Page 1

ROMARSKI POZDRAV Milan Škrabec

9 789612 784492

45 EUR

Milan Škrabec

ROMARSKI POZDRAV Slovenski božjepotni kraji na starih razglednicah


Milan Škrabec ROMARSKI POZDRAV Slovenski božjepotni kraji na starih razglednicah


Milan Škrabec

ROMARSKI POZDRAV Slovenski božjepotni kraji na starih razglednicah


Milan Škrabec ROMARSKI POZDRAV Slovenski božjepotni kraji na starih razglednicah © Celjska Mohorjeva družba, 2019 Vse pravice pridržane. Knjižno delo je izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 27-57:77.047(497.4)(084.12) ŠKRABEC, Milan    Romarski pozdrav : slovenski božjepotni kraji na starih razglednicah / Milan Škrabec ; [spremna beseda Janez Juhant ; razglednice so iz zbirke Milana Škrabca]. - Celje ; Ljubljana : Celjska Mohorjeva družba : Društvo Mohorjeva družba, 2019 ISBN 978-961-278-449-2 COBISS.SI-ID 300694016


Stari mami Angeli Rudolf (1914–1990) v spomin Stari mami Heleni Vurnik (1901–1972) v spomin


KAZALO ROMARSKI POZDRAV BELE VODE BITNJE PRI BOHINJSKI BISTRICI BLAGOVICA BLEJSKI OTOK BOVEC BRDO PRI LUKOVICI BREZJE BREZJE NAD ŽETALAMI CERKLJE NA GORENJSKEM CRNGROB ČEMŠENIK ČEŠNJICE DEVICA MARIJA V POLJU (danes del Ljubljane) DOB PRI DOMŽALAH DOBROVA PRI LJUBLJANI DOL PRI LJUBLJANI DOLINA PRI POKRČAH / DOLINA DOMŽALE DRAVLJE DRAŽGOŠE DREŽNICA DVOR PRI POLHOVEM GRADCU FARA PRI KOČEVJU GLINJE / GLAINACH GORA OLJKA GORCA PRI MARIBORU GORICA PRI KOČEVSKIH POLJANAH GORNJA LENDAVA (danes GRAD) GOSPA SVETA / MARIA SAAL GRAČKA GORA GREBINJSKI KLOŠTER / STIFT GRIFFEN GROBLJE HOMEC PRI KAMNIKU HOMEC PRI SLOVENJ GRADCU HUMEC ALI BOŽJI GROB PRI PLIBERKU / HEILIGENGRAB IDRIJA IHAN JERUZALEM KALOBJE KAMNICA PRI DOLU KOJSKO KOKARJE KOKRA KOMENDA KOPANJ KOSTANJEVICA KOVOR PRI TRŽIČU KRAŠNJA KREDARICA KRIŠTOFOVA GORA / CHRISTOPHBERG KRIŽE

11 15 16 17 18 26 27 28 41 42 44 47 48 49 52 53 55 56 57 59 61 63 66 67 68 69 70 71 72 73 78 79 81 83 86 88 90 92 93 95 96 97 98 100 102 104 106 108 109 110 111 113


KRIŽNA GORA PRI LOŽU KRKA NA DOLENJSKEM KROPA KRŠKO KRTINA KUM KUREŠČEK LESCE LEŠE NAD PREVALJAMI LIMBARSKA GORA LISNA GORA / LISNABERG LJUBLJANA, KRAKOVO LJUBLJANA, KRIŽANKE LJUBLJANA, RAKOVNIK LJUBLJANA, ROŽNIK LJUBLJANA, SVETI FLORIJAN LJUBLJANA, SVETI JOŽEF LJUBLJANA, SVETI KRIŠTOF LJUBNO NA GORENJSKEM LOG PRI VIPAVI LOG V POLJANSKI DOLINI, SVETI VOLBENK LOM POD STORŽIČEM LOŽNO NAD SVETIM FLORIJANOM MARIBOR MARIJA DOBJE, SVETA URŠULA (danes VODULE) MARIJA GRADEC MARIJA NA ZILJI / MARIA GAIL MARIJA OBRŠLJANSKA PRI KOMNU MARIJA PRI SEDMIH STUDENCIH / ST. MARIA BEI SIEBENBRÜNN MARIJINO CELJE NAD KANALOM MEKINJE MENGEŠ MENGORE MIRENSKI GRAD MOSTE NAKLO NAZARJE NEMŠKA LOKA NOVA ŠTIFTA NOVA ŠTIFTA PRI GORNJEM GRADU NOVI LURD PRI ŠENTJERNEJU (RAKOVNIK) OBELUNEC NAD GOČAMI OGEČE PRI RIMSKIH TOPLICAH OLIMJE OTOK OB VRBSKEM JEZERU / MARIA WÖRTH PERAVA PRI BELJAKU / PERAU (danes del Beljaka) PETROVČE PLANINSKA GORA PODGORJE V ROŽU / MARIA ELEND PODPECA POLENŠAK PRIHOVA PRIMSKOVO PTUJSKA GORA

114 117 119 121 122 123 126 128 130 131 133 134 135 137 140 142 144 146 147 149 152 154 156 157 159 160 162 163 165 166 168 170 171 173 175 177 178 179 181 183 185 188 189 190 192 193 195 197 200 202 203 204 205 206


PUŠČAVA RADELCA, SVETI PANKRACIJ RADOVLJICA RAJHENBURG (danes BRESTANICA) RAZKRIŽJE REPENTABOR / MONRUPINO RICMANJE / SAN GIUSEPPE DELLA CHIUSA RODINE RUŠE SAVA NA GORENJSKEM (danes del Jesenic) SKARUČNA SLADKA GORA SLAKE SLINOVCE SLOVENSKA BISTRICA SMREČJE SMUK SOLČAVA SOTESKA PRI STRAŽI NA DOLENJSKEM SPODNJA IDRIJA STARI TRG PRI SLOVENJ GRADCU STIČNA STOPIČE STRAŽE PRI RADMIRJU STRME NJIVE STRUNJAN STUDENCI (danes del Maribora) STUDENICE SUŠA PRI ZALEM LOGU SVETA ANA V SLOVENSKIH GORICAH SVETA EMA PRI PODČETRTKU SVETA GORA SVETA GORA PRI LITIJI SVETA JERA (TRDINOV VRH) SVETA KATARINA NAD TRBOVLJAMI (danes ČEČE) SVETA PLANINA SVETA TROJICA NAD VRHNIKO SVETA TROJICA V LENDAVSKIH GORICAH SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH SVETE GORE SVETI ANTON NA POHORJU SVETI AREH NA POHORJU SVETI DUH NA OSTREM VRHU (danes DUH NA OSTREM VRHU) SVETI DUH NA STARI GORI SVETI HIERONIM NA NANOSU SVETI JANEZ OB BOHINJSKEM JEZERU (RIBČEV LAZ) SVETI JOŠT NAD KRANJEM SVETI JOŽEF NAD CELJEM SVETI KRIŽ NAD BELIMI VODAMI SVETI KRIŽ PRI ČRNEČAH SVETI PETER NA KRONSKI GORI SVETI PETER NAD BEGUNJAMI NA GORENJSKEM SVETI PRIMOŽ NAD KAMNIKOM SVETI ROK NAD SEVNICO

211 214 216 217 223 225 227 229 231 234 235 237 239 240 241 243 245 246 248 249 251 252 254 256 258 259 264 265 266 267 269 270 283 285 286 287 289 291 293 296 298 300 301 303 304 305 307 311 313 315 318 319 321 324


SVETI ROK NAD ŠMARJEM PRI JELŠAH SVETINA ŠENTVID NAD LJUBLJANO ŠINKOV TURN ŠKOFJA LOKA ŠMARJE PRI SEŽANI ŠMARNA GORA ŠMARTNO POD ŠMARNO GORO ŠMIHEL NAD LAŠKIM ŠT. JANŽ NAD RADLJAMI ŠTANGA ŠTEPANJA VAS (danes del Ljubljane) ŠTIVAN PRI DEVINU / SAN GIOVANNI IN TUBA TABOR PRI PODBREZJAH TAMAR TINSKO TOLMIN TOMIŠELJ TRENTA TRI FARE (ROSALNICE) TRŠKA GORA NAD KRŠKIM TRŠKA GORA PRI NOVEM MESTU TUNJICE TURNIŠČE URŠLJA GORA VELESOVO VERDRENG VESELA GORA VISOKO PRI KRANJU VIŠARJE / MONTE LUSSARI / LUSCHARIBERG VITOVLJE VODICE VREME VRH SVETIH TREH KRALJEV NAD ROVTAMI VZROČEK ZAGORJE PRI PILŠTANJU ZAPLAZ ZDENSKA VAS ZGORNJA KOSTRIVNICA ZGORNJI TUHINJ ŽALOSTNA GORA PRI MOKRONOGU ŽALOSTNA GORA PRI PRESERJU ŽELEZNA KAPLA / EISENKAPPEL ŽEŽELJ ŽIHPOLJE / MARIA RAIN ŽLEBE SPREMNA BESEDA VIRI IN LITERATURA

325 327 329 331 332 334 335 341 342 343 344 346 348 349 351 352 354 356 357 359 361 362 363 365 367 369 372 374 376 377 388 391 393 395 397 398 400 404 405 406 408 410 412 414 416 417 419 421


VIŠARJE / MONTE LUSSARI / LUSCHARIBERG Župnija Žabnice / Camporosso in Valcanale / Seifnitz

V

najstarejšem tiskanem članku v slovenskem jeziku, posvečenem Svetim Višarjam, ki mi ga je uspelo izslediti, preberemo: »Med praznikoma Kristusovega vnebohoda in roženkransko nedeljo vsako leto na veliki cesti, ktera iz Belaka na Laško peljà, mnogo romarjev srečaš. Lehko jih poznaš po palici, zvesti tovaršici, po brešnu ali torbi s pičlim živežem, posebno pa po lepem, spodobnem obnašanju. Sreča te sedaj koka stara babica, ktera prav sama s svojim molekom (patnoštrom) in s svojimi mislimi tava svojo pot napred; palica jo že mora več nositi, kot njene noge; sama hodi, ker jej je hitrost že minula in mladih doteči ni več kos. Če jo prijazno nagovoriš in vprašaš: ›Mati, kamo greste še vi?‹ ›Oh‹, bode ti odgovorila, ›jaz bi tako rada še enkrat lezla k Devici Mariji na sv. Višarje; sedaj bo tako že zadnjokrat; – starost, starost premaguje; moje moči me zapuščajo; ni več, kakor je pred bilo, ko sem lehko, kot serna hodila po gorah.‹ Tako pravi, da hoče zadnjokrat iti in slovo vzeti od sv. Višarij; al, če jo Bog ne pokliče, lahko da jo drugo leto sopet vidiš na ravno ti poti« (Slovenska koleda za leto 1858, 164). Nekoč je veljalo nepisano pravilo, da mora vsak Slovenec vsaj enkrat v življenju romati na Svete Višarje. V drugi polovici 19. stoletja so med slovenskimi božjimi potmi prvo mesto zasedle Brezje in prvenstvo obdržale vse do danes. Kljub temu Slovenci še vedno romamo na Višarje, najbolj množično v začetku avgusta, ko se tu zberejo Slovenci iz matične domovine, zamejstva in zdomstva oziroma izseljenstva. Številni se do svetišča na gori podajo kot pravi romarji peš, mnogi pa uporabijo od petdesetih let prejšnjega stoletja delujočo gondolo. Še vedno so Višarje kraj, kjer se srečujejo Slovenci, Italijani, Furlani in Nemci (Avstrijci). Svete maše se prilagajajo narodnosti udeležencev, zato so večinoma večjezične. Naprodaj so razglednice z napisi v vseh štirih jezikih. V zadnjem obdobju pa so Višarje verjetno še bolj kot poleti obiskane pozimi zaradi urejenih smučišč.

377


VIŠARJE / MONTE LUSSARI / LUSCHARIBERG Svete Višarje, litografija, založil G. Fischer, Innsbruck, poslana leta 1902.

»Veliko imamo romarskih cerkvi po naši mili domovini slovenski, posebno pa tacih, katere so posvečene ljubi materi božji, ker Slovenci Marijo posebno zvesto časte. Med temi cerkvami slovijo posebno svete Višarje ne samo po slovenskih, temuč tudi po sosednih nemških in laških deželah zavolj neštevilnih gnad in dobrot, katere so tam pobožni romarji prejeli po prošnji naše mogočne pomočnice Marije.« Te besede je zapisal nekdanji kaplan na Svetih Višarjah, Janez Sumper, v knjižici, izdani leta 1860 ob petstoletnici višarske božje poti (Sumper 1860, 7). Svete Višarje, poslana leta 1903.

Žabničani so že od davnine imeli pravico pasti na Višarski gori. Vaški pastir je neko soboto leta 1360 ugotovil, da se ovce zvečer niso vrnile v stajo. Odpravil se jih je iskat in jih našel šele tik pod vrhom Višarske gore. Čreda je bila zbrana okrog brinjevega grma, v katerem je bil lesen kip Matere Božje z detetom; vsa čreda je klečala. Pastir je pokleknil, pomolil, nato je kip odnesel v Žabnice in ovce so mu sledile prav do župnišča. Župnik je poizvedoval, čigav je Marijin kip, a se ni nihče oglasil, zato je kip shranil. Naslednje jutro so ovce hitele na goro in se ponovno zbrale okrog podobe, ki se je znova znašla na istem kraju. Enako se je zgodilo tudi tretji dan. Zdaj se je žabniški župnik obrnil na oglejskega patriarha po nasvet. Ta je naročil, naj na gori sezidajo cerkev in vanjo postavijo Marijin kip. Že ob zidanju cerkve se je zgodil prvi čudež, ko je spregledal od rojstva slep moški, ki je hotel pomagati pri zidavi. Čudežev je bilo potem še več in ljudje so začeli verovati v čudežno moč višarske Marije. Tako se je po legendi začela višarska božja pot.

378


VIŠARJE / MONTE LUSSARI / LUSCHARIBERG Svete Višarje, litografija, založil G. Fischer, Innsbruck, poslana leta 1902.

Obiskovalcem Svetih Višarij se ob lepem vremenu odpira čudovit razgled na vse strani. Planinec – romar je obdan z venci gora. Veličasten je pogled na bližnje Julijce, Karnijske Alpe, vse do Visokih Tur. Razglednica je pomembna predvsem zaradi slovenskih imen okoliških gora.

Podoba Matere Božje na Višarjah, založila Slov. kršč.-soc. zveza, poslana leta 1912. »Pozlačene sreberne kroni bliščite na glavi matere božje in nje božjega deteta. Srebern plašč z zlatimi in srebernimi verižicami, biseri in drugimi darovanimi dragocenostmi ozaljšen pokriva čudovito podobo, ktera stoji na polumesecu, obdana s srebernim lokom« (Sumper 1860, 13). Po ugotovitvah Marijana Zadnikarja izvira današnji 54 centimetrov visok leseni kipec višarske Matere Božje z detetom verjetno iz dobe baroka. Prvotni kipec je morda zgorel ob kakšni naravni nesreči, bodisi zaradi strele ali česa drugega.

379


VIŠARJE / MONTE LUSSARI / LUSCHARIBERG

Svete Višarje, založil Josip Kaučič, Žabnica, natisnjena pred letom 1910.

»Božji pot se začne vsako leto na praznik Kristusovega vnebohoda in terpi do perve nedelje oktobra, ali do roženkranske nedelje. Že koj v binkuštih pride večidel tistih romarjev, ki vsako leto v velikih procesijah prihajajo. Naj tukaj najimenitniši procesije naštejem, ktere vsako leto ob določenem času dohajajo: V torek pred binkuštmi pridejo slovenski Štajerci; v četrtek v tistem tednu pridete procesije Kranjcov in Korošcov iz Junske doline. Največi procesija pa pride binkuštni torek zvečer iz raznih krajev gornjega Štajerskega /…/. V saboto pred Sveto Trojico pride procesija iz Škofjeloke. V torek po prazniku svetega rešnega Telesa pridejo Štajerci iz Obdaha in Korošci iz Labudske doline /…/. Med praznikom svetega Lorenca in velike Gospojnice pride procesija iz Bovca na Primorskem. Na den svetega Janeza Kerstnika pridejo procesije iz Žabnic, Ukev in Ovčje vesi; na ravno ta dan pridejo vsako drugo leto romarji iz Predvorske fare in bližnjih krajev na Kranjskem. V nedeljo po svetem Jakoupu pridejo Naborjetčani in Kokovljani« (Sumper 1860, 15). »Prav milo je viditi, kako procesije romarjev prihajajo in odhajajo. Ko so romarji pri tretjem križu zbrani, se da znaminje iz zvonika in triji ondotni duhovniki s cerkvenimi služabniki, ki bandera neso, gredo romarjem naproti. Po kratkem nagovoru, v katerem jih eden duhovnikov opominja, kaj storiti imajo, da bode jim ta božji pot služil v zveličanje, gredo vsi v lepem redu proti romarski cerkvi. Naprej se nese križ, za njim pridejo device belo oblečene in z rožnimi venci na glavi. Za njimi se neso bandera. Za timi gredo duhovniki in pevci, potem možje in žene. Grede se pojejo lavretanske litanije, alj se sv. roženkranc moli« (Sumper 1860, 16).

380


VIŠARJE / MONTE LUSSARI / LUSCHARIBERG

Fotorazglednica, romarji na svete Višarje, poslana leta 1912 iz Cerkna v Zasip pri Bledu. Na srečo je pošiljateljica na slikovno stran s svinčnikom napisala: »Cerkljanski romarji na sv. Višarje«.

V starih časih so imeli romarji preizkušene voditelje, ki so jih vodili do oddaljenih božjepotnih cerkva. Eden takih je bil Tomaž Robič iz okolice Celja, ki je leta 1869 svoje rojake že petdesetič vodil na Višarje. Prav celjski procesiji, s katero so poromali tudi romarji iz Savinjske doline in celjske okolice, je pripadla čast, da je vsako leto prva priromala na Višarje. En del romarjev se je zbral pri Marijini cerkvi v Petrovčah pri Žalcu, drugi pa na Vranskem, od koder so potem skupaj odrinili na pot. Prvo postajo so imeli v Komendi pri Kamniku, drugo pri Svetem Joštu nad Kranjem. Od tu so poromali do Marije na Blejskem otoku. V torek pred binkoštmi ob pol desetih dopoldne je bil slovesen vhod procesije v višarsko cerkev. V sredo zjutraj so se odpravili k Svetemu Križu na Peravo pri Beljaku, v četrtek na Žihpolje, od koder so v soboto prispeli v Marija Nazaret (Nazarje) v Savinjski dolini, kjer je bil na binkoštno nedeljo velik shod. Tu so se udeleženci te velike in znamenite procesije razšli (Zgodnja Danica 1897, 218). Svete Višarje so postale veliko lažje dostopne, ko je konec leta 1870 (14. decembra) Trbiž dosegla železnica iz Ljubljane in tri leta pozneje (25. novembra 1873) še železnica iz Beljaka. Od tod so bile še dobre tri ure do samega romarskega svetišča.

381


VIŠARJE / MONTE LUSSARI / LUSCHARIBERG

Svete Višarje, poslana leta 1909. Na višarski planini na višini 1581 metrov oziroma nekaj nad 200 metrov pod vrhom svete gore je slovenski rojak iz Žabnic Tomaž Puhar imel gostilno, v kateri so se okrepčali številni romarji pred zadnjim vzponom do svetišča.

382


VIŠARJE / MONTE LUSSARI / LUSCHARIBERG

Svete Višarje, založil G. Fischer, Innsbruck, natisnjena okrog leta 1905.

Med številnimi slovenskimi duhovniki, ki so službovali na Višarjah, je bil Matija Majar Ziljski. Pobudnik programa Zedinjene Slovenije je bil na Višarje kazensko premeščen iz Celovca, da ne bi mogel več v narodnem pogledu vplivati na svoje rojake. Namera ni uspela, saj je Majar na Višarjah (1848–1850) prihajal v stik s številnimi Slovenci, ki jih je vneto nagovarjal za slovenstvo. V znamenitem letu 1848 se je z Majarjem srečal tudi urednik Novic dr. Janez Bleiweiss, ki je o tem objavil zanimivo notico: »Spomin popotovanja na sv. Višarje. Vsako leto enkrat, če je le moč, jo potegnem enmalo po deželi. Letas sim bil s svojo rodovinco in s prijatlam Alešem na Koroškim; cilj in konec našiga popotovanja pa so bili sv. Višarji, kjer sim Mater Božjo in pa svojiga draziga prijatla – neutrudljiviga prijatla matere Slave – gosp. Matija Majerja obiskal, ki so zdej duhovnik na sv. gori. Prav zdravi in veseli so na sv. Višarjih (ne Lušarjih, kar so mi gosp. Majer povedali, kér je še neka druga gôra blizo tukaj, ki se Višár imenuje) – mnogo sva se pogovorila zastran ene in druge slovenske rečí, zavoljo besednika, kterimu hočejo tudi pomagavec biti, i.t.d. Škoda, de smo se mogli kmalo ločiti, kér smo namenjeni bili, še tisti dan iz Trebiža skozi Ziljsko dolino v Bleiberg priti. Nikdar tudi ne bomo pozabili prijetne vožnje na sanih, ktere gredó kot blisk z gôre navzdol. Mende de na celim svétu ni kaj taciga. V pičli pol uri smo bili že pod hribam, na kteriga je 3 ure hodá. Na gôri je prijazin pogled krog in krog, na visoke hribe in prijazne doline. Pa si tudi lepšiga vremena nismo mogli vošiti, kakor smo ga imeli, zakaj s. Višarji so visoki, kjer včasih tudi ob sv. Ani sneg pade. Konec tega mesca gréjo gosp. Majer z gôre v Žabnico, ktera pod hribam leži. Zdravi in veseli naj bodo, kamor koli jih njih poklic pelje! Vrednik« (Kmetijske in rokodelske novice 6. september 1848, l. 6., št. 36.). Bleiweiss je na Višarje romal poleti, saj v zimskem času božja pot ni živela, tako da se ni mogel peljati z običajnimi sankami. Z Višarij v Žabnice je bila zgrajena posebna proga za samotežne sani, ki so jih upravljali izurjeni domačini. Nemški vodnik za Koroško iz leta 1886 navaja, da je vožnja trajala dvajset minut in stala en goldinar.

383


VIŠARJE / MONTE LUSSARI / LUSCHARIBERG

Svete Višarje, porušena cerkev od zunaj; natisnjena med prvo svetovno vojno.

Svete Višarje, porušena cerkev od znotraj; poslana okrog leta 1918.

Prva svetovna vojna je močno zaznamovala ljudi in kraje pod Svetimi Višarjami in tudi samo višarsko svetišče. 16. septembra 1915 je italijansko topništvo uničilo božjepotno cerkev in vse stavbe na Višarjah razen ene.

384


VIŠARJE / MONTE LUSSARI / LUSCHARIBERG

Višarje, katoliška knjigarna Gorica, poslana leta 1933. Na naslovni strani dvojezični žig Monte Lussari, Sv. Višerje M. 1792.

Gospod Miroslav iz Ljubljane je prejel »Prisrčne pozdrave iz božje poti Tvoj udani Aleš«. Založnik razglednice si očitno ni upal natisniti slovenskega teksta, samo italijanskega pa ni hotel in je kartico raje pustil brez napisa. Obnovljeno višarsko svetišče je leta 1930 s freskami obogatil slovenski slikar Tone Kralj. Kralj je tudi avtor poslikav v kapelicah križevega pota ob romarski poti iz Žabnic na Svete Višarje, ki pa so bile v zadnjem času zaradi dotrajanosti večinoma nadomeščene z novejšimi.

Svete Višarje, fotorazglednica, natisnjena med svetovnima vojnama. Romarji iz okolice Ljubljane na Svetih Višarjah.

385


VIŠARJE / MONTE LUSSARI / LUSCHARIBERG

Svete Višarje, natisnjena in poslana leta 1938.

Na naslovni strani je trojezični žig: Luschariberg – Monte Lussari – Sv. Višarje. Slovenci so tudi v času med svetovnima vojnama romali na Svete Višarje in se zatekali s svojimi prošnjami k Mariji, kar dokazuje tudi razglednica, poslana iz Motnika v Novi Sad s sporočilom: »Dragica! Prejela denar 10. avgusta. Hvala. Ali ni bilo mogoče prej? Bila sem na Višarjih hvala Bogu in Mariji in prišla zdrava nazaj. O, da bi ne bila moja pot zastonj. Kartico sem dobila na Višarjih in tudi dala vse kar si mi naročila. Mamica.«

Svete Višarje, litografija, Franz Schemm, Umetniški zavod Nürnberg, natisnjena pred letom 1910.

Tam na Ušarjah ta cerku stoji, kakor nevesta vesel se derži: vsa je premalana, lejpo obcirana, to je zares podoba z nebes! Iz Šmihela v Savinjski dolini (Štrekelj 1904, zv. 3., 810)

386


VIŠARJE / MONTE LUSSARI / LUSCHARIBERG

Svete Višarje, litografija, Franz Shemm, Umetniški zavod Nürnberg, založil Josef Scheriau, Višarje, poslana leta 1900.

Svete Višarje, litografija, Franz Schemm, Umetniški zavod Nürnberg, poslana okrog leta 1910.

387


Milan Škrabec ROMARSKI POZDRAV Slovenski božjepotni kraji na starih razglednicah

Razglednice so iz zbirke Milana Škrabca Spremna beseda: dr. Janez Juhant Strokovni pregled: dr. Lilijana Žnidaršič Golec Jezikovni pregled: dr. Cvetka Rezar Urednica: Mateja Kvartič Dolinšek Oblikovalska zasnova: Primož Pislak Oprema in prelom: Dravski tisk

Izdala in založila: Društvo Mohorjeva družba in Celjska Mohorjeva družba, d. o. o. Za založbo: predsednik Jože Planinšek CM in ravnateljica dr. Tanja Ozvatič

Celjska Mohorjeva družba, Prešernova ulica 23, SI-3000 Celje www.mohorjeva.org

Natisnila tiskarna Dravski tisk v 600 izvodih

Celje-Ljubljana 2019


ROMARSKI POZDRAV Milan Škrabec

9 789612 784492

45 EUR

Milan Škrabec

ROMARSKI POZDRAV Slovenski božjepotni kraji na starih razglednicah

Profile for Celjska Mohorjeva družba

Milan Škrabec, ROMARSKI POZDRAV  

Celjska Mohorjeva družba, 2019

Milan Škrabec, ROMARSKI POZDRAV  

Celjska Mohorjeva družba, 2019