeno. Za­ ščitimo jo, ko je to potrebno, negujmo jo in bodimo preudarni z njo; navsezadnje je del nas in skrb zanjo nas spremlja sko­ zi vse življenje. ¶ Za h

itro celjenje

ra n

Sončno jedro ima približno 13.600.000 stopinj Celzija.

77


NA Š A LE K A R NA

Za mizo Foto: Gregor Grunt

78


m aj 2012 | www.našalekarna.si

Rekreacija, vitkost in prehrana po štiridesetem letu Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. tehn.

Pomladna jutra so prečudovita in prav lahko razumem tiste, ki vsako jutro vstanejo še pred soncem in ga počakajo, da pokuka izza obzorja. Sama nisem tako pridna, se pa spominjam skoraj vseh rojstev novega dne, ki sem jih doživela budna. Človeka kar prime, da bi hodil in hodil ... Potem se doma prileže dober zajtrk.

79


80

Z a m i z o   |   R ekre a cija , vit kos t in pre hra na po š t iridesetem letu

Ž

enske bi po štiridesetem letu, ko jim začnejo hormoni nekoliko pešati, morale bolj odločno poskrbeti za dobro rekreacijo. S tem bi skupaj s pravilno prehrano krepile postavo in izboljšale svojo kožo, tudi na obrazu.

P

rehrana in rekreacija sta med se­ boj tesno povezani in sovplivni! Rekreacija je dobra za telo in pre­ snovne procese, saj zajamemo več kisika za biokemične reakcije. Toda pri re­ kreaciji smo še bolj izpostavljeni vplivom okolja, škodljivim prostim radikalom, med njimi ozonu. Gibčnost in vzdržljivost sta ogledalo dobrih presnovnih procesov. Če celice normalno delujejo, imamo do­ volj energije in lahko zmanjšamo nevar­ nost poškodb zaradi prostih radikalov na najmanjšo mogočo mero. Zato pravilna prehrana odločilno vpliva na to, da rekre­ ativec pride na vrh gore ali do cilja, h kate­ remu se je namenil.

Z gibanjem dosežemo večji izkoristek hrane. Pri gibanju se pospeši ritem in po­ veča globina dihanja, pri tem zajamemo več kisika, ki je nujen za zgorevanje hrane in njeno spreminjanje v energijo. To rabi­ mo za bitje srca, za potek vseh biokemičnih procesov, razmišljanje, pomnjenje, spora­ zumevanje z ljudmi in – gibanje. Toda kisik je le del procesa tvorbe tele­ sne energije. Vsi vemo, da na zraku kma­ lu postanemo lačni ... Drugi del celote je – hrana. Samó kisik brez hrane ne pomeni nič, a tudi obilje hrane brez kisika ne. Ve­ čini tistih, ki tarnajo nad tegobami, ne pri­ manjkuje hrane, marveč »bolehajo« zara­ di pomanjkanja gibanja! Vendar je treba


m aj 2012 | www.našalekarna.si

zadostiti še tretjemu pogoju, ki je spet po­ vezan s pravilno ali nepravilno prehrano: to je odprtost celične membrane. Kaj lahko sami storimo za selektivnost prepustne celične membrane? Najprej zaužijmo veliko olj iz žit (soja, riž, pšenični kalčki), lana in oreščkov (ore­ hi, lešniki, mandlji, arašidi, grozdne peške ...) ali oljk, ki vsebujejo esencialne maščobne kisline omega-3 in omega-6 ter tudi ome­ ga-9. Pa tudi omega-3 živalskega izvora iz rib ali mesa živine, ki se je pasla, ker te še zlasti poskrbijo, da so sklepi gibljivi, mišič­ na tkiva čvrsta in prožna. Maščobne kisline omega-3 so poglavitne za nastajanje protiv­ netnih snovi v telesu, prostaglandinov. Vne­ tja so pogost pojav pri športu in rekreaciji zaradi drobcenih poškodb na celični mi­ kroravni. Pri prepogosti ali zelo intenzivni vadbi se te poškodbe ne morejo pozdraviti dovolj hitro in se vnetje samo stopnjuje. Katera hrana je ustrezna za rekreativce? Poglavitni vir energije so ogljikovi hidrati. Iz njih se glukoza v celici pretvarja v energetsko bogate molekule, imenovane atp. Telo ne skladišči teh molekul, marveč skladišči glukozo v obliki glikogena v je­ trih in mišicah. Po potrebi se proces obrne v nasprotno smer in telo iz tega skladišča pridobi energijo. Zato bi morali ob rekre­ ativnih naporih uživati kompleksne ogljikove hidrate: polnovreden kruh ali riž, polnovredne testenine. Bolj kot obilnost je pomembna pogostnost obrokov. Če pa med samo rekreativno aktivnostjo potrebujemo

81


82

Z a m i z o   |   R ekre a cija , vit kos t in pre hra na po š t iridesetem letu

takojšen vir energije, je bolj primerno uži­ vati enostavne ogljikove hidrate: sadno-ži­ tne rezine, suhe slive, košček čokolade, ro­ zine in podobno.

M

arija Merljak in njena hčerka Mojca Koman sta skupaj napisali že dve knjigi: Zdravje je naša odločitev in Zdrava prehrana je prava odločitev. Pred izidom je tretja knjiga z delovnim naslovom Napotki za zdravo življenje. Marija Merljak je za svetovanje dosegljiva tudi po telefonu 041 647 645.

Primerna vadba zame Želja mnogih je z malo truda, ohranitvijo starih navad in če se le da kar čez noč shujšati do želene teže. Razkorak med željami in resničnostjo pa je pogosto velik. Izbrati primerno vadbo zase je v ponudbi najrazličnejših možnosti včasih izjemno težko. Katere so pasti na poti preoblikovanja telesa? Zakaj začetna motivacija in zagon tako hitro popustita? Na kaj morate biti pozorni pri dietah in koliko časa je priporočljivo, da vztrajate na začrtani poti? Kako lahko ugotovite, ali pravilno izvajate vaje in kako deluje fitnes, so vprašanja, ki so jih na Med.over.netu v pogovorni oddaji postavili Mitji Šinkovcu, osebnemu in kondicijskemu trenerju, ki svetuje na forumu Prehrana, rekreacija in oblikovanje telesa.

Tudi beljakovine so dobra osnova za športne aktivnosti. Aminokisline iz belja­ kovin potrebuje telo za gradnjo novih mi­ šičnih vlaken in za obnovo starih. Poleg tega telo iz aminokislin naredi encime, hor­ mone in protitelesa. Aminokislini aktin in miozin sta nujni za raztezanje mišic, hemo­ globin in mioglobin pa za prenos kisika prek krvi v mišice. Kolagen in elastin dajeta ela­ stičnost tetivam in kitam. Ne glede na to bi morali vedno skrbeti za uravnoteženo raz­ merje med vsemi 22 aminokislinami. Če za­ užijemo vse, potem telo lahko samo izdela tudi karnitin, ki ga zlasti športni oblikovalci svojega telesa tako zelo čislajo. Torej nujno je uživati kombinirano hrano ter beljakovi­ ne živalskega in rastlinskega izvora. Za obnavljanje mišic so poleg amino­ kislin pomembni vitamini skupine b, po­ sebno b6, vitamin c in mineral cink. Vita­ min b5 pa sodeluje pri nastajanju molekule, ki maščobe in sladkorje v hrani spreminja v obliko, uporabno v celicah. Pomanjkanje tega vitamina vodi v pogoste mišične krče, v slabo koordinacijo med udi, povzroča boleča stopala in pete, kaže pa se tudi v izčrpanosti Za h

itro celjenje

Kadar preveč pojemo, to za nekaj časa oslabi naš sluh.

ra n


m aj 2012 | www.našalekarna.si

organizma. Ta vitamin je v telečjih jetrih, arašidih, sezamovih semenih, orehih, avo­ kadu, suhih marelicah in suhih figah. Vi­ tamina b2 in b6 pomagata zdraviti sindrom zapestnega prehoda. Dobimo ju: b6 v gove­ jih jetrih, polenovki, puranjem mesu, bana­ nah, brstičnem ohrovtu, zelju, mangu in pšeničnih kalčkih, kjer ga je največ; b2 pa je v ovčjih jetrih, svinjskih ledvicah, koru­ znih kosmičih, govedini, jogurtu in polno­ mastnem mleku. Vitamin b12 pomaga pri utrujenih in bolečih mišicah. Vitamin c je pomemben za zdrave kite in kolagen. Tu je še mineral kalcij, ki je izjemno pomem­ ben za kosti in prenos informacij. Absorpci­ jo kalcija podpirajo vitamin d in maščobne kisline omega-3, zavirajo pa fitati v špinači in stročnicah ter oksalati. Močan zaviralni učinek imajo tudi s fosfati bogata živila in gazirane pijače. Za gibljivost sklepov sta po­ membna tudi baker in mangan; magnezij in kalij pa sproščata in preprečujeta krče mi­ šic. Jod je za kite in vezi, žveplo za tvorbo hrustanca. Veliko žvepla je v jajcih, leči, svi­ njini, govedini, v piščančjem in puranjem mesu, v rdečem fižolu in grahu. Pri intenzivni telovadbi nastaja več pro­ stih radikalov zaradi večje presnove, hkrati smo bolj izpostavljeni prostim radikalom iz okolja in ozonu. Nujno je treba okrepiti uži­ vanje antioksidantov, zlasti naravnega vita­ mina e iz vseh osmih frakcij. Ta nevtrali­ zira proste radikale, nadzoruje kisik v krvi in preprečuje, da bi le-ta poškodoval mišice. Močno zaščitno in regenerativno funkci­ jo imajo tudi karotenoidne in flavonoidne snovi, celična jedra pa varujejo križnice.

83

Glukozamin 625 mg filmsko obložene tablete +

11,6 mg/g gel Najboljši par za zdrave sklepe

Voltaflex™ Glukozamin ščiti hrustanec v kolenu pred obrabo in spodbuja njegovo obnovo

Na voljo v lekarnah in specializiranih prodajalnah.

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.


84

Z a m i z o   |   R ekre a cija , vit kos t in pre hra na po š t iridesetem letu

Kako popravimo neravnovesje hormonov in krepimo njihovo delovanje? Prvič: uživajmo hrano, ki vsebuje maščobam podobno snov – skvalen. Z njim uravnavamo raven dhea. Skvalen je zlasti v oljčnem olju, čistem ribjem olju, tunini, olivah, avokadu, jajčevcih in sirih. Zato uživajte avokado in si iz njega naredite še obrazno masko. Drugič: rastni hormon ali somatotropin, ki skrbi za čvrstost kože in mišično maso ter zmanjšuje maščobne celice, telo izdeluje le v globokem spanju. Torej, spimo zadosti in predvsem zaspimo pred polnočjo! Prav tako pred spanjem ne pijmo alkohola, ker upočasnjuje izločanje somatotropina. Tudi rekreativno gibanje spodbuja nastajanje rastnega hormona, zato je dobro, da smo redno vsak dan vsaj dvajset minut gibalno aktivni. Tretjič: zvečer uživajmo dovolj beljakovin, posebno tistih, ki vsebujejo ornitin, arginin, triptofan, glutamin, glicin in tirozin, ter živil, ki vsebujejo vitamine c, b3 in b6, cink, kalcij, magnezij in kalij. S tem bomo pospešili izločanje rastnega hormona, ki bo dosegal raven kakor pri mlajši osebi. Po 50. letu namreč rastni hormon sam ne nastaja več. Četrtič: za tvorbo ščitničnih hormonov potrebujemo tudi aminokisline, predvsem tirozin, ter mineral jod in antioksidante. Petič: za lepo postavo poskrbi tudi testosteron, ki je sicer moški spolni hormon, a ga prav tako tvorijo tudi jajčniki. Testosteron izboljša mišično maso, učvrsti stegna ter preprečuje in zmanjšuje celulit. Dobro je vedeti, da tudi redna spolna dejavnost krepi nastajanje tega hormona. In kako ga lahko naredimo s hrano? Potrebujemo dovolj vitaminov a, c, e in b ter mineralov: cink, magnezij, mangan in molibden. Šestič: fitoestrogeni so naravna rastlinska sredstva za vzpostavitev hormonskega ravnovesja; to so: soja, laneno seme, brokoli, slive, pšenica, oljke in sončnična semena.

Za h

itro celjenje

ra n

Ljudje lahko dlje zdržimo brez hrane kot brez spanja. Rekreacija po 40. letu Sama si zdravo rekreacijo zamišljam kot gibanje za podporo in spodbujanje vseh presnovnih procesov, ki naj dajo energijo in vse snovi za zdravo in dolgo življenje. Žen­ ske bi po štiridesetem letu, ko jim začnejo hormoni nekoliko pešati, morale bolj od­ ločno poskrbeti za dobro rekreacijo. S tem bi skupaj s pravilno prehrano krepile posta­ vo in izboljšale svojo kožo, tudi na obrazu. Lepa ženska postava je odvisna pred­ vsem od hormonov, najprej od estroge­ na. Ta vpliva na vitek pas, lepo oblikovane prsi, stegna, trebuh in zadnjico. Drugi hor­ mon za vitko postavo je dehidroepiandroste­ ron ali s kratico dhea. Tudi ta z leti upa­ da, s čimer se ruši hormonsko ravnovesje. K neravnovesju pripomorejo tudi slabotnej­ ši ščitnični in rastni hormoni, saj se je rast končala kmalu po dvajsetem letu. Presnova se upočasni, s tem pa se lažje nabirajo pod­ kožne maščobe. Pomnimo: hudi sovražniki naše posta­ ve v srednjih letih so stresni hormoni, ki se jim najlažje izognemo s smehom. Smejmo se vsaj 400-krat na dan! ¶


Važno, da smo zdravi!

m aj 2012 | www.našalekarna.si

85

Hitro aktivira naravno obrambo organizma

Ker sem zdrava, sem lahko aktivna! Poskrbite za redno vadbo in telesno odpornost! Redna, zmerna športna vadba pozitivno vpliva na imunski sistem in njegovo delovanje. Pri utrujenosti zaradi naporne vadbe ali psihičnega stresa vam pomaga tudi Imunoglukan P4H®. Imunoglukan P4H® z Imunoglukanom, vitaminom C in cinkom prispeva k normalnemu delovanju imunskega sistema, ki je bistveno za:

sirup od 1. leta

• hitrejše okrevanje, ko že zbolimo • vzdrževanje telesne odpornosti Imunoglukan P4H® je popolnoma varen. Primeren je za vso družino, za diabetike in osebe z alergijami. Ne vsebuje glutena. Na voljo v lekarnah in specializiranih trgovinah.

Opozorilo: Imunoglukan P4H® ne smejo jemati bolniki s presajenimi organi in bolniki, ki prejemajo imunosupresivno zdravljenje. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo prehrano.

Mnenja uporabnikov:

www.imunoglukan.si www.medis.si


NA Š A LE K A R NA

Za mizo Foto: Gregor Grunt

86

Že spet šparglji Mihael Vrčkovnik, dr. dent. med., velik gurman in ljubitelj kuhanja

Kolikor se lahko končno začnemo veseliti, da bodo na krožnikih naslednji mesec spet prevladovali šparglji, ravno toliko smo lahko slabe volje, ko ugotovimo, da je leto spet naokrog.


m aj 2012 | www.našalekarna.si

87


88

Z a m i z o   |   Ž e s pe t š pa rglji

I

n bodo časopisi, revije in magazini polni špargljev, pa receptov za špar­ glje, pa šparglji za ledvice, s šparglji proti raku, dnevi špargljev in kratke proze … Cel mesec bomo brali zgodbe o ti­ soč in enem šparglju, balade o šparglju in piščali, Špargljeve nasvete, intervjuje z doktor Špargljem, izšla bo revija Špargelj in jaz, na bencinskih črpalkah pa boste lahko kupili priročnik S špargljem na pot. Skratka, če še niste dojeli, v prihajajo­ čih tednih se bo špargljev trlo na vseh vo­ galih in se jih ujemalo v nosnice v inti­ mnih prostorih. Ni več skrivnost, da grejo šparglji skozi ledvice skoraj tako hitro kot pivo in da veliko prej ugotovite, kdo je je­ del šparglje, kot pa, kdo je pijan. Ker boste torej konstantno podvrženi pritisku teh čudovitih vitkih zelenih ali belih stebelc z vršički, vam bom skušal podati kak nasvet in način priprave le-teh. Če bi radi bili ta pravi frajer ali frajerka pri pripravi špargljev, si lahko kupite poso­ do, ki je namenjena samo kuhanju špargljev. Lahko pa iz kuhinjskega predala vzamete najožjo in najvišjo posodo in jo prav tako uporabite. Vodo nalijete do malo pod vršič­ ki rastlin in zavrete. Krop posolite in ku­ hate nekaj minut. Vršički se bodo medtem oparjali, in ne kuhali direktno v vodi. Tako naj bi se baje šparglje pravilno kuhalo. Paziti morate vedno, da špargljev ne raz­ kuhate preveč, ker po­ tem niso več do­ bri. Ker pa se Za h

itro celjenje

ra n

Šparglji ne vsebujejo maščob, holesterola in imajo nizko raven natrija.

razkuhajo zelo hitro, je edino prav, da jih sproti pokušate, že po nekaj minutah vretja. Zato vrzite poleg nekaj kratkih stebelc in jih pokušajte. Ena izmed pametnih stvari je tudi, da vedno kuhate oziroma pripravljate skupaj šparglje približno enake debeline. Eno izmed večnih vprašanj je tudi, od kod dalje je špargelj užiten oziroma od ka­ terega dela stebla dalje se špargelj sploh jé. Res je, da so debelejši šparglji kar precej oleseneli in da tega ni za pripravljati. Jaz vedno naredim po navodilu mojega pri­ jatelja Matjaža, ki ga je dobil od gojitelja špargljev in se glasi točno tako: cel špar­ gelj primite z rokama na obeh koncih in ga upognite. Od tam, kjer se špargelj prelo­ mi, proti vršičku je za uporabiti. Vedno je uporaben še kak centimeter več po steblu navzdol, vendar naj bo to neka iztočnica. Pomembno je seveda tudi, kaj bomo iz špargljev pripravljali. Za juho uporabimo debelejša stebla, ki jih narežemo na kose. Na olivnem olju zažgemo in spražimo dve polovici čebule v kosu. Zalijemo z vodo in vanjo vsujemo narezane šparglje. Pri juhi bomo šparglje nujno razkuhali, sicer juha ne bo okusna. Po kake pol ure malega do srednjega ognja s paličnim mešalnikom zmiksamo juho in še nekoliko povremo, da se zgosti, ni pa nujno. Posolimo in popramo. Nato v juho za nekaj minut zakuhamo še kose tanjših stebel in vršičke, vendar mo­ rajo ostati hrustljavi. V toasterju popečemo nekaj kosov kruha in jih nato narežemo na kocke. Serviramo poleg juhe, da si jih go­ stje potresejo po juhi in sproti dodajajo, da se ne napijejo preveč. Juha, kot sem jo opi­ sal, je osnova, vi si jo lahko kuhate poljub­ no in dodajate začimbe, česen, žafran, mu­ škatni orešček ali pa v vročo juho vržete nekaj kock sira, da se počasi topi …


89

m aj 2012 | www.našalekarna.si

Za h

Če si boste za malico zaželeli jajčka s šparglji, boste vršičke špargljev ali pa tanj­ ša stebla opražili na olivnem olju in vanje vmešali jajčko ali dve. Ko bojo jajca peče­ na, posolite in poprajte ter postrezite. Kmalu bo začela poganjati še preosta­ la zelenjava in boste šparglje lahko mirno kombinirali v solate, med mlade pečene krompirčke pet minut pred koncem pe­ čenja ali pa jih priložili na krožnik poleg mesa zgolj kot gurmanski dodatek. Šparglji niso zahtevni za pripravo, ven­ dar pa jih nikakor ne razkuhavajte do nitk, ker boste pokvarili ugled špargljem,

itro celjenje

ra n

Šparglji lahko pod idealnimi pogoji v enem dnevu zrasejo za 25 cm. svojega kuharskega pa zaradi samega ime­ na špargelj ne boste ravno dvignili. V korist vašemu želodcu vam želim čim več hitrih pobegov s stranišč, na tone dodatnih receptov o špargljih pa vam bo v prihajajočih tednih skakalo v čelo, kjerko­ li že boste. Prijetno in zdravo pomlad vam želim … ¶


IZKUSITE, OKUSITE IN DOŽIVITE …. Prepletli smo blagodejnost termalnih vrelcev z naravnimi zakladi iz čebeljih panjev Blagodejnost termalnih vrelcev »črnega zlata« iz Term 3000 smo združili z naravnimi zakladi iz čebeljih panjev in ustvarili ekskluzivna medena doživetja, ki se prepletajo skozi celovite storitve petzvezdičnega hotela Livada Prestige. Vabljeni, da jih doživite skupaj z nami! UDOBJE PRESTIŽA NA LIVADI … Ob prvovrstni namestitvi z lastnim wellnessom v sobi in pogledom na neskončno panonsko nižino boste blagodejnost črne termo-mineralne vode lahko izkusili v hotelskem kopališču s šestimi zunanjimi in notranjimi bazeni ter v doživljajskem bazenskem kompleksu Terme 3000, kjer vas pričakuje 11 bazenov različnih oblik in velikosti. Sprostite se lahko v hotelskem svetu savn, v klasični finski, turški ali infrardeči savni, preizkusite pa lahko še savne laconium, caldarium in balnearium (zeliščna, vitalna parna ter finska savna z manj vročim zrakom). SPROSTITEV V THERMALIUMU … Za dobro počutje in krepitev zdravja se vam v Termah 3000 ponujajo številne možnosti. Privoščite si razvajanje v centru Thermalium, ki obsega sprostitveni wellness in terapevtski center. V bogati ponudbi raznovrstnih storitev boste zanesljivo našli tisto, ki je pisana prav vam na kožo. Obiščete lahko tudi Thai center v hotelu Livada Prestige z najsodobnejšo ponudbo tajskih masaž in tretmajev. IZZIV NAJDALJŠE LUKNJE … Le korak stran od prvovrstne namestitve v hotelu Livada Prestige vabi na rekreacijo golfsko igrišče Livada z 18 igralnimi polji. Ob tej priljubljeni igri boste lahko občudovali tudi prekrasna pokrajinska ozadja in se na 19. luknji prepustili prekmurskemu gostoljubju. V športnem parku tik ob namestitvi so na voljo tudi peščena teniška igrišča, na umetni travi lahko igrate badminton, odbojko, košarko in rokomet, nogomet ter hokej. Pridružite se številnim, ki so že odkrili priljubljeno nordijsko hojo, obiščite trim stezo, podajte se na kolesarsko potepanje in spoznajte pristen krajevni utrip ter mnogo kulturno-zgodovinskih točk, kot so Plečnikova cerkev v Bogojini, Rotunda v Selu, Aqilove freske v Martjancih, Grad na Goričkem. Romantičen bo zagotovo obisk Tropskega vrta v Dobrovniku in Otoka ljubezni v Ižakovcih.

www.sava-hotels-resorts.com


MEDENO RAZVAJANJE Z MEDEXOM V HOTELU LIVADA PRESTIGE ***** PAKET VKLJUČUJE: • 2 x nočitev v dvoposteljni sobi »Prestige room« z bogatim samopostrežnim zajtrkomin, 1x večerja v hotelski restavraciji • 1 x medeno kulinarično doživetje v a‘la carte restavraciji Prestige* • neomejeno kopanje v »črnem zlatu« v hotelski sobi • neomejeno kopanje v hotelskih bazenih in v doživljajskem bazenskem kompleksu Terme 3000 • vstop v hotelski svet savn, fitnes studio, uporabo kopalnega plašča in kopalnih brisač • možnost celodnevnega kopanja na dan odhoda • do 30% popust pri nakupu igralne karte za Golf igrišče Livada • razstrupljevalno masažo s travniškim medom 45 min.** • presenečenje, ki ga podarja Medex *MEDENO KULINARIČNO DOŽIVETJE V A‘LA CARTE RESTAVRACIJI PRESTIGE Dobrodošlica: medeni krekerji s pretlačeno domačo skuto, mini krešo in cvetličnim medom ***** Hladna juha domačega kozjega jogurta s kostanjevim medom, zvitek potočne postrvi, praženi lešniki, sušene medene črne olive in poganjki divjih zeli ***** Divja zeliščna solata s prekmurskimi žitaricami, cvetlicami, satovjem, medenim krokantom in zajčkom mariniranem v zeliščnem medu z ovčjim sirom ***** Lizika rožmarinovega medu z gozdnimi jagodami ***** Domač kozliček na travniku prekmurskih cvetlic in zelišč, omaka propolisa in gorički vrt ***** Sladoled medu iz lavande, medenjakov čips, jagodičevje z medeno meto in medena juhica

TERME 3000 MORAVSKE TOPLICE HOTEL LIVADA PRESTIGE *****

Prestige room do 30.12.2012

2 noči

199 €

Cena v EUR velja na osebo v dvoposteljni sobi in vključuje DDV.

Doplačila za: • turistično takso (1,01 € na osebo na dan) • enoposteljno sobo: 15 €/noč

**RAZSTRUPLJEVALNA MASAŽA S TRAVNIŠKIM MEDOM (45 MIN.) Masaža z medom je starodavna ruska metoda, kjer s posebno tehniko masaže ter naravnim tekočim medom segrejemo in sprostimo mišice. Glavni učinek masaže je detoksifikacija oziroma razstrupljanje telesa. Cvetni prah travniškega medu je naravni vir energije, wellness strokovnjaki ga priporočajo pri izčrpanosti organizma. Po tretmaju prejmete še darilce Medexa.

Dodatne informacije in rezervacije: Terme 3000 - Moravske Toplice, Kranjčeva ulica 12, 9226 Moravske Toplice Tel.: 02 512 22 00; Fax.: 02 548 16 07; E-pošta: info@terme3000.si www.sava-hotels-resorts.com


92

NA Š A LE K A R NA

Vadba za možgane

N I

8

I

4

E

L

T

L

N

T

T

R

N

I

N

I

I

L

E

C

R

C

L

A

R

I

T

I

3

T

C

I

N

A

6

7

L

5

A

I

7

2

R T

6

E

I

I

I

1

C

9

T N

E

A

L

T

C R

N

Pripravil Jure Pučko

A

Navodila: Vstavite črke C L A R I T I N E v prazna polja tako, da bodo v vsakem kvadrantu, v vsaki vrstici in v vsakem stolpcu vse naštete črke. Črke iz oštevilčenih polj prepišite, da dobite geslo. Geslo pošljite na dopisnici ali po e-pošti do 4. junija na naslov: Entrapharm, d.o.o., Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana ali na elektronski naslov: urednistvo@nasa-lekarna.si Žrebanje nagrad bo 5. junija v prostorih podjetja Entrapharm. Nagrajenci bodo prejeli nagrade podjetja MSD, d. o. o., iz Ljubljane. Rešitev uganke sudoku iz 62. številke je: TALISMAN. V uredništvo je prispelo 395 pravilnih rešitev. Izžrebanci nagradne igre so: Justina Kastelic iz Ljubljane, Jano Vovk iz Tržiča in Fani Lekše iz Zagorja ob Savi. Nagrajenci bodo prejeli praktične nagrade podjetja Vivalis, d. o. o., iz Radomelj. Čestitamo!

Geslo: 1

2

V

3

4

5

8

G

9

J

Claritine S

Merck Sharp& Dohme, inovativna zdravila d.o.o. Šmartinska cesta 140, 1000 Ljubljana Tel: 01/52 04 201, Faks 01/52 04 350

Preizkušena učinkovitost za hitro odpravljanje simptomov alergijskega rinitisa in kronične idiopatske urtikarije. 24-urno olajšanje tudi najbolj nadležnih alergijskih simptomov, kot so: Ω kihanje, Ω voden izcedek iz nosu, Ω srbeče in pekoče oči ter Ω srbeči izpuščaji na koži. Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju ali neželenih učinkih se posvetujete z zdravnikom ali s farmacevtom. Zdravilo je na voljo brez recepta.


m aj 2012 | www.našalekarna.si

Navodila: Geslo križanke pošljite na dopisnici ali po elektronski pošti do 4. junija na naslov: Entrapharm, d.o.o., Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana ali na elektronski naslov: urednistvo@nasa-lekarna.si. Žrebanje nagrad bo 5. junija v prostorih podjetja Entrapharm. Trije nagrajenci bodo prejeli nagrade podjetja Jadran - galenski laboratorij, d. o. o., iz Ljubljane. Geslo križanke iz 62. številke je: OKUSEN IN UČINKOVIT. V uredništvo je prispelo 497 pravilnih rešitev. Izžrebanci so: Angelca Kokalj iz Selc, Manja Kovač iz Kranja in Jože Konda iz Črnomlja. Nagrajenci bodo prejeli izdelek Kofifit, ki ga podarja pokrovitelj križanke, podjetje Medex, d. o. o., iz Ljubljane.

93


94

NA Š A LE K A R NA

Otroški kotiček

POBARVAJ MARSOVCA

Pobarvaj Marsovca in nam do 31. 5. 2012 pošlji svojo pobarvanko, na naslov: Bitax d.o.o., Zvezna ulica 2a, 1000 Ljubljana. Izžrebali bomo 3 pobarvanke in jih nagradili!

Ime in priimek: Naslov: Pošta in poštna št.: Starost: Želim se včlaniti v Klub Marsovec (obkroži) DA NE

Članstvo v Klubu Marsovec je namenjeno vsem otrokom do dopolnjenega 15. leta starosti, je brezplačno in ni pogojeno z nikakršnimi aktivnostmi.


m aj 2012 | www.našalekarna.si

95

Naša lekarna svetuje Chlorella – naravni vir hranil Chlorella, Lekarna Ljubljana, posušena zelena mikroalga, je naravni vir hranil, saj vsebuje nad 60 naravnih hranil, torej vitaminov, mineralov, prehranskih vlaknin, nenasičenih maščobnih kislin, encimov, aminokislin, polisaharidov, klorofila. Alge priporočamo tistim, ki imajo težavo s prebavo, vsem, ki si želijo okrepiti imunski sistem, ljudem, ki iščejo antioksidante za upočasnjene procesa staranja. Chlorella, Lekarna Ljubljana, je brez aditivov, glutena in ne vsebuje gensko spremenjenih organizmov. Eno pakiranje zadostuje za 40 dni. Lekarna Ljubljana – zvesta vašemu zdravju.

Valens Slim&Fit – naravna pomoč pri izgorevanju maščob Želja skoraj vseh nas je, da bi v poletje skočili brez »vidnih grehov« v obliki maščobnih blazinic, ki so se nam nabrale pozimi. Najslabše, kar lahko naredimo za svoje telo, je, da se nepremišljeno podamo v radikalno dieto in upamo, da bodo rezultati prišli sami od sebe. Naša prehrana mora biti čim bolj uravnotežena skozi vse leto, hkrati pa nobena dieta na dolgi rok ne more prinesti koristi za naše telo in samozavesti, če si ne privoščimo redne in zadostne telesne aktivnosti. Za vse, ki se zavedate pomena zdravega življenjskega sloga, je Valens razvil edinstveno kombinacijo sestavin, ki pomaga pri hitrejšem izgorevanju maščob med fizično aktivnostjo. Kapsule Valens Slim&Fit vsebujejo optimalni dnevni odmerek L-karnitina, koencima Q10 in biotina ter so na voljo v lekarnah in specializiranih trgovinah.

Konec vnetij mehurja! Urifar® je nov izjemen izdelek na slovenskem trgu. Vsebuje inovativno naravno učinkovino D-manozo, ki je številka ena v svetu za preprečevanje vnetij mehurja. D-manoza je naravni sladkor. Bakterije Esherichia coli se vežejo na D-manozo in se skupaj z urinom izločijo. Že po 30 minutah se boste znebili pekočega občutka, ki spremlja vnetje mehurja. Poleg tega Urifar® vsebuje še izvleček granatnega jabolka, ki ima naraven antibiotični učinek. Urifar® je namenjen vsem, ki imajo težave z vnetjem mehurja, ponavljajoče se okužbe in so zaradi tega zelo pogosto na antibiotikih. Urifar® je v obliki zrnc za pripravo napitka. Na voljo je v vseh lekarnah in specializiranih trgovinah.


96

Na ša l e k a r n a s vet u je

Se počutite slabo? Imate težave z alergijami? Želite razstrupiti telo? Enterosorpcija je vezava škodljivih snovi v prebavilih na zaužit enterosorbent. Odstrani in prepreči prehod strupenih in potencialno škodljivih snovi v telo. Enterosorbent veže te snovi in se nespremenjen z blatom izloči iz prebavil. Toksini, ki jih veže, so na dolgi rok vzrok mnogim težavam z alergijami, prebavo, jetri, splošno imunsko odpornostjo itn. Enterosorbenti pomagajo pri razstrupljanju telesa in razbremenitvi jeter ter imunskega sistema. Enterosorbent morate uporabljati toliko časa, kot vam svetuje farmacevt ali zdravnik. Razstrupite svoje telo, naredite nekaj za svoje zdravje! Janez Erčulj, mag. farm., NCSF cpt.

Normia ORS je živilo za posebne prehranske namene. Namenjeno je vsem, ki imajo drisko ali jim v telesu primanjkuje elektrolitov in vode. Normia ORS je kombinacija rehidracijske raztopine in probiotika, zato jo uporabljamo tako za nadomeščanje elektrolitov in rehidracijo kot tudi za obnovo črevesne mikroflore. Rehidracijska sol je namenjena za pripravo raztopine, s katero nadomeščamo izgubo vode in elektrolitov. Posebne izbrane kulture probiotikov Lactobacillus rhamnosus GG, LGG® in Bifidobacterium BB-12® se naselijo v črevesni sluznici in obnavljajo črevesno mikrofloro. Normia ORS – odlična pomoč na vseh potovanjih! Normia ORS – že v lekarnah!

Ne skrivajte, uživajte! Vsi se veselimo prvih pomladnih dni, s tem pa tudi lažjih oblačil in odprtih obuval. Kaj pa, če imamo glivice na nohtih? Socialna zadrega je velika in namesto da bi uživali v toplih sončnih žarkih, svoja stopala skrivamo. Medis ima rešitev. Glivične okužbe nohtov lahko sedaj učinkovito odpravite z Urgo filmogelom, ki ga enostavno nanesete na poškodovani noht kot prozoren in brezbarven lak. Glivične okužbe so trdovratne, nalezljive in ponavljajoče se. Pomembno je, da ukrepate pravočasno, že ob prvih znakih poškodbe nohta. Urgo filmogel prodre v središče nohta, kjer zanesljivo odpravi glivično okužbo. V lekarnah je sedaj na voljo promocijsko pakiranje, kjer vam ob nakupu Urgo filmogela podarimo profesionalno pilico za nohte LCN. www.urgo.si


m aj 2012 | www.našalekarna.si

97


98

Na ša l e k a r n a s vet u je

Guarana – vaša pot do energije! Včasih pridejo dnevi, ko človek najraje ne bi vstal iz postelje. A le redko si lahko privoščimo, da zanemarimo vse obveznosti, ki nas čakajo v službi, šoli, na fakulteti …, zato ob takih dnevih potrebujemo nekaj, da se zberemo in hitro opravimo vse dnevne naloge. Potem pa nazaj v posteljo! Guarana kapsule se priporočamo vsem, ki želijo doseči maksimum, kadar je to potrebno. Aktivni del guaranin povečuje psihofizično aktivnost, budnost, koncentracijo in daje energijo na naraven način. Gvarana je južnoameriška rastlina, ki naravno vsebuje kofein (je dva- do trikrat močnejša od kave ali čaja) in vas lahko dodobra prebudi. Na voljo v lekarnah! | www.mojazdravila.si

Tensoval® duo control – za natančno in zanesljivo merjenje krvnega tlaka HARTMANN Tensoval® duo control zagotavlja dvojno varnost pri merjenju krvnega tlaka, zahvaljujoč inovativni tehnologiji Duo Sensor. Za razliko od večine naprav za merjenje krvnega tlaka, Tensoval® duo control kombinira dve profesionalni metodi – oscilometrično in Korotkoff, kar omogoča izjemno zanesljiva merjenja v kategorijah nizkega, srednjega in visokega krvnega tlaka. Revolucionarni Tensoval® duo control je primeren za merjenje tlaka tudi v primerih šumov na srcu ter pri nekaj vrstah motenj srčnega ritma. Je izjemno enostaven za uporabo. Za merilnik krvnega tlaka dobite 3-letno garancijo. Dodatne informacije poiščite v svoji lekarni ali na spletni strani si.hartmann.info.

KiloKiller – naravna pomoč za vitkost Uravnotežena prehrana, telesna aktivnost in malo naravne pomoči v obliki izdelkov KiloKiller je idealna kombinacija za zdravo izgubljanje telesne teže s trajnejšim učinkom. KiloKiller Slimming Global – za vitkost in odpravljanje odvečnih kilogramov. Vsebuje rastlinske izvlečke ananasa, zelene kave, zelenega čaja, višnje, gvarane, matea, pomarančevca, šipka, medvejke in papaje. KiloKiller Abdomen – za predel okoli trebuha. Vsebuje izvlečke ječmena, ovsa in papaje ter probiotike, ki pozitivno delujejo na vitalnost in zdravo črevesno floro. KiloKiller nagrajuje – ob nakupu obeh izdelkov prejmete GRATIS torbico ali brisačko! Akcija velja do razprodaje zalog. Na voljo v lekarnah! | www.mojazdravila.si

Umirite svojega otroka! Ena izmed najpogostejših psihičnih motenj pri otrocih je hiperaktivnostna motnja pomanjkanja pozornosti oz. ADHD (attention deficit hyperactivity disorder). Prizadene 5 do 10 % šoloobveznih otrok, v 80 % primerov pa se težave nadaljujejo v dobo adolescence. Simptomi ADHD so impulzivnost, hiperaktivnost in nepozornost. Za zmanjševanje simptomov ADHD se priporoča omega-3 maščobne kisline. Najbolj razširjena med omega-3 maščobnimi kislinami v možganih je DHA (dokosaheksanojska kislina). Najbogatejši naravni vir DHA je ribje olje. Med otroki je vnos mastnih rib nezadosten, zato je primerno nadomestiti ribje olje s prehranskimi dodatki. Ena dnevna kapsula Zvezdomani lahko zagotovi potreben vnos DHA. Zvezdomani so žvečilne kapsule, izdelane iz naravnega ribjega olja, vonj ribe pa je nadomeščen z okusom sladkih pomaranč.


m aj 2012 | www.našalekarna.si

99


Izperite nos in zadihajte s polnimi pljuči!

DIHANJE

je pomembna komponenta zdravega življenja.

Potek normalnega dihanja je odvisen od stanja nosne sluznice. Prehlad, alergija, težave s sisnusi, bivanje v klimatiziranih prostorih in vsrta drugih okoliščin lahko izzovejo povečano izločanje sluzi ter oteklost in izušitev nosne sluznice. V takšnih razmerah je pravilno dihanje onemogočeno. Oteženo dihanje moti tako otroke kot odrasle in še zlasti bolnike ter jih ovira priopravljanju vsakodnevnih dejavnosti. Morje

in

značilno

mediteransko

rastlinje

blagode-

AQUA MARIS vodna raztopina morske soli zaradi vsebnosti mineralnih soli, obilja oligoelementov ter dodanih eteričnih olj mirte in smilja blagodejno deluje na nosno sluznico, medtem ko sistem za izpiranje nosa zaradi svoje oblike omogoča enostavno, prijetno in učinkovito izpiranje nosne votline.

Sistem za izpiranje nosa Aqua Maris je namen-

jno učinkujeta na dihala. Naravni zdravilni učinek, ki ga

jen

dosežemo z bivanjem ob morju, lahko ohranimo vse leto,

aktivne in rekreativne športnike, osebe z aler-

vsakodnevni higieni in čiščenju nosa za

če uporabljamo pripravke na osnovi morske vode in med-

gijo, akutnim in kroničnim rinitisom, sinuzitisom

iteranskih rastlin, kot sta mirta in smilj. Čiščenje nosu z

ali s suho nosno sluznico ter po operacijskih

morsko vodo je pogosten običaj ljudi, ki bivajo ob morski

posegih na nosu, po posvetu z zdravnikom.

obali. AQUA

MARIS

SUSTAV

ispire

sinuse,

pružajući

cjelovit

-

djelovanja

morske

Enostaven način uporabe! spoj

nosnu

šupljinu

talasoterapijski soli

i

ljekovitog

i

učinak bilja

Lift the senses. Okrepite čute. Zastopa in uvaža: JADRAN GALENSKI LABORATORIJ d.o.o., Litostrojska cesta 46A, Ljubljana

smilj

mirta


Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.