MAROLTAČ OLTAČ
februar 2024
MAROLTOVSKI E-NOVIČNIK
MAROLTAČ
februar 2024
Razmnoževanje v tiskani ali digitalni obliki strogo zaželeno!
UVODNIK
Dragi vsi! (in s tem mislim čisto vsi;)
Pred nami je novo leto polno novih izzivov in plesnih korakov. Med Maroltovce sprejemamo novo generacijo brucev in tudi v vodstvu je prišlo do novosti. V duhu korena »nov« pa smo se odločili, da znova začnemo pisati Maroltača.
Verjamem, da bomo skupaj ponovno oživeli naš e-novičnik, s katerim vas bomo dragi bralci obveščali o najpomembnejših dejavnostih in najnovejših prigodah. Upam, da boste ob branju Maroltača za trenutek pozabili na skrbi in samo uživali.
Nadja Kranjc, urednica
MAROLTAČ februar 2024
urednica
Nadja Kranjc
oblikovanje
Nadja Kranjc
fotografiji na naslovnici in zadnji strani
Ksenija Mikor
izdaja
Akademska folklorna skupina France Marolt
ŠOU v Ljubljani, društvo
Dunajska cesta 56 1000 Ljubljana
e-pošta: info@marolt.si
www.marolt.si
afsfrancemarolt
afsfrancemarolt
2
MAROLT NAPOVEDUJE
19. marec 2024
Nastop v Rožni dolini
Jedilnica v Rožni dolini
16. april 2024
Območno Maroltovo srečanje Napev Odsev 2024
Španski borci ob 19. uri
18. in 19. maj 2024
Letni koncert
Linhartova dvorana Cankarjevega doma
!Karte grejo v prodajo 4. marca!
VABLJENI!
foto: Klemen Brumec
3
Moč gibanja in skupinskih vadb
Blaž Mujdrica
foto: Blaž Mujdrica
Januar je čas novih začetkov in v Akademski folklorni skupini France Marolt smo to vzeli resno. Z uvedbo skupinskih vadb smo odprli novo poglavje v našem društvu, kjer preko raznolikih programov, kot so funkcionalna vadba, HIIT in treningi za izboljšanje gibljivosti, ponujamo vsakomur nekaj, kar bo izboljšalo tako njegove plesne sposobnosti kot tudi splošno telesno pripravljenost.
Vabilo na vadbe je bilo sprejeto z navdušenjem. Člani so se odzvali v velikem številu, kar kaže ne le na njihovo zavezanost k skupnim vrednotam društva, ampak govori tudi o želji po osebnostni rasti in izboljšanju telesne pripravljenosti. Naši treningi so zasnovani tako, da zadovoljijo različne cilje – od gradnje moči in vzdržljivosti do vsesplošnega boljšega počutja.
Kot vsako leto, se tudi letos intenzivno pripravljamo na letno plesno predstavo. Zavedanje o pomenu fizične vzdržljivosti je ključnega pomena za uspešen nastop. Naše vadbe niso samo sredstvo za doseganje teh ciljev, ampak so tudi priložnost za krepitev skupinskega duha in medsebojnega sodelovanja. Tako so vadbe polne energije, kjer vsak trenutek združuje smeh, trud in predanost. Ta atmosfera ne le krepi naša telesa, ampak tudi utrjuje vezi med člani.
In v tem duhu se nadaljuje naše potovanje – ples in vadba združena v harmonično celoto, ki osvetljuje temeljne vrednote našega društva.
4
Novosti v vodstvu
Nadja Kranjc
foto: Grega Valančič
Čeprav verjamem, da smo že dovoljkrat izpostavili dejstvo, da nam je letošnje leto prineslo mnogo sprememb in novosti, ter ste to dodobra ponotranjili, vas moram opomniti, da vsaka novost sicer predstavlja nek nov začetek, a po drugi strani tudi konec nečesa starega in poznanega, kar ni vedno najlažje.
Ena vidnejših sprememb na Maroltu je gotovo menjava na poziciji Vodje glasbenih sestavov. Dolga leta je to nalogo opravljal Sašo Zver, letos pa ga je na mestu vodje zamenjal Žan Kajzar. Kdo sta, kaj ta sprememba pomeni njima in kako sta se z njo soočila si lahko preberete na naslednjih straneh.
Intervju s Sašem
Sašo je 26-letni Beltinčan, ki bi se s tremi besedami predstavil kot ambiciozen, temeljit in iznajdljiv. Glasba predstavlja velik del njegovega življenja, posveča pa se ji na vseh področjih; je klarinetist, vendar igra veliko ostalih inštrumentov, piše glasbene priredbe za revije in koncerte na Maroltu, kjer je uredil in digitaliziral arhiv notnega gradiva, rad pa tudi priskoči na pomoč pri drugih folklornih skupinah.
Kako si začel z glasbo?
Začel sem v glasbeni šoli v Murski Soboti, ko sem šel v prvi razred.
Kaj ti glasba predstavlja?
Starejši sem, več mi predstavlja. Imam več izkušenj in znanja, tudi svoj talent sem tekom let razvijal. Več časa, ko se ukvarjam z glasbo, več vez imam z drugimi glasbeniki, s katerimi se potem lahko dobimo in skupaj igramo, za nas ali za druge. Jaz na glasbo ne gledam kot na vir zaslužka, enostavno je to nekaj kar me veseli.
5
Tvoja najljubša zvrst glasbe in najljubša pesem?
Najraje imam skladbe iz romantičnega obdobja klasike, moja najljubša pa je Richard Strauss: Don Quixote.
Kako si prišel na Marolta?
Najprej sem igral pri domači folklorni skupini, sem pa sem prišel, ko sem začel študirat, ker sem si želel tudi v Ljubljani razširiti to svoje znanje; se mi je zdelo, da je Marolt na malo višjem nivoju. Na začetku me je bilo v resnici kar strah avdicije, ampak ko sem prišel je ta strah hitro minil.
In kako se zdaj počutiš tu?
Na splošno dobro, drugače ne bi bil tu . Na določene trenutke predvsem pred koncerti in revijami pa zna biti naporno.
Na kakšnih področjih se ukvarjaš z glasbo?
Ko sem bil v osnovni šoli, sem hodil v glasbeno šolo, tam sem poleg individualnih ur učenja sodeloval tudi pri orkestru in pri lokalni godbi. Med srednjo šolo sem bil malo manj glasbeno dejaven, sodeloval sem pri godbi, v kakšnem kvintetu in zelo poredko pri komorni igri.
Katere inštrumente igraš?
Igram veliko inštrumentov, ampak ne vseh na istem nivoju. Najbolje igram klarinet, potem igram kitaro, kontrabas in oprekelj, na violončelo znam igrati samo Rezijanske plese , sedaj se učim pa še diatonično harmoniko. Vse razen klarineta sem se naučil sam.
Kaj ti je Marolt dal?
Veliko življenjskih izkušenj, znanja – predvsem glasbenega, glede improvizacij in sodelovanja pri manjših komornih zasedbah. Pri folklori pa je pomembno tudi to, da se moraš znat znajt, ker je to živa stvar, včasih moraš zaigrati kaj drugače kot piše v notah in predvsem moraš biti z dušo pri stvari. Pod črto lahko rečem, da sem glasbeno zelo napredoval.
Koliko časa si bi Vodja glasbenih sestavov in kaj se ti je zdelo pri tej nalogi najtežje?
Vodja sem bil 3 leta. Največji izziv je bila organizacija glasbenikov za nastope, saj imamo premalo svojih rednih glasbenikov. Umetniški nivo mi nikoli ni predstavljal problemov, najtežje je res bilo organizacijsko gledano, to mi je povzročalo največ stresa.
6
Kako pa si se na splošno počutil kot Vodja glasbenih sestavov?
Načeloma mi je bilo v redu. Preden sem postal vodja, sem uredil arhiv in sem zato poznal ves program. Ob tem sem začel pisati tudi priredbe, tako da sem tudi na tem področju imel izkušnje. Vodstvo sem sicer prevzel med korono, ampak smo tudi takrat vadili pač na daljavo. Takrat smo posneli kar nekaj glasbenega materiala za moralo skupine, kot tudi za promocijo. Po koroni smo zato tudi lepo izpeljali koncerte.
Kaj pa je tvoja najljubša prigoda?
Ko smo bili na turneji v Argentini nas je en večer uglaševal »El Negro Productiones«. Imel je najbolj kičast kombi, ki se ga je verjetno dalo dobit. Vse barve mavrice s slikami avdio opreme in seveda svetlo zelen napis svojega imena. Smo takoj vedeli, da je profesionalec. Na tonski vaji sploh ne vem, če je kaj uspel narediti, ker je v tisti dvorani res nenormalno odmevalo, tako, da se nismo nič slišali med sabo, z ali brez ozvočenja. Najboljše pa je bilo na nastopu. Sredi koreografije Frodljar, Bruljar, Braja je kar prišel na oder, mi odklopil mikrofon med solom in potem čez par minut prišel nazaj z drugim, ki mi ga je priklopil nazaj. Pa sploh ne vem kaj je bilo narobe; očitno mu res ni bil všeč tisti kabel .
Najljubša maroltovska melodija, pesem ali splet plesov?
Po gorah grmi, se bliska.
Katero si zaigral že tolikokrat, da ti ni več všeč?
A moram izbirat katera ; Plesi ljubljanskega predmestja, Rateški, če igram klarinet, zdaj ko sem začel igrat diatonično harmoniko so mi všeč, ker imam nov izziv.
Intervju z Žanom
Žan je 22-letni študent iz Medvod, ki zase pravi, da je vesel, organiziran in empatičen. Največji del njegovega življenja mu predstavlja glasba, zato ji posveča največ časa, poleg tega pa je tudi član prostovoljnega gasilskega društva in civilne zaščite. Rad potuje in raziskuje, predvsem pa je rad v družbi dobrih ljudi.
Kako si začel z glasbo?
Najprej sem želel igrati kitaro, zato sem šel v zasebno glasbeno šolo, kjer nisem zdržal niti celo leto, saj sem ugotovil, da to ni zame. Čez nekaj časa sem se odločil, da hočem igrati harmoniko in sem vztrajal toliko časa, da so me vpisali v glasbeno šolo. Takrat sem bil star 9 let. V glasbeni šoli sem bil 8 let in tu se je moje šolanje končalo. Po tem sem sicer razmišljal, če bi šel h kakšnemu privatnemu učitelju, a se mi je zdelo, da imam dovolj znanja, da lahko tudi sam nadaljujem z glasbenim izpopolnjevanjem. Takrat sem bil že pri Maroltu, tako da lahko rečem, da se je moje glasbeno izpopolnjevanje začelo tu.
7
Tvoja najljubša zvrst glasbe in najljubša pesem?
Narodnozabavna glasba, najljubše pesmi pa nimam.
Kako si prišel na Marolta?
Ko sem hodil v glasbeno šolo mi je kolega, ki je plesal pri Folklorni skupini Škofja Loka, predlagal, da bi prišel igrat k njim in sem šel enkrat pogledat tja. Čez dva dni sem pri uri harmonike v glasbeni šoli svojemu profesorju povedal, da sem šel tja in bom verjetno tam začel igrat harmoniko, na kar je profesor predlagal, da bi šel igrat na Marolta. Ker je sam več deset let aktivno sodeloval na Maroltu, je rekel, da bo vprašal svojega kolega tam, če rabijo koga, ki igra klavirsko harmoniko in naj grem kar k njim igrat, da to so ta boljši. Meni je bilo takrat vseeno, ker nisem vedel zakaj se gre, itak sem si pa folkloro predstavljal zelo stereotipno. Na naslednji vaji mi je profesor povedal, da rabijo harmonikarja, zato sva šla potem skupaj pogledat na Marolta, če mi bo všeč in tako sem prišel sem.
In kako se sedaj počutiš tu?
Meni je krasno oziroma lahko rečeva, da vedno bolje .
Na kakšnih področjih se ukvarjaš z glasbo?
Na vseh. Kar se tiče žanrov največkrat igram narodnozabavno oziroma v zadnjem času predvsem za potrebe folklore poustvarjam ljudsko glasbo. Igram pa na raznih praznovanjih, obletnicah, porokah, pogrebih, občinskih prireditvah in tekmovanjih. V glavnem povsod.
Kaj ti je Marolt dal?
Predvsem mi je čas pobral . Definitivno pa mi je dal nek nov pogled na glasbo samo po sebi, v bistvu neko izkustvo novega načina igranja, ker je drugače igrati za plesalce kot če igraš v glasbeni zasedbi na nekem koncertu. Drugače je predvsem z vidika ohranjanja ritma, za plesalce mora biti več ali manj enak in prilagojen njihovim sposobnostim, če pa igraš na zabavah lahko ritem prilagajaš glede na publiko in vzdušje. Sigurno je ena od stvari, ki mi jih je Marolt dal spoznavanje ljudskega izročila in znanje o njem. In seveda nova poznanstva in dobre prijatelje.
Kako si postal vodja?
S Sašem sva se pogovarjala, da bi jaz to prevzel, ker so njemu formalnosti in sestanki povzročali preveč stresa, meni pa so te zadeve v redu in sem rekel, da z veseljem prevzamem. Po tem me je počasi vpeljeval v to, tako da sem mu že prej minimalno pomagal. Na lanski turneji po Poljski sem pa že neuradno prevzel funkcijo.
8
Kako se vidiš v vlogi vodje?
Učimo se, celo življenje se učimo. Svojo nalogo poizkušam kar se da najbolje opravljat, je pa res, da sem v tem še nov in se na trenutke še malo lovim, s časoma bo vedno bolje.
Kaj se ti zdi trenutno največji izziv zate?
Največji izziv je trenutno kvalitetno opravit oziroma izvest vse nastope, glede na to, da nimamo polne glasbene zasedbe. Potem pa še naš projekt s CD-ji, ker je to velik zalogaj in res hočem, da bi vse skupaj izpeljali tako kot se zagre.
Najljubša prigoda s turneje?
Moja prva je bila v Argentini in takrat sva imela s Sašem nalogo števca. Saj po navadi je vse štimal, ampak včasih pa tudi ni. Ko smo se vračali so se na letališču ljudje malo razgubili in, ko smo se morali premaknit sva jih preštela. Sašo jih je naštel 29, jaz 31, moralo bi nas bit 30 in sva rekla: »Okej vsi smo!«. Saj na koncu smo bili res vsi. Poljska lani je bila zanimiva, saj sem z violinistom vadil vsakič, ko smo imeli 5 minut pavze in do zadnjega trenutka nisem bil prepričan, če bomo izpeljali nastop.
Iz turneje po Švici je ena zanimiva. Tam smo bili prvo polovico samo s harmoniko, violino in klarinetom, se pravi brez kontrabasa. Na harmoniki smo zato dodatno ozvočili samo base in to je nekaj časa pilo vodo, dokler se ni harmonika odločila, da nam jo bo zagodla. Imeli smo enega večjih nastopov in naenkrat sredi točke je začelo nekaj brenčat, kot da bi mikrofon začel šumet in to zelo na glas. Nobenemu ni bilo nič jasno, zakaj se brenčanje ne neha, tonski tehniki so šli pregledovat vsa ozvočenja, ampak niso nič našli in še kar ni nehalo brenčat. Potem sem pa pomislil, da bi to lahko bila harmonika, ker se včasih zgodi, da gre kakšna glasilka in res je bil to problem. Po tisti točki sem poklical mojega serviserja, ki mi je povedal, kaj naj naredim. Naslednji dan sem razstavil harmoniko in jo popravil, nato smo imeli še en nastop in vmes se je glasilka spet odlepila in je spet začelo brenčati. Po tisti točki sem imel 10 minut, ker so imeli vmes eni drugi točko, zato sem tekel v zaodrje, spet razstavil harmoniko jo popravil in pohitel nazaj na oder za našo točko.
Najljubša maroltovska melodija, pesem ali splet plesov?
Všeč so mi Rateški plesi, še posebej mi je iz tega spleta plesov všeč Ceperle, drugače pa težko izberem eno najljubšo, ampak recimo tudi Rajlender pri koreografiji Frodljar, Bruljar, Braja je tak lušten.
Katero si zaigral že tolikokrat, da ti ni več všeč?
Iskreno mi ni nobena taka, da bi mi jo bilo težko zaigrat, ampak če bi moral eno izbrat je to Šoštarska pri Delovnem prekmurju.
9
Moja izkušnja intenzivnih vaj
Bianka Colarič
foto: Maja Budna
Že sama pot do CŠOD-a je bila prav posebna, saj sem nekje na pol poti sredi Pohorskega gozda izgubila signal na telefonu in tako le upala, da se po ozki cestici peljem v pravo smer in držala pesti, da ta pot ne vodi h komu na dvorišče. Vendar sem uspešno prišla na cilj! Kmalu po tem, ko smo se razdelili po sobah, je sledila okusna večerja, po večerji pa prva vaja in upanje, da me bolečine v mišicah naslednji dan ne bodo pokopale.
Večerni program po vajah se je začel s krstom brucev, ki ga je vodil David s pomočjo Salome. S krstom smo ponovno odkrili čarobnost starih pesmi in v vsakem taktu in koraku našli nov pomen tega, kaj pomeni biti Maroltovec. Pod budnim očesom komisije smo se komaj prebijali skozi izzive in na koncu zbrali ravno dovolj točk, da smo krst z zaprisego na koncu uspešno opravili.
Noč se je izkazala za dokaj kratko in budilka definitivno ni bila prizanesljiva. Zgodaj zjutraj sem se z Nadjo in Jakom odpravila pospravit jedilnico, kjer je prejšnji večer potekalo druženje, in pripravit mize za zajtrk.
Nadaljevali smo z naslednjim sklopom vaj in zahvaljujoč Žanovim energijskim pijačam se pomanjkanje spanja ni tako čutilo in so koraki tekli, noge in glava pa so se odločile za vzajemno sodelovanje in ujele ritem.
Drugi večer se je spremenil v družabni večer. Pri igranju activity-ja smo bili prisiljeni misliti in pod časovnim pritiskom priti do ustvarjalnih risbic in upati, da so naše umetniške sposobnosti dovolj dobre, da soigralci prepoznajo bobra. Tudi v soboto mi je spanec rahlo ušel.
10
Na koncu je zabavni plesni vikend presegel pričakovanja in nam pustil kopico dragocenih spominov. Kljub neizogibnim bolečinam v mišicah, ki so se prikradle proti finalu, smo pokazali svojo odpornost in intenzivne vaje zapustili z novim priznanjem za popolno mešanico fizične aktivnosti in miselne stimulacije.
Rečem lahko le: OGNJEMET!
11
do naslednje številke:)
12