Generalka na srcu

Tekst in foto: Milka Krapež

»Človek rabi kar nekaj moči, če hoče vzeti kri odraslemu merjascu. Iz prakse sem to dobro vedel in sem bil temu navadno kos. Enkrat pa mi je pri tem delu postalo slabo. Vrtelo se mi je v glavi, ustavil sem se, potem pa stopil v tajništvo in poprosil, da mi skuhajo kavo. Mislil sem pač, da mi bo kava pomagala. Toda v tajništvu so bili prepričani, da bo bolje, če stopim do svojega zdravnika,« pripoveduje Gregor Bajt, magister veterine, ki je tistega leta še delal na prašičji farmi v Ihanu.

Šel je k zdravniku v Domžale, kjer so mu naredili elektro kardiogram (EKG), slikali so mu pljuča in naredili še nekaj drugih preiskav. Nikjer ni bilo videti, da bi bilo kaj narobe. »Kot da se mi ne bi dalo delati in malo simuliram,« se danes smeje Gregor. Toda težave so se ponavljale in na koncu so ga poslali h kardiologinji. »Dali so me na obremenitveni test, kjer pa se je pokazalo, da s srcem ni vse v redu.

Kardiologinja je napisala priporočilo za UKC Ljubljana, da bi tam naredili koronarografijo, da bi videli, ali so žile prehodne ali ne oziroma, v kolikšni meri so zamašene,« pripoveduje Gregor. Na to preiskavo je čakal kar dobro leto in še tri mesece zraven, potem pa so ga končno poklicali. Šel je v Klinični center, kjer so ga sprejeli za nekaj dni, da so naredili preiskavo. »To je bilo zame zanimivo. V dimljah ti vpeljejo vodilo s kamero, zraven je ekran in lahko vidiš, kaj se dogaja. V srcu sem videl, kako je v prekatu brizgala prečrpana kri. Nekateri tega raje ne gledajo, mene pa je zelo zanimalo. S to preiskavo so ugotovili, da imam zamašeni dve žili v srcu. Rekli so mi, če bi bila samo ena, bi mi dali opornico, ker sta bili dve, pa so mi svetovali operacijo, obvode, »pripoveduje Gregor. Mimogrede, vstavljanje obvodov je ena najpogostejših srčnih operacij tako pri nas kot tudi v svetu, saj je bolezen koronarnih žil (žil v srcu) med srčnimi boleznimi prav tako najpogostejša.

Čakanje, stalna zgodba

Gregor je za to, da bo potreboval operacijo, izvedel prav v času, ko so bile čakalne vrste na srčne operacije pri nas najdaljše. Takrat namreč še ni bilo tretjega srčnega centra. Bolniki so med čakanjem tudi umirali. Gregor je čakal približno dve leti. Potem pa so ga obvestili, da bi lahko šel na operacijo v Sremsko Kamenico ali pa v nek center na Hrvaškem. Pozanimal

se je, kakšne izkušnje imajo bolniki, ki so bili tam na zdravljenju. Povedali so mu, da so bili z operacijo zadovoljni, medtem ko je po operativna nega malo šepala. Pri srčnih operacijah pa je tudi ta zelo pomembna. Pravzaprav

Gregor Bajt

kirurgi pravijo, da gre za tri enako važne dele: priprava bolnika na operacijo, operacija sama in nega bolnika po posegu. Zavedajoč se tega se je Gregor odločil, da bo raje počakal na operacijo v Ljubljani. »Potem pa sem dobil obvestilo, da se je ustanovil tretji srčni center v Izoli in če se strinjam, bi lahko prišel na operacijo tja. Takoj sem odgovoril, da bom prišel. Nisem se spraševal, kakšen je ta novi center. Prof. Metka Zorc me je obvestila, da sem med tistimi bolniki, ki so jim jih »odstopili« s seznama v Kliničnem centru in da bi lahko na operacijo prišel prej, če se odločim, da me bodo operirali pri njih. Takoj sem bil za to. Še enkrat sem šel na preglede, ki so bili potrebni. Proti koncu aprila sem dobil sporočilo, naj pridem v Izolo. Pripeljal sem se že skoraj do bolnišnice, ko me je poklicala prof. Zorčeva, naj se takoj vrnem v Ljubljano, ker kri ni bila v redu.«

Sprejem, ki si ga zapomniš

Pozneje se je pokazalo, da vendarle ni bilo nič narobe. Spet je krenil v Izolo in tam doživel sprejem, ki ga še danes, po desetih letih, ni pozabil. Pri vratih je stala skupina mož, ki so tako kot on prišli na operacijo. Pozdravila jih je prijazna sestra, ki je predstavila še dve svoji kolegici in jim povedala, da bodo skrbele zanje med bivanjem v njihovi ustanovi. »Vse je bilo tako čisto, tako pospravljeno, vse na svojem mestu, da smo samo gledali,« pravi Gregor Bajt. Sestre so odprle omarice, jim pokazale, kje so pižame in brisače, vse je bilo zloženo bolj natančno kot v vojski, če je to sploh mogoče. Skratka, vse je bilo novo, sveže, oni pa so bili prvi bolniki, ki so se prišli tja operirat. Namestili so jih v sobo, ki se je imenovala lovor, po sredozemski začimbni rastlini. Sprejeli so jih tako vljudno, prijazno, osebno. Bolj so bili vajeni tega, da čakajo v čakalnici, kjer jih dolgo nihče niti ne povoha. Razlika je bila velikanska. »Moram priznati, da mi je bilo kar nekam lažje pri srcu,« pravi Gregor Bajt in nadaljuje: »Dan pozneje oziroma dan pred operacijo pa so se vrata naše sobe odprla in vstopila je cela gruča ljudi. Načeloval ji je močnejši , že nekoliko sivolasi gospod, ki se je predstavil kot Ninoslav Radovanović, kirurg. Sledili so mu še drugi iz njegove skupine, ki so se prav tako predstavili in nam povedali, za kaj je kdo zadolžen. Pogovorili smo se, kaj nas čaka, potem je pa vsa skupina odšla. Tudi tega nismo bili vajeni.« Marsikje v svetu je to ustaljen način ravnanja z bolniki. Pa tudi kje pri nas.

Pet obvodov

Naslednji dan je bil Gregor na vrsti za operacijo. Izkazalo se je, da se je odpeljal v operacijsko dvorano še nekaj ur prej, kot je mislil, ker enega od bolnikov pred njim zaradi drugih težav niso mogli operirati takrat. »Spomnim se samo, kako so mi dali injekcijo, nekaj so mi še brskali po vratu, slišal sem, kako so prižgali žago in za hip me je postalo strah, da me bodo začeli rezati, dokler sem še pri zavesti. Seveda se to ni zgodilo. Zbudil sem se nekaj ur pozneje, sestra me je trepljala po licih in me klicala. Bolečin se nisem zavedal. Imel sem prerezano grodnico in potem sešito skupaj, vendar ni bolelo, ker so mi dali zdravila proti bolečinam. Naredili pa so mi kar pet obvodov,« se spominja Gregor Bajt. Včasih so mislili, da morajo bolniki po operaciji dolgo počivati. Danes spodbujajo, da se čim prej postavijo na noge. Toda po tako hudi operaciji je vsaj prvi dan nujno treba ležati, pa tudi pozneje se bolniki naprezajo le toliko, kolikor zmorejo in je za njih koristno. »Ležati smo morali samo na hrbtu, so nam zabičale sestre. Čim bi se nagnil malo na stran, je bila verjetnost, da bo kaj v notranjosti počilo ali pa se pretrgalo, večja in tvegati ni imelo smisla. Zato smo kar ubogali,« je povedal Gregor. V nekaj dneh je bil že

Bolnišnica Izola in M.C. Medicor

na nogah, dobrih deset dni kasneje pa tudi že doma. Šest let ni potreboval kontrolnih pregledov, ker je bilo vse v redu. Pozneje pa se je pokazalo, da se žile spet mašijo. Kakor pravi zdaj, so mu najprej omenjali možnost, da bi dobil še žilno opornico, vendar so se strokovnjaki odločili, da lahko s tem še počakajo.

Kako se je Gregorju Bajtu po srčni operaciji spremenilo življenje?

»Samo od sebe se nič ne spremeni. Moraš se kar sam potruditi. Postalo mi je jasno, da prej nisem ravno najbolj zdravo živel. Mesek je moral biti stalno na krožniku. Kaj pa drugega, če sem pa delal na farmi prašičev! Svinjina je odlično meso in povsem zdravo, če seveda ni mastno. Prej sem jedel precej več mesa, zdaj sem to količinsko omejil. S prijatelji in kolegi smo se radi tudi poveselili in zraven popili kakšen kozarček. Dvakrat se mi je zgodilo, da sem bil po ves mesec v karanteni zaradi slinavke in parkljevke. Nič ne moreš, zaprt si z vsemi drugimi kolegi, dokler pač čas nevarnosti za prenos bolezni ne mine. Dobivali pa smo seveda hrano in pijačo, celo cigarete so nam dajali. Vendar ne zame, kadil nisem nikoli.«

Ihanski ali piranski brancin?

Kako pa se lahko človek, ki dela na prašičji farmi (in je najbolj vajen tako imenovanih »ihanskih brancinov«), prepriča, da meso nadomesti z ribami, ki so za srce pomembne predvsem zaradi omega 3 maščobnih kislin? »Ribe imam rad, vendar so pri nas redko na mizi, ker moja žena ni ravno ljubiteljica rib. Zavedam se pomena omega 3 maščobnih kislin, zato redno uživam tudi ribje olje. V zadnjem času za zdravje pijem tudi konopljino olje,« pravi Gregor. Od operacije naprej mora dnevno vzeti sedem različnih zdravil. Pazi tudi, da se redno giblje. Skupaj s sosedo skrbi za njeno psičko, ker je sama večino dneva odsotna, pa jo zjutraj pripelje k njemu »v pasji vrtec«, zvečer pa se vrne ponjo. Psička je živahna, potrebuje sprehode, tako da jo družno mahneta ven. Gregor ima sicer nekaj težav s hojo, vendar ne toliko zaradi srca kot zaradi hrbtenice. Leta napornega dela na farmi so pustila sledove tudi na hrbtenici.«Zelo rad grem na morje in imam občutek, da mi koristi. Samo da je voda topla. Kolikor le lahko pazim na prehrano. Seveda pa si bom za veliko noč tudi jaz odrezal kakšno rezino šunke, jo dobro potresel z naribanim hrenom in z užitkom pojedel. Jem tudi veliko česna, čeprav potem še dva dni smrdim. Zdravje je najpomembnejše,« je še dodal Gregor Bajt.

Iščem te

Oblaki so objeli, tužno domovanje - vihar so pripeljali davnice čar so odpeljali težo nočem so darovali - iščem te

Zdaj vse se izgublja - svetilka na mizi s pogledom ugaša - prostor v srcu je ostal brez krvi utrip mi slabi - iščem te

Vidim le perje, ki pada z neba — pričja jata po nebu se vozi — v trpljenju v nemoči ptici pojoči petje bledi — iščem te Zavem se pozabljam — se vrnem v spomine zdaj zrem v resničnost — saj sva že davno skupaj na zemlji in tudi na nebu — našla sem te v spominu! — Dunca

Jedi, s katerimi lahko znižujemo holesterol

Oves in ovseni kosmiči

Oves vsebuje topljive vlaknine, ki znižujejo vsebnost slabega holesterola (LDL) v krvi. Podobne vlaknine najdemo tudi v fižolu v zrnju, v brstičnem ohrovtu, jabolkih, hruškah in slivah. Znanstveniki pravijo, da topljive vlaknine zmanjšujejo vsrkavanje holesterola v črevesju. Pet do 10 gramov teh vlaknin zniža raven holesterola za 5 odstotkov. To pomeni, da je treba pojesti malo manj kot dve skodelici ovsenih kosmičev dnevno. Prav tako pa boste holesterol znižali, če boste redno jedli jabolka in hruške, zraven pa še fižol in ovsene kosmiče.

Orehi in mandlji

Raziskave so pokazale, da uživanje orehov znatno zniža vsebnost slabega holesterola v krvi. Orehi imajo veliko nenasičenih maščobnih kislin, kar pripomore tudi, da so žile prožne in s tem bolj zdrave. Podoben učinek imajo tudi mandlji. Rezultati so se pokazali že po štirih tednih rednega uživanja orehov ali mandljev. Dnevno je priporočljivo pojesti tretjino skodelice orehov ali mandljev. S tem si boste v nekaj tednih holesterol zmanjšali za 12 odstotkov. Paziti pa je treba, ker imajo vsi oreščki veliko kalorij. Zato je ena pest katerihkoli v enem dnevu resnično

dovolj.

Ribja maščoba in omega 3 maščobne kisline

Eskimi imajo zdrave žile in nič holesterola, ker uživajo mastne ribe kot so, denimo, lososi. Omega 3 maščobne kisline pa zmanjšujejo vsebnost trigliceridov v krvi in nasploh dobro vplivajo na srce. Med drugim tudi znižujejo krvni tlak. Tudi te maščobne kisline najdemo v ribah: lososih, slanikih, skušah, sardinah in postrvih. Zdravniki priporočajo, da bi jedli tovrstne ribe vsaj dvakrat tedensko. Vendar velja opozorilo: če hočemo, da bodo dobro vplivale na zdravje, jih je treba speči, ne pa ocvreti.

Soja

Strokovnjaki so dolgo verjeli, da soja znižuje holesterol v krvi. Toda zadnje večje analize kažejo, da to ni res. Zadnje sporočilo ameriškega združenja za srce, ki je bilo objavljeno januarja letos, pravi, da imajo sojine beljakovine le malo vpliva na zdravje srca. Tudi stalno uživanje soje holesterola v krvi ni znižalo.

Najpomembnejši nasvet: Predvsem manj maščob! Pravzaprav bi morali s tem začeti. Če so v vaši krvi našli preveč holesterola, je prvo navodilo, da je treba jesti manj mastno hrano. Zmanjšati je treba količino zaužitih živalskih maščob, kar pomeni, da je treba piti manj mastno mleko, pojesti malo ali nič polnomastnega sira, masla, pa tudi živalskih maščob v mesu. Zato naj bo meso brez vidnih maščob, kajti večina skriva v sebi tudi nevidne maščobe. Izogibati se je treba mesnim izdelkom, klobasam, salamam, hrenovkam. Namesto tega je treba uživati rastlinske maščobe, predvsem olivno, bučno in repično olje. Pa tudi tega ne preveč.

Pridružite se nam V društvu na srcu operiranih nas je že več kot 2000. Ni nujno, da ste bili operirani na srcu, niti ne, da imate kakšno od srčnih bolezni. Tudi vi lahko pripomorete v prizadevanjih, da preprečimo širjenje srčno žilnih bolezni, ki vsako leto zahtevajo življenja Slovenk in Slovencev.

Izpolnite prijavnico na strani 46, ali na spletu: www.drustvo-nsos.si

Samo 30 minut na dan in vaše srce vam bo hvaležno