Knjižica za študente s posebnim statusom in za študente tujce
Avtorji: Nikolaja Bukovšek, Maša Gasar, Maja Kalin, Matic Kramberger in Katja Žinger
Uredili: Nikolaja Bukovšek in Katja Žinger
Lektoriranje: Mia Hočevar
Oblikovanje: Tina Smonkar
Izdaja in založba: Zveza ŠKIS, 2022
Naklada: 100 kosov, prva izdaja
1.1 Začetek – kje najdem informacije o vpisu?
1.2 44. člen
1.2 44.a člen
1.3 Univerza v Ljubljani
1.4 Univerza v Mariboru
1.5 Univerza na Primorskem
1.6 Način oddaje prijave
1.7 Dokazila o izpolnjevanju vpisnih pogojev
2.1 Ustrezna raba poimenovanj
2.2 Univerza v Ljubljani
2.3 Univerza v Mariboru
2.4 Univerza na Primorskem
3.1 Po vpisu na študij
3.2 Kaj naj napišem v vlogo?
3.3 Zagotavljanje potrebne dodatne opreme
3.4 Prilagojenost in dostopnost programov
3.5 Finančna pomoč
3.6 Dodatne informacije
V tej knjižici želimo vsem študentom podati čim več pomembnih informacij v zvezi s posebnim statusom in vse informacije, ki jih za vpis in študij potrebujejo študentje tujci.
Pogoj za prebivanje v Sloveniji za študente tujce je veljavno dokazilo o vpisu na študij. Knjižica vam ponuja informacije o vpisu ter potrebnih dokazilih za pridobivanje dovoljenja za prebivanje na podlagi študija.
V knjižici bojo ponujene informacije o posebnih statusih za vse tri največje slovenske univerze in sicer Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru in Univerza na Primorskem. Opisani so pogoji pridobivanja statusa, način pridobivanja pa tudi kakšne pravice in katera področja zajema status študenta s posebnimi potrebami in druge posebne vrste študentskega statusa.
Namen knjižice je strniti vse potrebne informacije v smiselno celoto, zato da študentje lahko najdete vse na enem mestu. Upamo, da vam bo branje knjižice v pomoč pri pridobivanju statusov in iskanju informacij kot študent tujec.
Študij poteka na javnih visokošolskih zavodih: univerzah, fakultetah, umetniških akademijah, visokih strokovnih šolah ter na samostojnih visokošolskih zavodih. V Sloveniji so univerze (javni visokošolski zavodi) v Ljubljani, Mariboru, Kopru in Novi Gorici.
Razpis za vpis na visokošolske zavode je praviloma objavljen 31. januarja. Bodoči študent se prijavlja na posamezne želene fakultete. Informacije o razpisanih prostih mestih in pogojih lahko dobite na spletnih straneh Ministrstva za izobraževanje, znanost, in šport:
https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ ministrstvo-za-izobrazevanje-znanost-in-sport/.
Prijavna roka sta dva – spomladanski in jesenski. Če po izteku jesenskega roka ostanejo prosta mesta, se kandidati lahko vpisujejo še v tretjem roku (do 10. oktobra).
Ob omejitvi vpisa se upošteva uspeh v srednji šoli (v 3. in 4. letniku in pri maturi, poklicni maturi oziroma zaključnem izpitu), preverja pa se tudi posebne sposobnosti, če so za študij pomembne. Študijsko leto traja od 1. oktobra do 30. septembra.
Za državljane iz držav nečlanic Evropske unije je praviloma razpisanih dodatnih 5 % vpisnih mest glede na število vpisnih mest za državljane Republike Slovenije in državljane držav članic EU.
Tuji državljani, ki imate stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in ste sami oziroma so vaši starši/skrbniki davčni zavezanci RS, kandidirate na mesta za državljane Republike Slovenije in državljane iz držav EU.
Tujci, državljani držav nečlanic EU, plačujete šolnino, razen če:
je tako določeno z meddržavnimi ali mednarodnimi sporazumi in pogodbami;
ste štipendisti ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo, oziroma pooblaščenega izvajalca tega štipendiranja;
ste študenti izmenjalnih programov med visokošolskimi zavodi v programu Vseživljenjsko učenje;
ste tuji državljani s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji in ste sami ali vaši starši ali skrbniki davčni zavezanci v Republiki Sloveniji.
Ko ste vpisani v ustanovo, lahko s potrdilom za vpis in drugimi dokumenti pristopite k pridobivanju dovoljenja za začasno prebivanje:
Po Zakonu o tujcih (ZTuj-2) lahko študentke in študenti pridobijo dovoljenje za začasno prebivanje zaradi študija, kar je razvidno iz členov 44 in 44.a ter delno iz členov, ki sledijo.
Kdo lahko pridobi dovoljenje za začasno prebivanje zaradi študija?
Tujec, ki:
je bil sprejet v javno veljavne izobraževalne ali študijske programe, opravlja strokovno izpopolnjevanje, praktično usposabljanje, specializacijo ali sodeluje v mednarodni študijski izmenjavi ustreznih izobraževalnih ustanovah v Sloveniji.
Kot dokaz o izpolnjevanju pogoja zadostnih sredstev za preživljanje Se upoštevajo tudi sredstva, ki mu jih namenja izobraževalna organizacija (štipendije, itd.). Lahko se dokazuje tudi s pisno izjavo študentovih staršev oziroma zakonitega zastopnika o tem, da ga bodo v času študija oziroma izobraževanja preživljali.
Trenutno je to 421,89 eur na mesec, kar predstavlja osnovni znesek minimalnega dohodka v RS.
Prošnjo za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje lahko vloži tujec ali izobraževalna organizacija katere študent je. Tujec mora prošnjo za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje vložiti pri diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije v tujini. Seznam držav z informacijami dobite na tej povezavi: https://www.gov.si/drzave/.
Prošnjo za izdajo prvega dovoljenja za namen študija lahko vložite v Sloveniji, v kolikor prebivate v Republiki Sloveniji zakonito, na podlagi začasnega vizuma, izpolnjujete ostale pogoje in, v kolikor predložite dokazilo o vpisu na študij. Vlogo morate oddati na pristojnem organu Republike Slovenije (upravna enota ali predstavništvu Republike Slovenije v tujini) pred potekom dovoljenega prebivanja v Republiki Sloveniji. Dovoljenje za prebivanje se izda za obdobje enega leta. Če izobraževanje traja daljši čas od enega leta, se dovoljenje podaljšuje za največ eno leto, vendar ne dlje kot traja študij, izobraževanje...
Ne glede na zgoraj napisano se prvo dovoljenje za začasno prebivanje študentu, ki v Republiki Sloveniji opravlja študij v okviru posebnega programa Evropske unije ali večstranskih programov, ki vključujejo ukrepe za spodbujanje mobilnosti, ali na podlagi sporazuma med dvema ali več višješolskimi oziroma visokošolskimi zavodi, ob izpolnjevanju pogojev, izda za obdobje dveh let oziroma za čas trajanja študija, če je ta krajši.
Tujec, ki ima v Republiki Sloveniji izdano dovoljenje za začasno prebivanje zaradi študija, se lahko v času veljavnosti tega dovoljenja v Republiki Sloveniji tudi zaposli ali opravlja študentsko delo.
Tujec, ki ima veljavno dovoljenje za prebivanje zaradi študija, ki ga je prva izdala druga država članica Evropske unije, in ki sodeluje v programih Evropske unije ali v večstranskih programih, ki vključujejo ukrepe za spodbujanje mobilnosti, ali v sporazumu med dvema ali več višješolskimi oziroma visokošolskimi organizacijami, lahko opravi del študija na višješolskem ali visokošolskem zavodu v Republiki
Sloveniji v trajanju največ 360 dni, če:
je bil pristojni organ v Republiki Sloveniji pisno obveščen (uradno obvestilo) o nameravanem študiju v Republiki Sloveniji, v skladu z določbo drugega odstavka tega člena;
predloži dokazilo o sprejemu na višješolski oziroma visokošolski zavod v Republiki Sloveniji, iz katerega izhaja predvideno trajanje študija; ima dovoljenje za prebivanje zaradi študija, ki ga je prva izdala druga država članica, veljavno ves čas nameravanega prebivanja in študija v Republiki Sloveniji; ni razlogov za zavrnitev izdaje dovoljenja za prebivanje, kot so ( prepoved vstopa v državo; sum na nevarnost za javni red in mir ter drugih nasilnih dejanj; prihod iz območja kjer razhajajo nalezljive bolezn; v zadnjih šestih mesecih zavrnjena izdaja vizuma zaradi nevarnosti za javni red, varnost ali mednarodne odnose Republike Slovenije; če se ugotovi, da je bilo katero dokazilo o izpolnjevanju pogojev za izdajo ali podaljšanje dovoljenja za prebivanje prirejeno ali ponarejeno.
V primeru, da vam je prvo dovoljenje za prebivanje zaradi študija v Sloveniji prva izdala država članica EU, ki schengenskega pravnega reda ne uporablja v celoti, morate pri vstopu v Republiko Slovenijo predložiti tudi veljavno potno listino ter kopijo uradnega obvestila (pisno) pristojnemu organu v Republiki Sloveniji o vašem nameravanem študiju v Sloveniji.
Univerza v Ljubljani letno razpiše razpis za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe za tuje državljane iz držav nečlanic EU, in sicer za tuje državljane iz držav nečlanic EU, ki so srednješolsko izobraževanje končali v tujini ter za tiste, ki so srednjo šolo končali v Sloveniji.
Več o lanskoletnem postopku, vpisnih mestih, pravno-sprejemnih postopkih, osnovnih informacijah… najdete na spletni strani:
https://www.uni-lj.si/studij/prijavno-sprejemni-postopki/ neclani-eu.
Razpis za vpis ter ostale informacije za državljane/-ke držav nečlanic EU najdete na spletni strani:
https://moja.um.si/bodoci-studentje/Strani/Prijavni-rokiza-vpis-na-UM.aspx.
Prijavno-sprejemni postopek za vpis v 1. letnik študijskih programov 1. stopnje Univerze na Primorskem vodi Visokošolska prijavno-informacijska služba Univerze na Primorskem (VPIS UP). Prijavno-sprejemne postopke za vpis v študijske programe 2. in 3. stopnje Univerze na Primorskem vodijo službe članic UP.
Prijavo za vpis kandidat odda z elektronsko vlogo na spletnem portalu eVŠ https://portal.evs.gov.si/prijava/ s kvalificiranim digitalnim potrdilom, AAI-računom (račun avtentikacijske in avtorizacijske infrastrukture) ali uporabniškim imenom in geslom preko sistema SI-PASS, ki deluje v okviru Državnega centra za storitve zaupanja.
V prijavno-sprejemnih postopkih za študijsko leto 2022/2023 prijavitelji vsa k prijavi zahtevana dokazila vlagajo elektronsko preko portala eVŠ.
Kot pravočasna se upošteva prijava, ki je bila izpolnjena in oddana z elektronskim podpisom (kvalificirano digitalno potrdilo ali AAI-račun) oziroma brez varnega elektronskega podpisa (uporabniško ime in geslo) v eVŠ do roka, objavljenega v razpisu.
Vse informacije najdete na spletni strani: https://www.upr.si/si/studij--vpis/tuji-studentje-/prijavain-vpis-za-tuje-drzavljane/prijava-na-1-stopnjo/.
Dokazila o izpolnjevanju vpisnih pogojev
Kot dokazila o izpolnjevanju vpisnih pogojev v prijavno-sprejemnem postopku veljajo skenirani dokumenti ali fotografije izvirnih spričeval in drugih zahtevanih dokumentov. Zaradi stanja v povezavi s COVID-19 kandidati ničesar ne pošiljajo po navadni pošti ali priporočeno, vsa k prijavi zahtevana dokazila se priložijo elektronsko preko portala eVŠ.
Kandidati, ki se za študij prijavljajo s tujimi srednješolskimi spričevali za postopek prijave in postopek priznavanja, prijavi priložijo preko portala eVŠ naslednje dokumente (dokumenti, navedeni pod točkami od 1 do 4, so obvezni):
1. e-kopijo ali fotografijo listin/e o zaključenem izobraževanju v tujini, za katerega želijo, da se prizna za obravnavo v prijavno-sprejemnem postopku;
2. e-kopijo ali fotografijo sodno overjenega prevoda listin/e o izobraževanju iz 1. točke v slovenski ali angleški jezik, če zapis na listini ni v latinici in je zapisana v rokopisu. Zadostuje kopija prevoda, ki jo je opravil sodno zaprisežen tolmač. V primeru, da morajo kandidati poslati prevod listine, bodo zanj naknadno pozvani na spletnem portalu eVŠ;
3. e-kopijo ali fotografijo dokazil/-a o vsebini in trajanju izobraževanja ter opravljenih obveznostih med izobraževanjem (na primer razredna spričevala za vsa leta srednje šole). V primeru, da morajo kandidati poslati prevod/e dokazil/a, bodo zanj/e pozvani naknadno na spletnem portalu eVŠ;
4. e-kopijo ali fotografijo kratkega kronološkega opisa celotnega izobraževanja, relevantnega za postopek prijave za vpis in priznavanja tujega izobraževanja (napišite ga v nekaj stavkih vključno z letnicami, kako je potekalo vaše dosedanje izobraževanje);
5. e-kopijo ali fotografijo dokazil/-a o opravljenem izpitu iz znanja slovenščine na ustrezni ravni ali ustrezno drugo dokazilo – samo v primerih, ko je to vpisni pogoj za študijski program;
6. e-kopijo ali fotografijo osebnega dokumenta na podlagi pisne privolitve kandidata, če je:
državljan države članice EU: osebno izkaznico ali potni list (stran z osebnimi podatki kandidata, kjer naj bo razvidno ime, priimek, datum in kraj rojstva ter državljanstvo),
tuji državljan iz države nečlanice EU: potni list (stran z osebnimi podatki kandidata, kjer naj bo razvidno ime, priimek, datum in kraj rojstva ter državljanstvo).
7. Odločbo o priznavanju za namen nadaljnjega izobraževanja.
Slovenska visokošolska zakonodaja do nedavnega ni enotno definirala skupin študentov s posebnim statusom (invalidi, športniki, umetniki …) in njihovih pravic, kot to velja za predhodne ravni izobraževanja. Zato so v letu 2017 v ŠOS (Študentska organizacija Slovenije) opredelili status položaja različnih skupin študentov:
študenti s posebnimi potrebami: slepi in slabovidni študenti oziroma študenti z okvaro vidne funkcije, gluhi in naglušni študenti, študenti z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani študenti, dolgotrajno bolni študenti, študenti z avtističnimi motnjami ter študenti s čustvenimi in vedenjskimi motnjami.
študenti s posebnim statusom: vrhunski športniki, študenti priznani umetniki ter drugi študenti, ki se udeležujejo (področnih) mednarodnih tekmovanj. Študenti s posebnim statusom so tudi študenti, ki v času študija postanejo starši.
Študenti s posebnimi potrebami in študenti s posebnim statusom so upravičeni do: ugodnejše obravnave v izbirnem postopku v primeru omejitve vpisa, prilagoditve izvajanja študijskih programov in dodatne strokovne pomoči pri študiju, pri čemer lahko napredujejo in dokončajo študij v daljšem času, kot je predvideno s študijskim programom, in pri tem obdržijo druge pravice in ugodnosti študentov iz prvega odstavka 69. člena tega zakona.
Odbor za socialo in zdravstvo na Zvezi ŠKIS je leta 2015 pričel aktivneje raziskovati na področju študentov, ki imajo oviro. Izpeljali smo projekt Dostopnost visokošolskih institucij in študentskih organizacij za študente, ki imajo oviro, in tako spoznali kar nekaj pomanjkljivosti na tem področju. Osredotočili smo se tudi na ustrezno rabo besed, saj menimo, da je poimenovanje invalid ali oseba s posebnimi potrebami diskriminatorno.
Beseda invalid izhaja iz latinščine in ima neprijeten prizvok, saj so nekateri prevodi te besede nemočen, nezmožen, neveljaven, nesposoben. V preteklosti se je raba besede invalid skladala s mišljenjem izključevanja ljudi z ovirami iz družbe. Takšen koncept se je skladal z medicinskim modelom, ki je v ljudeh z ovirami videl osebe, nezmožne samostojnega življenja.
Tako smo na Zvezi ŠKIS poiskali boljšo, manj določujočo besedno zvezo – študent z oviro, ki govori o tem, da so večje ovire za posameznika tiste, ki mu jih z nepravilnim in nevestnim ravnanjem povzroča okolica, kot pa njegova prirojena ali pridobljena hiba. Med te ovire, ki jih okolica postavlja, lahko štejemo arhitekturno nedostopnost, različne informacije, ki niso dostopne vsakomur, izobraževanje, delo ipd. V šolstvu pa se govori o osebah s posebnimi potrebami, kar je spet manj ustrezna uporaba, saj ima vsak izmed nas kakšno posebno potrebo. Kljub dejstvu, da dosedanji zakoni še vedno vsebujejo besedo invalid, lahko z majhnimi spremembami veliko pripomoremo k boljši in ustreznejši uporabi besede.
Pridobitev posebnega statusa študenta
Pomembno! Če je dijak pridobil status kandidata s posebnimi potrebami, mu to ne zagotavlja avtomatično statusa študenta s posebnimi potrebami. Ta status je treba po vpisu na fakulteto ponovno pridobiti in nato zanj vsako leto ponovno zaprositi. Za posebni status lahko na 1., 2. in 3. stopnji študija zaprosijo:
študenti, ki izkazujejo pomembne dosežke na področju športa, umetnosti in kulture, študenti starši in študenti s posebnimi potrebami (sem se uvrščajo tudi študenti v izrednih socialnih razmerah).
Vlogo za pridobitev posebnega statusa vloži študent praviloma ob vpisu v letnik študijskega programa, lahko pa tudi kadarkoli tekom študijskega leta, ko so izpolnjeni pogoji za podelitev posebnega statusa.
Študent odda individualno prošnjo, v kateri opredeli svoje potrebe po prilagoditvah pri študiju in opravljanju študijskih obveznosti skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev za pridobitev posebnega statusa v referatu za študijske zadeve na svoji fakulteti oziroma akademiji. Vsebina vloge in potrebne priloge (dokazila) so opredeljene v Pravilniku.
S pridobitvijo statusa lahko študenti pridobijo pomoč in različne prilagoditve pri opravljanju študijskih obveznosti, saj se srečujejo z dodatnimi aktivnostmi ali ovirami, ki zaradi dodatnih obremenitev ali omejitev vplivajo na njihovo vključevanje v študijski proces in opravljanje študijskih obveznosti.
Vrste statusov
Status študenta s posebnimi potrebami (slepi in slabovidni študenti; gluhi in naglušni študenti; študenti z govorno-jezikovnimi težavami (težavami v komunikaciji); študenti z gibalno oviranostjo; študenti z dolgotrajno ali kronično boleznijo; študenti s primanjkljaji na posameznih področjih učenja; študenti z motnjami avtističnega spektra; študenti s telesnimi poškodbami in /ali dolgotrajnejšo rehabilitacijo; študenti z motnjami v telesnem in duševnem zdravju; študenti s čustvenimi in vedenjskimi motnjami; študenti v izrednih socialnih razmerah.
Za informacije o pridobitvi statusa študenta s posebnimi potrebami se lahko obrnete na pooblaščene osebe ali referat za študentske zadeve na posamezni fakulteti ali akademiji. Več o pogojih za pridobitev statusa, zahtevanih dokazilih in možnih prilagoditvah dela najdete v Pravilniku o študentih s posebnim statusom na Univerzi v Ljubljani (2018)...
Center za obštudijsko dejavnost Univerze v Ljubljani za študentke in študente s posebnimi potrebami razpisuje rekreativno vadbo plavanje za 2022/2023. Vadba poteka vsak torek, od 14.45 do 15.30 ure, na bazenu kopališča Tivoli (Celovška cesta 25, Ljubljana).
Status študenta vrhunskega športnika
Študenti športniki so študenti, ki se poleg študija tekmovalno ukvarjajo s športno panogo in dosegajo pomembne športne rezultate.
Status študenta priznanega umetnika
Študenti priznani umetniki so študenti, ki se poleg študija ukvarjajo z umetnostjo ali kulturno dejavnostjo, pomembno v nacionalnem in mednarodnem okolju.
Status študenta, ki se udeležuje (področnih) mednarodnih tekmovanj
Študenti, ki se udeležujejo (področnih) mednarodnih tekmovanj so študenti, ki se v okviru študija oziroma poleg študija udeležujejo (področnih) mednarodnih tekmovanj.
Status študenta starša
Študenti – starši so študenti, ki v času študija postanejo starši živorojenega otroka.
Na spletni strani Univerze v Ljubljani pod rubriko Študenti s posebnim statusom lahko najdete tudi kontaktne osebe na področju posebnih statusov posameznih fakultet.
Vpis na Univerzo v Ljubljani kot kandidat s posebnim statusom
Če želite uveljavljati posebni status pri vpisu na 1. stopnjo oz. enoviti magistrski študij, ga boste morali dokazovati že pri vpisnem postopku. Pravila za dodelitev statusa kandidata s posebnim statusom v prijavno-sprejemnem postopku za vpis na Univerzo v Ljubljani bodo opisana kasneje.
POZOR!
Status kandidata s posebnim statusom pri vpisu in status študenta s posebnim statusom sta dve različni stvari. Če uveljavljate posebni status pri vpisu, in želite uveljavljati posebni status tudi kot študent, morate oddati prošnjo za uveljavljanje posebnega statusa na fakulteti/akademiji, kjer študirate (ob vpisu ali tekom študijskega leta).
Pravice študentov, ki imajo oviro
Študent z oviro lahko pridobi določene pravice do prilagoditev študija oziroma študijskih obveznosti. O pravicah, ki vam jih status prinese, se morate študentje z oviro pozanimati na svoji fakulteti. Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru in Univerza na Primorskem prilagoditve za študente z ovirami poleg s statutom urejajo s posebnimi pravilniki. Tako se lahko študentje z oviro o pravicah, ki vam jih status prinese, pozanimate na svoji fakulteti ali neposredno kar na sami univerzi.
Pravilnik o študijskem procesu študentov z oviro Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem je dostopen na njihovih spletnih straneh.
Pravice študentov, ki imajo oviro, so naslednje:
Podaljšanje statusa študenta, izjemni vpis v višji letnik
V 126. členu Statuta Univerze v Ljubljani je zapisano:
»V primerih, ko zakon tako določa, se lahko študentu, ki ni opravil obveznosti za vpis v višji letnik, iz upravičenih razlogov status študenta tudi podaljša za eno študijsko leto, če so izpolnjeni pogoji, ki jih določata zakon in ta statut. Pravica se začne upravljati v naslednjem študijskem letu po upravičenem razlogu.«
Upravičeni razlogi pa so naslednji:
»O podaljšanju statusa iz upravičenih razlogov, kot so npr.: daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, starševstvo in status študentska s posebnimi potrebami, odloča komisija za študijske zadeve članice ali drug organ, določen s pravili članice.«
Podaljšanje statusa študenta, izjemni vpis v višji letnik
Upravičenci, ki so ovirani, imajo zaradi težke oziroma težje funkcionalne oviranosti pravico do desetih dodatnih subvencioniranih obrokov mesečno. Zaradi ugotavljanja upravičenosti do dodatnih subvencij za prehrano in za potrebe vodenja evidenc mora študent izvajalcu ob oddaji prijave v novem študijskem letu predložiti tudi potrdilo o težki oziroma težji funkcionalni oviranosti.
Subvencionirano bivanje
V postopku pridobitve subvencioniranega bivanja se lahko študentu, ki ima oviro, po individualni obravnavi prišteje 100 točk, v kolikor predloži potrebna dokazila pristojnih organizacij oziroma organov (socialno skrbstvo, zdravnik specialist, invalidska komisija, upravni organ) o težkem socialnem ali zdravstvenem položaju (najmanj 80 % invalid, težak bolnik). Če študent živi v posebno težkih socialnih ali zdravstvenih razmerah, se mu lahko dodeli subvencija za bivanje tudi v primeru, če je njegovo stalno prebivališče od kraja študija oddaljeno manj kot 25 km. Študent, ki ima oviro, ima možnost uveljavitve pravice do bivanja spremljevalca v študentskem domu. Prošnji za sprejem v študentski dom mora v tem primeru priložiti pisno dokazilo o upravičenosti do spremljevalca. Spremljevalec mora izpolnjevati splošne pogoje za pridobitev subvencije, ni pa nujno, da doseže zadostno število točk za sprejem v študentski dom. Spremljevalec plačuje posteljo v študentskem domu v enakem znesku, kot vsi ostali študentje. V kolikor nastanejo izjemne okoliščine (najmanj 80 % telesna okvara, najmanj trimesečna neprekinjena odsotnost od študijske dejavnosti zaradi bolezni ali materinstva v času študija, prejemnik denarne socialne pomoči, nezaposleni starši oziroma skrbniki, brez staršev oziroma skrbnikov) po roku za oddajo vloge za subvencionirano bivanje, lahko študent odda prošnjo za izjemno dodelitev subvencije kadarkoli med študijskim letom z elektronsko vlogo na spletnem portalu eVŠ.
Subvencioniran javni prevoz
S sprejetjem predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu (ZPCP 758-VIII) so gibalno ovirani študentje dobili pravico do brezplačnega prevoza oziroma brezplačnega prilagojenega prevoza.
Tolmačenje
Po Zakonu o uporabi slovenskega znakovnega jezika imajo gluhi in naglušni dijaki in študentje pravico do dodatnih ur tolmača znakovnega jezika zaradi dodatnih potreb, povezanih z izobraževanjem. Namesto 30 ur imajo tako pravico do 100 ur tolmačenja letno. Te ure so namenjene za študentovo osebno uporabo za namene študija, na primer za skupinsko delo z drugimi študenti, pripravo seminarske naloge, izvajanje raziskave za seminarsko nalogo, niso pa namenjene za obiskovanje vaj in predavanj. Pravico do tolmača gluha ali naglušna oseba pridobi tako, da na pristojnem centru za socialno delo vloži prošnjo za pridobitev pravice do tolmača. Obrazci so na voljo na centrih za socialno delo ali na regionalnih društvih gluhih in naglušnih.
V nadaljevanju so opisane pravice oseb, ki so ovirane, kot jih opredeljuje Zakon o štipendiranju:
»Štipendist s posebnimi potrebami je štipendist, ki mu je priznana invalidnost oziroma telesna okvara na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v skladu s predpisi, ki urejajo področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ali za katerega je enemu od staršev priznan dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo po predpisih, ki urejajo družinske prejemke ali je usmerjen v prilagojen program vzgoje in izobraževanja v skladu z zakonom, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami.«
K državni in Zoisovi štipendiji se lahko dodeli dodatek za štipendiste z ovirami v višini 53,71 €. Pri državnih štipendijah je v primeru, da je štipendist med šolskim ali študijskim letom izpolnil pogoje za pridobitev dodatka za štipendiste z ovirami, na podlagi podane prošnje s prvim dnem naslednjega meseca od nastanka spremembe, štipendist upravičen do tega dodatka za tekoče šolsko ali študijsko leto. Velja tudi obratno ‒ štipendist, ki ne izpolnjuje več pogojev za dodatek, s prvim dnem naslednjega meseca od nastanka spremembe ni več upravičen do tega dodatka za tekoče šolsko ali študijsko leto. Upravičenost do dodatka se ugotavlja na podlagi odločbe ali strokovnega mnenja o usmeritvi v skladu s predpisi, ki urejajo področje usmerjanja otrok z ovirami, oziroma na podlagi odločbe o priznanju dodatka za nego otroka v skladu s predpisi, ki urejajo področje starševskega varstva in družinskih prejemkov, ali pa na podlagi odločbe o invalidnosti oziroma sklepa o telesnih okvarah pristojnega organa po predpisih, ki urejajo področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Za pridobitev potrebnih znanj in kompetenc ter uspešen zaključek študija so študenti s posebnim statusom in študenti s posebnimi potrebami upravičeni do prilagojenih pogojev za izobraževanje. Vendar so prilagoditve odvisne tudi od vas. Če za poseben status ali za posebne potrebe ne zaprosite, ne vemo, da prilagoditve potrebujete in kaj je tisto, kar bi vam olajšalo študij.
Posebej bi želeli izpostaviti, da pridobljen statusa kandidata s posebnim statusom ali kandidata s posebnimi potrebami v prijavno-sprejemnem postopku za vpis v prvi letnik dodiplomskih in enovitih magistrskih študijskih programov ter študijskih programov 2. stopnje velja samo v času prijavno-sprejemnega postopka. Za statusa kandidata s posebnim statusom oz. kandidata s posebnimi potrebami in uveljavitev prilagoditev v času študija pa je potrebno zaprositi po vpisu.
Za katere kategorije kandidatov s posebnim statusom lahko zaprosite?
Podobno kot na ljubljanski Univerzi lahko študenti v skladu z Zakonom o visokem šolstvu (ZVis) lahko zaprosite za naslednje vrste oz. kategorije posebnih statusov:
študenti kategorizirani športniki in trenerji, študenti priznani umetniki in kulturniki, študenti, ki se udeležujejo (področnih) mednarodnih tekmovanj,
študenti starši do začetka obveznega šolanja otroka.
Kako oddate vlogo za posebni status študenta?
Vlogo za posebni status študenta vložite na posebnem obrazcu praviloma ob vpisu v prvi letnik, višji letnik ali absolventsko leto, in sicer v referat, pristojen za študente. K vlogi za pridobitev posebnega statusa priložite še ustrezna dokazila glede na to, za katere vrste posebnega statusa prosite.
Kdo lahko zaprosi za status študenta s posebnimi potrebami?
Za status lahko zaprosijo slepi in slabovidni študenti oziroma študenti z okvaro vidne funkcije, gluhi in naglušni študenti, študenti z govorno jezikovnimi motnjami, študenti s primanjkljajem na posameznih področjih učenja, gibalno ovirani študenti, dolgotrajno bolni študenti, študenti z motnjami avtističnega spektra ter študenti s psihosocialnimi težavami.
Kako oddate vlogo za status študenta s posebnimi potrebami?
Vlogo za pridobitev statusa študenta s posebnimi potrebami vložite v referat, pristojen za študente. Vlogi priložite eno ali več spodaj navedenih listin:
odločba o usmeritvi Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, strokovno mnenje Komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, zdravniško potrdilo zdravnika specialista za ustrezno obdobje.
Status študenta s posebnim statusom in status študenta s posebnimi potrebami lahko pridobite tudi med študijskim letom.
V kolikor potrebujete posebne pripomočke za študij, vam je na voljo tudi možnost pridobitve novih ali izposoje rabljenih pripomočkov za študij.
Razkritje prilagoditev, ki bi jih potrebovali za uspešno opravljanje študijskih obveznosti, je vaša odločitev. Vendar vam v primeru nerazkritja žal ne moremo zagotoviti ustrezne pomoči za uspešno opravljanje študijskih obveznosti. Zato vas spodbujamo, da nam lahko zaupate o prilagoditvah, ki bi jih potrebovali.
Postopek pridobitve statusa študenta s posebnimi potrebami in prilagoditve študija za študente s posebnimi potrebami so opredeljene v Pravilniku o študentih s posebnimi potrebami na Univerzi na Primorskem.
Za pridobitev statusa s posebnimi potrebami študent dodiplomskega oziroma podiplomskega študija vloži vlogo za pridobitev statusa ob vpisu v 1. ali višji letnik, in sicer v Referat za študente.
Študent k vlogi priloži ustrezna dokazila, s katerimi izkazuje primanjkljaj, oviro oziroma motnjo, in sicer:
odločbo o usmeritvi Zavoda RS za šolstvo, strokovno mnenje Komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami oziroma izvid in mnenje strokovne komisije za razvrščanje otrok in mladostnikov ali,
odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, s katero izkazujejo invalidnost ali, zdravniško potrdilo zdravnika specialista, s katerim izkazujejo upravičenost za dodelitev statusa študenta s posebnimi potrebami.
Kako dobiš posebni
Stopnja študija in enovit magistrski študij
Ko v prijavnem postopku dobiš status kandidata s posebnim statusom ali status kandidata s posebnimi potrebami in če seveda izpolnjuješ splošne pogoje za vpis na želeni študijski program, se z vsemi drugimi kandidati vključiš v redni izbirni postopek razvrščanja kandidatov na želene študijske programe. Nato pa sta dve možnosti:
1. V izbirnem postopku si bil razvrščen v enega od študijskih programov, ki si jih navedel pri prijavi. To pomeni, da se tvoj status kandidata ne upošteva, saj za to ni potrebe, ker si že sprejet na želeni študijski program. O tem te obvestimo s sklepom.
2. V izbirnem postopku nisi bil uvrščen nikamor. V tem primeru se uvrstiš na seznam naknadno sprejetih na določen študijski program, če izpolnjuješ splošne pogoje za vpis v ta študijski program in če dosežeš najmanj 90 % minimalno zahtevanega števila točk, potrebnih za uvrstitev. Sprejet si v prvi študijski program, ki si ga navedel na prijavi in pri katerem izpolnjuješ te pogoje (torej splošne pogoje za vpis in 90 % minimalnega števila točk, ki so potrebne za uvrstitev). O rezultatu postopka naknadnega razvrščanja te obvestimo s sklepom.
Ko v prijavnem postopku dobiš status kandidata s posebnim statusom ali status kandidata s posebnimi potrebami in če seveda izpolnjuješ splošne pogoje za vpis na želeni študijski program, se z vsemi drugimi kandidati vključiš v redni izbirni postopek razvrščanja kandidatov na študijskih programe, na katere si se prijavil. Pridobljen posebni status kandidata se upošteva v primeru, da v izbirnem postopku nisi bil sprejet. V tem primeru se uvrstiš na seznam naknadno sprejetih na določen študijski program, če izpolnjuješ splošne pogoje za vpis v ta študijski program in če dosežeš najmanj 90 % minimalno zahtevanega števila točk, potrebnih za uvrstitev. O rezultatu postopka naknadnega razvrščanja te obvestimo s sklepom.
Po vpisu na študij
Če želiš imeti status študenta s posebnim statusom, na podlagi katerega bi lahko prilagodil študij svojim posebnim potrebam, potem je za ta status treba zaprositi po vpisu v študijski program. Vlogo oddaš na posebnem obrazcu, ki ga dobiš v referatu za študijske zadeve fakultete, na katero si se vpisal. Kaj naj napišem v vlogo?
V svoji vlogi navedeš želene prilagoditve študijskega procesa glede na svoje potrebe. K vlogi priložiš še ustrezna dokazila glede na to, za katero vrsto posebnega statusa prosiš. Tvojo prošnjo oz. vlogo bo obravnavala komisija za študijske zadeve na fakulteti. Vsaka vloga se obravnava individualno, zato v vlogi navedi, katere konkretne prilagoditve študijskega procesa bi potreboval glede na svoje specifične potrebe. Po pregledu tvoje vloge boš dobil odločbo komisije. Če bo komisija za študijske zadeve ugodila tvoji prošnji o posebnem statusu, bodo v odločbi navedene in definirane odobrene prilagoditve. Predlagamo ti, da se glede morebitnih posebnosti po potrebi čim prej pogovoriš še s svojimi profesorji, da ti bodo lažje zagotovili prilagoditve, ki bodo ustrezale prav tebi.
Štipendijsko razmerje in prejemanje štipendije se lahko podaljšata za dodatno šolsko ali študijsko leto, če štipendist ponavlja letnik zaradi starševstva, opravičljivih zdravstvenih razlogov, izjemnih družinskih in socialnih okoliščin, torej neizpolnjenih šolskih ali študijskih obveznosti zaradi višje sile. Pri tem se za opravičljive zdravstvene razloge šteje »bolezen ali poškodba, v trajanju skupaj najmanj štiri mesece v šolskem ali študijskem letu, v katerem je štipendist prejemal štipendijo, ki je vplivala na zmanjšanje učnih ali študijskih sposobnosti štipendista v tolikšni meri, da zaradi tega ni mogel izpolniti šolskih ali študijskih obveznosti, kar se dokazuje z mnenjem zdravnika specialista.«
Odlog vračila ali obročno vračanje štipendije je možno, če se s tem bistveno izboljšajo možnosti štipendista za vračilo štipendije, od katerega sicer ne bi bilo mogoče izterjati celotnega vračila štipendije, in štipendist iz utemeljenih razlogov štipendije ne more vrniti v enkratnem znesku. Kot utemeljen razlog za odlog ali obročno vračanje štipendije se šteje tudi dalj časa trajajoča bolezen, ki je vplivala na potek študija.
Odpis vračila štipendije je med drugim možen, če štipendist opusti izobraževanje zaradi invalidnosti I. kategorije, ki zajema najmanj 24 mesecev neprekinjeno trajajočo bolezen oziroma poškodbo.
3. člen Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami:
»Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami se izvaja v skladu s tem zakonom in predpisi, ki urejajo področje predšolske vzgoje, osnovnošolskega izobraževanja, poklicnega in strokovnega izobraževanja ter splošnega srednjega izobraževanja. Študentom s posebnimi potrebami, ki se vključujejo v študijske programe v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, se v skladu s statutom visokošolskega zavoda zagotavlja potrebna dodatna oprema.«
Zakon torej določa, da se študentom, ki imajo oviro v skladu s statutom visokošolskega zavoda, zagotavlja potrebna dodatna oprema. Statut Univerze v Ljubljani ne vsebuje nobene določbe o zagotavljanju posebne oziroma dodatne potrebne opreme oviranim študentom.
Prilagoditve se obravnavajo glede na posameznika.
Sistematično reševanje problema bivanja oviranih študentov v študentskih domovih Univerze v Ljubljani se je začelo s tem, ko so prenovili blok v študentskem naselju v Rožni dolini. Tam so sedaj zagotovljeni dostop v zgradbo in arhitektonsko prirejeni apartmaji v pritličju, prav tako pa je urejeno tudi parkirišče. Prirejeni apartmaji pa niso samo v Rožni dolini, temveč tudi v študentskem domu na Poljanski (Center), Kardeljevi ploščadi (Bežigrad) in na Litostrojski (Šiška). Poleg tega imajo študentski domovi v Ljubljani v upravljanju tudi dve prilagojeni stanovanji na Hacquetovi na Bežigradu. Drugi študentje, ki imajo oviro in ne potrebujejo posebnih prilagoditev za vsakodnevno življenje, bivajo tudi v drugih študentskih domovih.
Študentski domovi Univerze v Mariboru so apartmaje, prilagojene za gibalno ovirane študente, pridobili z izgradnjo študentskega naselja na Lentu. Tudi tukaj so urejena parkirna mesta. Dvoposteljni apartma je na voljo tudi v naselju na Tyrševi.
Podrobnejše informacije o pogojih za bivanje in o prilagoditvah lahko dobite na spodnjih
naslovih:
Študentski domovi v Ljubljani
Svetčeva ulica 9
1000 Ljubljana
Sprejemna pisarna
tel.: (01) 242 1020, 051 362 995
http://www.stud-dom-lj.si
e-pošta: sprejemnapisarna@stud-dom-lj.si
Študentski domovi Univerze v Mariboru
Gosposvetska 83
2000 Maribor
Pisarna za sprejem
tel.: (02) 228 42 00, (02) 228 42 18
https://sd.um.si/portal/index.php
e-pošta: umsd@um.si
Študentski domovi Univerze na Primorskem
Ankaranska cesta 7
6000 Koper
Slovenija
tel.: (05) 611 75 07
fax: (05) 611 75 31
http://www.sd.upr.si/
e-pošta: info@sd.upr.si
Dostopnost fakultet in tudi mnogih ostalih javnih stavb je za osebe na invalidskih vozičkih zelo neprimerna. Številne namreč še vedno nimajo klančin ali pa so te arhitektonsko neprimerne. Največkrat je problem v tem, da so prestrme, dostop do stavb pa otežujejo tudi cestne razpoke in previsoki robniki. Za zagotovitev kvalitetnega študija vseh študentov bi tako bilo treba zagotoviti primeren dostop v popolnoma vse fakultete, vendar je ta ideal še daleč od resničnosti.
Dodatek za nego otroka je namenjen kritju povečanih stroškov, ki nastanejo zaradi varstva in nege otroka, ki je hudo bolan, telesno prizadet ali z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Pravico do dodatka uveljavlja eden od staršev, do njega pa je upravičen, dokler trajajo razlogi oziroma do otrokovega 18. leta starosti. Več informacij dobite na centru za socialno delo in na spletni strani.
Dodatek za pomoč in postrežbo je mesečni denarni prejemek, ki ga upravičenec pridobi v primeru, ko ne more samostojno opravljati vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb. Do njega je upravičena oseba, ki zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju za opravljanje osnovnih življenjskih potreb nujno in stalno potrebuje tujo nego in pomoč. Oviranim študentom, razen slepim, dodatek za tujo pomoč in postrežbo ne pripada. Ovirani osebi ta dodatek pripada ob zaposlitvi.
Interese oviranih študentov zagovarjajo na Društvu študentov invalidov Slovenije, v katerem tudi izvajajo programe pomoči in druge aktivnosti, ki prispevajo k izboljšanju položaja na področju izobraževanja, bivanja in zaposlovanja oviranih oseb.
