Srce ljubi vitkost

foto: iStock Photo

Že nekaj raziskav je kazalo, da lahko debelost vpliva na poslabšanje atrijske fibrilacije

Ameriški mediji so znanega kardiologa Johna M. Mandrolo vprašali, katero odkritje na področju kardiologije je v letu 2013 nanj naredilo največji vtis.

Naštel jih je precej, vendar je za srčne bolnike gotovo eno največjih odkritij, da lahko z zmanjšanjem teže zmanjšajo nevarnost atrijske fibrilacije, se pravi najpogostejših motenj srčnega ritma. Te so namreč lahko tudi usodne.

Odkritje pravzaprav ni nič posebej novega. Že nekaj raziskav je kazalo, da lahko debelost vpliva na poslabšanje atrijske fibrilacije. Za informacijo, to je nepravilen, večinoma na trenutke prehiter srčni ritem s palpitacijami, migotanjem, kakor ga opisujejo bolniki; čutijo tudi omotičnost, imajo spalno apnejo, lahko izgubijo zavest. Kot rečeno, te motnje so lahko tudi usodne. Atrijska fibrilacija je motnja, ne bolezen, zato je tudi veliko ljudi ne jemlje dovolj resno. Le ko se jim zgodi, da nikakor ne morejo dobiti dovolj zraka, ko se jih loteva omedlevica, se nekateri zavedajo resnosti te težave. Problem pa je, da je bolnikov z atrijsko fibrilacijo vse več. To posebej ugotavljajo Američani. Pokazalo se je, da je veliko bolnikov z atrijsko fibrilacijo tudi debelih, imajo pa pogosto še druge težave (metabolični sindrom, stanje pred sladkorno boleznijo, povišan krvni tlak, na primer). Področje zdravil in posegov O atrijski fibrilaciji smo prvič slišali nekaj več šele ne tako dolgo nazaj, ko je farmacevtska industrija dala na trg nekaj novih zdravil, ki naj bi zmanjšali nevarnost te motnje srčnega ritma. Zdravila so se pokazala kot dejansko zelo učinkovita. Dr. Mandrola v svojem rednem blogu malce cinično ugotavlja, da je kardiologija postala področje zdravljenja z zdravili in invazivnimi posegi. Resnici na ljubo ima prav; toda prav z zdravili in raznimi tehnikami zdravljenja, vključno z operacijami na odprtem srcu, so mnogo bolnikom rešili življenje. Le da je prišel čas za novo poglavje. To pa se nanaša na tisto, kar je mogoče odpraviti brez zdravil in brez invazivnih tehnik: na primer s hujšanjem in telovadbo. Ta ukrep je večina bolnikov do zdaj dobila le kot dober nasvet, potem pa naj se znajde vsak, kakor ve in zna. Morda se je tudi mnogo bolnikov lotilo hujšanja, a so iz tega ali onega razloga odnehali. Škoda je lahko zelo velika. Nadzorovano hujšanje in dober nasvet Povezave med debelostjo in motnjami srčnega ritma pa ni dokazal dr.Mandrola, pač pa eden najbolj

perspektivnih zdravnikov, ki dela v Royal Hospital v Adelaidi v Avstraliji. Profesor Prashantan Sanders (sicer indijskega porekla), ki se je učil pri Francozu Michelu Haissaquerreu (eden od vodilnih strokovnjakov za motnje srčnega ritma), je predvideval, da sta debelost in atrijska fibrilacija povezani na več načinov. Zato je začel 19 mesečno raziskavo, v kateri je sodelovalo 150 ljudi, ki so bili vsi debeli, nekateri celo zelo debeli (indeks telesne mase več kot 27). Skupino bolnikov z atrijsko fibrilacijo (vsi so imeli »napade«, znake te motnje, vendar različno močne in različno pogoste) je razdelili na dve: v prvi so bolniki pod strogim zdravniškim nadzorom hujšali, obenem pa so zdravili tudi potencialno povišan krvni tlak in krvni sladkor; v drugi so bili bolniki, ki so jih zdravili, kakor jih sicer zdravijo in jim zraven svetovali, naj tudi shujšajo. Po zaključeni raziskavi so imeli bolniki v prvi skupini petkrat manj znakov atrijske fibrilacije in so čutili vsesplošno izboljšanje. Bolniki iz druge skupine so se tudi bolje počutili, vendar tudi malo ne toliko kot prvi. Bolniki, ki so hujšali pod nadzorom, so povprečno izgubili 15 kilogramov, tisti, ki so dobili samo nasvet za hujšanje, pa okrog šest kilogramov. Ti izidi raziskave dajejo jasen znak, da lahko vsak bolnik sam največ naredi za svoje zdravje. Res pa je, da mnogi ne vedo, kako naj se tega lotijo.

V Avstraliji so bolnikom predpisali tri obroke na dan (nizko kalorične, od 800 do 1200 kalorij skupaj na dan). Dva od teh sta bila posebna shujševalna napitka (kakršne je mogoče dobiti tudi pri nas), en obrok pa je vseboval hrano, bogato z beljakovinami (meso, perutnina, ribe, pa tudi stročnice, semena in podobno), vendar seveda ne v obliki zrezkov, ki bi segali čez krožnik. Obrok naj ne bi vseboval več kot 200 gramov mesa. Poleg tega so trikrat tedensko telovadili. Na začetku samo po 20 minut, postopoma pa so čas vadbe podaljšali na 45 minut. Vadba ni bila obremenjujoča za srce. Začelo se je s hojo ali pa kolesarjenjem, kakor je komu prijalo. V drugi skupini so tudi glede telovadbe bolniki dobili samo nasvet, »naj se več gibljejo«. Bolje je preprečiti kot zdraviti! Rezultate te raziskave so predstavili sredi novembra 2013 v ameriškem Dallasu na kongresu združenja ameriških kardiologov. Čeprav so specialisti za zdravljenje srčnih bolezni, kakor je bilo omenjeno, vajeni predpisovanja zdravil in uporabe invazivnih tehnik zdravljenja, pa so bili nad izsledki raziskave navdušeni. Pravzaprav gre za zelo preprosto zadevo, ki jo tako bolniki kot tisti, ki to morda še bodo, ves čas poznajo: da je bolezen bolje preprečiti kakor pa zdraviti. Preventiva, beseda, ki je mnogim odveč, pa lahko vendarle največ naredi, če bi jo le upoštevali. Normalna telesna teža je namreč najboljši način, da se izognemo še kakšni drugi bolezni, ne le motnjam srčnega ritma ali kateri drugi srčni napaki.

Naredite si načrt za novo življenje

Kakšen načrt naj bi si bolniki naredili? Vsak, ki je predebel, ki si to tudi prizna, se lahko loti te naloge s trdno odločenostjo, da jo bo speljal do konca. Ni se treba truditi z instantnimi napitki. Lahko si privoščite obilo sadja in zelenjave (vendar je treba pri sadju paziti, ker vsebuje sladkor), ki jih lahko pripravite v obliki mešanice v električnem mešalniku. Kot smo v Jani že večkrat napisali, si je pametno kupiti dober sokovnik, da si lahko sok iz zelenjave in sadja naredite sproti. Če denarnica kaže na sušo, bo električni mešalnik čisto dober. Tega pa ima skoraj vsako gospodinjstvo. Naredite si torej dvakrat na dan tako dr. John Mandrola

mešanico, enkrat pa si privoščite obrok z beljakovinami. Lahko pa si v jutranjo mešanico, kar je pravzaprav posebej priporočljivo, zamešate nekaj beljakovin, ki jih je mogoče dobiti v obliki praška v športnih ali nekaterih bolje založenih trgovinah. Res je, da je tak prašek lahko drag, vendar pa ga boste imeli dolgo časa. V napitek zamešajte po eno žlico vsakič, da boste imeli dovolj beljakovin. Izogibati se je treba predvsem hrani, ki vsebuje sladkor in preveč soli (mesni izdelki, siri vseh vrst); odmisliti je treba tudi nezdrave maščobe; posezite raje po olivnem, bučnem in kokosovem ter palminem olju. To so najboljše maščobe, če seveda izvzamemo ribje omega 3, ki pa ga imamo na voljo v kapsulah. Mnogim je ribje olje nekaj preveč ogabnega, da bi lahko to pili. Poleg beljakovin za osrednji obrok (najboljše je kosilo, ki je pri nas še vedno osrednji obrok, čeprav se navzemamo navad drugih držav, kjer ljudje največ pojedo, ko imajo čas: zvečer, kar pa ni dobro) je vedno dobro pojesti skodelico juhe in solato. Ali oboje ali pa samo eno od naštetih, vendar vedno na začetku obroka. Tako boste pojedli manj. Vedno je dobro pred (ne pa med) obrokom popiti kozarec

vode. Če boste vodo pili med obrokom, bo razredčila prebavne sokove in s tem otežila presnovne in prebavne procese.

Pozabite na diete!

S takim načinom je treba vztrajati. Ne pomeni, da ste se lotili diete. Naj vam pomeni več: lotili ste se svoje življenje spremeniti na bolje. Manj telesne teže pomeni manj zdravil. Manj zdravil pomeni manj stranskih učinkov. Manj stranskih učinkov pa pomeni manj bolezni. In kaj pomeni manj bolezni? Zdravje. Avstralci so to zelo dobro dokazali, čeprav je pričakovati, da bomo zasledili kar precej ugovorov, češ, da gre za premajhen vzorec. Za dokazovanje učinkovitosti zdravil so namreč potrebni veliko večji vzorci, vedno več kot tisoč bolnikov. Toda v tem primeru ne gre za dokazovanje učinkovitosti novih molekul, pač pa zgolj spremembe v življenju, za katere vsak medicinski učbenik pravi, da zagotavljajo boljše zdravje. Pri tem igra pomembno vlogo tudi gibanje, ki ga je treba poleg drugačnih obrokov prav tako uvesti v svoj novi načrt za življenje. Več kot jasno je bilo dokazano, da ljudem koristi na različne načine. In vendar je toliko ljudi prej pripravljeno vzeti tableto, kot pa obuti udobne čevlje in kreniti ven, na sveži zrak.

Samo pol porcije

Spremembe so torej tisto, kar nujno potrebujemo. In zavest, da lahko spremenimo samo sebe in da smo prvi poklicani, da to storimo. Res pa je, da je različnim ljudem to različno težko. Srčna bolnica, ki se je zavedala, da ima okrog 20 kilogramov preveč, se je potem, ko so ji naši kardiologi povedali, kako to vpliva na njeno srce, odločila, da bo shujšala. Naj ostane anonimna, saj konec koncev njeno ime ni pomembno. O svoji odločitvi je obvestila družinske člane, moža in sina, ki sta jo spodbujala. Hujšala je počasi, kakor je tudi najbolj zdravo. Njen nasvet: pojejte polovico manj, kakor ste bili do zdaj vajeni. Oziroma, na krožnik si naložite polovico manj kot ste naložili drugim družinskim članom. Samo to je upoštevala, nič drugega in ji je v nekaj mesecih uspelo shujšati za skoraj 20 kilogramov. Hodila pa je tako ali tako že od nekdaj rada. Bila je vajena od otroštva. Vse je bilo oddaljeno, šola, trgovina, pozneje pa tudi služba. Vozniškega izpita še danes nima in se zaradi tega ne čuti čisto nič prikrajšane. Pri tem pa je ena najbolj vnetih popotnic, kar jih poznam. Ko je tako shujšala, je šla na operacijo srca, ki je (očitno) uspela, saj je od tedaj minilo že več kot 15 let, pa še vedno tlači zemljico, kakor sama pravi. Njena teža je še danes ista kot takrat in še danes upošteva isto pravilo, da poje manj, kot bi si morda želele njene oči. Pravi pa tudi, da ljudje spoznamo, da ne potrebujemo več toliko hrane kot včasih, le da vsak ni dojemljiv za to spoznanje. In še, da njo žene zanimanje za to, kaj se dogaja zunaj, ven, da gre in hodi, spoznava ljudi

Tudi pol porcije je lahko dovolj...

in kraje v Sloveniji in drugod. Da pa seveda vsi niso za to. Včasih je treba pomoliti nos iz hiše za svoje zdravje, ne zato, ker bi bilo treba v trgovino. Študija: Vitki in fizično v slabšem stanju imajo več možnosti preživetja srčnega infarkta, kot moški ki so predebeli vendar v dobri fizični kondiciji.

Na podlagi študije, objavljene v evropskem Heart Journal-u, so ugotovili, da so vitki moški brez kondicije manj podvrženi srčnemu infarktu, kot pa debelejši moški v dobri fizični kondiciji. Prav tako je bilo ugotovljeno, da so možnosti za srčni napad majše kot pri tistih osebah, ki so bile aktivne v najstniških letih. Podatki zajemajo 743.498 švedskih moških, ki so opravili zdravniški pregled pri starosti 18 let, ko so bili vpoklicali na služenje vojaškega roka med letoma 1969 in 1984. Te podatke so analizirali z ekipo švedskih profesorjev in

medicinskih raziskovalcev iz Univerze Umeå. Ekipa je spremljala podatke o moških do meseca januarja 2011 ali po tem, ko so doživeli srčni infarkt - odvisno

kateri dogodek se je zgodil prej. “Tisti ki so bili fizično dobro pripravljeni v najstniških letih so zmanjšali tveganje za srčni napad, Kaže da fitnes sam po sebi še ne zagotavlja, da bi se razvila čezmerna teža ali debelost Povedano drugače - bolj pomembna je idealna teža, kot pa dobra fizična kondicija. Razumljivo pa je, da vzdržujete idealno težo skupaj z dobro fizično kondicjo, zaključi Peter Nordström, eden izmed raziskovalcev. Rezultati so pokazali, da je vadba poznih v najstniških letih zmanjšala tveganje za prezgodnji srčni infarkt za 35 odstotkov. Pri tem so upoštevali še ostale spremenljivke, kot so ITM (idealna telesna masa), ter ekonomska in socialna okolja - in ugotovili, da se z vsakim 15-odstotnim povečanjem fizične aktivnosti, možnost za srčni infarkt zmanjša za za nadaljnjih 18 odstotkov v obdobju 30 let. “Tveganje za srčni infarkt se je zmanjšalo za približno 35 odstotkov med vitkimi moškimi in tistimi z normalno težo na koncu svojih najstniških let. Ta raziskava nam pove samo to, da obstaja povezava med fizično vadbo in idealno telesno težo, ki zmanjšuje verjetnost srčnega infarkta. Ne moremo pa z gotovostjo trditi, da višja raven telesne pripravljenosti zmanjšuje tveganje za srčni napad, “je dejal Nordström. Nordström je povdaril, da je povezava med fizično aktivnostjo in boleznimi srca zapletena in lahko vpliva veliko število dejavnikov. Primer: nekateri ljudje so genetsko nagnjeni k dobrim fizičnim sposobnostim z nizkim tveganjem bolezni srca. Nordström upa, da bo njegova raziskava pomagala pri načrtovanju preventivnih programov javnega zdravja. Povzeto po: Science, avtor: Nicholas Tufnell

Izberite pravi čas za nastavljanje sončnim žarkom

Zdravo sončenje ni nastavljanje soncu kadarkoli

Slišali smo že nešteto opozoril, strokovnjaki nas vsak dan opozarjajo pred nevarnimi sončnimi žarki, toda nekateri si še vedno delajo utvare in svoje telo prekomerno izpostavljajo soncu. Sonce je kot vse stvari v življenju v pravi meri zdravo, a prekomerno in ne ob pravem času je nevarno. Naše telo potrebuje vitamin D, ki ga lahko pridobimo s pomočjo sončnih žarkov. Prav tako sončenje uravnava hormonsko ravnotežje in znižuje visok krvni pritisk. A zdravo sončenje ne pomeni celodnevnega nastavljanja soncu, ampak gre za sončenje v času, ko sončni žarki niso tako močni. Žal pa kljub vsem opozorilom podatki kažejo, da se iz leta v leto povečuje število bolnikov, obolelih za kožnim rakom. (bp)