Je mogoče popraviti zlomljeno srce

foto: wikipedia.org

Robin Williams

Samomor ameriškega igralca Robina Williamsa bo morda koristil vsaj v toliko, da se bodo zdravniki bolj poglobili v povezavo med srčno žilnimi boleznimi, operacijami na odprtem srcu in depresijo.

Tekst: Milka Krapež Statistika kaže, da ima med 20 in 40 odstotkov na srcu operiranih bolnikov po operaciji depresijo. Vendar pa ta povezava ni dokazana. Kardiologi in psihiatri nevarnost poznajo, a videti je, da so bolniki pred operacijo z njo bolj slabo (če sploh) seznanjeni.

Znano je namreč, da so Robina Williamsa pred leti operirali na srcu. Zamenjali naj bi mu aortno zaklopko, popravili mitralno in vzpostavili normalen srčni ritem. Taka operacija (pravijo ji operacija na odprtem srcu) zahteva, da se prsni koš dejansko razpre (za to presekajo prsno kost), srce ustavijo, da lahko kirurg popravi vse tisto, kar je treba popraviti, telo pa nekoliko ohladijo, čemur pravijo hipotermija. Strokovnjaki za duševno zdravje pravijo, da je to lahko sprožilec depresije tako kot, na primer, smrt enega od bližnjih, ločitev, poškodba, huda naravna nesreča, skratka hud stresni dogodek, kamor vsekakor lahko uvrstimo tudi operacijo srca. Vprašanje

Kar je posebej zanimivo, ker je bila medicina ves čas vzvišena nad poetičnostjo, ki so jo ljudje pripisovali srcu, češ, nekdo ima strto srce ali pa je umrl zaradi strtega srca.

pa je, zakaj prav operacijo srca, ne pa tudi drugih operacij. Odgovor naj bi se skrival v prej opisanem postopku, ki naj bi vplival na kemijske procese v telesu, predvsem v možganih. Vse te spremembe so za organizem zelo velike in obremenjujoče. Zato ima mnogo bolnikov po operaciji hude težave, vendar o njih raje ne govorijo. Opazijo jih le najbližji, počasi pa tudi drugi, saj se lahko osebnost bolnika v celoti spremeni. Nekdo, ki je bil prej prijazen, nasmejan, vesel človek, lahko postane zamorjen, črnogled, negativističen, pesimističen, depresiven. Iz tega se zelo težko pobere, če ne poišče ustrezne pomoči. Kot pravijo psihiatri in klinični psihologi, je na voljo precej različnih vrst pomoči, od terapij s pogovori do zdravil, s pomočjo katerih je mogoče depresijo dobro nadzorovati. Glavna težava pa je, da se o tem ne govori.

Vsi poznamo zlomljeno srce, pa čeprav s O b i č a j n i televizijskih zaslonov. Kako pa se ga občuti in še srčni bolnik, pomembneje – ali se ga sploh lahko ozdravi? kakršnih je veliko tudi pri nas, pa vseh teh težav nima (morda lahko i z v z a m e m o f i n a n č n e ) , pa je kljub temu lahko depresiven. P o v e z a v a Vzrok za molk je življenje. Strokovnjaki razlagajo, da je vzrok za ta molk (če govorimo le o stroki, ne o bolnikih) predvsem, da gre najprej za reševanje življenja. Češ, človeku smo z operacijo rešili življenje, zdaj pa bi bil rad še vesel! Koga to sploh briga? Seveda je to zelo karikirano rečeno, pa vendar ustreza resnici. Težava je v tem, da lahko depresija pripelje človeka do med srčnimi boleznimi in depresijo. Tudi naši strokovnjaki (predvsem dr.Blanka Kores-Plesničar in dr. Andrej Plesničar, ki sta svojo raziskavo objavila v Zdravniškem vestniku), ugotavljajo povezavo med srčnimi boleznimi in depresijo. Ugotavljali so namreč povezanost depresije in koronarne bolezni, bolezni malih srčnih žil, ki je pri nas najpogostejša srčna bolezen tega, da si sam vzame življenje, ki so (posledica je zamašitev žile v srcu v mu ga zdravniki prej z zahtevno (in tudi celoti, to pa je infarkt). Kar je posebej zanimivo, ker je bila medicina ves čas vzvišena nad poetičnostjo, ki so jo ljudje pripisovali srcu, češ, nekdo ima strto srce ali pa je umrl zaradi strtega srca. Vse kaže torej, da vendarle duševnost vpliva na srce ali pa je obratno, da srce vpliva na duševnost. Vprašanje, ki temu nujno sledi, je, kaj storiti za naše bolnike, kako

Hollywood Walk of Fame (Hollywoodski pločnik slavnih) poskrbeti, da jih po operaciji ne bo drago) operacijo rešili. Kakšen smisel doletela depresija oziroma, če se jim to zgodi, kako jim pomagati, ima potem to? Oziroma, če obrnemo, da ne bi šli slučajno po poti Robina kakšen smisel ima zdravljenje Williamsa? Predvsem velja, da morajo okvarjenega srca, če se potem stroka zdravniki upoštevati uzakonjeno pravilo ne zmeni za čustveno, duhovno okvaro pojasnilne dolžnosti. To je tisto pravilo, tega istega srca? ki ga zdravniki največkrat kršijo. Če bi govorili o težavah Robina Vsakemu bolniku bi morali povedati, Williamsa, potem je njegovi odločitvi, da je možen stranski učinek operacije da si vzame življenje, botrovala tudi depresija. To morajo vedeti ne glede, zloraba prepovedanih substanc in da jim je najbrž v trenutku, ko gre za alkohola ter finančne težave. Najbrž, življenje, depresija zadnja skrb. Po toda o tem lahko javnost le ugiba. operaciji pa je treba bolnike skrbno

spremljati in morda najbližje opozoriti na možnost depresije, da bodo bolj pozorni in da bo bolnik pravočasno dobil pomoč. Kajti pomoč bo zagotovo potreboval, saj psihiatri ugotavljajo, da sodijo depresije po operaciji srca med hujše oblike te duševne bolezni. Človek, ki tega ni nikoli skusil, si niti predstavljati ne more, kako hudo je, ko padeš v temno luknjo depresije in ne vidiš prav nobenega izhoda iz nje. Že pred leti so ameriški strokovnjaki o nevarnosti za depresijo po operaciji na odprtem srcu govorili tudi na televiziji (na primer na CNN). Pojasnjevali so, da je depresija povezana s postopki pri teh operacijah. Najboljši pokazatelj za depresijo je, če si odgovorite na vprašanje: ali imate še vedno enako veselje do življenja? Negativen odgovor že kaže, da gre za spremembo, ki lahko vodi v depresijo. Najbolj zanesljiv znak je namreč, da človek izgubi veselje do početja, ki ga je prej navduševalo, da ga zanima čedalje manj stvari oziroma, da ga ne zanima sploh nič več.

Nedokazane teorije

Nekateri strokovnjaki razlagajo, da je možen vzrok za depresijo po operaciji na odprtem srcu, drobcen strdek (embol), ki se lahko odlušči pri operaciji in pripotuje v možgane (res mora biti majhen, ker sicer lahko povzroči kap) in lahko povzroči spremembe v strukturi in sposobnosti možganov; drugi možen vzrok je ohladitev telesa, kar tudi lahko vpliva na kemijo možganov; tretji vzrok pa naj bi bila anestezija; zelo možno je tudi, da pripomore tudi velik fizični stres, ki ga med operacijo doživlja telo. Dejstvo pa je, da gre zgolj za ugibanja, da nič od naštetega ni znanstveno dokazano.