Ulrich Hub, LISICE NE LAŽEJO

Nenadoma pa se pojavi zver z ognjeno rdečo dlako.

Predstavi se kot lisica. Z njenim prihodom – in ob vsem veselju s stvarmi iz duty free-ja – se zabava lahko začne!

Ojoj, kam pa so izginili njihovi potni listi?

9 789612 783020

18,50 €

Lisice ne lažejo

Ali res na letališču razen njih ni prav nikogar? In to ni edino vprašanje, na katerega pes nima odgovora …

e c i s Li ne o j e laž

Ulrich Hub

Vsi leti so brez izjeme odpovedani!« se s hripavim glasom oglasi pes iz letališke varnostne službe. In tako obsedijo opica, gos, tiger, panda in dve popolnoma enaki ovci v na smrt dolgočasnem živalskem salonu.

Ulrich Hub

Ilustrirala Heike Drewelow Prevedla Lučka Jenčič

Ulrich Hub

ne Lisice ejo laĹž

Ulrich Hub LISICE NE LAŽEJO Z ilustracijami Heike Drewelow © Celjska Mohorjeva družba, 2017 Vse pravice pridržane.

Naslov izvirnika: Füchse lügen nicht Copyright text and illustrations © 2014 by CARLSEN Verlag GmbH, Hamburg, Germany First published in Germany under the title FÜCHSE LÜGEN NICHT All rights reserved.

This book was negotiated through the agency NAA, Maja Radak.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 821.112.2-93-32 HUB, Ulrich, 1963 Lisice ne lažejo / Ulrich Hub ; z ilustracijami Heike Drewelow ; [prevod Lučka Jenčič]. - Celje : Celjska Mohorjeva družba : Društvo Mohorjeva družba, 2017 Prevod dela: Füchse lügen nicht ISBN 978-961-278-302-0 287673088

Ulrich Hub

e c i s i L o j e ž a l ne

Z ilustracijami Heike Drewelow

k e t e č a Za z Kadar v tace vzamem knjigo, ki se ne začne takoj, ampak je v njej najprej predgovor, hočem stvar takoj zabrisati v kot. Če je tudi z vami tako, lahko te strani mirno preskočite, resnično. Tukaj piše samo, za kaj gre v tej knjigi. Gre namreč za bistveno vprašanje: »Ali znajo živali lagati?« Težko si je predstavljati, kajne? Ko vas žival pogleda z velikimi sijočimi očmi in nedolžnim izrazom, komaj verjamemo, da ima kakšne skrivne namene. Toda kdo še ve, kaj si živali v resnici mislijo?

Ime mi je lisica in povem vam: »Seveda znajo živali lagati!« Zlažejo se tudi do dvestokrat na dan, le da je večina pri tem tako nerodna, da jih takoj spregledajo. Zardijo, jec­ljajo in se začno potiti. In to, čeprav 5

lagati sploh ni tako težko, samo resnično, vsaj na pol verjetno mora biti, potrebujete pa še dober spomin.

Ko govorite, imejte tace pri miru, sogovorniku glejte naravnost v oči – jaz sicer nisem še nikoli lagala, v vsem svojem življenju ne. Častna beseda. Kajti prvič, lisice ne lažejo, in drugič, lagati se ne sme in je grdo, ampak to je le moje osebno mnenje. Poleg tega nočem še naprej čvekati, že na naslednji strani se začne napeta zgodba, ki se je mimogrede prav res zgodila. Želim vam obilo zabave in obljubim, da vam ne bo dolgčas. Zgodba je duhovita in niti za hip dolgočasna.

6

En a »Kakšen dolgčas,« zastoka debeli panda, zapre oči in prične smrčati. Poleg njega se v salonu letališča dolgočasi še nekaj živali. Gos, dve ovci, majčkena opica in tiger s sončnimi očali. Drug poleg drugega čepijo na kovinskih stolih, pogledujejo v redke gole neonske cevi in prisluškujejo ropotanju prezračevalne naprave. Nekje žalostno kaplja iz pipe.

Kadar morajo živali ves dan čakati na polete, ne tacajo naokrog, ampak držijo tace mirno ob sebi in se ničesar ne dotikajo, niti bleščečih zelenih jabolk, ki so povsod po pločevinastih skledah.

Nobeni živali tudi ne pade na pamet, da bi bele stene s ploščicami pomazala s slikami, čačkami ali trapastimi izreki.

7

»Gotovo že ves čas napeto premišljujete, od kod me poznate,« se oglasi tiger. »Lahko vam izdam. S televizije.« Sname si sončna očala in se zbranim nasmehne. »Nastopam v reklami za slastne kosmiče in sadne sokove brez sladkorja.«

8

»Iz principa na gledava televizije, ker se nama program ne zdi dovolj inteligenten,« rečeta ovci družno.

9

»Midve sva skrajno inteligentni, govoriva pet tujih jezikov in celo latinščino.« Tiger si užaljeno spet nadene sončna očala. Druge živali osuplo gledajo ovci in se neopazno odmaknejo od njiju. Videti sta popolnoma enaki, kar je pri ovcah očitno normalno, toda ti dve sta pravkar hkrati govorili.

V naslednjem trenutku gos ostro zavrešči. »Moj potni list! Kje je moj potni list? Kap me bo!« Divje brska po svoji torbici iz krokodiljega usnja. »Lahko bi prisegla, da sem ga vzela s seboj, ampak tu so samo sandali, bikini, igralne posodice, rokavčki, kriminalka z visokim faktorjem napetosti, žvečilni, da mi na letalu ne bo slabo, če skrajšam, moram malce pojasniti, običajno letim sama, ampak – ne, kaj takega?! No, tule je. Moj ljubi, ljubi potni list.« Gos s cmokajočimi poljubi prekrije svoj potni list. »Ves čas je bil v moji torbici! Hahaha! Ni to smešno?« Vse druge živali za vsak primer hitro pogledajo, ali še imajo pri sebi potne liste, in olajšano zavzdihnejo. Brez potnega lista namreč kot žival nisi nič, si pravi nihče.

10

Če morajo živali na svoje polete čakati dva dni in od nikogar ne dobijo pojasnila, strmijo s pordelimi očmi v ledeno mrzle neonske luči in potrpežljivo poslušajo ropotanje prezračevalne naprave. Nobena žival ne bi niti v sanjah pomislila, da bi besno brcnila v avtomatska drsna vrata, ker jih od znotraj ni

potni li st Moj

!

11

mogoče odpreti, ali da bi obrnila glavo proč od gosi, ker vsakih pet minut išče svoj potni list. Samo mala opica jo vsakokrat pogleda na prav poseben način in stisne pesti. Potem odpre svojo potovalno lekarno, izbrska debelo tableto in jo glasno razgrize. Hip zatem pa tako kot vsi ostali spet bulji v prazno.

Od časa do časa se debeli panda zbudi in se na hitro ozre naokrog. »Kakšen dolgčas,« zastoka, zapre oči in spet zaspi.

Po treh dneh se končno škripaje odprejo avtomatska drsna vrata. Na vhodu stoji pes varnostne službe.

Na glavi mu postrani in malomarno čepi službena kapa in na majhnem trebuhu mu binglja bleščeča medalja. Začudeno se ozre okrog.

Debeli panda le s težavo odpre eno oko, druge živali pa skočijo s stolov, obkrožijo psa in ga zasujejo z očitki. Mala opica mora nujno v bolnišnico, tiger bi moral biti že zdavnaj v svojem filmskem studiu in gos je počasi sita tega, da mora tu posedati, medtem ko se vse druge gosi že zdavnaj valjajo na soncu in postajajo rjave kakor hrustljava pečenka.

12

n be us

al

na

pose

t v a rj

Ulrich Hub | Lisice ne lažejo | Füchse lügen nicht | Prevod Lučka Jenčič | Ilustracije Heike Drewelow| Urednica Polona Mlakar | Prelom in oprema po izvirniku Lidija Murenc | Izdala in založila Društvo Mohorjeva družba in Celjska Mohorjeva družba d. o. o. | Za založbo predsednik Jože Planinšek cm in ravnateljica dr. Tanja Ozvatič | © Celjska Mohorjeva družba, 2016 | www.mohorjeva.org | Natisnila tiskarna Dravski tisk d. o. o., v 600 izvodih | Celje-Ljubljana 2017

Nenadoma pa se pojavi zver z ognjeno rdečo dlako.

Predstavi se kot lisica. Z njenim prihodom – in ob vsem veselju s stvarmi iz duty free-ja – se zabava lahko začne!

Ojoj, kam pa so izginili njihovi potni listi?

9 789612 783020

18,50 €

Lisice ne lažejo

Ali res na letališču razen njih ni prav nikogar? In to ni edino vprašanje, na katerega pes nima odgovora …

e c i s Li ne o j e laž

Ulrich Hub

Vsi leti so brez izjeme odpovedani!« se s hripavim glasom oglasi pes iz letališke varnostne službe. In tako obsedijo opica, gos, tiger, panda in dve popolnoma enaki ovci v na smrt dolgočasnem živalskem salonu.

Ulrich Hub

Ilustrirala Heike Drewelow Prevedla Lučka Jenčič