Sladkor kot mamilo

Sladkor kot mamilo Sladkor kot mamilo Kar precej ljudi (med njimi je več žensk kot moških) se pritožuje, da brez sladkarij preprosto ne morejo živeti.

Tekst: Milka Krapež

Nekateri morajo obvezno vsak dan dobiti svoj odmerek sladkega, pa naj bodo to piškoti, krofi, sladka pijača ali čokolada oziroma sladoled.

Tisti, ki takih potreb nimajo, tega ne morejo razumeti ali pa jim sploh ne verjamejo. Vendar je znanost dokazala, da je huda želja (potreba) po sladkorju čisto prava odvisnost. Konec koncev, zakaj pa ne bi mogla biti, če je danes priznana odvisnost od odnosov, od iger na srečo, od seksa in še česa. Vse to vpliva na naše možgane, na tisti del, ki nam daje občutek zadovoljstva.

Medicinska znanost je potrdila, da prav tako kot za vse omenjene odvisnosti vključno s tistimi od mamil in alkohola, tudi uživanje določene količine (ta mora biti vse večja, da se doseže enak učinek) sladkorja daje občutek zadovoljstva. Strokovnjaki pravijo, da željo povečuje nizka raven serotonina, živčnega prenašalca, ki pomaga ustvariti občutek ugodja, zadovoljstva. Več ko imamo serotonina, bolje se počutimo. Znaki odvisnosti od sladkorja so zato tudi podobni znakom drugih odvisnosti: če odvisnik sladkega mamila ne dobi, se slabo počuti, se trese, je živčen, lahko ga celo obliva mrzel pot. Kako se lahko kaj takega sploh zgodi?

Spremembe v možganih

Sladkor z energijo oskrbuje vse celice v možganih. Če ga zaužijemo preveč, lahko povzroči spremembe v možganih predvsem v tistem delu, ki skrbi za nadzor nad tem, koliko pojemo. Znanstveniki so to preizkusili na laboratorijskih živalih. Skupini živali so vsak dan dali nekaj pijače, ki je vsebovala sladkor, sicer pa so dobile običajno hrano. V enem mesecu so količino sladke pijače povečale za 200 odstotkov, medtem ko so običajne hrane pojedle manj. Ko so pregledovali njihove možgane, so v njih zasledili podobne spremembe kot pri uživalcih mamil. Pri ljudeh pa so zasledovali možganski odziv, ko so zgolj gledali slaščice: tudi v tem primeru je bila reakcija podobna kot pri uživalcih mamil. Pri ženskah celo močneje izražena kot pri moških. Kot rečeno, sladkor človek nujno potrebuje. Ko v krvi kroži glukoza, trebušna slinavka sprosti inzulin, ki na svoj način omogoča celicam, da krvni sladkor porabijo za energijo. Ko je krvni sladkor porabljen, se človek čuti rahlo omotičen, oslabel in takrat bi najraje pojedel nekaj sladkega, ker se s tem počutje precej hitro popravi. Vendar pa je treba vedeti, da se tudi druga hrana v našem telesu spremeni v sladkor: na primer ocvrt krompirček, čips, sendviči. Če zraven ne pojemo bolj kakovostne hrane, bo učinek zelo podoben, kot če bi jedli slaščice. Potrebna nam je hrana, ki bo zagotavljala dovolj sladkorja daljši čas, kar pomeni, da bodo imele celice dovolj energije ves čas. Ljudje, ki jih muči močna želja po sladkarijah, so v nevarnosti, da si naberejo odvečne kilograme in dokler odvisnosti ne pozdravijo, se bodo kilogrami nabirali naprej. Sicer strokovnjaki pravijo, da sama odvisnost od sladkorja ne povzroča sladkorne bolezni, lahko pa vpliva na njen nastanek. S tem se večajo še druge

nevarnosti za zdravje, od srčno žilnih bolezni do raka.

Belo ni zdravo

Vsak način zdravega prehranjevanja, pa naj bodo zahodnjaške priporočene diete (na primer paleo, DASH, mediteranska dieta, o vseh smo v Jani že precej obširno pisali), kot prvo pravilo postavlja izogibanje sladkorju. Vzhodnjaki pa že dolgo časa pravijo, da se je treba izogibati vsemu, kar je bele barve, kar poleg sladkorja pomeni tudi sol, belo moko, bel riž in mleko z mlečnimi izdelki. Pa seveda tudi belo maščobo pri mesu, vse to je za naše zdravje nevarno oziroma neprimerno. Sladkor pa je sovražnik številka ena. Tudi zaradi tega, ker se z njim hranijo škodljive bakterije, ker vzpodbuja rast rakavih celic in nam škoduje na čisto vseh ravneh. Vendar ne gre le za slaščice v običajni obliki kot so peciva, torte, piškoti, bonboni, energijske ploščice, čokoladice vseh vrst, jedi, ki so očitno sladice. Gre tudi za sladkorje, ki so dodani marsikateri hrani in pijači. Dekstroza, saharoza, fruktoza, laktoza, koruzni sirup, palmin sirup in podobno, vse to so vrste sladkorja, ki se jim je treba izogibati. To je še en razlog več, da si dobro preberete sestavo vsake v naprej pripravljene jedi. Še posebej, če je ta jed oziroma pijača namenjena otrokom. Že mnogokrat smo opozorili, da

ne odrasli ne otroci ne bi smeli dnevno piti sladkih pijač, v trgovini kupljenih sokov, ker jim je običajno dodan sladkor. Enako velja tudi za pijače z mehurčki in vode z okusi.

Postopno odvajanje

Odvisnost od sladkorja je prav tako težko pozdraviti kot druge odvisnosti, le da so na tem področju zasvojenci prepuščeni samim sebi. Kar je precej krivično do njih, saj imajo enake probleme z odtegnitvenimi znaki kot vsi drugi odvisniki. Ker gre »le« za sladkor, si morajo pomagati sami. Če je že tako in če ste sami v tej skupini, ne bo pritoževanje nič pomagalo, treba se je lotiti problema, ker je zdravje v nevarnosti.

Priporočamo stopenjsko odvajanje, kar svetujejo tudi strokovnjaki. Najprej poskusite z izogibanjem sladkim pijačam. Sledijo naj sladice po obroku.

Če morate nujno pojesti sladico po vsakem obroku, jo najprej pri enem zamenjajte s suhim sadjem (vendar tudi to ne sme biti sladkano, poiščite suha jabolka ali hruške, pri suhih slivah pa je že vprašljivo, ali jim je dodan sladkor ali ne) ali pa z oreški. Arašidom se raje izogibajte, ker so večinoma soljeni, če ne tudi praženi, taki pa so nezdravi. Odlični so orehi, mandlji, lešniki, tudi indijski in brazilski oreški, s katerimi boste poskrbeli tudi za zadostno količino vitamina E (poleg vse drugih koristnih snovi, ki jih oreški vsebujejo). Dober nadomestek za sladico je tudi sadje, vendar z njim ne gre pretiravati, ker prav tako vsebuje sladkor. Nekatere stroge diete odvisnikom v začetku prepovejo tudi vse vrste sadja. Če zjutraj jeste žita z mlekom ali jogurtom, se izogibajte tistim, ki so v trgovini že pripravljena in jim je skoraj zagotovo dodan sladkor. Boljša možnost so običajni ovseni kosmiči (tudi če so »bio«, niso pretirano dragi), ki jih prelijete z nesladkanim jogurtom ali mlekom z manj maščobami, lahko pa tudi z rahlo ogreto vodo ali pa napitkom iz riža, mandljev, soje, le da nobeni od teh tekočin ne sme biti dodan sladkor. Najvarnejša je seveda voda, je pa tudi najmanj okusna. Veliko boste naredili zase, če v jutranja žita dodate za pest jagodičevja. Lahko si kupite vrečko zmrznjenega, ga v mešalniku dobro zmiksate in dodate jutranjemu obroku. Jagodičevje sodi med sadje, ki najbolj ohranja naše zdravje. Zraven je vedno dobro dodati vsaj nekaj lešnikov, orehov, mandljev, oreškov skratka. In morda za žlico predhodno zmletih lanenih semen. To bo spodbudilo tudi prebavo in vam bo vsestransko koristilo.

Beljakovine namesto sladkorja

Lakoto boste najlažje pregnali z beljakovinsko hrano. To so lahko koščki piščančjih prsi, nemastni jogurt, jajca, spet oreški, pa tudi stročnice. Takšna hrana se presnavlja dlje, s tem tudi dlje časa zagotavlja energijo in zmanjša željo po sladkem. Zagotovo je tudi upoštevanje vseh omenjenih nasvetov za strastne ljubitelje sladkega težko, zato je treba spoštovati njihova prizadevanja in se ne zgražati, če jim sem ter tja ne uspe in posežejo po nečem sladkem. Predvsem jih je treba ves čas spodbujati, kar posebej velja za otroke. Starši debelih otrok oziroma otrok, ki se razvijajo v to smer, morajo najprej sami gledati na svojo težo in dajati otrokom vzgled. Debela mama bo težko prepričala svojega otroka, naj se odpove slaščici, če pa mali dobro ve, da ima mama na vrhnji polici omare škatlo piškotov, v katero bo segla, čim bo odnesel pete. Največ škode pa starši naredijo otrokom z izjavami kot je na primer »voda še za v čevelj ni dobra« in kot skopuha označijo vsakega, ki otrokom namesto sadnega soka raje ponudi vodo. Eno od pomembnih pravil pri odvajanju odvisnosti od sladkorja je tudi, da ga nikakor ne smemo zamenjati z umetnimi sladili. O tem smo prav tako že veliko pisali. Večina teh sladil ni dobra za zdravje. Izjema je stevia, ki je rastlinskega izvora, vendar odsvetujejo tudi to, vsaj na začetku. Ni namreč sladkor tisti, ki si ga želi telo, pač pa sladek okus in z njim povezano zadovoljstvo.

Če bomo telesu dajali umetno sladilo, odvisnosti ne bomo pozdravili, ker bomo vseeno ustregli tisti silni želji po sladkem. Kemije v možganih ne bomo spremenili v normalno, zato je bolje, da tudi umetnih sladil ne uporabljamo.

Kavo ali čaj je najbolje piti nesladkana. Poskusite za začetek kavo povsem črtati in jo nadomestite z zelenim čajem. S tem boste svojemu telesu naredili veliko uslugo. Če pa to ne gre, če se vam zdi, da vas hoče življenje prikrajšati za čisto vse užitke, potem si privoščite nesladkano kavo. Verjemite, na ta okus se je lahko privaditi. Celo

tako, da vam čez čas sladka kava ne bo več dobra. Nekateri svetujejo tudi žvečenje žvečilnih gumijev, kar naj bi zmanjšalo željo po sladkem. Že res, da veliko žvečilnih gumijev ne vsebuje sladkorja, a so vseeno sladki, torej so sladkor proizvajalci nadomestili z nečim drugim, zato tudi žvečilni gumi ni dobra izbira.

Redno gibanje zagotavlja uspehe na vseh področjih!

Veliko bolje je imeti vsepovsod s sabo kakšno jabolko ali hruško, poleti pa kakšno drugo sadje. Pomagali si boste tudi z rednim pitjem večje količine vode in seveda rednim gibanjem. Tudi gibanje vpliva na občutek ugodja, zato si ga privoščite, kolikor je le mogoče. Vendar začnite polagoma, brez pretiravanja, sicer si boste nakopali boleče mišice ali pa celo poškodbe. Je že tako, da je za vse potrebna zmernost.

ALI VESTE KAKŠNO SADJE JESTE?

Za rezultate analiz o ostankih pesticidov v živilih se vsake toliko časa se preverjajo javno dostopna poročila iz Evropske skupnosti in tudi iz Slovenije. Pri nas so bili najboljši rezultati pri živilih iz ekološke pridelave, žitih, živilih živalskega izvora ter pri hrani za dojenčke in male otroke, saj vzorci niso vsebovali zaznavnih količin ostankov pesticidov. V EU pa so bili najboljši rezultati pri živilih živalskega izvora (mleko, meso, med, jajca), ekološko pridelanih živilih ter hrani za dojenčke in majhne otroke, saj so v manj kot 1 % teh vzorcev našli ostanke pesticidov in še to pod MRL (maximum residue limit).

Nasvet ZPS (Zveze potrošnikov Slovenije) za manj pesticidov v hrani:

Prehranjujte se pestro in ne uživajte vsak dan enakih živil. Živil, ki jih ne najdemo na seznamih »najbolj umazanih«, je veliko (tudi čebula in korenje ter slive, ribez, ohrovt in večina stročnic). Čim večkrat si privoščite živila iz ekološke pridelave. Kupujte sadje in zelenjavo slovenskega porekla, saj podatki kažejo, da sadje in zelenjava, pridelana v Sloveniji, vsebujeta manj ostankov pesticidov kot tista, ki prihajata od drugje (tudi iz EU). Od trgovca (tudi na tržnici) zahtevajte potrdilo o poreklu – to mora biti na svežem sadju in zelenjavi tudi napisano.

Med živili, ki so vsebovala ostanke pesticidov nad dovoljeno MRL najdemo:

2009: hruške, jagode, solata, maline, češnje, namizno grozdje, breskve, peteršilj, jajčevec, brokoli, marelice. 2010: hruške, špinača, gomoljčna zelena, solata, redkvice, breskve, kitajsko zelje, kumare, peteršilj, lubenice, pomaranče. 2011: hruške, špinača, stročji fižol, endivija, blitva, repa, namizno grozdje, pomaranče. 2012: breskve, kitajsko zelje, solata, koleraba, pomaranče, paprika, pomelo.