Smernice dela z Erasmus+ študenti za študentske klube
Avtorja: Gaja Černe in Anže Šumah Oblikovanje: Kaja Škorjanc
Izdala: Zveze študentskih klubov Slovenije Parmova ulica 53 1000 Ljubljana 2022
Projekt je sofinanciran s strani Urada RS za mladino.
Za Klub koroških študentov, enega izmed številnih študentskih klubov oziroma društev v Sloveniji, je bilo še lani nepredstavljivo, da bi kakšen mednarodni Erasmus+ študent zajadral v Ravne na Koroškem, kjer se nahaja pisarna njihovega kluba, dokler jih ni lani decembra kontaktirala študentka iz Belgije. Po pogovoru z drugimi študentskimi klubi smo izvedeli, da se tudi v njihovih okoljih redno ali občasno pojavljajo Erasmus+ študenti, vendar pa klubi sami nimajo razvitih strategij za delo z njimi.
Ideja in pobuda za pripravo smernic dela z Erasmus+ študenti torej izhaja prav iz študentskega kluba. Verjamemo, da se niste še vsi klubi srečali s takšnim primerom, vendar pa je vedno večja verjetnost, da se v prihodnje boste. Zakaj?
Študijske izmenjave in praktična usposabljanja v okviru programa Erasmus+ postajajo vedno bolj priljubljena, kar je povezano tudi z dejstvom, da je Evropska komisija namenila za financiranje programa za obdobje 2021–2027 izdatnejše financiranje kot v preteklih shemah in tako sedaj znaša kar 26,2 milijard evrov [1]. Študentske klube sestavljajo mladi, ki so običajno nosilci sprememb v družbi, zato upamo, da so klubi pripravljeni iti v korak s časom.
Publikacijo sta pripravila člana Mednarodnega odbora Zveze študentskih klubov Slovenije in je v prvi vrsti namenjena študentskim klubom, verjamemo pa, da je lahko koristna za tudi druge organizacije, ki delujejo v lokalnih okoljih in so njihova ciljna skupina mladi, saj lahko tudi takšne organizacije predstavljajo možnost kakovostnega preživljanja prostega časa za tuje mlade v Sloveniji, hkrati pa jih lahko takšne organizacije vključijo v svoje delovanje. Upamo, da vas bomo uspeli prepričati, zakaj je za vse deležnike vključevanje Erasmus+ študentov v lokalna okolja koristno.
Avtorja Gaja Černe in Anže Šumah, člana Mednarodnega odbora Zveze študentskih klubov Slovenije
Opomba: Z besedno zvezo Erasmus+ študenti opredeljujemo vse študente ali druge mlade, ki izven svoje matične države opravljajo študijsko izmenjavo ali praktično usposabljanje v okviru programa Erasmus+. Potrebno je opozoriti, da obstajajo tudi drugi študenti, ki opravljajo študijsko mobilnost v okviru drugega programa, kot je Erasmus+ (npr. CEEPUS), ali drugi mladi, ki v okviru študija ali obštudijsko opravljajo praktično usposabljanje, ki se ne financira v okviru programa Erasmus+. Tudi ti študenti oziroma mladina so ciljna skupina teh smernic.
1. ZAKAJ NAJ SE ŠTUDENTSKI KLUBI UKVARJAJO Z ERASMUS+ ŠTUDENTI?
2. KAKO LAHKO KLUBI DOSTOPAJO DO ERASMUS+ ŠTUDENTOV V OKOLJIH, KI JIH POKRIVAJO?
Povečanje prepoznavnosti klubov med mednarodnimi študenti
Navezovanje stikov z visokošolskimi izobraževalnimi zavodi, ki delujejo na območju, ki ga klub pokriva
3. KAKŠNE SO POTREBE ERASMUS+ ŠTUDENTOV?
4. KAKO LAHKO ŠTUDENTSKI KLUB PRISPEVAJO K DOBROBITI ERASMUS+ ŠTUDENTOV?
Aktivnosti, ki so smiselne, če je Erasmus+ študentov več
Aktivnosti, ki se lahko izvajajo, tudi če je Erasmus+ študent le en
Usmeritev študentov na organizacije Erasmus student network (ESN) in organizacije s podobnim delovanjem
Na klubu se boste najprej verjetno vprašali, zakaj je sploh pomembno, da klubi svoj čas ali svoja sredstva porabljajo na mednarodnih študentih, sploh če jih ni tako veliko, če pridejo le za določen čas, če je prvenstveni namen študentskih klubov organiziranje dogodkov za svoje člane in če so za Erasmus+ študente odgovorne visokošolske izobraževalne ustanove, na katerih izvajajo študijsko mobilnost.
V prvi vrsti se moramo zavedati, da postajajo lokalna okolja v svetu globalizacije vse bolj mednarodna, kar prispeva k razumevanju med narodi, spoznavanju kultur in nenazadnje k ohranjanju miru, zato ni slučaj, da na primer v Ravnah na Koroškem naletimo na belgijsko študentko.
To je vizija Evropske unije in posledično Evropske komisije, osnovana na 17 ciljih trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov (predvsem na 16. in 17. cilju) [2], zato ni naključje, da investira tako veliko sredstev v njeno doseganje. Za doseganje svojega osnovnega poslanstva je pomembno, da se v koraku s časom internacionalizirata tudi mladinsko delo in znotraj tega študentsko organiziranje ter se pričneta zavedati, da v lokalnih okoljih obstajajo tudi tuji študenti, praktikanti ali drugi mladi, ki si zaslužijo kakovostno integracijo v lokalno okolje.
Če želimo slediti trendom, je pomembno, da Erasmus+ študentom zagotovimo ugodno okolje, v katerem se počutijo dobrodošlo, kjer lahko navezujejo stike in sklepajo prijateljstva in nenazadnje v katerega se radi vračajo. Priporočilo Erasmus+ študentov drugim študentom iz njihove države je najboljša promocija, da se tudi oni odločijo za študijsko mobilnost na primer v Ravnah na Koroškem. Na ta način se Slovenija s svojimi kraji in mesti promovira kot Erasmus+ študentom prijazna država, kjer imajo lahko edinstveno študijsko izkušnje.
Prihod Erasmus+ študentov je povezan tudi z njihovim prispevanjem k lokalnemu okolju, saj tam živijo, plačujejo najemnino, kupujejo hrano, podpirajo lokalna podjetja in zapravljajo denar na druge možne načine, zato je prav, da lokalno okolje poskrbi tudi za njihovo dobrobit. Verjamemo, da so študentski klubi s svojimi delovanjem idealen realizator tega. Prav tako lahko Erasmus+ študentje delajo preko študentske napotnice ter tako prispevajo k financiranju študentskega organiziranja v Sloveniji, zato menimo, da je dolžnost klubov, da pri svojem delovanju upoštevajo potrebe Erasmus+ študentov.
Vsekakor so v prvi vrsti visokošolske izobraževalne ustanove odgovorne za tuje študente, ki pri njih izvajajo študijsko mobilnost v okviru programa Erasmus+. Nudijo jim lahko podporo pri študijskih zadevah, iskanju nastanitve in do neke mere pri obštudijskih dejavnostih, vendar pa jim težko zagotovijo celovito integracijo v lokalno okolje. Prav tako se v lokalnih okoljih lahko nahajajo študenti, ki opravljajo Erasmus+
praktično usposabljanje, katerim pa ponavadi njihove gostiteljske ustanove ali podjetja oziroma delodajalci ne nudijo tolikšne podpore. Zato je pomembno, da obstajajo organizacije, na katere se lahko le-ti obrnejo.
Za Erasmus+ študente, naj si bo študente na izmenjavah ali mlade iz tujine na praktičnem usposabljanju, je ključno, da jim nekdo svetuje, kako se znajti v vsakdanjem življenju v določenem mestu, kje spoznavati druge mlade, kje se odvijajo družabni dogodki ipd. Za to vrzel menimo, da lahko zapolnijo ravno študentski klubi.
Nenazadnje pa lahko Erasmus+ študenti ogromno doprinesejo k delovanju študentskih klubov samih. So najboljši način promocije programa Erasmus+ in so lahko tako navdih za marsikaterega slovenskega študenta, da se odpravi sam na izmenjavo ali študentsko usposabljanje. Prav tako pa se je od njih mogoče ogromno naučiti – od njihove kulture, kulinaričnih značilnosti njihovih držav in vse do tujega jezika.
Upamo, da smo vas uspeli kot študentski klub oziroma društvo prepričati, zakaj je pomembno vzpostaviti strategijo z delo z Erasmus+ študenti na klubu. Naslednje vprašanje, ki se vam verjetno porodi, je, ali sploh obstajajo Erasmus+ študentje v okolju, ki ga pokriva vaš klub. Če da, kako jih sploh prepoznati oziroma do njih dostopati?
Erasmus+ študentom je lahko v prvi vrsti interes, da si sami poskušajo najti pomoč oziroma načine za kakovostno preživljanje prostega časa ali navezovanje stikov. Zato lahko sami kontaktirajo študentske klube. V tem primeru je ključnega pomena, da so študentski klubi dobro prepoznavni v lokalnih okoljih. Verjamemo, da klubi že zdaj delajo ogromno na tem področju, obstajajo pa vsekakor načini, kako lahko klubi svojo prepoznavnost širijo specifično med mednarodnimi študenti v njihovih lokalnih okoljih.
V prvi vrsti priporočamo, da klubi del svojih spletnih strani in profilov na družbenih omrežjih (Facebook, Instagram in Tiktok) namenijo za predstavitev sebe in svojega delovanja v angleščini. Na svojih spletnih straneh lahko vzpostavijo podstran z naslovom »International students«, kjer lahko opišejo, kakšno podporo nudijo Erasmus+ študentom, katere dogodke organizirajo, kam se ti študenti lahko obrnejo ipd.
Predlagamo tudi ustanovitev Facebook in Whatsapp skupine za mednarodne študente, tako da se lahko študentje že tam predhodno povežejo in pridobijo občutek pripadnosti ter razvijejo občutek skupnosti. Takšne skupine so lahko na primer poimenovane »Erasmus students in Nova Gorica«
VISOKOŠOLSKIMI IZOBRAŽEVALNIMI
ZAVODI, KI DELUJEJO NA OBMOČJU, KI GA KLUB POKRIVA
Klubom svetujemo, da vzpostavijo stike z mednarodnimi pisarnami na visokošolskih zavodih, ki delujejo na območju, ki ga posamezen klub pokriva. To je mogoče že z elektronskim sporočilom, v katerem se klub predstavi in predvsem izpostavi, da lahko usmerijo tuje študente na njihov klub, v kolikor le-te seveda imajo. Zavedamo se, da ne sodelujejo vsi visokošolski zavodi v programu Erasmus+, a verjamemo, da se bo to v prihodnje spreminjalo. Takšno sodelovanje z visokošolskimi zavodi je tudi priložnost zanje, da sodelujejo z lokalnim okolje, kot tudi spodbuda za kakovostno izvajanje program Erasmus+.
Predvidevamo, da klubi niti ne poznajo vseh visokošolskih zavodov, ki delujejo v njihovem okolju. Zato lahko v priloženi preglednici najdete po regijah seznam vseh visokošolskih zavodov (z izjemo Univerz v Ljubljani in fakultet Univerze v Mariboru, ki delujejo v Mariboru ali Ljubljani), ki delujejo na območju, ki ga posamezen klub pokriva. Četudi v območjih nekaterih študentskih klubov ni visokošolskih zavodov, bi radi klube spodbudili, naj vzpostavijo stike z visokošolskimi zavodi v njihovi bližini, saj verjamemo, da so njihovi projekti lahko zanimivi tudi za študente iz teh visokošolskih zavodov.
Priporočamo, da po predhodnem dogovoru z visokošolskim zavodi, člani posameznega kluba ob začetku semestra obiščejo visokošolski zavod v živo in za Erasmus+ študente opravijo kratko uvodno predstavitev. Če je v letniku malo Erasmus+ študentov in so zato premešani s slovenskimi študenti, s tem klubi ubijejo dve muhi na en mah – to bo promocija kluba tako za tuje kot domače študente. S seznanjenem Erasmus+ študentov o obstoju kluba v živo, obstaja veliko večja verjetnost, da se bodo le-ti obrnili na vas.
Podporne storitve študentskih klubov so lahko ključni dejavnik pri privabljanju in ohranjanju mednarodnih in domačih študentov, zato bi morali klubi prilagoditi svoje študentske storitve in projektne načrte tako, da bodo v skladu tudi s pričakovanji mednarodnih študentov, in da bodo ustvarile vključujoče okolje, ki izpolnjuje akademske, kulturne in osebne potrebe
mednarodnih študentov s podporo in sodelovanjem vseh deležnikov, vključenih v proces internacionalizacije. V nadaljevanju publikacije bomo tudi našteli nekaj predlogov, kakšne aktivnosti lahko klubi izvajajo, da odgovorijo na potrebe Erasmus+ študentov, na tem mestu pa bomo zgolj našteli, katere so tiste ključne potrebe, ki jih imajo Erasmus+ študentje.
Ko pride Erasmus+ študent v Slovenijo (ali v katero drugo državo), se lahko sooča z marsikatero prilagoditveno težavo. Pogost je kulturni šok, sploh če je nova kultura precej oddaljena in je selitev hitra. Posameznik je lahko preobremenjen z »drugačnostjo« druge kulture in s količino novih izkušenj. Študent je tako prisiljen preizkusiti nove in neznane načine vedenja, za katere nikoli ne ve zagotovo, ali v novem okolju lahko povzročijo neodobravanje. Kulturni šok lahko povzroči občutke nemoči, razdražljivosti in strahu, da bomo prevarani ali poškodovani. Vsak se sooči z neko mero kulturnega šoka, ko prvič vstopi v neznano kulturno okolje, vendar je od posameznikove psihološke prilagoditve in premostitve pogostih omejujočih vplivov odvisno, ali se bo uspešno vključil v novo okolje ali ne.
Potreba vsakega študenta, ne samo Erasmus+ študentov, je navezovanje stikov in sklepanje novih prijateljstev. Vsekakor je velik del Erasmus+ mobilnosti spoznavanje novih ljudi, bodisi študentov z univerze gostiteljice ali drugih mednarodnih študentov, pa tudi učiteljev, sostanovalcev, sosedov, ljudi na ulicah. Spodbujanje kakovostne interakcije z lokalnimi študenti in lokalnimi skupnostmi na splošno lahko poveča pomembnost izkušenj mobilnosti Erasmus+ študentov, izboljša internacionalizacijo doma in razbije mehurček mobilnosti. Vendar sta za to, da te interakcije potekajo, potrebna ustrezna podpora in prostor. Interakcija vodi k boljši integraciji in ima za posledico večje zadovoljstvo. Pomanjkanje socialnih stikov po drugi strani vodi k večjemu domotožju in veča željo posameznika po predhodni prekinitvi mobilnosti in vrnitvi v domačo državo. Navadno se Erasmus+ študentje družijo večinoma z drugimi Erasmus+ študenti, zato je lahko velik problem, če na njihovi gostujoči univerzi oziroma na mestu, kjer opravljajo praktično usposabljanje, le-teh ni.
Pomembna potreba mednarodnih študentov je tudi informiranje o zadevah, povezanih z logistiko. Gre torej za teme, povezane z življenjskimi stroški, kot so hrana, prevoz, zavarovanje, urejanje dovoljenja za bivanje na upravni enoti ipd. [3]. Nekateri tuji študentje si v Sloveniji tudi želijo delati in pri iskanju zaposlitve in urejanju birokracije potrebujejo pomoč. Eden najpomembnejših dejavnikov vsake študentske izkušnje je namestitev; to je še posebej pomembno za mednarodne študente. Ustvariti si dom, kjer se počutijo varne v neznani državi, je zelo pomembno za njihovo psihično in fizično dobro počutje. Erasmus+ študenti se zlahka osamijo; vendar pa lahko s svojo namestitvijo ustvarijo lasten sistem podpore, ki je bistveni del njihovega socialnega in akademskega uspeha. Deljeno stanovanje z drugimi Erasmus+ študenti je lahko ključ do dobrega počutja in razvoja osebnosti mednarodnega študenta.
Čeprav je Slovenija država, v kateri velika večina govori tudi angleško, je poznavanje osnovnih slovenskih besed in fraz velikokrat velika želja in potreba Erasmus+ študentov, sploh če živijo v manjših mestih oziroma naseljih, kjer predvsem starejše osebe ne znajo dobro ali sploh ne govorijo angleško.
K dobri izkušnji mobilnosti sodijo tudi uresničevanje potreb po razvoju, aktivnemu življenjskemu stilu, sodelovanju pri aktivnostih in hobijih, s katerimi so se Erasmus+ študentje ukvarjali že prej (na primer raznorazni športi), in z novimi hobiji. Velika je potreba po zabavi in dobrem počutju.
V prvi vrsti lahko klubi Erasmus+ študente povabite na svoje projekte oziroma dogodke, za katere verjamemo, da so že zelo številčni. Pri tem je pomembno, da klubi naredite jezikovno dostopne za tuje študente. Kakovosten odnos klub do Erasmus+ študentov pa se kaže tudi v organizaciji dodatnih projektov, ki jih lahko organizirate in so prvenstveno namenjene njim.
Orientacijski tek (»Scavenger hunt«)
Organizacija orientacijskega teka oziroma »scavenger hunt-a« je v tem kontekstu namenjena predvsem raziskovanju mesta ter spoznavanju drugih Erasmus+ študentov. Udeležence naključno razvrstimo v skupine. Vsaka skupina dobi list z izzivi, ki jih naj bi jih opravila. To so lahko na primer »poslikaj se vsaj s tremi kipi«, »naroči kavo v slovenščini« ali pa »zapleši tradicionalni ples svoje države pred knjižnico« in podobno. Vsak opravljen izziv je potrebno kot dokaz ovekovečiti s fotografijo oziroma videom, saj vsak uspešno opravljen izziv prinaša določene točke. Zmagovalna skupina lahko dobi neko simbolično nagrado.
Spoznavne igre (»Getting to know each other«)
Ob začetku semestra je smiselno organizirati aktivnosti, da se študentje med seboj bolje spoznajo in tako gredo preko začetne nerodnosti. Na ta način bolj spoznajo tudi vas. To lahko naredimo z uporabo ledolomilcev, raznoraznih team-building aktivnosti, iger imen itd. Nekaj predlogov najdete na tej povezavi: https://www.cozymeal.com/team-building-activities/icebreaker-games.
Lahko rečemo, da smo verjetno mnogi že vsaj enkrat v življenju šli v karaoke bar, pa naj bo to s prijatelji, družino ali sodelavci. Karaoke so poznane po vsem svetu in mnogi ljudje radi zapojejo svojo najljubšo pesem ali pa se samo smejijo, plešejo in uživajo ob pijači s prijatelji. Je odlična sprostitvena aktivnost in priložnost, da Erasmus+ študentje zapojejo in tako predstavijo pesmi iz svojih držav.
»International« večerja
Hrana nas povezuje. International večerje so odlična priložnost za povezovanje, spoznavanje drugih kultur in preživljanje časa v prijateljskem vzdušju. Vsak študent lahko prinese jed, tradicionalno za njegovo državo, po želji pa lahko pripravi še dodatno predstavitev države, na primer s petjem, plesom, igro, PowerPoint predstavitvijo,…
Piknik
Menimo, da je lahko organiziran piknik super ideja tudi kot zaključna aktivnost, saj lahko tako ob dobri hrani, pijači in družbi, preživijo še zadnje skupne trenutke svoje izmenjave.
Klub lahko organizira skupen pohod na bližnji hrib. Če za to ni časa, se lahko predloge za pohode vsaj objavi v Facebook skupini Erasmus+ študentov.
Organizirate lahko izlete v kakšnega od slovenskih krajev – Bled in Bohinj, Maribor, Portorož in Piran, Ljubljano, Kostanjevico na Krki, Postojno in Postojnsko jamo … Ob tem lahko Erasmus+ študente podučite o slovenski zgodovini in kulturi.
Izleti Čistilna akcija
Klub naj priskrbi zaščitna sredstva (rokavice) ter vrečke za smeti za udeležence in čiščenje okolice se lahko prične! Dodaten plus tega, da bodo nekaj dobrega naredili za okolje je to, da se bodo Erasmus+ študentje počutili koristne, hkrati pa bodo s svojimi dejanji k čiščenju morda spodbudili še koga.
Večeri družabnih iger
Erasmus+ srečanja
Če je Erasmus+ študentov več, če nad tem izrazijo zanimanje in če imate na voljo prostor, lahko na primer enkrat mesečno (ali po dogovoru pogosteje) organizirate tako imenovana »Erasmus srečanja« To pomeni, da jim ob dogovorjeni uri enkrat mesečno odstopite prostor na klubu. Na teh srečanjih lahko potem počnejo kar želijo, organizacija je prepuščena Erasmus+ študentom samim, sami tudi izvajajo aktivnosti –nekdo morda želi predstaviti svojo državo, drugi želi za preostale pripraviti delavnico izdelovanja nakita, morda želijo prostor le za pogovor
Drugo
Večina teh aktivnosti lahko seveda vključuje tudi domače študente. Erasmus+ študentje so navadno željni druženja tudi z domačimi študenti, a zato včasih nimajo priložnosti. S takimi aktivnostmi pa se spodbujata interakcija in druženje. Obstaja seveda še veliko drugih aktivnosti, ki jih kot klub lahko organizirate, tako za tuje kot tudi za domače študente – na primer bowling, športni dogodki, raznovrstne zabave, likovne delavnice, izobraževalne predstavitve v angleškem jeziku, organiziran skupen ogled tradicionalnih slovenskih filmov …
SMERNICE DELA Z ERASMUS+
AKTIVNOSTI, KI SE LAHKO IZVAJAJO, TUDI ČE JE
V nekaterih slovenskih mestih oziroma krajih se zgodi, da je včasih Erasmus+ študent le en. A brez panike, nekatere aktivnosti se da in je smiselno izvesti tudi v takem primeru.
Organiziran ogled mesta
Tuje študente lahko odpeljete na ogled mesta in jim pri tem pokažete znamenitosti, pomembne ustanove (na primer zdravstveni dom, knjižnico, upravno enoto, pošto itd.), pa tudi vam ljube kotičke (na primer bare, klube, parke itd.). Z lokalnim vodičem bodo tako mesto spoznali v drugačni luči, kot bi ga sicer.
Predstavitev življenja v Sloveniji
Študentu lahko pripravite kratko predstavitev o tem, kakšno je življenje v Sloveniji. Predstavite mu lahko slovensko kulturo, opozorite na slovenske stereotipe, ga naučite nekaj slovenskih fraz, ga usmerite na organizacije in spletna orodja, kjer se lahko učijo slovenskega jezika (na primer www.slonline.si), mu predstavite sistem koriščenja študentskih bonov, mu poveste, katere so najcenejše trgovine za nakup hrane, oblek itd., ga informirate o možnostih potovanja, tako po Sloveniji kot v tujino (mu na primer pokažete, kje najdejo urnike za avtobuse, vlake, kako uporabljati spletno stran prevozi.org, mu poveste iz katerih letališč se splača leteti …), omenite možnosti registracije in uporabe knjižnic, športnih zavodov, telovadnic ter drugih oblik športa, opozorite na kakšne zakone, ki morda ne veljajo v vseh državah (na primer da ni dovoljeno kaditi marijuane, da se ne smeš pijan voziti s kolesom, da ni dovoljeno divje kampirati …), mu podate predloge o izletih ter druge morebitne pomembne informacije.
Učne ure slovenščine
Če Erasmus+ študent izrazi željo po učenju slovenščine, lahko enkrat tedensko organizirate učne ure in ga tako naučite osnov. Morda ima kdo izmed članov vašega kluba željo naučiti se jezika, ki ga Erasmus+ študent govori, in tako lahko organizirate recipročno jezikovno izmenjavo – slovenski študent bo tako tujega študenta učil slovenskega jezika, le-ta pa ga bo učil svojega jezika, na primer španščine. Spodbudite lahko Erasmus+ študenta, da on organizira učne ure lastnega jezika za skupino članov vašega kluba.
Erasmus+ študent bo imel verjetno veliko prostega časa, zato ga lahko spodbudite tudi k prostovoljnemu delu. Lahko za prostovoljstvo na vašem klubu ali organizaciji (da na primer organizira raznorazne dogodke, piše objave za vašo Facebook stran …), lahko pa ga, glede na njegove interese, usmerite k drugim nevladnih organizacijam in ustanovam, kjer potrebujejo prostovoljce. Prostovoljstvo lahko zdravo poveča študentovo samozavest, samospoštovanje in zadovoljstvo z življenjem. Delanje dobrih dejanj za druge in za skupnost lahko daje naraven občutek dosežka, občutek ponosa in identitete.
Na nekaterih klubih in univerzah se je kot dobra praksa pokazal tako imenovani sistem »Erasmus buddies«. To pomeni, da Erasmus+ študentu dodelimo slovenskega študenta, ki se je pripravljen z njim družiti in mu pomagati. To so navadno slovenski študentje, ki so tudi sami dali čez Erasmus+ izmenjavo v tuji državi in želijo na ta način ostati povezani s tujino. S tem se Erasmus+ študentu razširi socialni krog, nima več občutka, da je v novi državi sam, ve, na koga se lahko obrne, če bo šlo kaj narobe. »Erasmus buddy« lahko Erasmus+ študentu na primer pomaga z odgovarjanjem na vprašanja že pred prihodom v Slovenijo, pomočjo pri iskanju poti po mestu, iskanju nastanitve, ali preprosto z druženjem in poglobljenimi informacijami o slovenskem študentskem življenju.
Mesečni napovednik dogodkov v angleščini
Tiste organizacije in klubi, ki imate mesečne mail napovednike dogodkov (in tisti, ki jih še nimate), lahko dodate še opise dogodkov v angleščini, in jih tako pošiljate tudi Erasmus+ študentom. S tem jim dajete vedeti, da jih sprejemate in jih vabite, da se udeležijo vaših dogodkov. Potrebno bo sicer malo več prilagajanja in prevajanja, a verjamemo, da bodo dogodki vseeno super uspeli. Po lastnih izkušnjah, ko so povabljeni, se Erasmus+ študentje organiziranih dogodkov udeležujejo v zelo veliki meri, sploh ob začetku semestra.
in
Svetovanje lahko vključuje delo s posamezniki, delo s skupino študentov iz iste kulture ali pa delo s skupino študentov iz različnih držav in kulturnih ozadij. Pomembno je, da Erasmus+ študentje vedo, da se lahko obrnejo na vas. Lahko gre zgolj na primer za pogovor o domotožju in kako pogrešajo svojega psa, lahko da potrebuje pomoč glede postopka pridobivanja dovoljenja za bivanje, ali ga pa samo zanima, kje so najboljši žuri. V primeru skupinskih pogovorov, naslavljate lahko teme, ki jih predlagajo študentje sami.
Obstajajo tudi organizacije, namenjene namensko Erasmus+ študentov. To so organizacije Erasmus student network (ESN) in organizacije s podobnim delovanjem, ki ponavadi delujejo v večjih mestih z lastnimi univerzami. Klubi, ki se srečate z Erasmus+ študenti v vaših okoljih, jih lahko povežete s temi organizacijami. To je predvsem koristno, če ESN-i organizirajo daljše izlete, nikakor pa ne morejo dogodki ESN-ov nadomestiti vsebin, ponujenih s strani študentskih klub v lokalnih okoljih, kjer Erasmus+ študenti bivajo. Za slikovitejšo predstavitev: če je nekdo na Erasmus+ izmenjavi na primer v Novi Gorici, lahko gre v soboto na izlet, ki ga pripravlja ESN v Kopru, ne more pa udeleževati dogodkov tega ESN-a na dnevni ravni.
1.ESN Ljubljana: https://www.facebook.com/ESNljubljana.
2.Erasmus ESN University Ljubljana: https://www.facebook.com/ErasmusLjubljanaUniversity. 3.ESN Maribor: https://www.facebook.com/ErasmusMaribor.
4.Primorska Student Exchange Network: https://www.facebook.com/primorska.exchange.
1.Evropska komisija, 25. marec 2021. The new Erasmus+ programme for 2021-2027 has launched!. Spletni vir: https://www.eacea.ec.europa.eu/news-events/news/new-erasmusprogramme-2021-2027-has-launched-2021-03-25_sl (pridobljeno 5. oktober 2022).
2.Evropska komisija. EU in Združeni narodi – skupni cilji za trajnostno prihodnost. Spletni vir: https://ec.europa.eu/info/strategy/international-strategies/sustainable-development-goals/euand-united-nations-common-goals-sustainable-future_sl (pridobljeno 5. oktober 2022).
3.Brad Farnsworth, 2. julija 2018. Enhancing the Quality of the International Student Experience. Spletni vir: https://www.higheredtoday.org/2018/07/02/enhancing-qualityinternational-student-experience/ (pridobljeno 7. oktober 2022).