Napake družinskih zdravnikov

foto: iStock Photo

Družinski zdravnik naj bi bil namreč »na tekočem« na vseh področjih, kar je nemogoče.

Napake družinskih zdravnikov

Tekst: Milka Krapež

Britanski urolog dr.Chris Eden je izjavil, da sam komaj sledi napredku na področju raka prostate, ki je sicer glavni del njegovega dela, vendar pa je urologija še precej več kot to. Zato je s svojo izjavo, da si ob hitrem napredku medicinske znanosti težko predstavlja delo družinskega zdravnika, vzbudil veliko pozornosti.

Zato so Britanci naredili anketo med specialisti posameznih področij, da bi izvedeli, katere napake družinski zdravniki naredijo najpogosteje. Oziroma, kaj bi na njihovem mestu sami naredili drugače. V »zagovor« družinskim zdravnikom je treba zapisati, da bi bilo posebej zanimivo, kaj menijo oni, katere napake pa specialisti naredijo najpogosteje. Morda se bodo Britanci lotili tudi te ankete, vendar je bolj malo verjetno. Kardiolog dr.Glyn Thomas je ocenil, da ga družinski zdravniki največkrat polomijo pri bolnikih z atrijsko fibrilacijo (nepravilen srčni ritem). Teh bolnikov je zelo veliko in so v stalni nevarnosti, da jih zadene možganska kap. Zato potrebujejo zdravljenje z zdravili za redčenje krvi. Po mnenju dr.Thomasa družinski zdravniki teh zdravil pogosto ne predpisujejo, pač pa bolnikom predpišejo aspirin, čeprav strokovne razlage pravijo, da zdravila za redčenje krvi za več kot 60 odstotkov zmanjšajo nevarnost za možgansko kap. Aspirin za njih ni dovolj.

Niso vedno samo prebavne motnje

Gastroenterolog dr.Peter Fairclough je povedal, da družinski zdravniki pogosto pošiljajo bolnike k specialistom zaradi bolečin v zgornjem delu trebuha misleč, da gre za gastritis, zato želijo endoskopsko preiskavo. V resnici pa gre v večini teh primerov za žolčne kamne, pri katerih je potrebna ultra zvočna preiskava. Onkolog prof. Gordon Jayson priporoča družinskim zdravnikom, da zelo pozorno poslušajo ženske v 50.letih, ki se pritožujejo zaradi bolečin in napihovanja v trebuhu; pravi, da gre večinoma res za prebavne motnje zaradi razdraženega črevesja; toda te se ponavadi čez čas umirijo, nekatere ženske pa imajo težave še naprej. V tem primeru je treba pomisliti na rak jajčnikov in bolnico poslati na ustrezno preiskavo. Dr.Andrew Dowson se ukvarja z zdravljenjem bolnikov z glavoboli in migreno. Po njegovem mnenju družinski zdravniki ne ločijo prav dobro med eno in drugo težavo, zato tudi zdravljenje ni ustrezno. Mislijo, da mora imeti bolnik z migreno tako imenovano auro (prebliske, cik cakaste »privide« pred očmi), ki napoveduje napad migrene. Toda auro ima

le desetina bolnikov. Zdravniki morajo biti bolj pozorni na glavni znak migrene, hudo, zbadajočo bolečino na eni strani glave.

Slaba navodila

Dermatolog dr.Andrew Wright pravi, da zdravniki bolnikom z ekcemom predpisujejo ustrezno kremo (običajno tuba vsebuje 30 gramov mazila), potem pa mu ne dajo dovolj jasnih navodil; rečejo le, da se je treba mazati 14 dni in če se ta čas stanje ne izboljša, ga pošljejo k specialistu. To bolniki razumejo, da morajo malo količino kreme imeti za dva tedna, kar pomeni, da se namažejo premalo, stanje se seveda ne izboljša, zato pristanejo pri specialistu. Povedati pa bi jim morali, da naj se temeljito namažejo in če se ne izboljša, pridejo še enkrat. Specialist za bolezni nosu, ušes in grla (tako imenovani ORL) dr.Henry Sharpe pravi, da družinski zdravniki pogosto bolnikom z zamašenim nosom predpišejo antibiotike ali pa kapljice za nos, ne da bi jih sploh dobro pregledali. Sicer je res, da so nosovi največkrat zamašeni zaradi prehladnih bolezni, vendar pa je vzrokov lahko več in so tudi bolj nevarni. Če je nos zamašen dlje časa (več kot en mesec), bi morali bolnika raje poslati k specialistu. Možno je, da gre za spremembe na hrustancu med nosnicama, možno je, da gre za nerakave polipe, možno je pa tudi še kaj tretjega. Specialist za področje ortopedije prof. Tony Kochhar pravi, da se družinski zdravniki največkrat motijo pri bolečinah v rami. Bolnikom najraje predpišejo zdravila proti bolečinam in vnetju ali pa fizioterapijo. Toda gre za precej kompliciran del telesa, ki zahteva dobro poznavanje in tudi ustrezne tehnike za diagnosticiranje. Ni namreč mogoče samo po besedah bolnika ugotoviti, za kaj točno gre. Zato meni, da bi morali družinski zdravniki bolnike z bolečinami v rami poslati najprej na ultra zvok, da bi se videlo, za kaj sploh gre. Sicer zdravila ne bodo pomagala (ravno narobe), fizioterapija pa lahko naredi več škode kot koristi. Bolnik ima lahko, na primer, nategnjeno ali pa natrgano mišico. V takem primeru bo fizioterapija stanje poslabšala, da se ga ne bo več dalo popraviti.

Pozna diagnoza, več škode

Dr..John Rubin je strokovnjak za bolezni ušes, grla in nosu. Po njegovih izkušnjah delajo družinski zdravniki največ napak pri bolnikih, ki se pritožujejo zaradi sluzi v grlu. Povečana količina sluzi se namreč zadržuje v ozadju grla in bolnike zelo moti. Družinski zdravniki bolnike pošiljajo k specialistu, v resnici pa gre večinoma za refluks, vračanje kisline iz želodca, kar je bistveno bolj pogosto kot katerakoli težava v grlu. Zdravnik naj bi torej najprej pomislil na refluks, predpisal ustrezna zdravila in če tudi po jemanju teh zdravil ne bi bilo dobro, bi bolnika poslal k specialistu. Revmatolog dr.Andrew Bamji pa je dejal, da je največ napak pri prepoznem pošiljanju bolnikov s sumom na revmatoidni artritis k specialistu. Zgodnja diagnoza in zdravljenje lahko bolezen popolnoma zaustavita, preden lahko naredi bolniku trajno škodo. Zato naj bi bili družinski zdravniki pozorni na znake kot so: otekanje, bolečine, jutranja okorelost; eden od znakov je tudi slabokrvnost. Pogosto se zgodi, da se družinski zdravniki ukvarjajo z zdravljenjem slabokrvnosti, namesto, da bi ugotovili, kaj je vzrok zanjo. Žilni kirurg dr.Eddie Chaloner je povedal, da splošni zdravniki radi predpišejo antibiotike, kadar pridejo k njim bolniki z otečeno nogo. Prepričani so, da gre za vnetje oziroma okužbo. Toda največkrat gre za tako imenovani površinski flebitis; vena v podkožju se vname, v njej se naredi krvni strdek, kar je pogosta posledica krčnih žil; navadno težava izgine sama od sebe; če je boleča, jo zdravijo s protivnetnimi zdravili. Antibiotiki ne bodo učinkovali, saj ne gre za bakterijsko vnetje. To nastane pri poškodbah, ki se vnamejo in zagnojijo.

Zelo zanimivo je na vprašanje o najpogostejših napakah na področju urologije odgovoril dr.Chris Eden, urolog z začetka tega pisanja. Družinski zdravniki bi morali, po njegovem mnenju, moške v starosti od 40 do 50 let, ki so debeli, poslati na pregled zaradi možnega raka prostate, namesto, da jih pošiljajo samo na pregled holesterola (v obeh primerih gre za krvno preiskavo). Debelost v tej starosti je pogosto povezana z rakom prostate, ki pa je običajno pri teh bolnikih posebej agresiven.

Še en specialist za bolezni grla, ušes in nosu, dr.Myles Black je povedal, da družinski zdravniki spregledajo nenadno izgubo sluha. Mislijo, da se je nabralo veliko ušesnega masla ali pa je v ušesu tekočina, ki je ostala zaradi vnetja srednjega ušesa. Toda nenadna izguba sluha je lahko posledica virusne okužbe (senzonevralna izguba sluha), ki zahteva takojšnje zdravljenje s steroidi, sicer je izguba sluha trajna. Pozoren je treba biti na to, da bolnik nenadoma popolnoma izgubi sluh (ne gre za postopno poslabšanje) na enem ali pa celo obeh ušesih. Vse našteto so pogoste zmote britanskih, ne pa naših družinskih zdravnikov. Vendar tudi za slovenske družinske zdravnike velja, da morajo imeti zelo veliko znanja, da se morajo nenehno dodatno izobraževati, če hočejo biti kos svojemu delu. Po drugi strani pa jih nesmiselna zdravstvena politika sili, da še najbolj nujnega dela z bolniki ne morejo opraviti tako, kot bi hoteli. Da ne govorimo, da jih imamo precej premalo. Zato lahko samo upamo, da ne delajo večjih napak.