NAŠ GLAS JULIJ - AVGUST 2022

Navodila za pošiljanje pisnega in slikovnega gradiva za glasilo NAŠ GLAS

Besedilne datoteke

Besedila naj bodo napisana v računalniškem programu Word, pisave; Times New Roman ali Arial.

Fotografije

Prilagajte jih ločeno od besedila, kot samostojne datoteke primerne velikosti.

Priporočljivo je izbrati fotografije, ki naj bodo v formatu JPEG 2592 x 1954 pix (ležeče) (oz. čim večje velikosti. Premajhne slike bodo izpadle v tisku zelo slabo ali pa jih niti ne bomo mogli vnesti.)

Pošiljanje materialov:

Besedila in fotografije pošljite ločeno v samostojnih datotekah, nikar ne vstavljajte fotografij v besedilo. Vse skupaj pošljite v istem elektronskem sporočilu na naslova dgn.maribor@guest.arnes.si

Čisto spodaj napišite IMENA fotografij (Foto 1, Foto 2) tudi njihove fotografije naj bodo tako poimenovane, ki jih boste priložili besedilu, in kaj je na fotografiji (npr. Foto 1: Kulturni dogodek).

Uredništvo si pridržuje pravico do objave, ne objave, krajšanja prispevkov v skladu s poslanstvom društva in prostorskimi možnostmi glasila. Mnenja in stališča posameznih avtorjev prispevkov ne izražajo nujno tudi mnenj in stališč uredništva in DGNP MB. Nenaročenih besedil in fotografij ne vračamo. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisnim privoljenjem. Anonimnih prispevkov oziroma prispevkov, ki žalijo čast drugih, ne objavljamo.

Članke sprejemamo do 15. v mesecu.

Uredništvo Naš glas

Podari 1% dohodnine

Vsak, ki v Sloveniji plačuje dohodnino, lahko do 1 % svoje dohodnine nameni nevladni organizaciji, ki deluje v javnem interesu. Naše Društvo gluhih in naglušnih Podravja Maribor podarjena sredstva nameni za izvajanje posebnih socialnih programov, ki so namenjeni osebam z okvaro sluha.

Obrazec za namenitev dohodnine: https://www.dgnp mb.si/dohodnina/ Izpolnite, natisnete in odnesete na najbližjo davčno upravo.

KAZALO:

SEKRETARJEVE NOVICE 3 4

S PREDSEDNICO ERNESTINO SAVSKI 5

ART KAMP 24.6.-2.7.2022 6-7

NAŠI ŠTEVILNI DOGODKI IN AKTIVNOSTI 8 9

ZAKAJ SE LJUDJE DRUŽIMO 10

POLETNA VROČINA 11

ZANIMIVOSTI V DRUŠTVU 12-13

KULTURA, ŠPORT 14-15

DRUŽABNA SREČANJA 1. POLLETJE 16 17

INFO OKROGLE MIZE, 1. POLLETJE 18

UKREPI VLADE RS V ČASU KRIZE 19

OPROSTITEV PLAČILA LDV 20

ZBIRANJE STAREGA PAPIRJA 21

PRAVICE INVALIDOV 4, 22 24

MEDNARODNI DAN 25

ZABAVA 26

ČESTITKE IN ROJSTNI DNEVI 27

OBVESTILA 28

INFORMACIJE, VABILA 29

INFO, TOLMAČI 30

KONTAKTI, KOLOFON, SOFINACERJI 31

FOTOUTRINKI JULIJ –AVGUST 32

Od 9. maja 2005 vse dogodke, aktivnosti, programe in ostale koristne informacije objavljamo tudi na internetu na naši spletni strani http://www.dgnp mb.si/

YOUTUBE: https://www.youtube.com/channel/ UCLVAyyya4_VzqHN31eFQo6g/videos? view_as=subscriber

FACEBOOK: http://www.facebook.com/dgnp.maribor/ Objavljene fotografije iz aktivnosti

SEKRETARJEVE NOVICE

»Sofinancerji javni razpisi« V strokovni službi društva smo tudi v poletnem času spremljali javne razpise za sofinanciranje dejavnosti in posebnih socialnih programov društva in pravočasno oddati vloge. Za letošnje leto smo pridobili še pogodbo z Mestno občino Ptuj, na odgovor občine Poljčane pa še čakamo.

»Otvoritev razstave Vse je v naših rokah« V ponedeljek 29.8.2022 se je naš podpredsednik Goran Jamnikar udeležil odprtja razstave v Ljubljani.

»Volitve Svet invalidov MOM« Letošnje leto se izteče 4 letni mandat vsem organom Sveta invalidov Mestne občine Maribor, ki je posvetovalno telo vsakokratnemu županu za zadeve invalidov. Predsednica društva Ernestina Savski je ponovno vložila soglasje za redno članico. Ob pozivu in podpori predstavnikov številnih invalidskih organizacij sem ponovno vložil kandidaturo za že tretji 4 letni mandat za predsednika SIMOM. Volilna seja bo septembra.

Prijazne besede so lahko kratke in lahkotne, a njihov odmev je neskončen. Mati Tereza

Intervju predsednik Sveta invalidov Mestne občine

Otvoritev razstave »vVse je v naših rokah«

SEKRETARJEVE NOVICE

»Uspešna predstavitev društva in SZJ na Art kampu Festival Lent« Tudi letos smo se od 24. junija do 2. julija, člani in zaposleni našega društva že tradicionalno vključili v prireditve na Festivalu Lent v sklopu katerega deluje ART kamp Utrip srčne skupnosti, kjer smo se predstavili obiskovalcem festivala in širši javnosti. V Mestnem parku smo predstavili delo v društvu in življenje v svetu tišine, kulturo gluhih ter slovenski znakovni jezik. Sodelujoči, ki so vsak na svoj način pomagali pri predstavitvah: Ernestina Savski, Alojz in Silva Pavlinek, Goran in Zdenka Jamnikar, Simona Kristl, Sead Mešanovič, Milan Kotnik, Franc Vezjak, Besnik in Faik Shala, Jože Koser, Milan Šabeder, Vili Majhenič, Nada Pihler, Danilo Žižek in Anja Kotnik, ki je vse dneve pomagala pri tolmačenju v slovenski znakovni jezik. Tudi letos smo se uspešno predstavili, saj je bil odziv obiskovalcev, predvsem pri najmlajših izjemno pozitiven. Z veliko radovednostjo so se mladi udeleženci preizkušali v učenju slovenskega znakovnega jezika, branju pravljic v slovenskem znakovnem jeziku ter pobarvank enoročne abecede. Skupaj smo med obiskovalce naše stojnice razdelili 1000 izvodov zloženk o delu društva, 280 pobarvank in 400 letakov z enoročno abecedo ter 100 izvodov starejših izvodov našega glasila Naš glas. Številne fotografije si lahko ogledate na naši Facebook spletni strani: https:// www.facebook.com/dgnp.maribor

Invalidi lahko pridobijo pravico do socialnega vključevanja

Ta je namenjena usposabljanju za samostojno življenje, vseživljenjskemu učenju, prebivanju s podporo in ohranjanju socialne vključenosti starejših invalidov.

Od 30.6.2022 se uporablja tretje poglavje zakona o socialnem vključevanju invalidov, ki določa socialno vključevanje invalidov v skupnost. DZ je zakon sprejel aprila 2018, poglavje pa bi moralo stopiti v veljavo prvega januarja letos, a je začetek uporabe decembra lani spremenil deseti protikoronski zakon.

Storitve socialnega vključevanja omogočajo bolj neodvisno življenje invalidov, izražanje lastne volje in želja ter njihovo vključevanje v ožje in širše družbeno okolje.

Invalid, njegov zakoniti zastopnik ali skrbnik mora vlogo za pridobitev pravice do storitev socialnega vključevanja vložiti na centru za socialno delo. Center bo lahko invalidu izdal odločbo, s katero bo priznal pravico do storitev socialnega vključevanja. Na odločbo pa se invalid lahko tudi pritoži. Ostale določbe zakona, ki so med drugim razširile krog invalidov na osebe s hudimi avtističnimi motnjami, določile pravico prejemati nadomestilo za invalidnost ter pravico do dodatka za pomoč in postrežbo po pokojninskem zakonu, pa veljajo od januarja 2019. Vir: https://www.tax fin lex.si/Home/Novica/23775

DS s predlogom zakona o svetu za invalide Litija, 06. julija (STA) - Državni svet je na današnji seji, ki je na povabilo državnega svetnika in litijskega župana Francija Rokavca potekala v Medgeneracijskem centru Šmelc v Litiji, sklenil, da poleg pokrajinske zakonodaje v parlamentarni postopek vloži tudi predlog zakona o svetu za invalide RS. Državni svet je namreč podprl pobudo svetnika Danijela Kastelica za vložitev zakona, s katerim bi ustanovili neodvisni nadzorni organ za spodbujanje zagotavljanja enakih možnosti invalidov in varovanje njihovih pravic.

Člani društva so 6 dni predstavljali gluhoto, kulturo gluhih in slovenski znakovni jezik

Vabljeni k sodelovanju pri društvenih aktivnostih v matičnem društvu v Mariboru in v podružnici na Ptuju.

Svet bi imel 14 članov, od katerih bi bilo sedem predstavnikov reprezentativnih invalidskih organizacij in sedem predstavnikov strokovnih organizacij s področja invalidskega varstva.

Med drugim bi bil zadolžen za spremljanje razvoja in izvajanje programov s področja invalidskega varstva, sodeloval bi pri oblikovanju in sprejemanju strateških in drugih planov, vladi bi dajal pobude, predloge in priporočila v zvezi z urejanjem pravic invalidov in skrbel za sodelovanje med ministrstvi in strokovnimi institucijami ter invalidskimi organizacijami, so v DS zapisali v sporočilu po seji.

Vir: https://www.tax fin lex.si/Home/Novica/23828

Milan Kotnik strokovni delavec-sekretar

S PREDSEDNICO ERNESTINO SAVSKI

Pred vami je letošnja poletna številka glasila Naš glas, kjer vsak od vas najde v našem skupnem glasilu zanimive vsebine s številnih društvenih aktivnosti, ki jih pripravljamo vsi skupaj in se jih radi udeležujemo. Prijetno branje vam želim

»Volitve Svet invalidov MOM«

Letos se izteče 4 letni mandat vsem organom Sveta invalidov Mestne občine Maribor. Na pobudo številnih predstavnikov invalidskih organizacij smo v društvu podprli kandidaturo našega sekretarja Milana Kotnika za že tretji 4 letni mandat za predsednika SIMOM.

»Kolesarjenje«

Naši športniki kolesarji se vedno znova radi udeležijo kolesarskih maratonov. Letos so se udeležili: 18. junija, 43. kolesarskega maratona okoli Pohorja, 7. avgusta 17. kolesarkega maratona Tri srca Radenci ter 14. avgusta 41. kolesarskega maratona Vurberk.

»Športno rekreativno srečanje invalidov«

V petek 26. avgusta smo se v velikem številu udeležili že devetega športno rekreativnega srečanja invalidov na Fontani. Sodelovalo je skupno 136 članov iz 8 mariborskih invalidskih organizacij. Uvodoma je navzoče pozdravila Danica Padežnik, predsednica DS za šport in rekreacijo, nato sta prisotne nagovorila predsednik Sveta invalidov MOM Milan Kotnik in podžupanja MOM Alenka Iskra in vsem zaželeli obilo športnih uspehov in prijetnega druženja. Namen srečanja je bilo športno in zabavno druženje invalidov, medsebojno spoznavanje in krepitev medsebojnega sodelovanja. Člani invalidskih društev iz Maribora so se pomerili v pikadu, taroku in balinanju. Naši člani so bili uspešni, saj so dosegli dobre rezultate. Rezultati DGNP Maribor: Balinanje ekipno, 2.mesto (Franc Perkovič, Alojz Pavlinek, Vesna Burk).

PIKADO, 2. mesto Panić Suzana. Čestitamo

Tekmovanje v balinanju na rekreativnem športnem srečanju na Fontani

»Kultura«

Naši člani kulturno umetniške skupine so pod vodstvom Srečka Veita vedno bolj aktivni na kulturnem področju. Pripravljajo gledališke nastope in pantomime, pripravljajo se za recitale s poezijo ter ob tem predstavljajo naš slovenski znakovni jezik.

Ernestina Savski, predsednica

V Mestnem parku Maribor je že petnajsto leto zapored potekal Art kamp.

Art kamp so ljudje, ki se srečujejo v parku in soustvarjajo festival. Med njimi smo tudi člani Društva gluhih in naglušnih Podravja Maribor, ki veliko let soustvarjajo zanimivo vzdušje v parku. Svoje društvo predstavijo s razstavljeno abecedo gluhih na zelenici pod krošnjami dreves. Na rastavnih mizah na katerih je razstavljeno in predstavljeno delo društva so imeli tudi kotiček za otroke. Tolmačica Anja Kotnik je otrokom in njihovim staršem skozi zgodbice predstavljala kretnje in abecedo za gluhe.

Art kamp je dnevni program Festivala Lent, ki v neokrnjeni naravi parka poskrbi za obiskovalce, da se lahko sprostijo. S kulturo, z umetnostjo, znanostjo, s športom, z rekreacijo in zabavo je poskrbljeno za celodnevno dogajanje od 9. do 21. ureza najmlajše in tudi tiste, ki to več niso.

Tukaj je priložnost, da spoznajo mnoga društva, podjetja, mojstre in umetnike različnih področij, ti pa lahko predstavijo svoje delo in sebe. V teh dnevih se je zvrstilo 1031 dogodkov različnih vsebin, delavnic, odrskih nastopov in vsega drugega.

Društvo gluhih in naglušnih je z njihovimi člani odprto za dogajanje v svoji ožji in širši okolici. Izkoristijo vsako priložnost, da njihovo delovanje in prizadevanje v pomoč gluhim in naglušnih na kulturen način predstavijo široki populaciji ljudi. Art kamp je odlična destinacija, kjer se jim ponudi možnost, da jih ljudje bolje spoznajo.

Tolmačica Anja Kotnik s kretnjami predstavlja abecedo gluhih in pripoveduje zgodbe iz otroških knjig.

Art kamp je kot velika družina prostovoljcev, mentorjev, animatorjev. Zelo pomembno vlogo je odigrala tolmačica Anja Kotnik, ki je mnogim obiskovalcem pripovedovala zgodbe in prikazovala v kretnjah zgodbe in slike iz knjig in slikanic. Najbolj zanimivo je bilo otrokom, ki so zelo vedoželjni novih znanj.

Člani društva prvi dan s svojimi rekviziti prihajajo na predstavitev v Art kamp 2022.

Abeceda slovenskega znakovnega jezika pod krošnjami je pritegnila mnogo obiskovalcev.

Za gluhe in društvo je zelo pomembno, da se mladi ozaveščajo različnosti ljudi in njihovih posebnosti. Art kamp je kreativnost, s katero vzpodbujajo otroke, da rastejo v ustvarjalne ljudi

Mladi so pokazali veliko zanimanje po znanju abecede gluhih in bilo jim je zanimivo pri spoznavanju novih znanj.

Art kamp in našo predstavitev društva in kulture gluhih je obiskalo tudi nekaj znanih in pomembnih ljudi. Med njimi je bila naša predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič s sinom in mamo.

Besnik Shala je gluh mlad fant in je zelo užival, ko je predajal svoje znanje slovenskega znakovnega jezika na obiskovalce, ki so pokazali zanimanje za postavljeno abecedo

Alojz Pavlinek je gluhi gospod, spoštovanja vrednih let, ki še vedno pritegne pozornost mladih deklet s svojim šarmom in humorjem.

Vse dni do konca trajanja prireditve, je bilo zelo lepo vreme in prijetno druženje se je prehitro zaključilo. Sodelujoči so s svojim delom na Art kampu ponovno naredili mnogo dobrega za večjo prepoznavnost gluhih v širši družbeni skupnosti.

Mira Meš Pivec

Lepo sončno vreme in prijeten hlad pod krošnjami je bil velik navdih, da je predstavitveno točko gluhih, obiskalo tako veliko ljudi.

NAŠI

DOGODKI IN AKTIVNOSTI

Društvo za svoje člane organizira številne aktivnosti, katerih cilj je poleg druženja predvsem socialna vključenost in ustvarjanje pogojev za večjo kvaliteto življenja vseh članov. Vseh aktivnosti in dogodkov nismo mogli vključiti v časopis Naš glas in o njih pisati. So pa bili zanimivi in pomembni. S fotografijami si bomo osvežili

V sredo po informativni okrogli mizi je sodelavka Simona Kristl pripravila kvize znanja na aktualno temo tekočega meseca. Foto: kviz Dan žena

Društvo želi in se nenehno trudi s svojo ustvarjalnostjo prispevati k pomembnim spremembam v slovenskem družbenem in kulturnem prostoru. Skrbi tudi za njegovo prepoznavnost v domačem in širšem okolju ter za povezovanje društva z ostalimi društvi po Sloveniji. S skupnimi močmi nam to zares uspeva.

Vsako leto nas časopisno podjetje Večer povabi na Bob leta.

Dobre športne rezultate smo beležili na Državnem prvenstvu v bowlingu

Članom smo pripravili strokovno predavanje o sladkorni bolezni. Predavanje so vodile strokovne medicinske delavke ZD Maribor.

Veliko zanimanje med člani je bilo na predavanju o Splošnem zavarovalništvu, ki ga je pripravil Srečko Veit, upokojeni zavarovalni delavec.

Poskrbljeno je bilo za razvoz prehrambenih paketov socialno ogroženim in bolnim članom.

Nismo pozabili na naše bolne člane, ki sami ne morejo prihajati v društvo. Foto: Obisk pri Jani v Domu Danice Vogrinec Pobrežje

KAJ JE STRES? Je naraven odziv telesa na dogodke, ki vas ogrožajo. Ko zaznate nevarnost, se vaše telo avtomatsko odzove in vas želi pripraviti na soočenje s to nevarnostjo. Namen predavanja je bil, kako se naučiti prepoznavati, kdaj smo izpostavljeni preveliki količini stresa in kako si pri tem pomagati. Veliko stresa lahko vodi v resne zdravstvenetežave.

Predstavniki našega društva se redno udeležujemo seminarjev, ki so organizirani in namenjeni izpopolnjevanju znanja in spremljanju novosti za delovanje društva in v dobro oseb obolelih na sluhu.

Z našimi številnimi programi želimo člani društva, širiti naše znanje, se vključevati v izobraževanje in širiti splošno razgledanost ter obogatiti dogajanje v skupnosti.

Simona Kristl in Danilo Žižek

Imeli smo nastope naše kulturne dramske skupine Tihi svet. Foto: na eni izmed vaj

Predavanje o stresu: vodila ga je strokovna delavka Maja Bizjak ZD Maribor

Naš kulturni nastop na Gledališkem festivalu v Velenju

Prevozi članov na družabna srečanja, prireditve in v društvo. Prostovoljka za volanom: Suzana Panić

ZAKAJ SE LJUDJE DRUŽIMO?

Potreba po pozitivni pozornosti.

Ste seže kdaj vprašali, zakaj se ljudje družimo? Kaj nas vleče skupaj?

Dobri medosebni odnosi niso nekaj samoumevnega. Potrebno jih je treba ustvarjati in razvijati. Za odnos se je potrebno potruditi. Če sogovornika razumemo, lažje komuniciramo z njim in se mu na ta način tudi bolj približalo.

Druženje članov društva gluhih in naglušnih ima velik pomen za osebnostno rast in počutje vsakega izmed njih.

Kaj je za nas zares pomembno v odnosih?

Na tem svetu 8 milijard ljudi in danes v času velike internetne povezanosti skoraj ni več kotička na svetu, kamor ne bi mogli seči vsaj preko spleta.

Ljudje imamo izredno srečo, da sta nam svoboda govora in povezanost v veliko pomoč pri tem, da spoznamo ljudi, s katerimi delimo enake interese. Nova poznanstva so ključ do uravnovešenega življenja.

Ko poslušamo zgodbe različnih ljudi, nas te lahko tudi navdihnejo za spremembo v našem življenju, če jim zares prisluhnemo.

Spoznavati nove ljudi je skoraj tako pomembno kot skrbeti za naše obstoječe odnose, saj nas bodo novi ljudje spodbujali k rasti in napredku in nam pomagali, da se ne bomo ustavili na poti do svojih ciljev.

Gluhim in naglušnim je še druženje posebej pomembno. Med seboj lahko delijo svoje znanje, izkušnje inz ljudmi, s katerimi se počutijo varno.

Druženje z ostalimi gluhimi in slišečimi ljudmi jih lahko izredno okrepi. Vsi ljudje se soočajo s podobnimi težavami in željami kot jih imajo tudi gluhi. Druženje med seboj nam je v podporo in pomoč, v mnogih primerih pa tudi vzor.

Številni dejavniki vplivajo na dobro komunikacijo. Eden od njih je zagotovo razumljiv pogovor.

Če ste našli človeka, ki zna vsaj kdaj do vas biti pozoren na opisani način, ste našli zaklad. Sicer pa se naše odnosne poti žal vse prevečkrat križajo na površini ujetosti v razreševanje vsakdanjih težav.

Druženje v prijetni senčki ima poseben čar. V odnosih je pomembna pozornost

Pozornost je tista, ki pri sogovorniku daje občutek, da me želi poslušati in je zato slišan, razumljen, začuten, spoznan. Ki da občutek, da te ta, ki se pogovarja s teboj, čuti in premore sposobnosti in znanje, dati pridenaproti.

Dvema je vedno lažje, kot enemu samemu, pravi pregovor.

Vir:/https://zdravstveninasvet.triglavzdravje

Mira Meš Pivec

POLETNA VROČINA

Poletna vročina je lahko precej neprijetna in tudi zelo nevarna.

Visoke temperature ne prinašajo namreč le prekomernega potenja, velike žeje in slabega spanca, pač pa tudi številne druge, precej resnejše posledice.

Vročinski valovi so vse pogostejši in močnejši.

Visoke temperature in poletna vročina pa lahko povzročita resne zdravstvene težave. Za ranljivejše skupine, kamor poleg kroničnih bolnikov sodijo še starejši in otroci.

Visoke temperature pomenijo tveganje za zdravje, zato se primerno zaščitite.

Ohlapne bombažne majice, ki so namenjene odvajanju vlage, vam bodo pomagale, da se bo vaše telo hladilo.

- Poskrbite, da imate vedno poleg sebe steklenico z vodo. Vsak dan popijte vsaj 2 litra vode in tako poskrbite za hidracijo telesa.

Jejte sveže sadje in zelenjavo.

Poiščite senco. Če se lahko, je najbolje, da se umaknete v naravo. Gozd ali park sta tudi v poletni vročini veliko hladnejša.

Ohladite se v vodi. Voda naravno hladi vaše telo, zato je priporočljivo poiskati ohladitev v kakšnem naravnem vodnem viru.

- Sezujte si čevlje. Nošenje zaprtih obuval povzroča potenje nogin dviguje telesno temperaturo.

Pripravite si obkladek s hladno brisačo ali vložek za hlajenje in si ga položite na vrat, podlaht ali pod pazduho.

Telesno temperaturo lahko znižate, če si polijete čez zapestja hladno vodo.

Zvečer ne pijte ledeno hladnih pijač, ampak popijte nesladkan topel zeliščni čaj. Metin čaj ima popoln učinek: hladi in sprosti napitek pred spanjem.

Voda v teh vročih dneh blagodejno deluje na telo, saj iz njega odplakne odpadne snovi in strupe, ki se nabirajo v njem. Če smo dalj časa izpostavljeni visokim temperaturam, lahko dobimo kožne izpuščaje, počutimo se utrujeno, dobimo vročinske krče, motena je naša zavest, poleg tega pa lahko doživimo vročinsko izčrpanost ali celo vročinsko kap.

Tudi sprehode in druge fizične aktivnosti je treba omejiti na jutranje in večerne ure, saj je lahko asfalt med dnevom zaradi visokih temperatur prevroč.

Če pa se že gibamo v najbolj vročih temperaturah okolja, uporabimo lahka, neoprijeta oblačila, na glavi nosimo pokrivalo, uporabljamo sončna očala, kožo pa si vedno namažimo s sončno kremo z visokim UV faktorjem.

Poletje je lepo, če ga preživimo s tistimi, ki jih imamo radi. Pa če je to doma pod češnjo ali na morju. Imejte lepe poletne dni.

Jejmo lahko hrano: sadje in zelenjavo.

Mira Meš Pivec

ZANIMIVOSTI V DRUŠTVU

PROSTOVOLJSTVO - PREVOZI

Društvo gluhih in naglušnih Podravja Maribor nudi svojim članom brezplačni prevoz za starejše in invalide. Do brezplačnega prevoza so upravičeni starejši in invalidi, ki sami nimajo prevoza. Prevoze opravljamo naši člani, kot vozniki prostovoljci . Prevoz je potrebno načrtovati vnaprej. Številni starejši imajo velike težave s prevozi, sploh če so doma zunaj mestnih središč, kjer ni razvite avtobusne mreže.

ŠALJIVE IGRE V PODRUŽNICI PTUJ

Pričeli so se čudoviti poletni dnevi, ki obljubljajo idealno vreme, da čim več prostega časa preživimo zunaj in v družbi svojih prijateljev. Na tak lep sončen dan smo tudi pri nas na Ptuju organizirali poletni piknik. Tamara in Lilijana sta zbrali nekaj idej, kako na zanimiv in zabaven način preživeti preostanek dneva, ko smo imeli polne zadovoljne trebuščke od dobrot iz žara. Na aktiven in zabaven način, seveda! Na tak način lahko tudi pošteno pokuriš kalorije. Zabavne igre, ki so združila in povezala vsečlane društva.

Med našimi starejšimi člani je izražena potreba po druženju v našem društvu, kjer je velikokrat edini stik z zunanjim svetom. V društvu imamo skozi leto veliko aktivnosti s področja socialnega življenja, kulture, rekreacije, izobraževanja, katere so v veliko korist za naše gluhe in naglušne člane. Kot prostovoljka vidim življenje gluhih in naglušnih še z druge strani. Sama sem invalidna oseba zaradi bolezni in sem težko zaposljiva oseba. Sem po naravi družabna in delovna in čutim potrebo, da moram biti aktivna, treba je iti med ljudi. V društvu sem preko zaposlitve v javnih delih začutila povezanost z vsemi člani. Naučila sem se osnove znakovnega jezika. Doma imam družino, otroci so že odrasli imam hišo in malo domačije. Dela je dovolj, to naredim za veselje. Moraš iti ven, v družbo, da kaj vidiš in kaj izveš. Z veseljem rada pomagam drugim, ki pomoč potrebujejo. S prostovoljstvom opravljam družbeno koristno delo in pri tem spoznavam tudi nova prijateljstva.

Na dogodku tako ni manjkalo ne zabave in ne tekmovalnega duha, saj so se vi člani trudili po svojih najboljših močeh.

Z družabnimi šaljivimi igrami sva pripravili nepozaben in zabaven popoldan. Smeh in zabava sta bila v polnem teku. Naše druženje je trajalo vse do večera. Komaj čakamo, da se ponovno srečamo.

Tamara Lah Lilijana Longar

Prenos jajca na drugo stran sobe, da ti ne pade na tla.

Suzana Panić

Pokušina in ugotavljanje jedi z zavezanimi očmi.

PREDAVANJE O PRIMOŽU TRUBARJU

Ob dnevu našega velikega književnika, ki je izdal prvi dve knjigi v slovenskem jeziku, sem pripravila kratko predavanje s kvizom znanja . Naši člani se v velikem številu udeležijo predavanj in še raje imajo kvize.

S pomočjo tolmačice Anje Kotnik jim je predavanje še bolj zanimivo in razumljivo. Pomagamo si tudi s video projekcijo na platnu. Zelo radi sodelujejo in

PREDAVANJE O DNEVU DRŽAVNOSTI

Naša država je letos praznovala 31. rojstni dan. Za naše člane smo pripravili predavanje oziroma

sprejemajo nova znanja in spoznanja. Najbolj so navdušeni pri zastavljenih vprašanjih.

kratko zgodovino naše države. Ponovili smo simbole naše države in pomembne osebnosti, ki so veliko doprinesli, da mi lepo živimo v njej.

Tudi gluhi smo enakopravni v naši družbi in si želimo po najboljših močeh biti del družbe, ki jim je država v velik ponos.

Z našo zavestjo, da z izobraževanjem in znanjem lahko veliko doprinesemo v dobrobit naše skupne države. Ponosni smo, da živimo v tako lepi deželi in da imamo svoj jezik »slovenski znakovni jezik«.

In posebej srečni so, ko prav odgovorijo na vprašanje. Zato so tudi nagrajeni z darilci.

Nihče ne ljubi domovine, ker je velika, temveč ker je njegova. (pregovor)

Simona Kristl

Gledališki festival gluhih v Velenju

Festival Velenje organizira javne kulturne nastope na področju vseh vrst kulturnih prireditev; gledaliških, glasbenih, galerijskih, vizualnih, posredniških, kongresnih, kinematografskih, sejemskih in drugih dejavnosti. V okviru svojih dejavnosti Festival organizira Pikin festival. Predstava je bila namenjena tudi za gluhe in naglušne osebe s tolmačem. Pri Festivalu Velenje povezuje javne zavode, društva in zveze, ki so sofinancirani iz proračuna. Zavod ima v upravljanju prostore Doma kulture Velenje z dvema lepima dvoranama. in sicer veliko in malo dvorano V eni smo predstavili tudi našo predstavo dramske skupine »Tihi svet«.

Nastopajoči: Srečko Veit, Jože Koser, Franc Vezjak, Rašid Beganović, Vitomir Sankovič, Andreja Pivec in Milan Kotnik (režiser)

Predstava se je pričela. Nastopajoči so uživali pri igranju svojih vlog.

Naša zgodba v igri govori o tem, kako težko se gluha oseba zaposli. Že na razgovoru za delo doživi razočaranje. Kljub temu, da so gluhe osebe posebej delovni ljudje. V kolikor imajo srečo dobijo pomožna in slabše plačana dela.

Gledališka predstava »Pika nogavička«

Člani DGNP Maribor smo bili v juniju povabljeni na Gledališko predstavo, nove gledališke igre »Pika nogavička » v mestno gledališče (SiTi Teater ) v Ljubljani. Ljubitelji gledaliških predstav smo se z veseljem udeležili predstave. Na odru so igrali gluhi člani ZDGNS: Tihe stopinje. Igro je režirala Lada Orešnik.

Igra je bila v slovenskem znakovnem jeziku in istočasno s tolmači prevedena v govorjeni jezik.

Šele s preskušeno vajo življenja pridemo do tišine, ki diha prizanesljivost v besedi in pozornost v poslušanju. Anton Trstenjak

Priprave in vaja pred začetkom predstave.

Vitomir Sanković

Vitomir Sanković

43. Rekreativni maraton okoli Pohorja

V soboto, 18. junija 2022, ob 9.00 uri so Trga svobode v Mariboru štartali številni kolesarji na zanimivo pot okoliPohorja.

Kolesarji na maratonu okoli Pohorja se na pot podajo, da bi uživali v vožnji in v lepotah ob progi. Namen dogodka je tudi promoviranje zdravega načina življenja in spodbujanje k rekreaciji.

Na predprazničen dan 14.8.2022 »Veliko šmarenski« 17. kolesarski maraton

V okviru akcije »Slovenija kolesari« in pod pokroviteljstvom Olimpijskega komiteja Slovenije je bil organiziran »Veliko šmarenski« kolesarski maraton“. Start in cilj sta bila pri Kulturnem domu v Vurberku. Kolesarski športniki iz našega društva so se maratona z veseljem udeležili. Za udeležene kolesarje so pripravili dve progi, daljša (47 km) je bila speljana preko Dupleka, Korene, Trnovske vasi, Destrnika in Ptuja, krajša (33 km) pa preko Korene, Selc in Ptuja.

Udeleženci maratona: Jože Koser, Andrej Divjak, Danilo Holc, so uspešno prevozili kolesarsko traso pod sloganom: »Norci za vse, ki so nori nagibanje«. Čestitamo

Med mnogimi kolesarji so bili tudi fanjte iz našega društva. Veliko let se udeležujejo kolesarskih maratonov po celotni Sloveniji. Do sedaj so vedno uspešno prišli do začrtanega cilja.

Vsak udeleženec je po uspešno odpeljanem maratonu dobi medaljo, organizatorji pa so poskrbeli še za posebne nagrade, ki so bile namenjene najštevilčnejši ekipi in družini ter najstarejšemu in najmlajšemu kolesarju.

Andrej Vivod in Danilo Holc, uspešno prišla do cilja 50 km trase. Čestitamo

S svojim vzgledom spodbujajo in motivirajo mlade kolesarje, ki so prvič na takšni rekreativni prireditvi.

Zmagovalci so vsi, ki se zadovoljno in pravočasno pripeljejo na cilj.

Na maratonu so lahko sodelovali vsi kolesarji, ki jim je v veselje organizirano rekreativno kolesarjenje v skupinah in so sposobni prevoziti 50, 72 ali 147 km.

Vožnja s kolesom je čudovita stvar. Mirno in spokojno, tekoče in umetniško, svobodno in blaženo, kolesarjenje s kolesom po hribu in dolini je eterično. Ted King

Mira Meš Pivec

DRUŽABNA SREČANJA 1. POLLETJE

Druženje med sebi enakimi in svojimi prijatelji je neprecenljive vrednosti. Imamo veliko novih dogodkov, ki jih je potrebno nekomu zaupati. Narava pomladi je ponovno vzbudila v nas nova upanja in dobro voljo.

Pripravljeni na nove izzive pogumno zremo v prihodnost. Ko si dolgo sam s seboj spoznaš kako zelo pomembni so tvoji ljudje.

V društvu želimo pomagati popestriti vsakdan, saj aktiven dan pozitivno vpliva na zdravje, srečo in zadovoljstvo.

Srečanje brez mask v začetku leta. Telovadba kar sede. Korona je pri nekaterih pustila sledove lenobe. Suzana s svojimi telovadnimi metodami želi prebuditi življenje v normalni ritem.

Po dolgih mrzlih dneh se zelo prileže sedenje na zraku na toplem soncu in nabiranju D vitamina.

Srečanje izkoristimo tudi za različne igre, ustvarjanje in izmenjavo osebnih izkušenj. Prilagajamo se zanimanju in sposobnostim naših članov. Ob tem pa spodbujamo razmislek in pogovor z vsakim članom.

Povezovanje in druženje je ustvarjanje novih možnosti za reševanje skupnih problemov. Predstavlja možnost za učenje in dobre komunikacije.

Druženja pomagajo invalidom obolelim na sluhu pri obvladovanju stresa, ki ga prinaša sodobno življenje poleg tistih težav, ki so že povezane z njihovo invalidnostjo.

V našem društvu se lahko vsak član, ki čuti, da želi od življenja nekaj več, pridruži našim srečanjem in aktivnostim. S tem se seznanja z drugimi, ki živijo v podobnem svetu, si daje spodbudo za doseganje zastavljenih ciljev in prijetno druženje s sebi enakimi.

Psihični in fizično smo lahko trdnejši, če smo dejavni na različnih področjih. V našem društvu dejavnosti ne manjka, veliko časa, znanja, truda vlagamo v ohranjanje zdravja in športa z rekreacijo, saj se dobro zavedamo, da je za vzdrževanje kondicije in nastale bolezni to velikega pomena. Društvo nima samo naloge, ki bi izvajalo samo druženje invalidov. Izvaja programe medsebojne pomoči gluhih in naglušnih ter uresničuje njihove posebne interese. Gluhi in naglušni so s svojimi prizadevanji v zadnjih letih precej napredovali, vendar jepotrebno še veliko večnarediti.

Mira Meš Pivec

Ljudje smo socialna bitja, zato nam druženje z našimi najdražjimi veliko pomeni. Pri zabavnih igrah in športu se vsakdo sprosti.

Uporaba slušnega aparata ni nobena ovira za pošteno zabavo in veliko smeha.

Za prijatelje, si je treba čas vzet, se poveselit in kdaj potrpet. (Andrej Šifrer)

prireditvi »Art kamp«, kjer smo se družili z mnogimi

INFO OKROGLE MIZE 1. POLLETJE

Vsako sredo v tednu organiziramo »informativno okroglo mizo, ki je namenjena tako informiranju članov kot tudi prostovoljcem, zaposlenim in povabljenim gostom. Na okrogli mizi predsednica Ernestina Savski in sekretar Milan Kotnik predstavita potek aktivnosti in delo v društvu, novosti, ki so pomembne za gluhe in naglušne člane. Z okroglo mizo želimo predstaviti pozitivne ukrepe aktivnega delovanja društva.

Cilj namena okroglih miz je dosežen, saj se lahko pohvalimo s številno udeležbo in zanimanje gluhih in naglušnih za ozaveščeno delovanje o različnih aktivnosti v društvu in izven društva v širši okolici in naši državi.

V društvu imamo posebno srečo, ker se nahajamo v stavbi s prelepo okolico. V lepem vremenu izkoristimo ta dar, ter okrogle mize in družabništva izvajamo na dvorišču našega društva.

Simona Kristl

UKREPI

VLADE RS V ČASU KRIZE

Vlada bo s septembrom zamrznila cene elektrike

Za gospodinjstva bodo najvišje dovoljene cene veljale eno leto, na položnicah bodo nižji tudi prispevki.

Vlada je na svoji redni seji določila najvišje cene električne energije za gospodinjstva in male poslovne odjemalce, odločila se je tudi ohraniti znižano omrežnino. Nove cene bodo veljale od letošnjega 1. septembra do 31. avgusta 2023.

Vlada je maloprodajne cene električne energije za gospodinjske in male poslovne odjemalce, vključno s tistimi v večstanovanjskih zgradbah, omejila na 0,118 evra na kilovatno uro po višji tarifi, 0,082 evra na kilovatno uro po nižji tarifi ter 0,098 evrana kilovatno uro po enotni tarifi.

Paket pomoči: 200 evrov za najranljivejše

Vlada bo socialno ogroženim prebivalcem in invalidom v času draginje pomagala z enkratnim energetskim dodatkom v višini 200 evrov, v primeru veččlanske družine se bo pomoč seštevala.

Vlada se je za obdobje veljave najvišjih cen odločila tudi ohraniti obstoječo za 50 odstotkov znižano trošarino, znižati stopnjo DDV za elektriko na 9,5 odstotka in s 1. septembrom dodatno znižati prispevek za obnovljive vire energije.

Uredba je regulacija in dodatno prinaša preprečitve podražitve elektrikev letu 2023.

Z dnem uveljavitve ukrepa sprejete uredbe dobavitelji omenjenim kategorijam odjemalcev ne bodo smeli prenehati dobavljati elektrike.

Samske osebe bodo skladno s predlogom zakona prejele 200 evrov, za družine pa se bo znesek prilagajal na podlagi meril, ki se že uporabljajo za usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji. Dva socialno ogrožena brezposelna naj bi tako prejela 314 evrov, če pa imata otroka, bosta poleg tega prejela še 118 evrov oziroma polovico tega, če je otrok vključen v skupno varstvo in vzgojo.

Če invalid živi tudi v socialno ogroženem gospodinjstvu, bo prejel tudi dodatke, ki mu pripadajo kot članu tega gospodinjstva in hkrati 200 evrsko invalidsko nadomestilo.

Socialno ogrožena gospodinjstva so tista, v katerih živijo upravičenci do denarne socialne pomoči in varstvenih dodatkov.

Za izplačilo draginjskega dodatka ne bo treba vložiti vloge. Dodatki bodo izplačani na enak način kot so izplačane socialne pomoči, ne bo pa nikakor zamejeno, na kakšen način lahko gospodinjstva pomoč porabijo. Vir:splet/Vlada RS

Mira Meš Pivec

OPROSTITEV PLAČILA LDV

OPROSTITEV PLAČILA LETNE DAJATVE ZA VOZILA ZA PREVOZ INVALIDOV

Oprostitev plačila letne dajatve za osebna vozila z motorjem moči do vključno 150 kW ter za osebna vozila, prirejena za prevoz oseb na invalidskem vozičku, pod pogojem, da se vozila uporabljajo za prevoz invalida

Oprostitev plačila letne dajatve za vozila za prevoz invalidne osebe v cestnem prometu izda upravna enota nazahtevo vložnika.

1. oseb, pri katerih je ugotovljena najmanj 80% telesna okvara ali 80% vojna invalidnost ter oseb, pri katerih je zaradi izgube, okvare ali paraliziranosti spodnjih okončin ali medenice ugotovljena najmanj 60% telesna okvara ali 60% vojna invalidnost;

2. oseb, ki so popolnoma izgubile vid na obeh očesih;

3. oseb z zmerno, težjo ali težko telesno ali duševno prizadetostjo, ki jim je priznana invalidnost po predpisih o družbenem varstvu telesno in duševno prizadetih oseb;

4. otrok, ki potrebuje posebno nego in varstvo do 18. leta starosti oziroma do 26. leta starosti, če se šolajo.

Oprostitev plačila letne dajatve se lahko za polnoletne osebe uveljavlja za eno vozilo, registrirano na ime te osebe ali na njegovega starša, zakonca ali zunajzakonskega partnerja, s katerim živi na istem naslovu. Za osebe, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost ali imajo podaljšano roditeljsko pravico, oprostitev plačila letne dajatve za eno vozilo, registrirano na svoje ime, uveljavlja njen zakoniti zastopnik. Za mladoletne osebe iz tega člena oprostitev plačila letne dajatve za eno vozilo, registrirano na njeno ime ali na njenega starša, uveljavljajo njeni starši, pri katerih ima ta oseba stalno prebivališče. Če je otrok zaupan v varstvo in vzgojo drugi osebi, s katero imata skupno stalno prebivališče, ta uveljavlja oprostitev plačila letne dajatve.

Vir: https://e uprava.gov.si/podrocja/promet/ vozniki in vozila/oprostitev placila letne dajatve za vozila za prevoz invalidov.html

AGENCIJA AKOS PRIPRAVILA SPLETNO VSTOPNO TOČKO ZA

INVALIDE

Kaj mora biti v medijskih vsebinah prilagojeno invalidnim osebam? Kako morajo svojo ponudbo prilagoditi operaterji? Kaj mora biti zanje zagotovljeno v železniškem prometu? Kam se lahko obrnejo za pomoč in kaj storijo, če te pravice niso zagotovljene? Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije obvešča javnost, da je na svoji spletni strani pripravila novo vstopno točko, kjer lahko invalidne osebe najdejo vse te informacije in odgovore iz različnih področij, zbrane na enem mestu.žđ

Invalidne osebe morajo namreč imeti možnosti za enakovredno vključevanje v življenjsko okolje in enakovreden dostop do informacij. Zato so na področju medijskih storitev ukrepi namenjeni zlasti osebam z okvaro vida ali sluha, da lahko spremljajo avdiovizualne medijske storitve na njim prilagojen način. Po zadnji spremembi Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah je agencija zadolžena za vzpostavitev spletne točke za prijavo pritožb glede dostopnosti avdiovizualnih medijskih storitev. Tako lahko invalidne osebe v primeru neizpolnjevanja obveznosti izdajateljev programov vložijo pritožbo na agencijo.

Hkrati pa agencija na pregleden način objavlja tudi pravice invalidov na drugih področjih, ki so v pristojnosti agencije. V železniškem prometu morajo prevozniki invalidnim osebam in osebam z omejeno mobilnostjo zagotoviti dostop do postaj, ploščadi, voznih sredstev in drugih prostorov. Prav tako morajo operaterji elektronskih komunikacij invalidnim osebam med drugim zagotavljati možnost klica v sili, z uporabo znakovnih jezikov in drugih oblik negovorjenih jezikov ali vsaj s prenosom besedila prek mobilnega telefona.

Več informacij o vsem tem, pa tudi, na koga se invalidne osebe lahko obrnejo v primeru kršitev pravic in na kakšen način, lahko najdete na spletni strani agencije.

Vir: https://www.akos rs.si/medijsko sredisce/ sporocila za javnost/novica/agencija pripravila vstopno tocko za invalide

Več informacij: https://www.akos rs.si/vstopna tocka za invalide

ZBIRANJE STAREGA PAPIRJA

Zbiranje starega papirja ima v našem društvu že večletno tradicijo. Pomembno je, da se tradicija zbiranja ohrani, ker s tem krepimo okoljsko zavest ljudi o pomembnosti ločenega zbiranja odpadkov. Z zbiranjem starega papirja (časopisi, revije, reklame) lahko vsakdo pripomore k ohranjanju okolja. Tako pomagamo varovati naravo in hkrati tudi zbiramo denar za delovanje društva.

Kaj sodi v zabojnike za papir?

časopisi, revije, knjige prospekti, katalogi, zvezki pisma, pisemski in ovojni papir arhivski papir, razrezani papir

Kako vemo, koliko je 500 kg starega papirja? Približno 4 polne samokolnice.

Zanimivosti:

S 5 tisoč ton starega papirja lahko: pridobimo 4 tisoč ton recikliranega papirja prihranimo 12 tisoč ton lesa prihranimo 150 milijonov litrov vode prihranimo 30 GWh (zadošča za letno oskrbo 7.000 gospodinjstev z električno energijo)

V vseh letih smo bili izredno uspešni in tudi v letu 2022 želimo nadaljevati in ohranjati to skupno nalogo. Dokazali smo, da nas vodijo dobra volja in skupni cilji k soustvarjanju in oblikovanju pogojev na društvu za dobro počutje in kvalitetno delo vseh nas.

Recikliranje odpadnega papirja nam daje priložnost, da rešimo neznanske količine dreves. Če bi po vsem svetu reciklirali le polovico razpoložljivega odpadnega papirja, bi se izognili sečnji približno 20 milijonov hektarjev gozdov na leto.

Za 1 tono papirja moramo posekati kar 17 malih ali 2 veliki drevesi. Zato z zbiranjem in recikliranjem papirja ohranjamo naše gozdove, varčujemo z energijo in skrbimo za čisto okolje in zrak.

Hvala vsakemu posamezniku, ki je pripeljal ali prinesel stari odpadni papir!

Člani društva smo pridni pri zbiranju starega papirja. Največji doprinos in prizadevnost pa imajo posebej zavzeti člani: Srečko Veit, Marjan Bratkovič in Goran Jamnikar. Prizadevajo se za čistejše okolje, želijo neuporabnemu papirju dati novo poslanstvo in tako tudi pomagati matičnemu društvu. Zato vsem iskrena hvala.

Z vašo pomočjo smo v tem letu uspešno izpeljali dva kontejnerja odpadnega papirja. odpadnega papirja. Upamo in želimo, da bi tako uspešno zbirali še naprej.

Vir.: splet/grini.si

Bolje naredi malo na pravi način, kot veliko stvar slabo. Sokrat

Naše skladišče se hitro polni s starim papirjem.

Mira Meš Pivec

PRAVICE INVALIDOV

NA PODROČJU ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJ

1. KAJ MORA BITI ZAGOTOVLJENO INVALIDNIM OSEBAM NA PODROČJU ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJ

Invalidne osebe imajo na področju uporabe elektronskih komunikacij pravice, ki jim v največji možni meri omogočajo nediskriminatorno rabo storitev.

KLIC V SILI

Vsaki invalidni osebi mora biti omogočen klic v sili, z uporabo znakovnih jezikov in drugih oblik negovorjenih jezikov ali vsaj klic v sili s prenosom zapisanega besedila prek mobilnega telefona invalida, kot je to tehnično izvedljivo. To morajo invalidnim osebam zagotavljati vsi operaterji elektronskih komunikacij

PREGLED PRAVIC ZA LAJŠANJE

DOSTOPNOSTI DO UPORABE STORITEV

Izvajalec univerzalne storitve, to je Telekom Slovenije, pa mora invalidnim osebam omogočati še naslednje, z zakonom določene pravice:

• 50% popust pri naročnini za dostop do javno dostopnih telefonskih storitev na fiksni lokaciji za naročnika invalida oziroma uporabnika invalida brez zagotovljenih sredstev za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje,

• 50% popust pri plačilu stroškov priključitve na javno komunikacijsko omrežje fiksni lokaciji za končnega uporabnika invalida oziroma naročnika invalida brez zagotovljenih sredstev za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje,

• slepi ali slabovidni naročnik invalid se lahko seznani z višino računa z govornimi sporočili oziroma v takšni elektronski obliki, ki mu omogoča pretvorbo v njemu zaznavno obliko. Invalidna oseba pa si mora sama zagotoviti ustrezno tehnično opremo.

• prednostno obravnavo pri priključitvi na javno komunikacijsko omrežje na fiksni lokaciji in pri odpravo okvare na dostopovnem vodu do lokacije prebivališča invalidne osebe,

• nakup prilagojene terminalske opreme po nabavni ceni, splošni pogoji za dostop do javno dostopnih telefonskih storitev na fiksni lokaciji in ustrezajoči cenik morajo biti dostopni v zvočnem in video

zapisu oziroma v takšni elektronski obliki, ki omogoča pretvorbo v končnemu uporabniku invalidu zaznavno obliko. Invalidna oseba pa si morasama zagotoviti ustrezno tehnično opremo. BREZPLAČEN DOSTOP DO IMENIKA

Prav tako imajo Invalidne osebe pravico do brezplačnega dostopa do univerzalnega imenika za slepe in slabovidne na posebni številki. To jim mora zagotoviti izvajalec univerzalne storitve dostop do imenikov in imeniške službe, kar je TSmedia. Zagotavljati mora tudi dostop do univerzalne imeniške službe za gluhe ali naglušne na posebni številki s prenosom zapisanega besedila na mobilni telefon invalida.

2. NA KOGA SE LAHKO OBRNEJO ZA POMOČ

V primeru kršitve pravic s področja elektronskih komunikacij, težav pri njihovem uveljavljanju ali v primeru vprašanj, se lahko invalidne osebe obrnejo na Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, ki ima pristojnosti na področju zagotavljanja in nadzora pravic končnim uporabnikom invalidom.

Invalidne osebe se lahko obrnejo na agencijo prek telefona na številki +386 (0)1 583 63 00, od ponedeljka do petka med 8.30 in 14. uro) ali prek elektronske pošte (info.box@akos rs.si). Vsem uporabnikom pa je na voljo brezplačna telefonska številka za pomoč uporabnikom elektronskih komunikacij: 080 27 35 in sicer v ponedeljek, sredo in petek med 9. in 11. uro.

Invalidne osebe imajo tako kot vsi ostali možnost sprožiti uporabniški spor ali zahtevati inšpekcijski nadzor, ki ga izvaja agencija. Kako to poteka, je opisano v brošuri

3. KJE SO TE PRAVICE ZAPISANE Pravice invalidnih oseb so določene z Uredbo o ukrepih za končne uporabnike invalide (Uradni list RS, št. 38/14). Pravica do klica v sili je zagotovljena že s 134. členom Zakona o elektronskih komunikacijah.

Vir: https://www.akos rs.si/vstopna tocka za invalide/pravice invalidov na podrocju elektronskih komunikacij

Če hočeš postati moder, se nauči pametno spraševati, pazljivo poslušati, mirno odgovarjati in umolkniti, ko nimaš več kaj reči. Johann Lafater

PRAVICE POTNIKOV INVALIDOV V ŽELEZNIŠKEM PROMETU

1. KAJ MORA BITI ZAGOTOVLJENO ZA INVALIDNE OSEBE V ŽELEZNIŠKEM PROMETU

PRAVICA DO PREVOZA KOT VSI DRUGI PREBIVALCI

Invalidne osebe in osebe z omejeno mobilnostjo morajo imeti nediskriminatorne možnosti za potovanje po železnici, v primerjavi z vsemi drugimi državljani. Pri nakupu vozovnice na vlaku se jim ne sme zaračunati dodatnih stroškov. Prav tako se jim dodatnih stroškov ne sme zaračunani za rezervacije vozovnic. Prevoznik, prodajalec vozovnic ali organizator potovanja ne sme zavrniti rezervacije ali izdaje vozovnice invalidni osebi ali osebi z omejeno mobilnostjo.

NADOMESTILO ZA OPREMO

V primeru, da invalidna oseba ali oseba z omejeno mobilnostjo pri potovanju z vlakom delno ali v celoti izgubi opremo, ki jo uporablja za gibanje ali pa se ta oprema poškoduje, prevoznik za to poškodovanje oz. izgubo odgovarja brez finančne omejitve.

V primeru kršitve pravic, težav pri pridobivanju pomoči ali v primeru vprašanj, se lahko potniki obrnejo na agencijo prek telefona, na številki +386 (0)1 583 63 00, od ponedeljka do petka med 8.30 in 14. uro ali prek elektronske pošte (info.box@akos rs.si). Več o možnih postopkih pred AKOS pa v brošuri.

DOSTOPNOST

Prevozniki morajo invalidnim osebam in osebam z omejeno mobilnostjo zagotoviti dostop do postaj, ploščadi, voznih sredstev in drugih prostorov.

2. NA KOGA SE LAHKO OBRNEJO ZA POMOČ

POMOČ

Invalidne osebe in osebe z omejeno mobilnostjo imajo pravico, da vsaj 48 ur pred planiranim potovanjem z vlakom zaprosijo za brezplačno pomoč ob odhodu, prihodu, ali prestopanju na železniški postaji prevoznika, upravljalca postaj, prodajalca vozovnic ali organizatorja potovanja. Pomoč se nudi pod pogojem, da se invalidna oseba in oseba z omejeno mobilnostjo zglasi na določenem mestu ob uri, ki jo določi prevoznik. Ta ura ne sme biti več kot 60 minut pred objavljenim časom odhoda ali pred časom, ko so vsi potniki zaprošeni, naj se prijavijo.

Ni srečen tisti, ki ima vsega dosti, temveč tisti, ki malo potrebuje.

3. KJE SO TE PRAVICE ZAPISANE SPLOŠNO

Pravice potnikov v železniškem prometu ureja Uredba (ES) št. 1371/2007 Evropskega parlamenta in Sveta. Vse določbe Uredbe so zavezujoče in neposredno uporabljive. Več o pravicah si lahko preberete s klikom na povezavo

PRAVICE INVALIDNIH OSEB IN OSEB Z OMEJENO MOBILNOSTJO

Pravice invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo v železniškem prometu so prav tako urejene v Uredbi (ES) št. 1371/2007, in sicer v poglavju V (Invalidne osebe in osebe z omejeno mobilnostjo).

Vir: https://www.akos rs.si/vstopna tocka za invalide/pravice potnikov invalidov v zelezniskem prometu

Modri ljudje imajo notranji občutek za to, kaj je lepo, in največja modrost je zaupati temu občutku in se mu prepustiti. Odgovor na vprašanje, kaj je prav, tiči v človekovih prsih. Zaupaj si! Aristotel

PRAVICE INVALIDOV

PRAVICE INVALIDOV NA PODROČJU AVDIOVIZUALNIH MEDIJSKIH STORITEV

1. KAJ MORA BITI ZAGOTOVLJENO V AVDIOVIZUALNIH MEDIJSKIH STORITVAH ZA INVALIDNE OSEBE

UKREPI DOSTOPNOSTI DO

AVDIOVIZUALNIH MEDIJSKIH STORITEV

Invalidne osebe morajo imeti nediskriminatorne možnosti za enakovredno vključevanje v življenjsko okolje in enakovreden dostop do informacij. Ukrepi na področju medijskih storitev so namenjeni zlasti osebam z okvaro vida ali sluha, da lahko spremljajo avdiovizualne medijske storitve na njim prilagojen način.

Ukrepi so zlasti:

• prevajanje v slovenski znakovni jezik;

• podnaslavljaje za gluhe in naglušne;

 zapisi govorjenega besedila, ki jih gledalci gledajo sočasno z gledanjem vsebine;

 uporaba podnapisov različnih barv (na primer v primeru več govorcev);

 zapisi drugih zvočnih informacij v vsebini, s katerimi gluhi in naglušni gledalci lažje razumejo dogajanje nazaslonu;

 govorjeni podnapisi; zvočni opisi ipd.

IZVRŠEVANJE DOSTOPNOSTI DO

AVDIOVIZUALNIH MEDIJSKIH STORITEV

Ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev morajo postopno in kontinuirano s sorazmernimi ukrepi izboljševati dostopnost do svojih storitev za invalide.

Izdajatelji televizijskih programov in ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo morajo v zvezi z izvrševanjem dostopnosti pripraviti triletne načrte in nato vsake tri leta agenciji poročati o izvršitvi teh ukrepov, predvidenih v načrtih.

Javna sporočila in obvestila ter nujne informacije ob naravnih nesrečah, ki so objavljena prek avdiovizualnih medijskih storitev, morajo biti posredovana v invalidom prilagojeni tehniki, obliki ali jeziku.

2. NA KOGA SE LAHKO OBRNEJO ZA POMOČ

VLOŽITEV PRITOŽBE

V zvezi z dostopnostjo do avdiovizualnih medijskih storitev agencija omogoča prejemanje pritožb pisno po pošti, po elektronki pošti, po telefonu ali osebno.

Pisna pritožba se pošlje na naslov: Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, Stegne 7, 1000 Ljubljana. Elektronsko se pritožba pošlje na e naslov: info.box@akos rs.si. Pritožbo je mogoče dati tudi telefonsko na številko +386 (0)1 583 63 00 od ponedeljka do petka od 8.30 do 14. ure. V času uradnih ur od ponedeljka do petka od 9.00 do 11. ure, ob sredah pa tudi od 13. do 14. ure, se lahko ob predhodni najavi oglasite na sedežu organa Stegne 7 v Ljubljani in pritožbo podate ustno.

OBRAZEC ZA VLOŽITEV PRITOŽBE Obrazec za vložitev Pisne pritožbo v zvezi z dostopnostjo do avdiovizualnih medijskih lahko vložite na ustreznem obrazcu, ki se nahaja na spletni strani AKOS pod zavihkom E VLOGE IN OBRAZCI oziroma tukaj. Vlagatelj pritožbe nima statusa stranke v postopku.

3. KJE SO TE PRAVICE ZAPISANE

Dostopnost avdiovizualnih medijskih storitev na ravni Evropske unije urejata Direktiva 2010/13/ EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) in Direktiva (EU) 2018/1808 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o spremembi Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah glede na spreminjajoče se tržne razmere.

Določbe o dostopnosti avdiovizualnih medijskih storitev v Republiki Sloveniji so zapisane v 14. a členu Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah (Uradni list RS, št. 87/11, 84/15 in 204/21; v nadaljevanju: ZAvMS) zaščita invalidov v avdiovizualnih medijskih storitvah. Način obravnave pritožb v zvezi z dostopnostjo je na podlagi navedenega člena ZAvMS določen v Splošnem aktu o varstvu ranljivih skupin (Uradni list RS, št. 70/2022).

Vir: https://www.akos rs.si/vstopna tocka za invalide/pravice-invalidov-na-podrocjuavdiovizualnih medijskih storitev

Svetovna organizacija gluhih (WFD), ustanovljena leta 1951 v Rimu, je na svojem kongresu leta 1959 sprejela svetovno manifestacijo “Mednarodni dan gluhih”, ki ga gluhi povsod po svetu proslavljajo tretjo soboto v septembru.

Mednarodni dan gluhih je največji praznik za gluho skupnost tudi v slovenskem prostoru. Vsako leto mednarodni dan gluhih gosti drugo društvo, kjer se zbere prek 800 gluhih, naglušnih, strokovnih delavcev, tolmačev in njihovih družin iz vse Slovenije. Širšo javnost in predvsem odločevalce vedno znova opozorjamo na nevidno invalidnost gluhoto.

Gluhota je med najtežjimi invalidnostmi zaradi doživljenjske ovire govorno socialne komunikacije, ki se kaže pri gluhih osebah v trajni izoliranosti od slišečega okolja in v socialni izključenosti iz družbe. Invalidi sluha in govora so ovirani na vseh področjih življenja od izobraževanja, zaposlovanja in socialnega vključevanja pri zadovoljevanju svojih življenjskih potreb in interesov.

Društvo gluhih in naglušnih Podravja Maribor

ISKRENE ČESTITKE ZA ROJSTNI DAN

JULIJ

BURK VESNA ČASEK IVAN

FLEGAR ZDENKA HOLC DANILO

KANCLER VALERIJA

KORENT ROK KOROŠEC FRANCI KRAJNĆIĆ OLGA KRONIČ STEVICA

LEVAFRANC MAJHENIČ VILI MAROLT MIRO PODGORŠEK ROMAN POLIČ GRUJIĆ ZLATKO RAKUŠAEDITA SAITI ESMERALDA ŠOŠTER MIROSLAV TOŠ VLADIMIR VIDOVIČ DANIJEL VIVODANDREJ VRŠIČ JUSTINA

AVGUST

DACAJ SHKELZEN

DEBEVEC JAKA

DIVJAK TOMISLAV

EMBERGER DAVID GRACEJ BOŠTJAN GREGORIČ MARIJA HADŽISELIMOVIČ ESHER HARB MARTA IVANJŠIČ IVAN

KLEMENČIČ ROBERT

KRISTLSIMONA LORBER JANA

LORGER VLADIMIR

MAJER STJEPAN MEŠANOVIČ SENADA NAGLIČ MILENA

OTOREPEC ZDENKA

PREBEVŠEK MOJCA

POROPAT LJUBO REPNIK SONJA

Dragi člani in bralci revije »Naš glas«, poletje se počasi poslavlja. Spomini na vroče sončne dni so ostali in jih še dolgo ne bomo pozabili.

Po čem ste si vi zapomnili letošnje poletje?

Morda ste spoznali nove ljudi ali nov kraj? Ste imeli posebej zanimiv dogodek na dopustu v naravi ali na morju? Mogoče ste kaj ustvarjali, kaj novega naredili, spoznali ljudi in kraje, ki so vas osrečili? Ste kaj narisali ali ustvarili kakšen izdelek, in vas vabimo, da nam pišete o dogodkih iz vašega življenja ter nam pošljete članke in fotografije, kar bomo z veseljem objavili.

Naša želja je, da bi radi prihajali v naše društvo, skupaj z nami doživljali lepe in prijetne trenutke.

Vaše uredništvo

OBVESTILA

SVETOVANJE IN POMOČ

nudimo gluhim, naglušnim in gluhoslepim občanom ter njihovim svojcem v primeru osebnih težav (brezposelnost, tehnični pripomočki, socialne stiske, svetovanje, informiranje o pravicah invalidov sluha, pomoč pri uveljavljanju pravice do invalidnine, …) v Društvu gluhih in naglušnih Podravja Maribor, Trubarjeva 15, 2000 Maribor. Uradne ure so vsak ponedeljek od 9. do 12. ure in vsako sredo od 9.00 do 12.00 ure in 16.00 do 18.00 ure. Za dodatne informacije lahko pokličete: telefon 02/2522182, 041/777132 oz. pišete po faksu 02/6208851 ali e-pošti: dgn.maribor@guest.arnes.si.

V podružnici Ptuj na Potrčevi 34

Uradne ure so vsak tretji petek v mesecu od 16.00 do 18.00 ure.

IZPOSOJA INDUKCIJSKE ZANKE ZA NAGLUŠNE, za člane s slušnim aparatom. Informacije dobite v pisarni društva v času uradnih ur.

DONACIJA2000 KOM BATERIJ ZASLUŠNEAPARATE

Lions Klub Maribor Piramida je doniral baterije za člane uporabnike slušnih aparatov (na voljo je še nekaj baterij TIP13, 312, 10).

Vse aktivnosti objavljene: http://www.dgnp-mb.si in https://www.facebook.com/dgnp.maribor/

VADBE - TRENINGI

PIKADO

Vsak ponedeljek 8-10 ure, vsako sredo 16-18 ure, večnamenska dvorana Društva Dom v pritličju. Kapetan pikada Goran Jamnikar. TELOVADBA

Vsak ponedeljek 12-14 ure, vsak petek 10-12 ure, večnamenska dvorana Društva Dom v pritličju. Vadbo vodi Suzana Panić. ŠAH

Vsako sredo 18-20 ure v prostorih društva. Kapetan šah Franc Perkovič

RUSKO KEGLJANJE

Vsak torek 10-12 ure, dvorišče Društva Dom. Kapetanka rusko kegljanje Zdenka Jamnikar.

KOLESARJENJE

Vsako soboto 10 12 ure, zbor dvorišče Društva Dom. Kapetan kolesarjenje Andrej Vivod.

INFORMACIJE, VABILA

VAB I LA- OBVESTILA

o aktivnostih SEPTEMBER-OKTOBER

* 1. september 2022, Upravni odbor društva.

* 1. september 2022, Predlogi za plan aktivnosti za leto 2022. Predloge posredujte predsednici društva Ernestini Savski do 23.9.2022.

* 7. september 2022, družabno srečanje, piknik, šaljive igre, vodi Simona Kristl. Udeležba 7 € (jedi z žara, sok, pecivo).

* 17. september 2022, Mednarodni dan gluhih v Ljubljani (program v vabilu).

* 21. september 2022, Dan mobilnosti invalidov, SIMOM in DGNP MB ob 10 uri, Glavni trg. Prijave pri Ernestini Savski.

* 25. september 2022, Kolesarski maraton Biciklijada 50 km, Puconci. Prijave pri Andrej Vivod do 16.9.2022.

* 1. oktober 2022, Ribiški turnir, DGN LJ. Prijave pri Jože Koser do 19.9.2022.

* 6. oktober 2022, predavanje o gluhoti, SZJ in TP. Zavod Danica, Lovrenc na Pohorju.

* 22. oktober 2022, Filmski festival gluhih, Krško. Prijave pri Srečko Veit do 7.10.2022.

* 11. november 2022, Kulturni večer ob dnevu SZJ, ZDGNS.

* 26. november 2022, 1. festival pantomime in poezije v SZJ, DGN LJ.

* Zbiramo donacijo prenosni računalnik in televizija ter topla oblačila za ukrajinsko družino. Prenosnik smo že dobili in izročili družini Že vnaprej hvala za pomoč.

* po dogovoru, ob 10 uri, vaje kulturno umetniške skupine »Tihi svet«.

* Vsako sredo, družabna srečanja članov in info-okrogle mize.

VABILO

MEDNARODNI DAN GLUHIH »VSE JE V NAŠIH ROKAH«

V SOBOTO 1. SEPTEMBRA 2022 OB 10.00 URI V CENTRU KULTURE KINA ŠIŠKA V LJUBLJANI

Program:

7.00 Zbor: železniška postaja Maribor (pri stari lokomotivi) 9.00 Prihod v Ljubljano 10.00 11.30 Slavnostna akademija s sloganom »Vse je v naših rokah« 12.30 14.00 Druženje 14.15 Prevoz do gostilne Livada 15.00 Kosilo v gostilni Livada. Cena kosila: 15 EUR. Prijave pri predsednici Ernestini Savski do 1.9.2022.

INFO, TOLMAČI

NAROČANJE TOLMAČA PREKO KLICNEGA CENTRA

Vsi gluhi uporabniki lahko preko klicnega centra lahko naročijo tolmača. Naročanje tolmača preko klicnega centra je možno le za registrirane uporabnike. V pisarni društva dobite vse informacije in pomoč pri prvi prijavi. Pomoč pri registraciji za klicni center vam nudimo v pisarni društva v času uradnih ur.

Tolmača lahko naročite preko SMS sporočila na mobilni številki združenja (031 354 600, 031 752 554) in spletnega obrazca. http://www.tolmaci.si/

Klicni center za osebe z okvaro sluha deluje 24 ur na dan vse dni v letu.

SEZNAM TOLMAČIC V PODRAVJU

ANJA KOTNIK

Področje delovanja društva v Podravju 41 občin

Šentilj

GSM 051 264 082

Selnica ob Dravi

Kungota

Sv. Ana

Pesnica Sv. Jurij Lenart Cerkvenjak

Maribor

Lovrenc na Pohorju Ruše Hoče

Slovenska Bistrica Oplotnica

Duplek

Miklavž

Rače Fram

Poljčane

Majšperk Makole

Benedikt Juršinci Destrnik

Sv. Tomaž

Sv. Trojica v Sl. goricah Sv. AndražTrnovska vas

Ormož

Starše Žetale

Ptuj Dornava

Hajdina Kidričevo

Markovci

Videm

Gorišnica Podlehnik

Središče ob Dravi

Zavrč Cirkulane

KONTAKTI, KOLOFON, SOFINACERJI

IME PRIIMEK,funkcija: TELEFON: E POŠTA: URADNE URE:

ERNESTINA SAVSKI, predsednica društva

MILAN KOTNIK, strokovni delavec sekretar

GORAN JAMNIKAR, namestnik predsednice

041 319 420

02 2522182 02 6208851 (faks) 041 777 132 dgn.maribor@guest.arnes.si dgn.maribor@gmail.com

070 707 519 FRANCI PERKOVIČ, predsednikšportnesekcije 031 584 920

DANILO HOLC, predsednik podružnice Ptuj 031 247 955

Naslov: NAŠ GLAS

Glasilo urejajo:

* Milan Kotnik, strokovni delavec sekretar

* Mira Meš Pivec

Založnik: Društvo gluhih in naglušnih Podravja Maribor

Naklada: 450 izvodov, 31.8.2022

Tisk: Društvo gluhih in naglušnih Podravja Maribor

Digitalna izdaja objavljena na: http://www.dgnp mb.si, https://www.facebook.com/ dgnp.maribor/

ponedeljek: 9:00 12:00 sreda 16:00 18:00

1x mesečno vsak tretji petek 16:00 18:00

DRUŽABNA SREČANJA, AKTIVNOSTI:

MARIBOR: SREDA 16.00 20.00 URE podružnica PTUJ: PETEK 17.00 20.00 URE

Glasilo »Naš glas« pošiljamo v vse domove upokojencev na področju Podravja, kjer bivajo gluhi in naglušni ljudje, z namenom, da jim popestrimo njihov vsakdan, da dobijo aktualne informacije s področja delovanja društva in ostale pomembne informacije. Glasilo prejemajo tudi vse mestne občine in občine na območju delovanja Društva v Podravju.

Mariborska knjižnica enota Rotovž Maribor in Univerzitetna knjižnica Maribor prejemajo naše glasilo z namenom ponuditi ga svojim bralcem v branje in trajnega arhiviranja pisnih publikacij Maribora. Prav tako pa vsako številko Naš glas v 16 ih obveznih izvodih pošljemo Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani.

Glasilo si izmenjamo z društvi GN v Sloveniji.

Info Društva

NAŠ GLAS interno, brezplačno glasilo

Društva gluhih in naglušnih Podravja Maribor Trubarjevaulica15,2000Maribor podružnica, Potrčeva ulica 34, 2250 Ptuj

Izid brezplačne številke so omogočili sofinancerji: Fundacija invalidskih in humanitarnih organizacij, Mestna občina Maribor, Občina Duplek, Občina Lovrenc na Dravskem polju, Mestna občina Ptuj, ZŠIS SPK, Občina Poljčane, Občina Slovenska Bistrica, ZRSZ OS Maribor

FOTOUTRINKI