Nove metode zdravljenja srčnih bolezni

akad. prof. dr. Metka Zorc in prim. dr. Boris Cibic

prof. dr. Marko Noč

MC MEDICOR - Slovenija Simpozij 6.12.2014 , Portorož - Kongresni center Hotel Slovenija

V začetku decembra 2014 je bil v Portorožu mednarodni simpozij MC Medicor od tednu univerze in v počastitev spomina na pokojnega akademika prof.dr. Matijo Horvata. Tudi nekaj naših članov se je udeležilo tega simpozija. Seveda smo bili med poslušalci. Pa še v tej vlogi smo potrebovali nekaj dodatnih razlag, da smo dejansko razumeli gostujoče strokovnjake. Govorili so o raznih načinih zdravljenja bolezni srca in ožilja.

Med drugim smo slišali, kako je danes mogoče zdraviti bolezni aortne zaklopke. Kakor so povedali predavatelji iz tujine in tudi iz Slovenije (kjer prav tako uvajajo nove metode, čeprav imajo pri tem težave s plačevanjem storitev), je možno aortno zaklopko zamenjati skozi kateter, ki ga večinoma vstavijo v žilo v dimljah, redkeje pa na vratu. Ta način je za bolnika veliko bolj enostaven, saj gre lahko kmalu po posegu domov; ne doživi tolikšne travme kot pri klasični operaciji, pri kateri kirurg prereže prsno kost (da pride do srca), zato je v tem primeru zdravljenje dolgotrajnejše. Kakor se nam laikom dozdeva, je to svetla prihodnost za bodoče srčne bolnike. Vendar ne za vse. Če je le mogoče, bodo kirurgi raje operirali na klasični način, ker je ta način tudi najbolj zanesljiv. Oziroma, z njim Medicina ni samo poklic, posebno poslanstvo. Je delo z ljubeznijo, zavzetostjo in poštenostjo. imajo srčni kirurgi po vsem svetu največ izkušenj, zato je za bolnike tudi najbolj optimalen. Se pa zgodi, da so bolniki sicer v slabem stanju in klasične operacije ne bi prenesli. Za te pa je tako imenovana transkatetrska zamenjava aortne zaklopke rešitev, saj jih sicer kirurgi zaradi prevelikega tveganja sploh ne bi operirali. Predavatelji, med njimi, na primer, prof. Oscar Mendiz s Favaloro Foundation iz Argentine, prof. Igor Gregorič z univerze v Teksasu, ZDA, prof. Matjaž Bunc iz UKC Ljubljana so predstavili podatke o uspešnosti zdravljenja po tej metodi. V vseh omenjenih centrih so torej take operacije že delali in pokazalo se je, da so za tiste bolnike, ki so za ta poseg najbolj primerni, dobra rešitev. Po vsej verjetnosti bo postala stalna praksa, če se bodo podobni rezultati nadaljevali tudi v naslednjih letih. Naš dobri znanec in velik strokovnjak prof. Marko Noč pa je predstavil zdravljenje strukturnih bolezni srca in izkušnje, ki jih imajo v zvezi s tem s kolegi v okviru MC Medicor. Simpozij se je zaključil s slovesno večerjo, besedami v spomin prof. Horvata in kulturnim programom. Memorialni simpozij je bil edinstvena priložnost tudi za bolnike, da se seznanijo z novostmi na področju kirurgije srca in ožilja. Ker smo se sami iz različnih razlogov znašli v skupini, ki jih nove metode zdravljenja srca posebej zanimajo, smo z veliko pozornostjo poslušali, kaj nam imajo povedati ugledni strokovnjaki. Bilo je res zelo zanimivo doživetje in odlično organiziran simpozij, kakršnih se bomo z veseljem udeleževali tudi v prihodnosti.

dr. Laura Favaloro, akad. prof. dr. Metka Zorc, ga. Darja Kuhar Kotnik, akad. prof. dr. Ninoslav Radovanović in prim. Miladin Đorđević

Zdravo življenje se izplača Zdravo življenje se izplača

Britanci so nedavno objavili rezultate 35 let trajajoče raziskave, ki so jo začeli delati z 2.500 moškimi prostovoljci. Ugotovili pa naj bi, ali lahko v resnici zdrav življenjski slog človeku podaljša življenje in tudi, kakšna je kakovost tega življenja v poznem času. Odgovor je da. Tudi kakovost življenja je boljša.

Zanimivo je, da jih je pri tem do konca vztrajalo le 25. Začeli so leta 1979, ko so jih prosili, naj se držijo precej enostavnih navodil; jesti so morali zdravo, vsak dan telovaditi, nič kaditi, piti bolj malo alkohola, in ohranjati zdravo telesno težo. Točno tisto, kar ste najbrž že neštetokrat slišali. Očitno pa je, da je vztrajanje pri teh načelih precej težko, saj jih je uspelo od 2.500 zdržati 35 let takega življenja samo 25, torej le en odstotek. Vmes so morali večkrat na preglede, da so preverili njihovo zdravstveno stanje. Danes je teh 25 moških seveda že precej dolgo v pokoju, večinoma so stari 80 let in več. Vsi so v bistveno boljšem stanju od tistih, ki so vmes odnehali. Iz tega je mogoče sklepati, da se trud z zdravim življenjskim slogom vendarle izplača. Upokojeni učitelj Leighton Jones je star 80 let. Vsak teden prekolesari okrog 50 kilometrov po okoliških hribih in dolinah. Vsak dan pa prehodi okrog pet kilometrov. Pravi, da mu nikakor ni žal, da se je držal navodil, saj se danes počuti čilega in zdravega. Prepričan je, da njegovo telo vzdržuje kolesarjenje, njegovega duha pa igra scrabble (igra z besedami). Med njegovimi vrstniki je navada, da gredo skupaj zvečer v pivnico popit kakšen vrček piva ali kozarec vina, vendar Leighton tega ne počne. Le včasih si privošči vino oziroma pivo. Kakšen je bil torej podrobnejši načrt za zdravo življenje? Udeleženci v raziskavi so morali dnevno prehoditi Tekst: Bojan Petek foto: skitterphoto

med tri in štiri kilometre, kolesariti okrog 16 kilometrov na teden ali pa redno telovaditi doma; vadba naj bi bila kar intenzivna. Kar zadeva prehrano, najbrž vsi veste, da so jedli več zelenjave (surove) in sadja ter manj mesa, predvsem ribe. Sladkarij skoraj niso uživali. Pili so vodo in seveda čaj. Raziskava je pokazala, da se z zdravim življenjskim slogom razvoj srčne bolezni odloži za okrog 12 let, še dodatnih šest let pa mine do razvoja demence. Ne gre pozabiti dejstva, da je pri Britancih pričakovana življenjska doba moških 79,5 leta (pri ženskah 82,5 leta). Mimogrede, pričakovana življenjska doba pri slovenskih moških je 77 let (pri ženskah pa 83 let). Bistveno pri tem je, kakšno je to življenje. Pri tistih, ki živijo zdravo, je to življenje bogato in brez omejitev, kar zadeva zdravje. Torej se izplača potruditi.

Bi želeli soustvarjati našo revijo Utrip srca? Veseli bomo vaših strokovnih člankov, mnenj, reporataž in ostalih prispevkov. Pišite nam na: srce@drustvo-nsos.si ali na: Uredništvio Utrip srca - Društvo NSOS, Tbilisijska 81, 1000 Ljubljana

Prisrčna zahvala hčerkam Ljubici, Mirandi in Anamariji za donirana sredstva. M.C. Medicor, prof. dr. Metka Zorc in Društvo na srcu operiranih Slovenije.

»Najbrž bom živel samo enkrat. Če zatorej lahko komu izkažem prijaznost ali naredim kakšno dobro delo, naj to storim sedaj, naj ne odlašam ali pozabim, saj ne bom šel večno po tej poti.« (Williama Penna)