Naš list, št. 34

TISKOVINA - poštnina plačana pri pošti 5213 Kanal

I 1

#034 DECEMBER 2020 glasilo skupine Salonit

CEMENT ZA KARAVANKE IZ SALONITA ANHOVO ARHITEKTURA ZA NARAVO IN ČLOVEKA SALONIT ANHOVO PODARIL 25 TON CEMENTA ZA FRISCHAUFOV DOM NA OKREŠLJU ZAKAJ SODELAVCI V SALONITU ANHOVO POMAGAMO SKUPNOSTI IN SLOVENIJI?

VSEBINA

2 I

I 3

UVODNIK

100 let in družbena odgovornost

SALONIT ANHOVO 4 Ines Bonutti: Arhitektura za naravo in človeka Tretji sklop prenove stare cementarne Polje

SALONIT ANHOVO, gradbeni materiali, d.d.

8 10

Anhovo 1, 5210 Deskle T: +386 5 39 21 000 E: info@salonit.si

INDE, Salonit Anhovo, d.o.o.

Anhovo 1, 5210 Deskle

SKUPINA SALONIT

12

Uspešno leto v kamnolomih in optimistični načrti za prihodnost

12

Rokava: postavitev nove betonarne v Dekanih

17

ZDRAVJE IN VARNOST PRI DELU

T: +386 5 39 21 550

»Stoodstotni bomo vstopili v 100-letnico Salonita Anhovo z letom 2021. Vanj vstopamo z optimizmom, kljub izzivom, ki nam jih je prineslo 99. leto. A za srčnosti in vezi, ne glede na izzive, povsod okrog sebe lahko najdemo vrsto dokazov.

Cementarna Salonit Anhovo je en tak dokaz – že 100 let, vsako leto, vsak delovnik z mnogo srčnimi ljudmi. Želim vam stoodstotno srčnost tudi v letu 2021, veliko zdravja in vsega dobrega.«

18

Kako zagotavljamo delovanje podjetja v drugem valu epidemije covid-19?

E: inde@inde-salonit.si

Julijan Fortunat, predsednik uprave:

18

PRILOGA 21 Salonit Anhovo, KAMNOLOMI, d.o.o.

Zakaj sodelavci v Salonitu Anhovo pomagamo skupnosti in Sloveniji?

Anhovo 1, 5210 Deskle

21

dr. Tomaž Vuk, član uprave:

T: +386 5 39 21 211

»Za nami je uspešno leto, polno rekordov.

V rekordno kratkem času smo izvedli zamenjavo drobilnika surovin. V oktobru smo dosegli najvišjo mesečno proizvodnjo klinkerja do sedaj.

Novembrska prodaja je bila prvič v zgodovini višja od 100.000 ton. Izboljšali smo varnost pri delu in obratujemo z manj zastoji kot kadarkoli do zdaj. Dosežki, na katere smo lahko ponosni.

Našo ekipo krepi tudi vse več mladih sodelavcev.

Z mladostno energijo in stoletnimi izkušnjami vstopamo v novo stoletje našega delovanja.

Gradimo Salonit Anhovo, ki bo še uspešnejši in bo delal za dobro ljudi tudi naslednjih 100 let.«

E: kamnolomi@kamnolomi.si

OKOLJE

28

Električno vozilo Piaggio Porter

SALINVEST, d.o.o.

28

Anhovo 1, 5210 Deskle T: +386 5 39 21 352

SODELOVANJE 30

ROKAVA, d.o.o.

Dekani 3/c, 6271 Dekani, Slovenija T: +386 5 66 32 663 E: rokava@rokava.si

Anton B. Leskovar: Svet miniatur tudi v Desklah

30

Gospodarstvo in šolstvo z roko v roki

32

Z genetskimi raziskavami v pomoč pri zdravljenju z azbestom povezanih bolezni

35

Salonit Anhovo podaril 25 ton cementa za Frischaufov dom na Okrešlju

37

ŠPORT IN REKREACIJA

39

Športna twirling sezona polna novih izzivov

39

Športno 2020

40

UREDNIŠTVO Peter Korenjak – kadri in splošne zadeve (odgovorni urednik) dr. Tanja Ljubič Mlakar – varnost in zdravje pri delu, okolje Sašo Seljak – razvoj Marjana Šuligoj – proizvodnja in vzdrževanje Ina Zupanc – poslovanje DOPISNI ČLANI Tanja Šuligoj – Inde, Salonit Anhovo d.o.o.

Milojka Leban – Salinvest, d.o.o.

Mitja Šuligoj – Salonit Anhovo, Kamnolomi, d.o.o.

Metka Grbec – Rokava, d.o.o.

Lojzka Reščič – Združenje za beton Slovenije (ZBS) Naslovnica: Cemente Salonita Anhovo je na Okrešelj dostavila Slovenska vojska.

Fotografija: Planinska zveza Slovenije.

FOTOGRAFIJE Foto arhiv družb v skupini Salonit Vse skupinske fotografije so nastale v času pred epidemijo ali pa v obdobjih, ko ni bilo s tem povezanih omejitev in ukrepov.

IZDAJATELJ Salonit Anhovo, d.d. E: glasilo@salonit.si

UVODNIK

E: salinvest@salinvest.si

mag. Dejan Zwitter, član uprave: »Stoodstotno bomo kot ekipa vsak delovnik znova dali vse od sebe, da bomo ne glede na zahtevnost družbenih ter gospodarskih razmer, poskrbeli za to, kar znamo najbolje – za cement najvišje kakovosti.

S tem podpiramo kupce pri uresničitvi njihovih želja, ki jim dajemo stoletno trajnostno obliko in stabilnost v podobi zasebnih domov in javne infrastrukture. S svojo predanostjo in zavzetostjo ob tem ustvarjamo dodano vrednost tudi za lokalno skupnost, za našo regijo in celotno Slovenijo.

Stoodstotno zdravje in srečno roko pri ustvarjanju dobrih želja v letu 2021 vam želim.«

NAKLADA 4.000 izvodov

Glasilo je brezplačno in ni namenjeno prodaji. Publikacija se uvršča v 6. točko Priloge I ZDDV-1.

NAŠ LIST | 034 | december 2020

NAŠ LIST | 034 | december 2020

4 I

I 5

SALONIT ANHOVO

SALONIT ANHOVO

Odgovornost do dela in ukrepov zaradi epidemije

Cement za Karavanke iz Salonita Anhovo

Ina Zupanc in Primož Smrekar, Salonit Anhovo

Primož Smrekar in Ina Zupanc, Salonit Anhovo Izgradnja druge cevi predora Karavanke je pomemben meddržavni infrastrukturni projekt in predstavlja pomemben korak k odpravi ozkega grla v cestnem prometu med Slovenijo in Avstrijo. Gre za najdaljši predor v Sloveniji: njegova dolžina je skoraj osem kilometrov (3.546 m na slovenski in 4.402 m na avstrijski strani, skupaj 7.948 m).

Na avstrijski strani predora Karavanke so se dela pričela septembra 2018, za dobavo približno 80.000 ton cementa pa so izbrali naše sestrsko podjetje w&p Zement. Tako bo druga cev predora stoodstotno zgrajena s cementom skupine Alpacem.

SALONIT ANHOVO

Preboj obeh gradbenih odsekov načrtujejo do konca leta 2022, dve leti kasneje pa je predvidena otvoritev za promet. S tem pa del v predoru Karavanke še ne bo konec.

Takoj po tem, ko bodo novo cev odprli za promet, bodo obstoječo cev, ki je bila odprta leta 1991, popolnoma prenovili. Tudi tu lahko domnevamo, da bodo za obnovo potrebne večje količine betona.

NAŠ LIST | 034 | december 2020

Epidemija covid-19 je močno prizadela vsa gospodarstva v evrskem območju, tudi slovensko. Globokemu upadu v drugem četrtletju je v tretjem četrtletju sledilo rahlo okrevanje. Gradbeništvo, kjer je bil upad v spomladanskih mesecih najmanj izrazit, se je pričelo krepiti v mesecu juliju, vendar, na žalost, še ni doseglo ravni iz časa pred izbruhom epidemije. Gradbeništvo je namreč zelo pomembna panoga, ki močno vpliva na trgovino, logistiko, predelovalno industrijo in druge tehnične dejavnosti.

Pozitivna in vzpodbudna novica je, da vrednost gradbenih del in število izdanih gradbenih dovoljenj naraščata.

Kljub vsem težavam, ki so se v gospodarstvu in na drugih področjih pojavile kot posledica epidemije, smo v Salonitu Anhovo uspešno nadaljevali v skladu z načrti poslovanja. V letošnjem letu smo podpisali kar nekaj pomembnih pogodb. Med drugim tudi ekskluzivno pogodbo za dobavo cementa za izgradnjo druge cevi predora Karavanke, o čemer si lahko več preberete v nadaljevanju te številke Našega lista. Z optimizmom nas navdaja tudi aktivna vloga države, ki je sprejela ukrepe za zagon pomembnih investicij.

Kljub temu, da se je prodaja cementa na domačem trgu stabilizirala, ostajamo previdni. Zaradi negotovosti, v kateri se nahajamo, še vedno redno izvajamo monitoring za različne scenarije, ki ga tedensko usklajujemo.

V podjetju se vsi, tako zaposleni kakor tudi zunanji izvajalci, držimo priporočenih ukrepov, ki smo jih uvedli z namenom zajezitve širjenja epidemije. Tudi zaradi tega lahko že ves čas nemoteno in uspešno poslujemo. V oktobru 2020 smo dosegli najvišjo proizvodnjo klinkerja – kar 97.901 ton! To pomeni, da smo dosegli neverjetno 99,3-odstotno učinkovitost. Dosežek je dokaz izjemne predanosti zaposlenih, saj prav vsak posameznik s svojim trudom in predanostjo pripomore k napredku in rasti podjetja.

Letošnje leto je bilo polno novih izzivov, ki so nas še bolj povezali in okrepili. Zaključili ga bomo uspešno in v upanju, da se bodo razmere končno umirile. Gradbeništvo v Sloveniji zaposluje približno 70.000 ljudi in bo po koncu epidemije pomemben steber gospodarske rasti.

Gradnja druge cevi predora na slovenski strani. Primož Smrekar, direktor prodaje, in Julijan Fortunat, predsednik uprave.

Prvi projektni razgovori segajo v leto 2017, ko smo pričeli spremljati tehnične pogoje za izvedbo del. Kasneje so sledile ponudbe izvajalcem del, namreč kar devet gradbenih podjetij se je prijavilo na javni razpis za izgradnjo slovenskega dela druge cevi predora Karavanke. V drugi polovici leta 2019 je DARS podpisal pogodbo s turško družbo Cengiz.

Ponosni smo, da smo z izbranim turškim podjetjem podpisali ekskluzivno pogodbo za dobavo cementa, ki je rezultat dolgotrajnih in intenzivnih pogovorov ter pogajanj. Salonit Anhovo je ponovno dokazal, da je ponudnik visokokakovostnih cementov in zaupanja vreden partner. Predor Karavanke se tako pridružuje našemu dolgemu seznamu uglednih referenčnih projektov.

Na gradbišču za drugo cev predora Karavanke je v zadnjih dneh precej živahno in izvajalci že mešajo beton z našim cementom. Turški delavci, ki zaradi pandemije dlje časa niso mogli vstopiti v Evropsko unijo, so že zvrtali prvih 50 metrov cevi predora. Rok za dokončanje gradnje je do leta 2024, pri tem pa bodo vgradili tudi približno 100.000 ton cementa. V tem obdobju je predvidena vgradnja treh tipov cementa: Universal 42,5 N, Special 42,5 R in Sulfasal PLUS.

Gradnja druge cevi predora na avstrijski strani.

Predor Karavanke je za Slovenijo in Avstrijo, kot tudi za našo družbo strateškega pomena. Ponosni smo na izreden uspeh skupine Alpacem in na celotno prodajno ekipo Salonita Anhovo. Posebej nas veseli, da smo kot skupina pomemben del velikega mednarodnega projekta!

NAŠ LIST | 034 | december 2020

6 I

I 7

SALONIT ANHOVO

SALONIT ANHOVO

Novosti v laboratoriju: nov sodelavec Rok Marinič Podbršček in nova oprema Tatjana Pešič in Rok Marinič Podbršček, Salonit Anhovo Tudi v laboratoriju nismo imuni na menjave generacij, ki se v zadnjem obdobju odvijajo po večini služb v Salonitu Anhovo. Že v eni predhodnih številk ste spoznali našo novo sodelavko Suzano, tokrat pa predstavljamo še enega mladega sodelavca laboratorija.

Rok Marinič Podbršček ima za seboj pravzaprav že kar nekaj izkušenj z delom v Salonitu, saj je že med počitnicami v času študija ter med prvo in drugo stopnjo študija nabiral praktične izkušnje pri nas. Konec oktobra je zaključil enoletno pripravniško obdobje.

Ob tej priložnosti je čas, da Roka predstavimo vsem sodelavcem Salonita in tudi bralcem Našega lista.

v podjetju. Omeniti moram, da se je bilo lepo vrniti.

Predvsem pa je bilo prijetno in navdihujoče opaziti, kako se je cementarna razvila in posodobila v tako kratkem času.

Na začetku mojega pripravništva v podjetju sem bil postavljen pred številne nove delovne izzive, pri katerih so mi bili v izjemno veliko pomoč (in še danes so) sodelavci s svojimi večletnimi izkušnjami in poznavanjem delovnega procesa. Zaposleni so me s svojim pozitivnim odnosom še dodatno motivirali pri delu.

Kakšen je Salonit Anhovo v tvojih očeh?

Salonit Anhovo je podjetje, kjer lahko najdemo mnogo možnosti za razvijanje lastnega potenciala in upam, da bom še naprej deležen priložnosti in s timskim delom prispeval k rasti podjetja in vseh nas. Kot domačin bi tukaj rad poudaril, da Salonit kot podjetje zelo aktivno sodeluje tudi v lokalni skupnosti in jo podpira na različne načine, kot so: urejanje okolice (javna razsvetljava v Anhovem), podpora športnim in kulturnim dejavnostim ter seveda možnost zaposlitve za krajane v njihovi neposredni bližini.

Letošnje leto je bilo zate prav posebno. Zakaj?

Roka smo v objektiv »ujeli« pri delu na novem instrumentu TAM Air.

Pozdravljen Rok. Kako bi se nam na kratko predstavili?

Odraščal sem v Goriških brdih, kjer sem obiskoval osnovno šolo Dobrovo, potem pa Gimnazijo Nova Gorica.

Po zaključku sem se odločil za študij kemije v Ljubljani in se po koncu študija preselil v Deskle. V prostem času zelo rad igram klavir.

Kako se je začela tvoja pot v Salonitu Anhovo?

Po zaključku magistrskega študija kemije sem pričel svojo pripravniško pot v Salonitu Anhovo oktobra lani kot laboratorijski tehnolog. Proces v Salonitu mi ni bil popolnoma tuj, saj sem v preteklosti v podjetju že delal.

Poznal sem že kar nekaj zaposlenih, delo in vzdušje NAŠ LIST | 034 | december 2020

Navkljub letošnjim negotovim razmeram menim, da je za mano dobro in uspešno leto. Poleg številnih uspešno opravljenih nalog v podjetju sem bil deležen tudi manjšega presenečenja – za svoje magistrsko delo sem prejel Krkino nagrado. Ta priznanja podeljujejo magistrskim, doktorskim in podobnim raziskovalnim delom, ki pomembno prispevajo k znanstveni odličnosti in kakovosti raziskovalnega dela v Sloveniji. Vendar nikar ne počivajmo na lovorikah! Upam, da bom s svojim znanjem, z vsemi pridobljenimi in prihodnjimi izkušnjami ter z dobrim ekipnim delom uspel doprinesti veliko pozitivnega Salonitu Anhovo. Mislim, da sem pripravljen na izzive in doseganje novih ciljev, ki se nam obetajo. Eden izmed izpolnjenih ciljev v tem letu je bil tudi vpeljava nove metode za določitev toplote hidratacije cementa, ki jo nekoliko bolj podrobno predstavljamo v nadaljevanju prispevka.

Ob tej priliki bi se rad zahvalil sodelavcem za prijazen in topel sprejem ter upam, da bomo še naprej tako aktivno, prijetno in uspešno sodelovali pri uresničevanju skupnih ciljev.

Nova oprema: kalorimeter za določevanje toplote hidratacije cementa TAM Air Toplota hidratacije je parameter, ki je zelo pomemben pri cementih z nizko toploto hidratacije. Enostavno povedano: to so cementi, ki pri hidrataciji – reakciji cementa z vodo – sproščajo manj toplote in posledično se beton manj segreje.

To je še posebej pomembno pri gradnji masivnih objektov, kot so na primer jezovi pri gradnji hidroelektrarn, saj z uporabo takšnih cementov zmanjšujemo nevarnost za nastanek razpok v betonu.

Proizvodnja cementa z nizko toploto hidratacije ima v Salonitu Anhovo že dolgo zgodovino. Marsikdo se verjetno spomni cementa Salodur, s katerim so bili zgrajeni skoraj vsi masivni objekti, jezovi in hidro elektrarne na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Pred leti ga je nadomestil cement Durasal, ki smo ga razvili na podlagi dolgoletnih izkušenj pri uporabi cementa Salodur in najnovejših znanstvenih ugotovitev. Durasal so uporabili pri gradnji hidroelektrarne Brežice, zadnje zgrajene hidro elektrarne na reki Savi. Razvoj in spremembe pri cementu smo prilagodili specifičnim potrebam za različne vrste betonov, med drugim tudi za hidrotehnični masivni beton z nizko toploto hidratacije. Danes cement Durasal uspešno nadomešča cement Salodur pri vseh masivnih gradnjah.

Pri proizvodnji in nadzoru kakovosti cementa z nizko toploto hidratacije je ključnega pomena, da to lastnost cementa tudi izmerimo. Včasih smo toploto hidratacije določali z metodo raztapljanja, v letu 2019 pa smo dobili nov evropski standard, ki omogoča uporabo sodobnejše instrumentalne metode.

Tako smo že konec lanskega leta kupili instrument TAM Air, ki meri količino toplote, ki se sprošča ob reakciji cementa z vodo.

Instrument TAM Air

Analizna tehnika se imenuje izotermna kondukcijska kalorimetrija. Meritev poteka po naslednjih korakih: • iz mešanice cementa in vode zamešamo cementno pasto; • nekaj gramov mešanice prenesemo v stekleno ampulo, ki jo vstavimo v instrument; • zaženemo računalniški program za merjenje sproščene toplote in • po predpisanem času samo še odčitamo rezultat meritve.

Največja pridobitev pri tem instrumentu je, da nam poleg merjenja sproščene toplote omogoča tudi spremljanje poteka hidratacije skozi celotno opazovano obdobje (slika 3). S tem nam ta metoda omogoča še veliko več: lahko na primer določimo, kakšna je optimalna vsebnost sulfata oz. sadre, kar nam bo v prihodnje omogočalo optimizacijo sestave in lastnosti za posamezne vrste cementov, opazujemo pa lahko tudi vpliv dodatkov na cement in predvidimo njegove lastnosti in obnašanje v betonu.

Prepričani smo, da bomo v prihodnje dobro izkoriščali številne možnosti, ki nam jih ponuja nova analizna tehnika.

POTEK SPROŠČANJA TOPLOTE CEMENTA PRI HIDRATACIJI

Skratka, zelo enostavno. Pred uvedbo nove analizne metode smo za določitev toplote hidratacije uporabljali metodo, pri kateri smo vzorce cemente paste raztapljali v zelo močnih kislinah. Lahko si predstavljate, kako bolj enostaven ter človeku in okolju prijazen je nov način določanja toplote hidratacije.

Potek sproščanja toplote cementa pri hidrataciji

Instrument, s katerim smo do letošnjega leta merili toploto hidratacije

Navdušeni smo nad novim instrumentom in načinom dela. Ne samo, da meritev poteka skorajda popolnoma avtomatsko, istočasno lahko izvajamo meritve kar na osmih vzorcih.

Modra krivulja prikazuje, koliko toplote se je sprostilo ob hidrataciji cementa v določenem časovnem obdobju.

Zelena krivulja prikazuje hitrost sproščanja toplote. V prvih minutah začetne reakcije se sprosti zelo veliko toplote v zelo kratkem obdobju. Sledi obdobje mirovanja, ki mu ponovno sledi pospeševanje hitrosti hidratacije, ki traja običajno 1-2 dni. Po tem obdobju se reakcija hidratacije ponovno upočasni.

NAŠ LIST | 034 | december 2020

8 I

I 9

SALONIT ANHOVO

SALONIT ANHOVO

Ines Bonutti: Arhitektura za naravo in človeka

zajemali odstranitev tujerodnih invazivnih in poškodovanih dreves.

S tem so se odprli pogledi na reko Sočo. Ustvarjena bo povezava glavnega vhoda v poslovno stavbo na parkovno površino. Obstoječa parkovna ureditev na platoju ob protipoplavnem zidu bo urejena kot zelena cona za počitek in sproščanje.«

Sašo Seljak, Salonit Anhovo Ines Bonutti je univerzitetna diplomirana arhitektka, ki se podpisuje pod številne pomembne arhitekturne projekte. Sodi med tiste arhitekturne ustvarjalce, ki jim je zelo pomembno celostno dojemanje in oblikovanje prostora. Za Salonit Anhovo je načrtovala poslovno stavbo, ki se nedvomno uvršča med objekte, ki predstavljajo presežek na področju arhitekture in trajnostne gradnje.

Zato smo jo tudi povabili, da nam svoje delo v intervjuju podrobneje predstavi.

Če se najprej osredotočimo na poslovno stavbo, kako bi v parih stavkih našim bralcem predstavili svoje delo?

Izgled območja upravne stavbe bosta lepo dopolnila tudi zasaditev pred le-to in na novo urejena brežina reke Soče. »Zasnova upošteva značilnosti in topografijo krajine in skuša v največji meri obvarovati občutljivo naravno območje. Z arhitekturnimi posegi se prostor čim manj spreminja in ohranja naraven izgled.

Grajena struktura industrijskega kompleksa hitro preide preko zelenega pasu v naravno strmo brežino nad reko Sočo. Drevesa tvorijo rob območja in imajo poleg varovanja tudi estetski pomen. Predlagani posegi so

Značaj te stavbe in njeno vzdušje določata njen kompakten volumen, delno previsna etaža nad glavnim vhodom in terase, ki ustvarjajo prehod iz grajenega v naravno in privlačijo z dimenzijo prostornosti. Ovoj v nevtralni sivi barvi, z daljšimi svetlobnimi trakovi na severovzhodni strani , usmerja poglede na reko Sočo in se spaja z naravo. Zahodna fasada nas preko odprtin povezuje s tehnološkim procesom industrijskega kompleksa.« Pri načrtovanju projektov arhitekti ideje črpate predvsem iz okolja, prostora. Kako dojemate prostor Soške doline in kakšna izhodišča pri načrtovanju in urejanju prostora nove cementarne vam je to okolje dalo? »Pri urejanju prostora nove cementarne so arhitekturne intervencije prepoznale občutljiv prostor narave ob Soči in se mu prilagodile. Te enkratne, ozke pogoje narave sem nadgradila z arhitekturo prostora, ne pa z izstopajočo obliko.«

Zaposleni v Salonitu, ki delamo v upravni stavbi lahko delovno okolje opišemo kot izredno kakovostno. Kateri so bistveni elementi stavbe, ki na to vplivajo? »Dejavnike te poslovne stavbe sem poskušala sestaviti, oblikovati na način, da njenim uporabnikom omogočijo prijetno delovno okolje in zadovoljiti investitorjeva prizadevanja, da se objekt ustrezno predstavi.

Z vidika funkcionalne organizacije objekt odlikuje enostavna in logična tlorisna organizacija. Prostori so nanizani ob vzdolžnem hodniku in funkcionalno dopolnjujejo enostavno tlorisno zasnovo. S transparentnimi stenami se je ustvaril koncept dinamičnega pisarniškega prostora, ki vzpodbuja ustvarjalnost in komunikacijo ter s tem tudi poslovni uspeh.« Vaše sodelovanju s Salonitom se po izgradnji poslovne stavbe ni zaključilo. Sedaj nadaljujete s svojo vizijo tega prostora in urejate bližnjo pa tudi širšo okolico kompleksa. Če gremo kar po vrsti, upravna stavba je dobila nov vrt. Lahko kaj več poveste o tem? »Terasa z vrtom je del reprezentativnega trakta objekta, namenjena je zaposlenim in obiskovalcem, v času odmora ali kratkotrajne sprostitve, formalnih in neformalnih srečanj. Ideja je bila vnesti na objekt zeleno barvo rastlinja, da se bo zlila z naravo v ozadju. Oblikovna zasnova izhaja iz reke Soče, ki teče v neposredni bližini in je z objekta vidna. Ideja gredic prenaša iz narave vzorec obrečne krajine, strugo reke in bregova. Zemljina ni vidna, zastrta je s prodniki, ki ponazarjajo strugo reke Soče. Zasaditev je mehkih linij, razdeljena na pasove. Sredinski z modro sivo okrasno travo ponazarja reko Sočo, stranska dva pa bregove.«

NAŠ LIST | 034 | december 2020

Nam lahko kaj več poveste še o projektu ureditve parkirišča pred upravno stavbo, ki je v pripravi?

»Obstoječa stavba laboratorijev se je nadgradila z arhitekturno zasnovo volumnov, elementov in površin, ki so sledile novim vsebinam in programu.

»Z ustreznim odnosom med grajenim in naravnim je ob poslovni stavbi predvidena ploščad z umestitvijo zelenih elementov dreves. Med ploščadjo in zelenim pasom v obrečni krajini bo urejeno parkirišče, obdelano v betonu.

Parkirišče bo označevala linijska zasaditev z drevesi, ki bo v funkciji prostorskega usmerjanja.«

Visoka kakovost laboratorija dr. Tomaž Vuk, Salonit Anhovo Laboratorij Salonita Anhovo je v torek, 17. 11. 2020, ponovno uspešno zaključil redno ocenjevanje s strani Slovenske akreditacije, s čimer še naprej potrjujemo status akreditiranega laboratorija. Kdor pozna zahteve za akreditacijo, ve, da je to zelo zahteven sistem. Izredno smo ponosni na to, da tudi zunanji presojevalci prepoznajo uspešnost in pohvalijo delo našega laboratorija.

Kakovost preiskav skozi vsa leta potrjujemo še na drug, popolnoma neodvisen način, in sicer s sodelovanjem v medlaboratorijskih preiskavah.

Sodelujemo v različnih primerjalnih shemah na področju analiz klinkerja in cementov ter goriv. V posameznih medlaboratorijskih primerjavah sodeluje od nekaj deset do tudi več kot 100 laboratorijev iz vsega sveta. Naši rezultati vedno dosegajo visoke ocene, kar postavlja Salonitov laboratorij med najbolj usposobljene laboratorije na navedenih področjih.

Vse to nam uspeva tudi v obdobju velikih sprememb, tako na področju menjave kadrov, vpeljave nove opreme in metod in nenazadnje v času izrednih ukrepov za zajezitev epidemije. Tako je bila letošnja presoja Slovenske akreditacije izvedena preko spleta, kar je pred nas postavilo dodatne izzive. Čestitke vsem sodelavcem v laboratoriju, ki s svojo zagnanostjo prispevajo k tem dosežkom!

NAŠ LIST | 034 | december 2020

10 I

I 11

Tretji sklop prenove stare cementarne Polje

Načrtovanje del v kamnolomu Anhovo Marjana Šuligoj, Salonit Anhovo

Rok Mozetič, Salonit Anhovo V preteklih številkah Našega lista smo že predstavljali potek prenove stare cementarne Polje. Trenutno so v teku dela tretjega sklopa, ki jih bomo predvidoma zaključili do konca maja prihodnje leto.

Na območju stare cementarne smo že odstranili objekte klinker hale (prvi sklop) in objekte rotacijske peči (drugi sklop). Tretji sklop (slika 4) vključuje odstranitev objektov homogenizacije s silosi cementa 1 in 2, stare klinker hale, mlinice cementa, stare pakirnice cementa, hale z mlini karbida, skladišča in nadstrešnice nakladalne klančine. Objekte povezuje več tehnoloških naprav, kot so na primer tračni transporterji. Najvišji objekti v tem sklopu so silosi cementa, ki so visoki 49 metrov (slika 3). Odstranjevanje objektov obsegajo objekte na površini 4.450 m2.

Z objektov smo najprej odstranili vso kritino, fasadne elemente in odtočne cevi, ki vsebujejo azbest (slika 1 in 2). Objekte tretjega sklpa bomo delno rušili strojno z gradbeno mehanizacijo (bagri s hidravličnimi kleščami za drobljenje ter hidravličnimi kladivi) in delno z miniranjem. Manjša dela bodo potekala tudi ročno (ročno orodje in pnevmatska kladiva). Pred glavnim rušenjem bomo odstranili vso tehnološko opremo iz objektov. V času rušitvenih del bomo izvajali vse ukrepe za omejitev prašenja. Pred miniranjem bomo vzpostavili varno območje v okolici objektov.

Slika 1: Prikaz različnih mineralnih surovin v kamnolomu Anhovo

V preteklih številkah Našega lista smo že predstavili uporabo brezpilotnega zrakoplova za zajem prostorskih podatkov iz zraka v kamnolomu. S pomočjo pridobljenih podatkov lahko v novem programu Hexagon MinePlan bistveno lažje načrtujemo izvedbo del.

Kamnolom Anhovo je po sestavi zelo raznolik, ker ga sestavljajo različne mineralne surovine (Slika 1). Za pravilno pripravo surovinskega kupa v kamnolomu izvajamo proces predhomogenizacije z vzdolžnim nasipanjem surovinske mešanice.

Surovinski kup, ki običajno v dolžino meri 100 metrov, je sestavljen iz približno 600 plasti surovin z različno kemijsko sestavo. S programom Hexagon MinePlan lahko načrtujemo, kje in kdaj bomo pridobili in čim bolj optimalno izrabili mineralno surovino za ustrezno surovinsko mešanico.

Program uporabljamo tudi za izračun zalog mineralnih surovin, načrtovanje končne brežine, načrtovanje novih cest ter tudi za planiranje vrtanja in razstreljevanja.

NAŠ LIST | 034 | december 2020

Slika 2: Prikaz kamnoloma Anhovo po etažah

Z načrtovanjem vrtanja vrtin optimiziramo granulacijo materiala, in sicer z določanjem globine vrtanja ter razdalje med vrtinami in izbojnico. Po izvedenem vrtanju pripravimo načrt razstreljevanja, v katerem določimo polnitev vrtin z eksplozivom in časovno zakasnitev detonatorjev med posameznimi vrtinami. S tem zagotovimo tudi večjo varnost razstreljevanja.

Slika 3: Primer načrtovanja vrtin za vrtanje

NAŠ LIST | 034 | december 2020

12 I

I 13

SKUPINA SALONIT

SKUPINA SALONIT

Uspešno leto v kamnolomih in optimistični načrti za prihodnost

SKUPINA SALONIT

V letu 2021 je v načrtu izgradnja 2. tira železniške proge Divača – Koper.

S podjetjem 2TDK, ki je zadolženo za izgradnjo tega odseka, potekajo pogovori o prevzemu apnenca in fliša, ki ga bodo odkopali v predorih. Fliš nameravamo

mag. Sandi Bačar, Inde V letu 2020 smo po dolgih iskanjih prave rešitve le dobili potrditev s strani družbe Salonit Anhovo, d.d., da lahko začnemo s proizvodnjo tipiziranih palet za cement v vrečah.

Z uvedbo rešitev, ki smo jih uskladili z naročnikom, smo dosegli, da tudi palete, na katerih se prodaja cement v vrečah, izražajo kvaliteto in odličnost izdelkov, ki jih nosijo.

Proizvodnja 30.000 palet v enem letu je bila za našo proizvodnjo, ki temelji pretežno na ročni obdelavi, velik zalogaj. Veseli smo, da smo z odgovorno in predano ekipo uspeli doseči zastavljeni cilj.

Mitja Šuligoj, Salonit Anhovo, Kamnolomi

Delo v kamnolomih Solkan in Črnotiče je tudi v letu 2020 potekalo dobro. Kljub epidemiji covid-19 in zaprtju železarne Arvedi v Trstu proizvodnja in prodaja nekoliko presegata lanske in tudi načrtovane količine.

Inde v letu 2020: drugačni z razlogom

uporabiti za sanacijo opuščenih delov kamnoloma Črnotiče, apnenec pa bomo predelali v pesek in bolj grobe drobljence za izdelavo nasipov in betona.

V kamnolomu Solkan preučujemo možnosti za posodobitev drobljenja in sejanja za zmanjšanje vplivov na okolje in izboljšanje kakovosti proizvodov. S tem bomo zmanjšali prisotnost gline v pesku za beton in v drobljencu velikosti od 0 do 32 mm, ki se uporablja kot dodatek pri mletju cementa.

Leto 2020 pa ni bilo zanimivo zgolj na področju palet. Tudi ekipa v pralnici se je izkazala in ob prvem valu epidemije združila moči ter izdelala večje število mask, ki smo jih predali matični družbi in nekaterim lokalnim društvom, da so tako našle pravo pot do najbolj nujnih uporabnikov. Tudi v drugem valu epidemije ekipa zagnanih deklet in žena v pralnici ne počiva in se že pripravlja na šivanje novih mask za naročnika iz Avstrije.

Maske iz prvega vala

Maske iz drugega vala

Na koncu velja omeniti tudi naše čistilke, ki s svojim trudom in predanostjo skrbijo, da so prostori naših naročnikov redno razkuženi in da smo se tisti, ki smo delali na lokaciji tovarne, počutili bolj varne.

V mesecu novembru smo pridobili tudi nov dezinfekcijski stroj, ki s pomočjo megljenja omogoča 99,9 % zaščito pred vsemi virusi in bakterijami. Našim naročnikom pomagamo ohranjati zdravo in varno delovno okolje za posameznike, ki ne morejo delati od doma, po naših najboljših močeh.

iPAL za Salonit Anhovo d.d.

NAŠ LIST | 034 | december 2020

NAŠ LIST | 034 | december 2020

14 I

I 15

SKUPINA SALONIT

SKUPINA SALONIT

Salinvest: investicije v ključavničarski delavnici Mitja Pirih in Jan Ferjančič, Salinvest Investicije so ključne za krepitev konkurenčnosti in razvoj dejavnosti. V Salinvestu smo letos večino investicijskih sredstev namenili postavitvi novega razreznega centra in izboljšanju delovnih pogojev.

Posodobitev postopka razreza S projektom posodobitve postopka razreza smo začeli leta 2017. Takrat smo se prvič soočili s težavo dotrajanosti programske opreme na rezalnem stroju PerCut 170. Leta 2007 smo kupili stroj z delovno mizo 2x6 m, ki ima 160 A plazemski (razrez od 1-20 mm) in plamenski izvor (razrez od15 do 100 mm). Takrat je bil to eden najboljših rezalnih strojev na tržišču primorske regije. Po desetih letih rezervni deli za programsko opremo niso več dobavljivi (obsolete). Tako smo se znašli pred odločitvijo, ali obnovimo obstoječi stroj ali kupimo novega. V letih 2018/2019 smo izvedli nujna popravila in prišli do zaključka, da gremo v nakup novega stroja, ki bo delal naslednjih od 15 do 20 let.

Prodali smo rezalnik PerCut 170 skupaj s odpraševalnim sistemom ter preselili plinske enote iz delavnice na novo skupno lokacijo vseh industrijskih plinov.

Postavili smo nov nadstrešek in nove filtrirne zunanje enote, s čimer smo zmanjšali hrup in zasedenost prostora v delavnici. Z dodatnimi dušilci na filtru se je zmanjšal tudi hrup v okolico Anhovega.

Glavno vprašanje pri odločitvi za nov stroj je bilo, kako veliko delovno mizo potrebujemo. Od vseh možnih šestih izvedb se je izkazala za najboljšo rešitev miza, ki ima 2,5 m širine in 9 m dolžine. S tako površino lahko režemo vse standardne in nestandardne dolžine pločevine in profilov. Bistveno je, da lahko režemo po planu delavnice in hkrati režemo košček, ki ga je treba nujno in hitro odrezati. Zaradi slednjega se namreč lahko izgubi tudi od dve do tri ure operativnega časa.

Vzporedno smo izvedli tudi primerjalno analizo porabe energentov med starim in novim strojem, saj naj bi po oceni imel nov stroj do 25 % boljši izkoristek plinov, nižjo porabo elektrike pri istih parametrih in bistveno višji izkoristek porabe pločevine. To je bil predpogoj, da smo se skupaj s podjetjem Znanstveno-Raziskovalni Center Bistra Ptuj prijavili na razpis EKO sklada za pridobitev nepovratnih sredstev.

Konec leta 2019 smo pri podjetju Virs d.o.o. naročili nov rezalnik serije MG9001 z delovno mizo 2,5 x 6 m in Kjellbergovim izvorom HighFocus 360 A, ki sicer ni iz zadnje generacije, ampak je preverjena rešitev iz leta 2015.

Poiskali smo več vrst rešitev od stolpnih filtracijskih sistemov, premičnih in manjših samostojnih filtrirnih enot, do vlečno/potisnega sistema za filtriranje celotnega zraka obeh delov delavnice.

Celoten projekt investicije je trajal neprestano od začetka podpisa pogodbe z Eko skladom v septembru 2019 do planirane dobave v juniju 2020. Celotna ekipa Salinvesta d.o.o. in dobavitelj Virs d.o.o. sta montažo izvedla v zgolj 13 dneh.

Pred kakršno koli spremembo smo kakovost zraka izmerili z napravo TSI DustTrak. Meritev smo izvajali dva tedna zapored v najbolj zahtevnih pogojih. Meritev je zajemala mikro delce z velikostjo od 0.1 do 10 µm, kjer je definiran tudi faktor PM-10.

Razpredelnica velikosti delcev:

Celoten projekt zajema tri osnovna sredstva, vsa izvedena dela pa smo zaključili znotraj načrtovanih sredstev. Nič od tega ne bi bilo mogoče brez odlične ekipe Salinvesta in podpore vodstva. Skupaj zmoremo vse.

Leta 2019 smo pripravili analizo trga in primerjali različne proizvajalce izvorov (Kjellberg in Hypertherm) in delovnih miz (Eckert, Bluster, Microstep). Pretehtali smo različne možnosti dodatne opreme z dodatki, kot so 3D rezalna glava, vrtalna garnitura s svedri, garnitura za označevanje pločevine in odrezani izdelki.

Izboljšanje kakovosti zraka v delavnici S povečevanjem dela in proizvodnega asortimaja se je povečala tudi onesnaženost zraka v delovnih prostorih ključavničarske delavnice. Ker je zagotavljanje varnosti in zdravja na delovnem mestu ključnega pomena pri uresničevanju ciljev, rasti in prepoznavnosti družbe, si je vodstvo podjetja zadalo nalogo, da čim prej poišče rešitve in vzpostavi boljše delovne pogoje. Tako smo navkljub epidemiji uspešno izvedli tudi drugo načrtovano investicijo v letošnjem letu.

Ne glede na zaplete in zahtevne pogoje, ki jih je prinesla epidemija covid-19, smo hkrati z nakupom izvedli še nujno potrebne obnovitvene investicije.

NAŠ LIST | 034 | december 2020

Delavnica zajema dva delovna prostora s skupno površino 1.450 m2 in prostornino 12.300 m3. V delavnici lahko hkrati dela tudi do 11 varilcev in več brusilcev, kar obremeni zračni prostor s prašnimi in plinskimi izpusti.

Rezultati v obeh prostorih delavnice so bili na zgornjih mejah sprejemljivosti, zato je vodstvo nemudoma ukrepalo in investiralo v sistem stropnega filtriranja.

Naprave smo namestili sredi oktobra. Enota filtrira zrak v delavnici in ne povzroča temperaturnih izgub. Sistem je bil postavljen brez invazivnega posega. Ker se nahaja nad mostnimi dvigali, ne vpliva na delovanje delavnice.

NAŠ LIST | 034 | december 2020

16 I

I 17

SKUPINA SALONIT

Med konvekcijo zračne mase in vseh delcev naprava posesa, filtrira in vrne prečiščen zrak nazaj v krožnem ciklu.

SKUPINA SALONIT

Z rešitvijo smo vzpostavili takojšnjo filtracijo zraka, vzporedno pa izvajamo tudi meritve prašnih delcev po vzpostavitvi filtriranja in jih primerjamo z začetnimi meritvami. Meritve in čas bosta namreč pokazala, ali je potrebno vgraditi še kakšno napravo, vsekakor pa je to prava pot k izboljšanju delovnih pogojev.

Vendar se na tej točki nismo ustavili. Stremimo namreč k trajnejši in zanesljivejši rešitvi, ki pa je tudi stroškovno bolj obremenjujoča.

Rokava: postavitev nove betonarne v Dekanih Milan Rajko in Nika Podgornik, Rokava Družba Rokava, d.o.o., je bila ustanovljena kot gradbeno podjetje leta 1990. Enajst let kasneje smo začeli s proizvodnjo betona in betonskih cevi, ki je danes glavna dejavnost družbe. V podjetju upravljamo tri visoko zmogljive betonarne, in sicer v Dekanih, Črnotičah in Solkanu. Njihova skupna zmogljivost proizvodnje betona je več kot 200.000 m3 na leto.

Ker nenehno sledimo zastavljeni viziji in razvoju ter povečujemo svoj delež na trgu dobave betonskih mešanic, smo se odločili, da staro betonarno v Dekanih zamenjamo z novo sodobnejšo in zmogljivejšo.

Obstoječa oprema se po 20 letih poslavlja Severni del delavnice z dvema enotama

V letu 2020 smo postali pogodbeni zastopnik za Slovenijo za filtrirni sistem podjetja Scheuch iz Avstrije, ki nam poleg filtriranja zraka omogoča tudi gretje v hladnih in hlajenje v toplih mesecih. Tak sistem zahteva večjo investicijo, načrtovanje in prijavo na razpis Eko sklada.

Pogoj je tudi stabilnejše poslovno okolje, kot je trenutno na tržišču.

Južni del delavnice z dvema enotama NAŠ LIST | 034 | december 2020

Prepričani smo, da bodo izvedene posodobitve pomembno vplivale na učinkovitost in zadovoljstvo v delavnici. Z zavzetim delom in požrtvovalnostjo, ki jo vsi naši zaposleni izkazujejo vsak dan, verjamemo, da lahko samo še rastemo in napredujemo kot ekipa, podjetje in skupina.

Sedanjo betonarno v Dekanih je leta 2000 zgradilo podjetje Simem, ki velja za enega najbolj priznanih na tem področju. Model SUN 2500 je tip betonarne, ki za mešanje betonov uporablja planetarni mešalec. Kljub temu, da je bila betonarna od začetka obratovanja že večkrat obnovljena, so okvare vse pogostejše in povzročajo visoke stroške vzdrževanja in obratovanja.

Zalogovniki agregatov so kovinski, kar se z leti izkušenj ni izkazalo za najboljše, saj so podvrženi koroziji in posledično hitremu propadanju.

Dejanska urna kapaciteta proizvodnje betona je okrog 50 m³/h. Večja kapaciteta proizvodnje je za Rokavo ključnega pomena, saj smo uspešno pridobili večje projekte in nova betonarna nam bo omogočila tudi večjo konkurenčnost na trgu. Zastarele betonarne ni mogoče obnoviti do te mere, da bi bila energetsko učinkovitejša, da bi sledila trajnostnemu razvoju in trendom panoge. Poleg tega tudi osnovna zaščita mehanskih sklopov proti poškodbam delavcev ne

zadostuje glede na naš zastavljene cilje. Varnost in zdravje zaposlenih sta namreč izrednega pomena za vodstvo družbe, ki stremi k varnemu delovnemu okolju in k proizvodnji, ki ima izpuste emisij pod zakonsko dovoljenimi mejnimi vrednostmi.

sklopov, ki ščitijo delavca pred morebitnimi telesnimi poškodbami.

Pomembna pridobitev bo tudi t.i. sistem samočiščenja betonarne po končanem mešanju betona, kar bo znatno olajšalo delo operaterju betonarne in vsakodnevno prihranilo veliko časa, kar je nujno potrebno za sprotno in učinkovito vzdrževanje betonarne. Zalogovniki agregatov bodo narejeni iz betona, zaradi česar bo njihova življenjska doba veliko daljša.

Prehod na brezpapirno poslovanje in avtomatizacija logistike Obstoječa betonarna v Dekanih

Nova betonarna z bistveno nižjim vplivom na okolje Zaradi dotrajanosti obstoječe betonarne smo se odločili za postavitev nove. Izgradnjo nove betonarne smo zaupali slovenskemu proizvajalcu Betonsport, ki se na domačem trgu uveljavlja ter žanje velike uspehe in zaupanje med betonerji. Mešalec bo, za razliko od zdajšnjega, horizontalen dvoosni in bo omogočal mešanje večjih količin betona na časovno enoto.

Z novo betonarno bomo zmanjšali tako količino emisij kot tudi hrup, ki ju betonarna povzroča s svojim delovanjem. Na ta način bomo močno izboljšali delovno okolje, bistveno pa bomo pripomogli tudi k ohranjanju okolja in narave ter sledili trajnostnemu razvoju, kar je cilj vsakega sodobno naravnanega podjetja.

Nova tehnologija prinaša boljše pogoje tudi za delavce. Poudarek bo na visoki zaščiti mehanskih

Z namenom nenehnega razvoja potekajo tudi priprave na uvajanje prenovljene verzije ERP programa Navision, na katerem deluje celoten proces obratovanja betonarne. Ker slednja s programom trenutno ni združljiva, to prinaša dodatno delo ter slabši nadzor nad delovanjem in upravljanjem. Program povezuje proizvodnjo z upravnim delom.

Tu je pomemben hiter, natančen in ažuren prenos podatkov, saj zaradi narave dela med dnevnim procesom obratovanja nenehno prihaja do sprememb. Le-te moramo učinkovito obvladovati in reševati sproti. Sočasno s postavitvijo nove betonarne sta naša cilja tudi prehod na brezpapirno poslovanje in avtomatizirani sistem logistike dostav betonskih mešanic na trg.

Izgled nove betonarne v Dekanih NAŠ LIST | 034 | december 2020

18 I

I 19

ZDRAVJE IN VARNOST PRI DELU

ZDRAVJE IN VARNOST PRI DELU

NAŠ LIST | 034 | december 2020

ZDRAVJE IN VARNOST PRI DELU

Kako zagotavljamo delovanje podjetja v drugem valu epidemije covid-19?

Salonit Anhovo zaposlenim in članom Društva obolelih zaradi azbesta doniral finančna sredstva za cepljenje

dr. Tanja Ljubič Mlakar in Davorina Šuligoj, Salonit Anhovo

Tereza Pahor in Lojzka Reščič, Salonit Anhovo

Epidemija covid-19 z drugim valom še v večji meri postavlja podjetje pred izzive, kako se ubraniti množičnih okužb in omogočiti nemoteno delovanje. Že v času prvega vala epidemije smo pripravili krizni načrt, kako bomo ravnali v primeru, da se pojavi še drugi val. Doslej smo imeli nekaj primerov okužb, ki pa smo jih z ustreznimi ukrepi uspeli uspešno zajeziti.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je cepljenje proti sezonski gripi dokazano najbolj učinkovit ukrep za preprečevanje obolevnosti in zapletov, ki so lahko posledica gripe. V Salonitu Anhovo, d.d., smo v preteklih letih omogočili zaposlenim brezplačno cepljenje proti gripi. Letos le-to za vse državljane v celoti krije država. Zato smo se letos odločili, da vsem zaposlenim in poleg tega še članom Društva obolelih zaradi azbesta omogočimo cepljenje proti pnevmokoknim okužbam.

Ob začetku drugega vala smo takoj ponovno aktivirali delovanje krizne ekipe, ki se redno sestaja preko spletnih sestankov vsako jutro in se glede na situacijo sproti dogovarja o vseh potrebnih ukrepih. Krizna ekipa deluje ves čas v sodelovanju z zdravniki.

Organizirali smo evidenco oziroma sledilnik, v okviru katerega v primeru okužb ali sumov okužb pregledamo vse stike z drugimi delavci in sproti vodimo sezname oseb, ki morajo v karanteno, ter oseb, ki jih je treba poslati na testiranje.

Ugotavljamo izvor okužb in sledimo vsem stikom, ki jih čim prej izločimo iz procesov, da ne širijo naprej okužbe. Na ta način v vsakem trenutku poznamo status posameznikov in stanje v podjetju.

V primeru, da se delavci počutijo slabo, ne smejo prihajati na delo in se morajo povezati s svojim osebnim zdravnikom, javiti morajo tudi vse kontakte, s katerimi so bili v stiku. Enako sledimo tudi vsem okužbam in sumom okužb tudi pri zunanjih izvajalcih in prevoznikih. Ti lahko prihajajo na industrijsko območje in delajo na tem območju le pod strogimi pravili. V določenih primerih zahtevamo potrjeno negativne teste in popolno izolacijo od naših zaposlenih.

Zaprli smo območja posameznih dejavnosti - vsak obisk ali prehod v ta območja mora biti odobren s posebnim protokolom. Delo poteka znotraj zaprtih mehurčkov brez kontaktov z drugimi

enotami. V največji možni meri poteka delo od doma, za kar so bili vzpostavljeni dobri pogoji preko naše enote za informacijske tehnologije. Kupili smo tudi dodatno računalniško opremo. Kot enega najpomembnejših ukrepov poudarjamo preprečevanje kontaktov med ljudmi.

Pomemben del ukrepov je tudi stalno izvajanje nadzora na terenu, vodenje liste ukrepov in preverjanje njihove izvedbe.

Vodje in vse zaposlene stalno obveščamo o vseh potrebnih informacijah: okužbah, stikih, testiranjih, obiskovalcih, protokolih in drugih pomembnih aktivnostih. Pripravljena so bila navodila za ravnanje v času covid-19 ter opozorila. Na posameznih mestih smo uredili opozorilne table, navodila, razkužila.

Zaradi zagotavljanja najvišje stopnje varnosti in zaščite pred širjenjem okužb bolezni covid-19 so potekala dela na območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) nekoliko drugače. V podjetju Salonit Anhovo, d.d., in v Društvu obolelih zaradi azbesta smo se zato z novogoriško območno enoto NIJZ dogovorili, da so zaposlenim in članom društva omogočili prilagodljive termine za uspešno in pravočasno cepljenje. Zaposleni podjetja so bili povabljeni na cepljenje že 4. novembra, termin za člane društva pa je bil zaradi velikega števila prijavljenih kandidatov malce kasneje, 16. novembra.

Tudi kasneje smo dobili prijave na cepljenje, zato smo organizirali še dodatne termine, da smo zainteresiranim omogočili pravočasno in varno cepljenje. Vsem, tako zaposlenim, kot tudi članom društva, želimo sporočiti, da odločitev in možnost za cepljenje ostaja odprta tudi naprej.

Na vstopnih točkah smo uvedli meritve telesne temperature z brezkontaktnimi termometri. Prostore, v katerih se srečuje več skupin, redno razkužujemo. Za vse zaposlene je predpisana obvezna uporaba zaščitne opreme. Delavci morajo spoštovati vse varnostne in higienske ukrepe (maske, varnostna razdalja, umivanje ter razkuževanje rok, itd.). Maske morajo nositi povsod, kjer se lahko srečujejo z ljudmi.

Za vsa vprašanja so delavcem vedno na razpolago kontaktne osebe.

Najbolj pomembno je, da predpisana pravila spoštujemo ter s tem preprečimo okužbe.

Hkrati s cepljenjem proti gripi je namreč priporočljivo opraviti tudi cepljenje proti pnevmokoknim okužbam.

Namen tega cepljenja je zaščititi starejše osebe in bolnike s kroničnimi obolenji in stanji, pri katerih obstaja večje tveganje za agresiven potek bolezni. Ker cepljenje proti pnevmokoknim okužbam ni preveč razširjeno, smo v želji po čim večji ozaveščenosti za zaposlene in člane društva predčasno pripravili zgibanko s podrobnimi informativnimi podatki o cepljenjih, kjer so zainteresirani pridobili vse koristne informacije.

Naslovnica zgibanke o cepljenju.

Izredno zadovoljni smo z odzivom zaposlenih na cepljenje proti gripi, saj se je število prijavljenih več kot podvojilo glede na pretekla leta. Velik odziv je bil tudi za cepljenje zaposlenih proti pnevmokoknim okužbam.

Iz Društva obolelih zaradi azbesta se je na cepljenje odzvalo več kot 90 članov, ki so bili z izvedbo zelo zadovoljni, saj je kljub velikemu številu udeležencev vse potekalo nemoteno. Zahvaliti se želimo tudi izvajalcem cepljenja na NIJZ za zelo prijazen sprejem in dobro sodelovanje. Za popolno, doživljenjsko zaščito osebe proti pnevmokoknim okužbam priporočajo dve dozi cepiva. To bomo najverjetneje opravili spomladi, po predhodnem dogovoru s pristojnimi na območni enoti NIJZ v Novi Gorici.

NAŠ LIST | 034 | december 2020

20 I

I 21

ZDRAVJE IN VARNOST PRI DELU

PRILOGA

Zakaj sodelavci v Salonitu Anhovo pomagamo skupnosti in Sloveniji?

Koristnost obeh cepljenj so nam potrdili tudi nekateri strokovnjaki, ki najbolj poznajo bolnike z boleznimi, ki so posledica izpostavljenosti azbestu: prof. dr.

Viljem Kovač, dr. med., dolgoletni strokovni direktor Onkološkega inštituta in velik strokovnjak za zdravljenje bolezni, ki so posledica azbesta, mag. Marko Bitenc, dr. med., vodilni kirurg za področje raka pljuč, mag. Eva Grilc iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje in prof. dr. Alenka Franko, dr. med. specialistka na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa. Cepljenje so svojim pacientom priporočili tudi številni osebni zdravniki.

Cepljenje zaposlenih družbe Salonit

Za izvedbo cepljenja se zahvaljujemo tudi doc. dr. Marku Vudragu, dr. med., spec. higiene, predstojniku NIJZ, OE Nova Gorica, ki nas je več let vzpodbujal za akcijo cepljenja in nam jo je letos uspelo izpeljati. Vendar nam prav gotovo to ne bi uspelo v takšni meri, če se ne bi dogovorili s predstavniki poslovodstva Salonita Anhovo in Alpacema za donacijo, ki bo pokrila stroške cepljenja.

Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam je namreč plačljivo. Zato je Društvo obolelih zaradi azbesta izrazilo svojo hvaležnost donatorjem s posebno zahvalo.

PRILOGA

Društvo OZA s svojim panojem pred ambulanto za cepljenje na NIJZ v Rožni dolini

Izročitev darilnega bona predsedniku Društva obolelih zaradi azbesta NAŠ LIST | 034 | december 2020

NAS NAŠLIST LIST||033 034||september december 2020

22 I

I 23

PRILOGA

PRILOGA

Vili Gorjanc, predsednik Sveta delavcev, Salonit Anhovo: «V Svetu delavcev se zavzemamo za varna delovna mesta.

Skupaj s sodelavci vsem zaposlenim v skupini Salonit zagotavljamo varne in zdrave pogoje za delo ter s tem tudi ustrezne bivalne pogoje v širšem okolju. Naša delovna mesta neposredno prispevajo k razvoju lokalnega okolja, saj kar dve tretjini naših zaposlenih prihaja prav iz občine Kanal ob Soči.«

Podpiramo strokovni razvoj v Sloveniji in skrbimo za izobraževanje sodelavcev.

Zgodovina Salonita Anhovo je dolga: podjetje je v srednji Soški dolini prisotno že 100 let in je zraslo s tem okoljem. Družba je v tem obdobju poslovala v treh državah in v treh družbenih sistemih. Delovanje podjetja se je začelo pod Italijo, kasneje s priključitvijo Primorske matični domovini je tudi prešlo pod državo Jugoslavijo, leta 1991 pa v današnjo Republiko Slovenijo.

Večina zaposlenih izhaja iz tega okolja, tudi mnogi starši in stari starši sedanjih zaposlenih so delali v Salonitu Anhovo. Skozi čas smo ljudje ustvarili povezanost in skupnost. Zaradi tega smo tudi v podjetju vedno čutili željo in dolžnost, da smo bolj povezani z ljudmi v lokalni skupnosti. Slednjo smo od nekdaj cenili in k njej prispevali na način, da smo podpirali različne dejavnosti s sponzorstvi, donacijami, znanjem in sodelovanjem.

To pa je mogoče le, če je podjetje v dobri kondiciji.

Salonit Anhovo smo uvrstili med najboljše cementarne v Evropski uniji. Zato tudi vedno več sredstev in časa zaposlenih lahko namenjamo poleg skrbi za razvoj podjetja tudi stroki, izobraževanju in lokalni skupnosti.

Dobro sodelovanje med zaposlenimi in delničarji omogoča podporo skupnosti in Sloveniji.

Ponosni smo, da imamo še vedno več kot 100 različnih malih delničarjev, ki so v veliki večini nekdanji zaposleni naše družbe. Večinska zasebna delničarja cementarne v Anhovem prihajata iz Avstrije in Italije ter predstavljata NAS LIST | 034 033 | december september2020 2020 NAŠ

strateška investitorja, ki želita nadgraditi 100-letno tradicijo proizvodnje cementa v Anhovem. Tudi sama sta proizvajalca cementa, zato vlagata v razvoj in tehnološko posodobitev vseh podjetij, v katerih imata delež. Naša dolgoročna vizija je cementarna brez izpustov CO2.

V Salonitu Anhovo smo v preteklih 15 letih vložili več kot 150 milijonov EUR v tehnološko in ekološko posodobitev cementarne, ki danes sodi med vodilne na mednarodnih trgih.

Sodelavci v Salonitu Anhovo v sodelovanju z delničarji skrbimo za dobro poslovanje, ki je temelj vsake družbene odgovornosti. Dobro poslovanje nadgrajujemo z odgovornim odnosom do strokovnega, tehnološkega in družbenega razvoja ter odgovornim odnosom do okolja.

V času krize je še posebej pomembna odgovornost do delovnih mest.

Salonit Anhovo je podjetje z eno najvišjih dodanih vrednosti na zaposlenega v Sloveniji, eno najbolj visoko avtomatiziranih in po mnenju EBRD je 10 let pred ostalimi evropskimi cementarnami. Vsako delovno mesto v cementarni dokazano ustvari šest posrednih delovnih mest – dejavnost cementarne ustvarja več kot 1.200 delovnih mest. Še posebej v času krize je zato izjemnega pomena odgovornost do ohranjanja delovnih mest in zagotavljanja poslovanja, ki omogoča redno izplačilo plač. V Salonitu Anhovo z invalidskim podjetjem INDE zagotavljamo delovna mesta tudi za ljudi iz ranljivih skupin.

Cementarna deluje na konceptu Najboljših razpoložljivih tehnologij (BAT) za posamezne tehnološke procese, ki je v veljavi v Evropski uniji. Salonit Anhovo je med najmodernejšimi cementarnami EU, kar smo dosegli z 20-letnimi intenzivnimi vlaganji in posodabljanji. Emisije so daleč pod dovoljenimi mejnimi vrednostmi. Naše dolgoročne usmeritve so ogljična nevtralnost, privlačna delovna mesta za mlade, avtomatizirana in digitalizirana cementarna. To je mogoče doseči, poleg z vlaganji v tehnologijo, še z nujnim vlaganjem v strokovni razvoj.

Salonit Anhovo je aktiven član Združenja za beton Slovenije. Sodelavci Salonita Anhovo prispevamo svoje znanje, izkušnje in tudi podpiramo razvoj Združenja ter sodelovanje na nacionalnem in mednarodnem nivoju.

Smo ustanovitelji Mednarodne podiplomske šole

Instituta “Jožef Stefan”. Poleg podpore šoli, sodelovanja s strokovnjaki in izobraževanja sodelavcev, podpiramo tudi posamezne raziskovalne projekte v okviru doktorskega študija.

Smo eden izmed ustanoviteljev mednarodne poslovne šole IEDC Bled. Sodelujemo s Fakulteto za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, pri projektu razvoja betonskih izdelkov »Doma z betonom«.

Prof. dr. Danica Purg, direktorica IEDC - Poslovne šole Bled: »Na IEDCPoslovni šoli Bled že več kot dvajset let sodelujemo s Salonitom Anhovo in izobražujemo njihove odlične managerje in predvsem mlade, potencialne managerje. So eno redkih podjetij v Sloveniji in širše, ki v času koronske krize ne ukinja izobraževanja, temveč ga še povečuje. Ker je trajnostni razvoj eden izmed treh glavnih stebrov izobraževanja na naši šoli, sem prepričana, da to znanje tudi prispeva k nadaljnjemu trajnostnemu razvoju družbe Salonit Anhovo.« Prof. dr. Milena Horvat, direktorica Mednarodne podiplomske šole Instituta “Jožef Stefan”: »Institut “Jožef Stefan” že vrsto let sodeluje s Salonitom Anhovo na področju proučevanja kroženja živega srebra v tehnološkem procesu in usode živega srebra v njegovi neposredni in širši okolici. Kakovost merilnih podatkov je pri tem izjemnega pomena.

Institut “Jožef Stefan” kot nosilec nacionalnega etalona za določanje kemijskih elementov v okoljskih in bioloških vzorcih zagotavlja primerljivost rezultatov na mednarodnem nivoju na najvišji ravni. Ker so emisije živega srebra iz stacionarnih virov in meritve v zraku trenutno zelo pomembne zaradi izvajanja določb konvencije Minamata in ostalih zakonskih določb, Institut koordinira evropski projekt MercOx, katerega cilj je razviti in validirati metode za določanje živega srebra v dimnih plinih in v atmosferskem zraku.

NAS NAŠLIST LIST||033 034||september december 2020

24 I

I 25

PRILOGA

Salonit je bil v tem projektu izbran kot testno okolje.

V okviru projekta je Salonit ponudil izjemno pomoč, dostop do merilnih mest v tovarni in vso podporo pri vzpostavljanju neprekinjenih meritev v zraku. V okviru projekta Salonit na lastno pobudo vzpostavlja tudi stalne meritve živega srebra v dimnih plinih z najsodobnejšo opremo. Podpora Salonita je v tem projektu edinstvena, saj bodo prav na podlagi omenjenega projekta postavljeni temelji za mednarodno primerljive rezultate in za standardizacijo meritev živega srebra in njegovih spojin v Evropi. Kot soustanovitelj Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana, Salonit že vrsto let podpira podiplomsko usposabljanje mladih kadrov na tem področju.«

Investiramo v prihodnost z vlaganji v izobraževanje.

V Salonitu Anhovo podpiramo vrsto organizacij, posameznikov in skupin pri izobraževalnih dejavnostih in razvojne dejavnosti vrtcev in osnovnih šol v Občini Kanal ob Soči. Vrsto let sodelujemo s Posoškim razvojnim centrom pri promociji tehniških poklicev. V okviru sodelovanja osnovnošolski otroci od 6. do 9. razreda vsako leto obiščejo našo cementarno. Poleg predstavitve dejavnosti in tovarne spoznajo delo v laboratoriju in geološko učno pot v Lastivnici. Pri tem se zapeljejo skozi aktivne kamnolome, kjer spoznajo tudi to zanimivo delo.

Najbolj jih navdušujejo veliki stroji, ki se uporabljajo v kamnolomu. V Salonitu Anhovo imamo številne usposobljene vodiče, ki se otrokom z veseljem posvetijo, ves njihov trud pa je poplačan z navdušenostjo otrok.

PRILOGA

Almira Pirih, nekdanja direktorica Posoškega razvojnega centra: »Projekt Partnerstvo za kadre temelji na povezovanju gospodarstva in šolstva z namenom boljše prepoznave tehničnih poklicev med mladimi v Posočju. Ko smo v letu 2018 snovali projekt, smo menili, da je ključno, da vanj pritegnemo vsa velika in postopno tudi druga podjetja na območju Zgornjega Posočja in v občini Kanal ob Soči, vse šole, pa tudi občine. Le taka povezanost je po mojem prepričanju porok za doseganje ključnega cilja, to je povečanja števila mladih, ki se odločajo za poklice, ki jih gospodarstvo tega območja potrebuje za svoj nadaljnji razvoj. In to nam je dejansko uspelo, saj so poleg podjetij v projekt vključene prav vse osnovne šole in gimnazija, finančno pa ga podpirajo podjetja in vse štiri občine, PRC pa koordinira številne aktivnosti.

Od leta 2018, ko smo začeli, se je širilo število aktivnosti, še bolj pa število vanje vključenih učencev in dijakov. Žal nas je zaustavil korona virus - najprej spomladi, sedaj še jeseni. Ker verjamem v projekt, sem prepričana, da ga bomo nadaljevali v bolj prijaznih okoliščinah, saj le sodelovanje zagotavlja, da bomo uspeli mlade zadržati »doma« in jim omogočiti delovna mesta v gospodarstvu tega območja.«

Podpiramo raziskave in investicije v zdravstvu.

Zdravstvene organizacije podpiramo z donacijami za aparature. Poleg tega podpiramo raziskovanja na področju obolenj in zdravljenj bolezni, povezanih z azbestom. Že vrsto let finančno podpiramo raziskovalno nalogo »Biološki označevalci nastanka, napredovanja in odgovora na zdravljenje bolezni povezanih z izpostavljenostjo azbestu«, ki jo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani vodi prof. dr. Vita Dolžan, dr. med.

V letošnjem letu je ARRS Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS podaljšala projekt za naslednja 3 leta.

Ravno tako se nadaljuje sodelovanje Salonita Anhovo s finančno podporo raziskavi za naslednja 3 leta. Nosilka projekta redno seznanja z napredkom rezultatov raziskav tako Salonit Anhovo kot obolele zaradi azbesta preko društva.

Prof. dr. Vita Dolžan, dr. med., Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani: »Novi aplikativni raziskovalni projekt z naslovom Biološki označevalci nastanka, napredovanja in odgovora na zdravljenje bolezni povezanih z izpostavljenostjo azbestu, ki ga sofinancirata Salonit Anhovo in Javna agencija za

NAS LIST | 033 | september 2020

raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS), predstavlja že četrti tovrsten projekt, v katerem združujemo moči in znanje, da bi bolje spoznali procese, ki vodijo v nastanek in napredovanje teh bolezni.

Pričakujemo, da bodo izsledki te raziskave lahko omogočili pripravo bolj specifičnih in senzitivnih pristopov za presejanje delavcev, ki so bili poklicno izpostavljeni azbestu in omogočilo zgodnejše odkrivanje malignega mezotelioma in drugih azbestnih bolezni.

S tem bomo lahko pomembno doprinesli tudi k učinkovitejšemu zdravljenju azbestnih bolezni, daljšemu preživetju in boljši kakovosti življenja bolnikov. Zaradi velike razsežnosti problema bolezni, povezanih z izpostavljenostjo azbestu, bodo izsledki raziskave pomembni tako za azbestu izpostavljene delavce, zaposlene v Salonit Anhovo, kot tudi za zdravstvo in za celotno družbo.«

Iz lokalne skupnosti prihajata dve tretjini naših sodelavcev. Za nas je pomembno, da podpiramo razvoj okolja.

V Občini Kanal ob Soči in sosednjih občinah podpiramo vrsto družbenih dejavnosti, ki pomembno prispevajo k boljši kakovosti bivanja v skupnosti. Med njimi so društva in programi na področjih športa, kulture, turizma, okolja, varnosti in zdravja ter vrsta drugih dogodkov in organizacij. Veselimo se vseh dosežkov ekip in posameznikov, ki jih z našim delom podpiramo na njihovi poti: Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Salonit Anhovo, Odbojkarski klub Salonit Anhovo, Twirling klub Deskle, Pihalni orkester ter mnoga druga društva.

NAS LIST | 033 | september 2020

26 I

I 27

PRILOGA

Miloš Grilanc, direktor OK Salonit Anhovo – Kanal: »Odbojkarski klub Salonit Anhovo - Kanal se s svojo več kot 70-letno tradicijo lahko pohvali ne le s prizadevanji za športno vzgojo in koristnim zapolnjevanjem prostega časa mladih iz občine Kanal ob Soči in širše okolice, ampak tudi z dosežki na tekmovalnem področju. Vse selekcije so v preteklih letih dosegale vidne uspehe v slovenskem prostoru. Partnerski odnos med družbo Salonit Anhovo d.d. in Odbojkarskim klubom Salonit Anhovo – Kanal traja že od daljne sezone 1970/71. Z naslovom republiškega prvaka so si takrat Kanalci priborili vstopnico za II. zvezno ligo.

Družba Salonit Anhovo d.d zagotavlja potrebne finančne in organizacijske pogoje za uspešno tekmovanje članske ekipe v 1. državni odbojkarski ligi ter pogoje za vadbo več kot 120 otrok v vseh selekcijah kluba. V več kot 70-letni zgodovini Odbojkarskega kluba Salonit Anhovo – Kanal je članska ekipa osvojila 5 naslovov državnih prvakov Slovenije in 8 naslovov Pokalnih prvakov Slovenije. Vsi naši rezultati pa nikakor ne bi bili mogoči brez moralne in finančne podpore našega glavnega pokrovitelja družbe Salonit Anhovo d.d.« Valter Reščič, predsednik TD Korada Deskle – Anhovo: »Glavni namen delovanja Turističnega društva Korada Deskle – Anhovo je pospeševanje in promocija turistične dejavnosti in krepitev turistične ponudbe na območju krajevne skupnosti Deskle Anhovo. S spodbujanjem varovanja okolja, naravne in kulturne dediščine želimo prispevati h kakovosti bivanja v kraju in tudi večji prepoznavnosti naših krajev.

NAS LIST | 034 033 | december september2020 2020 NAŠ

PRILOGA

Med drugim od leta 2016 pripravljamo tematske pohode, da ne bi pozabili na ustno izročilo, ki v Evropi nima primere in se je na širšem območju Soške doline ohranilo po zaslugi, žal pred kratkim preminulega, našega častnega občana Pavla Medveščka. Staroverstvo predstavlja unikum, ki ga je potrebno varovati, ohranjati in zanj skrbeti. Zanimanje za staroverstvo je ogromno, predvsem s strani ljudi, ki niso domačini, kar se kaže tudi v veliki udeležbi na pohodih. V društvu že pet let vzpostavljamo tematske poti »Po poteh starovercev«, ki vključujejo kulturno in naravno dediščino. Pri tem vidimo priložnost, da staroverstvo vključimo v našo ponudbo, ki bo pripomogla k ohranjanju in varovanju te izredne nesnovne dediščine. In vsi, ki se nam na teh tematskih pohodih pridružijo, so navdušeni nad našimi kraji.

Ohranjanje in varovanje nesnovne dediščine staroverstva izpostavljamo, ker se prav na tem področju večkrat srečujemo z družbo Salonit Anhovo. Glavnina kamnolomov je pod Jelenkom, sveto goro starovercev, in se nahaja v ali v neposredni bližini »velikega luninega tročana«, razgledno točko Belnovo, ki so mu pred tem rekli Belinovo. Tu naj bi nekoč živela dva zdravilca, puščavnika. Tik nad kamnolomom Rodež pa se nahaja zdravilni izvir Počivalo. S širitvijo kamnolomov bodo določeni objekti in poti izginili, ni pa potrebno, da izginejo zgodbe in lahko odpiramo nove poti in nove zgodbe.

V začetnih letih delovanja društva je bilo sodelovanje z družbo Salonit Anhovo večje, kot je v zadnjih letih, vendar ni nikoli prav zamrlo. V društvu upamo, da bi prav na področju varovanja naravne in kulturne dediščine povečali sodelovanje s Salonitom ter na geološki učni poti v Lastivnici postavili razlagalni tabli o arheologiji področja ter nesnovni dediščini starovercev. Sodelovali bi pa lahko tudi pri urejanju krožne poti iz Deskel do Lastivnice, kar bi učno pot odprlo širši javnosti. Menimo, da bi na ta način povečali prepoznavnost dediščine naših krajev s področja geologije, arheologije, staroverstva in nenazadnje industrijske dediščine. In to prepoznavnost želi Društvo širiti in vključevati v turistično ponudbo naših krajev, kar je bil tudi enoten sklep letošnjega občnega zbora društva.« Urban Čufer, predsednik Mladinskega kluba Kanal: »Po skoraj dveh letih premora se je mladina v Kanalu ponovno zbrala in ustanovili smo nov mladinski klub poznan pod imenom Mladinski klub Kanal (MKK).

Začetki niso bili lahki, saj smo morali stvar ponovno vzpostaviti praktično iz nič.

Eden izmed prvih večjih ciljev je bil ureditev kanalske plaže in obratovanje bara Terasca. Takšen projekt zahteva vložek določenih sredstev, ki pa jih na žalost nismo imeli. Na pomoč so nam priskočili občina Kanal, Krajevna skupnost Kanal in v zelo veliki meri tudi podjetje Salonit Anhovo d.d., ki nam je omogočilo nakup pisarniškega kontejnerja, ki smo ga preuredili v mobilni bar. Poletna sezona je bila zelo dobra in uspeli smo zbrati dovolj sredstev, da bomo lahko v prihodnosti še več in bolje delovali. Na žalost nas je do sedaj precej omejevala znana situacija v svetu, ampak z optimizmom zremo v leto 2021.« Darja Rijavec, predsednica Folklorne skupine Kal nad Kanalom: »V Anhovskem Salonitu smo kalski folklorniki sogovornike z zavedanjem pomena kulturne dediščine in ljudskega izročila našli že pred skoraj desetletjem, ko smo stopali na pot ljubiteljskega folklornega udejstvovanja. Čas pandemije je folklorne plesne korake nekoliko zaustavil, nikakor pa ni ohromil posluha za sodelovanje družbe Salonit. Naša naveza se je še utrdila. Ohranja se namreč tudi z zaposlovanjem naših krajanov, vse od začetka »fabrike« do danes najsodobnejše evropske cementarne.«

Vlagamo v infrastrukturo, ker to prispeva h kakovosti bivanja.

Za razvoj lokalne skupnosti je izjemnega pomena, da ima razvito prostorsko infrastrukturo, ki jo vzpostavlja občina preko načrtovanja na osnovi občinskih prostorskih načrtov in na osnovi strategij. V podjetju Salonit Anhovo smo družbeno odgovorni in zato pomagamo občini pri udejanjanju

njenih strategij, ki zasledujejo dobrobit za življenje občanov, kjer in ko Občina to želi.

V cementarni Salonit Anhovo kot pomemben del naše odgovornosti vključujemo tudi urejanje starega opuščenega industrijskega kompleksa Polje, kjer je nekdaj obratovala cementarna.

Odstranili smo obsežne površine azbestnih kritin, opravili zahtevne rušitve objektov ter obdržali objekte, ki bodo lahko v pomoč pri nadaljnjem razvoju v regiji. Poleg tega podpiramo vrsto lokalnih iniciativ s konkretnimi vlaganji v infrastrukturo. Pomagamo graditi športne površine in objekte ter vlagamo v cestno in komunalno infrastrukturo.

Jože Valentinčič, predsednik Krajevne skupnosti Anhovo – Deskle: »Vrsto let smo bili v tem delu krajevne skupnosti brez javne razsvetljave. Zato smo se organizirali in se soglasno dogovorili, kakšne ureditve si želimo. Zemljišče je v lasti Salonita Anhovo, poleg tega tudi sami nismo imeli dovolj sredstev, da bi financirali to ureditev. Veseli nas, da se je Salonit Anhovo odzval tako pozitivno, nas pri tem podprl in tudi uredil točno tako rešitev, kot smo si jo želeli. Pri tem pa smo v Krajevni skupnosti ves čas aktivno sodelovali. Ponovna vzpostavitev javne razsvetljave je pomemben prispevek k varnosti.« Ivan Humar, predsednik Krajevne skupnosti Levpa: »Salonit Anhovo se vedno odzove na naše prošnje in nam priskoči na pomoč. V pomladnih mesecih letos smo s pomočjo donacije 130 m3 agregata (tampona) uredili dve stranski poti v dolžini dveh kilometrov. Jeseni pa smo s prostovoljnim delom sokrajanov in donacijo Salonita krajevni skupnost (12,5 ton GEODUR cementa) uredili 130 metrov ceste (betonsko cestišče). Skupaj s Salonitom smo letos poskrbeli še za eno pozitivno zgodbo. Družini iz KS Levpa, ki se je znašla v stiski, smo po posvetovanju z Osnovno šolo Kanal poklonili računalnik, ki ga je priskrbel Salonit in jim s tem omogočili sledenje pouku na daljavo.« NAS NAŠLIST LIST||033 034||september december 2020

28 I

I 29

OKOLJE

OKOLJE

Električno vozilo Piaggio Porter Marjana Šuligoj, Salonit Anhovo Električni avtomobili že nekaj časa vztrajno postajajo del našega vsakdana.

Podjetja tako z novimi in inovativnimi vozili postavljajo vedno nove mejnike in predstavljajo vse bolj zmogljiva in vsestranska vozila, namenjena uporabi tudi v različnih proizvodnih obratih.

Posebnost vozila je tudi ta, da ima samo dve prestavi. Ena je za vožnjo naprej in druga je za vožnjo vzvratno.

Za nakup električnega vozila smo se odločili tudi v Salonitu Anhovo. Vozilo z imenom Piaggio PORTER bomo uporabljali v proizvodnji cementa. Kako je prišlo do te ideje, smo povprašali vodjo proizvodnje cementa Tonija Bucika in predsednika uprave Salonit Anhovo Julijana Fortunata.

Julijan Fortunat, predsednik uprave, Salonit Anhovo

Toni Bucik, vodja proizvodnje cementa, Salonit Anhovo

Opravili ste prvo vožnjo z našim električnim vozilom.

Ali nam lahko opišete, kakšen je vaš prvi vtis vožnje?

Kaj vas je pritegnilo k nakupu električnega avta?

Vozilo je zelo tiho in daje občutek mehke vožnje.

Delovanje motorja je neslišno, vožnja je gladka, pospeški pa za ta tip vozila zelo dobri. Skratka, verjamem, da bo vozilo dobro služilo namenu.

OKOLJE

Električno vozilo je idealno za kratke in pogoste vožnje znotraj industrijskega kompleksa.

NAŠ LIST | 034 | december 2020

Dodaten plus pri odločitvi za to vozilo so bili še naslednji razlogi: • Polnjenje „pred vrati“ (to je na parkirnem mestu pred upravno stavbo cementarne) • Ni servisov v takšnem obsegu kot pri vozilih z motorjem z notranjim zgorevanjem • Keson nosilnosti 500 kg za prevoz ostrih in umazanih predmetov.

• Enostavna zasnova klasičnega tovornega vozila z električnim pogonom.

Kakšne so specifikacije in lastnosti električnega vozila?

Piaggio je s polnimi baterijami po hitrosti konkurenčen slovenskemu vrhunskemu kolesarju Primožu Rogliču (cca. 55 km/h)!

Baterijski sklop ima nadgrajen iz svinčenih akumulatorjev na litijeve akumulatorje, kar omogoča pogosta kratkotrajna polnjenja.

Moč pogonskega elektromotorja je 11kW, kar zadostuje za vožnjo po območju cementarne. Tu že tako ali tako veljajo nižje omejitve hitrosti.

Ste se med samo vožnjo počutili varno?

Kar se tiče varnosti, nisem imel nič slabšega občutka kot v drugih vozilih.

Toni Bucik, vodja proizvodnje cementa, Salonit Anhovo

Najprej ste dobili električni kolesi, zdaj pa ste vozni park dopolnili še z električnim vozilom. Kakšen se vam zdi nov električni Piaggio? Ali ste zadovoljni z njim?

Električni kolesi sta se dobro prijeli in imata skupaj že čez 4.000 km in precej pripomoreta k mobilnosti po cementarni.

Električni Piaggio je prvenstveno namenjen prevozu zaposlenih in orodja. Z vozilom smo zelo zadovoljni.

Na koncu naj vas vse povabim na ogled proizvodnje z električnim vozilom. Piaggio je le dvosed in so možni le individualni ogledi.

Julijan Fortunat, predsednik uprave, Salonit Anhovo Tudi naš predsednik uprave Julijan Fortunat je opravil testno vožnjo z električnim vozilom in odgovoril na nekaj naših vprašanj.

Nam lahko opišete, kje vidite prednost pri uporabi takšnega vozila?

Predvsem bi rad poudaril, da z nabavo dodatnega električnega prevoznega sredstva (do sedaj smo že kupili električni kolesi, ki nam odlično služita)

uresničujemo in potrjujemo svojo strateško usmeritev kot okoljsko odgovorno podjetje. Pomembno je, da tudi pri notranjem transportu zmanjšujemo svoje okoljske vplive. Tudi na tem področju želimo biti med prvimi v Sloveniji. Prednosti uporabe tega vozila vidim predvsem z vidika praktičnosti, manjših emisij ter stroškov vzdrževanja. V to vozilo nam praktično ni potrebno dotakati goriva, ampak ga med izmeno preprosto priključimo na električno omrežje in zadeva je opravljena. Emisije pa so v primerjavi z navadnimi avtomobili zanemarljive.

Zelo pomemben vidik so tudi stroški vzdrževanja takšnega vozila. Njegovo vzdrževanje je v primerjavi z bencinskim manjše, saj odpade kar nekaj popravil, ki jim moramo običajno opraviti po določeni prevoženi razdalji ali opravljenih urah uporabe. Vsem uporabnikom želim varno in prijetno uporabo novega vozila.

Okoljske meritve občine Kanal ob Soči Uredništvo Občina Kanal ob Soči je letos v skladu s sklepom občinskega sveta začela z meritvami, ki jih izvaja Univerza v Novi Gorici. Meritve kakovosti zraka potekajo tudi v okviru Agencije RS za okolje. Vsake dodatne meritve ter njihove predstavitve doprinašajo k boljšemu razumevanju kakovosti zraka, zato tudi take pobude v Salonitu Anhovo podpiramo. Vse dosedanje meritve so izkazovale dobro kakovost zraka v Kanalu ob Soči.

V Salonitu Anhovo imamo številčno okoljsko ekipo, v kateri sodelavci vsak dan spremljamo vrsto meritev.

Meritve za nas opravljajo tudi zunanje za to pooblaščene institucije v skladu s predpisano metodologijo. Poleg zakonsko predpisanih meritev je v Salonitu Anhovo in njegovi okolici potekala tudi vrsta drugih meritev in raziskav. Vse izkazujejo dobro stanje okolja ter potrjujejo, da smo s sistematičnimi investicijami uspeli doseči, da ima Salonit Anhovo majhen vpliv na okolje.

Okoljske podatke Salonita Anhovo lahko spremljate tudi na spletni strani www.salonit.si.

NAŠ LIST | 034 | december 2020

30 I

I 31

SODELOVANJE

SODELOVANJE

Anton B. Leskovar: Svet miniatur tudi v Desklah Lojzka Reščič, Salonit Anhovo

SODELOVANJE

Antona (Tonija) B. Leskovarja večina v krajevni skupnosti Deskle-Anhovo zelo dobro pozna, saj je zadnji dve leti zelo aktiven član sveta krajevne skupnosti.

Skupaj s predsednikom in ostalimi člani si prizadeva, da bi se v krajevni skupnosti naredilo čim več v korist vseh krajanov.

Verjetno pa večina manj dobro pozna njegovo zelo zanimivo delo. Ocenili smo, da je vredno, da ga predstavimo v Našem listu. Še en razlog imamo za to predstavitev, a izvedeli ga boste na koncu.

NAŠ LIST | 034 | december 2020

Gradnja Črnega kala, našega največjega viadukta.

Tonijeva poklicna pot je bila zelo pestra, začela pa se je v gostinstvu, kamor ga je po maminem zgledu usmerila šolska svetovalna služba. Morda lahko rečemo »na srečo«, ga je nato pot peljala po očetovem zgledu v gradbeništvo in končal je srednjo gradbeno šolo. Kot da mu to ni bilo dovolj, se je nato podal še v strojniške vode. Tudi znanje s tega področja mu sedaj zelo koristi. Tonija smo obiskali, ker smo si želeli ogledati njegovo delo in ga predstaviti tudi vam. Izdeluje namreč miniaturne replike delovnih strojev, gradbenih objektov in postrojenj na gradbiščih. Ko pogledaš njegove polne omare najrazličnejših kamionov in dvigal, pomisliš, da so to

lepe igračke. Ne, to niso igračke. Slovar slovenskega knjižnega jezika nam za besedo replika ponudi razlago: “izvirnemu kipu ali sliki enaka umetnina istega umetnika”.

Res, Tonijevi izdelki so prave umetnine.

To so natančni posnetki realnosti v zelo pomanjšanem merilu.

Z ustvarjanjem miniaturnih replik se ukvarja zato, ker so ga stvari zanimale. Z njihovim izdelovanjem je začel zelo zgodaj, najbolj pa je to delo razvil v obdobju, ko je bil zaposlen v takrat enem večjih gradbenih podjetij, v Primorju. Bil je mlad, ni mu bilo težko potovati v Beograd, Črno goro in Gorski Kotar. Ni mu bilo težko cele dneve delati, zvečer pa izdelovati replike. Maketa našega največjega viadukta Črnega Kala v merilu 1:50 je nastajala istočasno z gradnjo viadukta.

Toni je svoja dela razstavljal na Šukljetovih dnevih, posvetih Slovenskega geotehniškega društva in na drugih kongresih, tako so ga spoznali tudi tujci. Izdelal je avtocestni program, ki je razstavljen v New Yorku. Dela tudi objekte za naročnike iz tujine. Lahko rečemo, da so njegovi izdelki praktično po celem svetu, naročniki so različna podjetja iz vsega sveta. Med njimi so tudi takšna, ki so največja in najpomembnejša v svoji panogi. Tisti, ki se vsaj malo spozna na gradbeništvo, bo prepoznal imena, kot so Pranger, Max Bögl, PORR, Strabag, LIEBHERR, BAUER-MAT. Z lastniki običajno vzpostavi pristen odnos, ker le tako so pripravljeni na sodelovanje in mu omogočijo dostop do originalnih načrtov, po katerih ustvari miniaturne replike. Vse je narejeno po originalnih načrtih, ki jih dobi, ko ga spoznajo, ko vidijo s čim se ukvarja in mu zaupajo. Dela ne samo z znanimi podjetji, ampak sodeluje tudi z uglednimi slovenskimi projektanti.

V nekaterih primerih direktorji ali lastniki podjetij želijo imeti replike v svojih pisarnah.

Običajno jih razstavljajo tudi na sejmih, razstavah, različnih promocijskih dogodkih, saj je v tujini, predvsem Nemčiji, to del kulture podjetja in pomemben del promocije.

Primer velikega gradbišča.

Toni v svojem kraljestvu - delavnici.

Pri pripravi replik je Toniju pomemben tudi prikaz tehnologije gradnje. Mogoče bi lahko rekli, da se najbolj z navdušenjem posveča »geotehniškim delom«, kjer gre za zelo zahtevne procese in zaradi tega tudi za uporabo zelo zahtevne opreme in materialov: dvigal, vrtalnih strojev, naprav za injektiranje, za pilote in sidranje, tehnologijo za vrtanje in gradnjo predorov ipd. V veselje mu je izdelava opreme za proizvodnjo in uporabo betonov za različne namene.

Gradnja miniaturnega predora, ki izgleda skoraj kot v živo.

V začetku je delal ročno in iz lesa, danes pa uporablja različne materiale: karbonske plošče, litino, medenino, aluminij, zamak in različne dvokomponentne kombinacije. Veseli ga prikaz celotnih postrojenj in tehnologij ter načinov gradnje. Delavnica je dobro opremljena, v času korona ukrepov nima težav z delom od doma. Oprema vključuje dva stroja: en za risanje v Avtocadu, drugi stroj je za izrez. Pri tako majhnih izdelkih je potrebno preučiti tudi to, kako bo potekala montaža.

Ne boste verjeli, ampak včasih je te miniaturne izdelke težje sestaviti kot tiste prave. Na koncu pa mora izgledati popolnoma enako.

Mehanizacija v Salonitovih kamnolomih

Trenutno dela dvigala LIEBHERR, ki bodo naslednje leto predstavljena na Baumi v Münchenu v Nemčiji, največjem gradbenem sejmu v Evropi. Med replikami pa si lahko ogledamo praktično tudi vso opremo, ki smo jo in jo še vedno uporabljamo v Salonitu, ter tudi objekte, ki so narejeni z našim cementom.

Betonarna z našim cementom.

Ob seznanitvi z njegovim delom smo pomislili, da je to delo zelo zanimivo in vredno ogleda in da je res škoda, da tega ne vidi širša publika. Še posebej, ker lahko skozi to dobro predstavimo tudi, kje vse in kako se naš cement uporablja in kaj vse je z njim zgrajeno. In ker smo v letu, ko že gledamo v naslednje, v leto 2021, ko bo naša tovarna praznovala 100-letnico, ni bilo treba veliko, da se nam je porodila zanimiva ideja: »Razstava Tonijevih izdelkov v prostorih Salonita Anhovo«, ki za to nudijo zelo dobre možnosti. Razstavo bomo pripravili v okviru dogodkov praznovanja 100-letnice Salonita. Že sedaj vljudno vabljeni!

NAŠ LIST | 034 | december 2020

32 I

I 33

SODELOVANJE

SODELOVANJE

Gospodarstvo in šolstvo z roko v roki Partnerstvo za kadre /2018-2022/

Kako smo se v dobre zgodbe Partnerstva za kadre vključili v družbi Salonit Anhovo?

mag. Damijana Kravanja, Posoški razvojni center

Lojzka Reščič, Salonit Anhovo

V drugi polovici leta 2018 je Posoški razvojni center (PRC) na pobudo gospodarskih družb na območju Posočja prevzel vodenje novega projekta »Partnerstvo za kadre«. Takrat je bil zastavljen cilj: »Povezati gospodarske družbe in šole na območju Posočja z namenom promocije in s tem tudi boljše prepoznave tehniških poklicev med mladimi v Posočju«. In … ko se gospodarstvo in šolstvo povežeta, se začnejo odvijati lepe zgodbe.

Analize iz preteklih let kažejo, da je bil projekt ob samem začetku dobro zasnovan, saj letni vpisi na tehniške poklice že izkazujejo pozitivno rast. S pomočjo projekta smo vzpostavili vzajemno vez med gospodarstvom in šolstvom v regiji, ki navdaja z optimizmom. Zahvala za rezultate gre dobro zastavljeni viziji, vsem pridruženim partnerjem in njihovemu aktivnemu vključevanju v projekt. Aktivno partnerstvo tvori osem podjetij (TKK d.o.o. iz Srpenice, Hidria d.o.o. in ITW Appliance components iz Tolmina, Salonit Anhovo d.d., Mahle Electric Drives Bovec d.o.o., Gostol TST d. d. in Siapro d.o.o.), štiri posoške občine (Bovec, Kobarid, Tolmin in Kanal ob Soči). Skupaj financirajo projekt za sedem osnovnih šol (Bovec, Kobarid, Tolmin, Most na Soči, Podbrdo, Deskle in Kanal ob Soči) ter Gimnazijo Tolmin.

Aktivnosti, ki jih v Posoškem razvojnem centru vključujemo in koordiniramo v projektu, izhajajo iz predlogov, ki jih v sodelovanju skupno snujejo šole in podjetja. Različne delavnice potekajo v okviru rednega pouka na posameznih šolah. Za boljše poznavanje poklicev, ki jih Posočje potrebuje in z namenom, da bi jih učenci in dijaki bolje spoznali, organiziramo tako imenovane »tehniške dneve«, kjer si učenci in dijaki v živo ogledajo partnerska podjetja, njihove izdelke in proizvodnjo. V tej kombinaciji učenci in dijaki na praktičen način spoznavajo poklice, tehniko in tehnologijo. V šolskem letu 2018/2019 je bilo v aktivnosti skupno vključenih 924 učencev, že v šolskem letu NAŠ LIST | 034 | december 2020

2019/2020 pa 1.722 učencev. To potrjuje, da je projekt zanimiv in dobro sprejet v šolstvu.

Leto 2020 je in bo ostalo zaznamovano s pandemijo covid-19, ki je vplivala na vsa področja našega življenja.

Tudi projekt Partnerstvo za kadre tukaj ni bil izvzet.

V prvem valu pandemije (od meseca marca do junija 2020) je bilo odpovedanih 16 tehniških dni in 6 delavnic E hiše novogoriške hiše eksperimentov. Zaradi nastalih razmer je bilo cca 600 učencev in dijakov prikrajšanih za tehniški dan in druge aktivnosti.

Meseca junija 2020 smo skupaj z vsemi partnerji zastavili nov načrt aktivnosti za šolsko leto 2020/2021. Že v oktobru se je pričel rušiti. Zaradi varnosti in v dobro vseh vključenih v posamezne aktivnosti so podjetja odpovedala že usklajene in potrjene tehniške dni. Do 15. oktobra nam je uspelo realizirati le pet aktivnosti, pri katerih smo poskrbeli za varnost udeležencev. Tako so učenci iz petih različnih osnovnih šol obiskali kamnolom Lastivnica in se udeležili delavnic ART BETON, ki jih izvaja partnersko podjetje Salonit Anhovo.

Ugotavljamo, da je, ne glede na situacijo v letu 2020, projekt zelo dobro sprejet tako v šolah kot v podjetjih in ga je smiselno nadaljevati tudi v naslednjih letih, saj se rezultati pokažejo na daljši rok.

Uspešno in prijetno sodelovanje s Posoškim razvojnim centrom v okviru projekta Partnerstvo za kadre teče že tretje leto. Družba Salonit Anhovo se je projektu z veseljem pridružila, saj otrokom lahko povemo in pokažemo veliko zanimivega. Ob tem je promocija tehniških poklicev, kar je naloga projekta, tudi za nas pomembna, saj industrija kot je naša, zaposluje v veliki meri sodelavce s tehniškimi znanji. Naše delavnice potekajo na treh področjih: v laboratoriju, delavnica ART BETON in na geološki učni poti v opuščenem kamnolomu Lastivnica.

V prvih dveh šolskih letih nas je na delavnicah, ki potekajo v okviru tega projekta, obiskalo več kot 600 otrok s svojimi učitelji, iz vseh osmih šol, ki so vključene v projekt. V tem šolskem letu, septembra in v začetku oktobra, smo skupaj uspeli zagotoviti varen obisk 200 otrokom v kamnolomu in uspešno izpeljali delavnici Art beton na dveh šolah, v katerih je bilo vključenih 44 učencev.

Letos živimo v nenavadnem letu, ki pred nas postavlja posebne zahteve glede zagotavljanja varnosti pred boleznijo covid-19. Ukrepi za preprečitev širjenja virusa so okrnili marsikatere dejavnosti, med njimi tudi aktivnosti v šolah.

V Salonitu Anhovo pa se skupaj s sodelavkami v Posoškem razvojnem centru pri naših tehniških dnevih nismo takoj vdali. Prilagodili smo program tako, da smo aktivnosti lahko izvajali do sredine oktobra, do končne zaostritve ukrepov. Odpadel je običajen začetek dogodka, to je uvodna predstavitev v predavalnici z ogledom filma, in odpadle so tudi delavnice v laboratoriju. Ni pa bilo razloga, da bi odpovedali oglede učne poti v našem opuščenem kamnolomu Lastivnica, kjer se

vse dogaja na prostem, pa tudi ne delavnic ART BETON, ki potekajo na šoli. Veseli nas, da so otroci in njihovi vzgojitelji z obiski zadovoljni, zato bi želeli tudi predstaviti, kaj se dogaja na naših delavnicah.

Laboratorij V okviru tehniških dni v laboratoriju otrokom predstavimo vse laboratorije in preiskave, ki jih izvajamo. Srečajo se z našimi materiali, če imajo na razpolago dovolj časa, se lahko tudi preizkusijo v kateri izmed enostavnejših laboratorijskih preiskav. Seveda vse prilagodimo starosti otrok.

Z najmlajšimi tako na primer s pomočjo naravnih materialov, ki jih imamo tudi doma (milo, limona, rdeče zelje), spoznavamo osnovne kemijske pojme, kot so pH, nevtralizacija, indikator, …

Pri starejših pa je poudarek na spoznavanju poklicev v laboratoriju, ki so običajno otrokom zelo zanimivi.

V letih od začetka projekta je naše laboratorije obiskalo osem šol in 330 otrok. Žal pa smo v letošnjem šolskem letu morali program delavnic prilagoditi aktualnim ukrepom in tako so obiski laboratorija zaenkrat ustavljeni.

Delavnice Art beton Na delavnicah Art Beton – »Betonu dajemo obliko«, ki jih pripravljajo sodelavci hčerinskega podjetja INDE d.o.o., otroci lahko sami preizkusijo ulivanje in ustvarjanje edinstvenih betonskih izdelkov, ki lahko popestrijo naše domove.

Istočasno se srečajo z betonom kot materialom in njegovimi številnimi izraznimi možnostmi. Že pred delavnico dobijo otroci načrte za izdelavo izdelkov, tako, da se lahko že v naprej pripravijo. Na

samem dogodku pa jih opremimo z vsem potrebnim, kar vsebuje set Art beton: cement z dodatki, mivka, tekočina, barva za cement, lesena mešala, navodila in seveda poskrbimo tudi za zaščito in priložimo lateks rokavice. Otroci uživajo pri ustvarjanju in so navdušeni nad zanimivimi oblikami betona.

Več o Art betonu: https://www.artbeton.si/

Izdelki Art beton

Delavnice v kamnolomu Delavnice v kamnolomu potekajo na učni poti v opuščenem kamnolomu Lastivnica, ki smo jo začeli ustvarjati leta 2015. Takrat smo se prvič pridružili Evropskim dnevom mineralov, ki potekajo po celi Evropi vsaki dve leti, tretji vikend v septembru. Na učni poti smo pripravili razlagalne table, ob katerih se seznanimo z številnimi zanimivimi temami: od nastanka Soške doline; spoznavanja mineralov; spoznavanja »čudeža«, kako iz sivih kamnov v cementarni naredimo cement (osnovno surovino za beton), s pomočjo katerega nastajajo mogočne zgradbe. Pri tem lahko koristno in na ustrezen način uporabimo tudi določene vrste odpadkov, ki pa jih vsi vsak dan povzročamo v velikih količinah.

NAŠ LIST | 034 | december 2020

34 I

I 35

SODELOVANJE

Razlage prilagodimo starosti otrok, vendar prav vse pritegnejo zgodbe kot na primer, zakaj grafit, črna snov v svinčniku, piše in zakaj z diamantom lahko režemo, čeprav sta oba iste kemijske sestave; kakšno povezavo imajo magmatske kamenine z vulkani; kaj so aragonitni ježki (ne niso živali); zakaj v kamnolomu potrebujejo drone in kdo dron lahko vozi. Kaj so rudisti in zakaj eni ležijo, drugi stojijo. Zakaj v sredini sivega kamna, apnenca, »zrastejo« čudoviti beli kristali, za katere otroci pogosto rečejo, da so kot diamanti. Ko si ogledujemo težko mehanizacijo, ki jo uporabljamo za delo v kamnolomu, ki otroke običajno zelo navdušuje, zvemo kaj še pomeni beseda ‘caterpilar’, kar je sicer ime najbolj znanega podjetja za težke delovne stroj.

Ko se na koncu sprehodimo še po celi dolžini flišne stene, dolge 400 metrov, do slapa Mednik, izvemo še, da je tukaj tudi močvirje, kjer lahko od začetka pomladi občudujemo žabji mrest, nato paglavce, urhe in druge žabe, veliko je tudi močeradov. Izvemo, zakaj je

SODELOVANJE

močvirje pomembno in tudi, da tu raste rastlina, ki je živi fosil. Tu smo imeli tudi že biološko delavnico, kjer so otroci lahko žabe in druge dvoživke prijeli v roko.

Doživetja z otroci potrjujejo, da so izjemno radovedni. Zgodilo se je ob enem zadnjih ogledov. Hodimo ob steni in skupini otrok ob meni razlagam o močvirju in dvoživkah.

Kar naenkrat se en fant obrne nazaj k svojim sošolcem, ki klepetajo in reče, bodite tiho, ker ne slišimo.

Veliko zanimivega otroci izvedo na naših delavnicah in od nas odhajajo z novimi izkušnjami in vtisi. Nas, vodiče na delavnicah, pa ta doživetja bogatijo. Zato bi se zahvalili sodelavcem Posoškega razvojnega centra, učiteljem in profesorjem, da nam to omogočate.

Na spletni strani si lahko ogledamo tudi dva zanimiva filma, uvodni film k delavnicam in film EKONAGAJIVČEK. Vse video vsebine so dostopne na spletni strani https://www.salonit.si/aktualno/ video/ Kamnolome moramo po zaprtju sanirati, kar lahko naredimo na različne načine. Med njimi so na primer ponovna ozelenitev ali gradnja mondenega stanovanjskega naselja, kot je primer naselja Portopiccolo pri Sesljanu. Naša učna pot, ki jo bomo še nadgrajevali, pa je lep primer sanacije in koristne uporabe opuščenega kamnoloma, kjer lahko prav vse generacije pridobivamo nova znanja in zanimive izkušnje, je pa tudi lep prikaz sožitja narave in industrijskega okolja.

Razlaga ob panoju Minerali

Uredništvo, Salonit Anhovo

Za razvoj lokalne skupnosti je izjemnega pomena, da ima razvito prostorsko urejenost in infrastrukturo, da se razvija v uspešno zeleno regijo. V podjetju Salonit Anhovo s številnimi aktivnostmi pomagamo občini pri njenih razvojnih projektih.

Tudi v prihodnosti si želimo opravljati in razvijati svojo osnovno dejavnost - proizvodnjo cementa ob zagotavljanju najmodernejših NAŠ LIST | 034 | december 2020

tehnologij, razvoju znanj in nudenju privlačnih zaposlitvenih možnosti ter ob tem varovati in ohranjati okolje in naravo. Podjetje načrtuje nadaljnjo posodobitev vseh svojih procesov v smeri popolnega razogljičenja proizvodnje, ob tem pa želi prispevati k razvoju širše skupnosti.

Podjetje Salonit Anhovo v naslednjih letih načrtuje nadaljnjo posodobitev vseh svojih procesov v smeri popolnega razogljičenja proizvodnje.

Glavna naloga novega Zavoda, ki bo v sodelovanje pritegnil tudi čim več drugih partnerjev, bo črpanje

V objemu zelene Soške doline

Zavod bo tudi vzpodbujal razvoj infrastrukture za razvoj podjetništva v občini in s tem ustvarjal priložnosti za ureditev prostora odprtega za nove podjetniške pobude.

evropskih sredstev s ciljem izvedbe projektov za prehod Posočja v zeleno in v razvoj usmerjeno regijo.

Evropska unija zelo spodbuja zeleni prehod in za to namenja izdatna sredstva. Prehod se nanaša tako na podjetja kot na lokalne skupnosti.

Občina Kanal ob Soči v zadnjem desetletju ni izkoristila vseh možnosti za pridobitev evropskih sredstev, zato vidi sedaj veliko priložnosti za črpanje teh sredstev na področjih obnovljivih virov energije in prilagajanja podnebnim spremembam.

Na področju obnovljivih virov energije bo Zavod usmerjen predvsem v iskanje rešitev pri uporabi sončne in toplotne energije.

Želimo si, da bomo s skupnimi projekti pripomogli k čim bolj kvalitetnemu bivanju vseh več kot 5.000 občanov, ki tu že živijo ali bi se želeli zaradi pozitivnega razvoja doline in kraja na tem območju naseliti na novo. Zavedamo se izjemnega pomena partnerstva pri razvoju lokalne in širše skupnosti, znotraj katerega bomo lahko uresničevali tudi naše zelene načrte, da med prvimi do leta 2035 postanemo ogljično nevtralni.

Z genetskimi raziskavami v pomoč pri zdravljenju z azbestom povezanih bolezni Prof. dr. Vita Dolžan, dr. med., spec. lab. med. gen., vodja Laboratorija za farmakogenetiko Inštituta za biokemijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani Čeprav je bila v Sloveniji uporaba azbesta z zakonom prepovedana leta 1996, pa zaradi dolge latentne dobe do razvoja bolezni, ki lahko traja do 40 ali celo več let po izpostavljenosti azbestu, in dejstva, da je azbest še vedno prisoten v okolju, incidenca bolezni povezanih z izpostavljenostjo azbestu še vedno narašča.

Ustanovitev Zavoda za zeleni razvoj V sodelovanju z občino Kanal ob Soči je podjetje Salonit Anhovo kot prvo podjetje pristopilo k ustanovitvi Zavoda za zeleni razvoj Soške doline, ki se bo ukvarjal z razvojem v tej regiji.

Želimo si prispevati k čim bolj kakovostnemu bivanju vseh občanov.

Zadnja prijavljena incidenca za leto 2016 je bila 43 novih primerov malignega mezotelioma (MM) za Slovenijo (http://www.slora.si/sl/; januar 2020). Večja obolevnost za MM se kaže na področjih, kjer so bili ljudje azbestu izpostavljeni na delovnem mestu. Eno takih jeder visoke izpostavljenosti je Anhovo z okolico, kjer so bili delavci v podjetju Salonit Anhovo zaradi svojega poklica izpostavljeni azbestu, velika pa je tudi obremenjenost okolja z azbestom. Bolezni, povezane z izpostavljenostjo azbestu, zato predstavljajo velik problem za zdravstvo in družbo, povzročajo pa tudi veliko osebno stisko pri obolelih in njihovih družinskih članih.

V okviru dosedanjih raziskav smo že našli nekatere biološke označevalce, kot je na primer serumski topni mezotelinu sorodni peptid (SMRP), ki jih lahko preprosto

določimo v krvi in bi lahko pripomogli k boljši prepoznavi oseb, ki imajo večje tveganje za razvoj bolezni, povezanih z izpostavljenostjo azbestu. Iščemo pa tudi napovedne dejavnike oziroma njihove kombinacije, ki bi s preprosto analizo krvi omogočili čim hitrejšo diagnozo azbestnih bolezni, še zlasti malignega mezotelioma in zgodnjo napoved odgovora na zdravljenje in napredovanje bolezni.

Naše raziskave na tem področju potekajo že od leta 2006 in do sedaj smo v njih vključili že 940 preiskovancev, ki so bili izpostavljeni azbestu. Med njimi je 390 preiskovancev s plevralnimi plaki, 147 preiskovancev z azbestozo, 225 preiskovancev z malignim mezoteliomom ter 178 preiskovancev, ki kljub izpostavljenosti azbestu niso imeli nobene od teh bolezni. Od vseh teh preiskovancev smo pridobili vzorce krvi, iz katerih smo pripravili krvno plazmo ali serum, iz belih krvnih celic pa smo izolirali DNK. Za vse preiskovance smo zbrali tudi podatke o izpostavljenosti, pri bolnikih z malignim mezoteliomom pa tudi podatke o poteku bolezni in odgovoru na zdravljenje.

Prof. dr. Vita Dolžan, dr. med., spec. lab. med. gen., je vodja Laboratorija za farmakogenetiko Inštituta za biokemijo, Medicinske fakultete, Univerze v Ljubljani. Z veseljem se je odzvala na našo prošnjo in nam podrobneje predstavila svoje raziskovalno delo, s poudarkom na dognanjih zadnji let. Najlepše se ji zahvaljujemo za prispevek in za izjemno raziskovalno delo.

NAŠ LIST | 034 | december 2020

36 I

I 37

SODELOVANJE

SODELOVANJE

Obolele z malignim mezoteliomom v raziskavo povabimo, ko pridejo na zdravljenje na Onkološki inštitut v Ljubljani in po njihovi privolitvi tudi redno sledimo razvoju bolezni. Vsi ostali preiskovanci pa so zaposleni ali bivši zaposleni delavci iz Salonita Anhovo, ki so bili poklicno izpostavljeni azbestu in obravnavani pri Interdisciplinarni skupini strokovnjakov za verifikacijo poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa v Ljubljani (KIMDPŠ) med leti 1998 - 2016. S pomočjo Društva azbestnih bolnikov že od leta 2006 organiziramo in vabimo delavce iz Salonita Anhovo, ki so bili izpostavljeni azbestu, na prve ali ponovne odvzeme krvi za določanje serumskih, genetskih in epigenetskih dejavnikov. V raziskavo vključimo le preiskovance, ki soglašajo s sodelovanjem v raziskavi.

V dosedanjih študijah smo že pokazali, da imajo bolniki z malignim mezoteliomom v krvi povišane koncentracije z mezotelinom povezanih peptidov (SMRP). Slednji bi lahko služili kot zelo specifičen diagnostični in prognostični biološki označevalec za maligni mezoteliom (A. Franko et al., Disease Markers 2012; 32: 123-31; A. Franko et al., Radiology Oncology 2015; 49: 279-85). Zato preiskovance z mejnimi vrednostmi SMRP vedno povabimo na pregled na Onkološki inštitut in do sedaj je to omogočilo zgodnje odkritje raka pri štirih od preiskovancev, ki niso imeli nobenih bolezenskih znakov.

Pri treh preiskovancih je šlo za maligni mezoteliom, pri enem pa za rak širokega črevesa.

Naše zadnje študije so pokazale, da lahko specifičnost SMRP kot diagnostičnega označevalca za maligni mezoteliom iz 88,5 % povečamo na 92,7 %, če poleg serumskih koncentracij SMRP istočasno upoštevamo še prisotnost genetskih sprememb v genu za mezotelin.

Hkrati smo pokazali, da so genetske spremembe v genu za mezotelin povezane tudi s preživetjem bolnikov z malignim mezoteliomom (K. Goricar et al., Radiology Oncology 2020; 54: 86-95). To potrjuje našo domnevo, da kombinacija genetskih in serumskih dejavnikov lahko služi kot boljši diagnostični ali prognostični

biološki označevalec kot en sam označevalec. Podobno pričakujemo, da bomo s pomočjo novih genetskih označevalcev lahko še izboljšali že razvite kliničnofarmakogenetske napovedne modele odgovora na zdravljenje malignega mezotelioma (K. Goričar et al., Scientific Reports 2017; 7: 46537) in s tem omogočili daljše preživetje in boljšo kakovost življenja bolnikov z malignim mezoteliomom.

Poleg raziskovalnega dela v okviru projekta namenjamo veliko pozornosti tudi izobraževanju in informiranju o boleznih, povezanih z izpostavljenostjo azbestu. V naše raziskovalno delo se vključujejo tudi doktorski študenti in študenti medicine. Njihove naloge so bile že več let zapored nagrajene s fakultetnimi Prešernovimi nagradami in priznanji (Nika Kotnik - 2016, Kristina Levpušček - 2018, Petra Piber in Neža Vavpetič 2019). Petra in Neža sta svoje rezultate predstavili tudi na letošnjem Dnevu odprtih vrat Laboratorija za farmakogenetiko, ki je potekal 3. decembra 2020.

Tovrstna srečanja potekajo že osem let zapored vsako prvo soboto v decembru, letos pa je izjemoma potekalo preko spleta. Že vsa leta v okviru teh srečanj raziskovalce, študente, zdravnike in druge zdravstvene delavce, bolnike in širšo javnost opozarjamo tudi na problematiko azbestnih bolezni in jih seznanjamo z našim delom in rezultati.

Naše dolgoletno sodelovanje z Društvom obolelih zaradi azbesta omogoča tudi hitrejši prenos informacij o ključnih znanstvenih ugotovitvah, razpoložljivih diagnostičnih metodah in novih možnostih zdravljenja do oseb, ki to najbolj potrebujejo: osebam, ki so bile izpostavljene azbestu, bolnikom z azbestnimi boleznimi, njihovim družinam in zdravstvenim delavcem, ki skrbijo za njih.

Za pomoč in podporo pri uspešni realizaciji ciljev naših raziskav smo zelo hvaležni tudi vodstvu družbe Salonit Anhovo, saj nam je njihova podpora omogočila pridobitev že četrtega aplikativnega raziskovalnega projekta, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije - ARRS (Tabela 1).

PROJEKT ARRS

NASLOV PROJEKTA

TRAJANJE PROJEKTA

L3-9129

Molekularna epidemiologija bolezni, povezanih z izpostavljenostjo 2006-2009 azbestu in presejalno testiranje za zgodnje odkrivanje mezotelioma

L3-3648

Molekularna epidemiologija bolezni, povezanih z izpostavljenostjo azbestu ter novi pristopi za zgodnje odkrivanje in zdravljenje mezotelioma

2010–2013

L3-8203

Serumski, genetski in epigenetski označevalci tveganja za nastanek, napredovanja in odgovora na zdravljenje bolezni, povezanih z izpostavljenostjo azbestu

2017-2020

L3-2622

Biološki označevalci nastanka, napredovanja in odgovora na zdravljenje bolezni, povezanih z izpostavljenostjo azbestu

2020-2023

Tabela 1: Pregled aplikativnih projektov ARRS, ki jih je sofinanciral Salonit Anhovo, d.d. V vmesnih obdobjih so se raziskave na tem področju financirale iz raziskovalnega programa P1-1070, ki ga vodi prof. dr. Vita Dolžan, pa tudi iz donacij Društva obolelih zaradi azbesta.

NAŠ LIST | 034 | december 2020

Salonit Anhovo podaril 25 ton cementa za Frischaufov dom na Okrešlju Uredništvo, Salonit Anhovo; fotografije: Planinska zveza Slovenije

V Salonitu Anhovo smo Planinskemu društvu Celje Matica podarili 25 ton cementa, iz katerega bodo pripravljali beton na skoraj 1.400 metrih nadmorske višine za planinski dom na Okrešlju. Ko je dom lani novembra pogorel, so se planinke in planinci obrnili po pomoč na številne posameznike in podjetja. Novi dom gradijo s pomočjo sponzorstev, prostovoljnih prispevkov in z delom številnih prostovoljcev.

odgovornostjo. Ker dobro poslujemo, k čemur prispevajo prav vsi sodelavci, lahko pomagamo tako pri lokalnih kot nacionalno pomembnih projektih. Tudi planinci iz Salonita Anhovo bomo nov Frischaufov dom na Okrešlju z veseljem obiskali. Srečno z obnovo in srečno tudi vsem na planinskih poteh.”

V družbi Salonit Anhovo smo s Planinskim društvom Celje Matica podpisali sponzorsko pogodbo, s katero smo se zavezali, da bomo v letu 2020 podarili 25 ton cementa, ki ga potrebujejo za gradnjo novega Frischaufovega doma. Cement je s helikopterjem na lokacijo dostavila Slovenska vojska. Zadnje dni septembra so prostovoljci na Okrešlju že betonirali temeljno ploščo za nov Frischaufov dom.

Julijan Fortunat, predsednik uprave, Salonit Anhovo: “Planinstvo ima v Sloveniji pomembno družbeno vlogo.

Tudi v Salonitu Anhovo imamo v športnem društvu, v katerega so vključeni sodelavci, planinsko ekipo, ki pridno zbira višinske metre. Vsako leto pomagamo tudi kateri izmed družin, ki se soočijo s stisko pogorelega doma. Naš odziv na prošnjo, da pomagamo pri domu na Okrešlju, je bil zato v skladu z našo družbeno NAŠ LIST | 034 | december 2020

38 I

I 39

SODELOVANJE

ŠPORT IN REKREACIJA

Obisk pri Sveti Barbari

Športna twirling sezona polna novih izzivov

Mitja Šuligoj, Kamnolomi, Salonit Anhovo

Ko se je oče vrnil, se je izpovedala za kristjanko. Potegnil je meč, da bi jo ubil, vendar je na njeno molitev v zidu stolpa nastala luknja, ona pa je bila čudežno prenešena v gorsko sotesko, kjer sta dva pastirja pazila na svoji čredi. Dioskur je v iskalni gonji naletel na prvega pastirja, a ga je slednji uspel zavrniti. Drugi

pastir je Barbaro izdal, zaradi česar je okamenel, njegova čreda pa se je spremenila v kobilice.

Barbaro so odvlekli pred Martinija, prefekta province, ki jo je strašno mučil, vendar je ostala zvesta svoji veri. Ponoči je celico obsijala svetloba in nastopili so novi čudeži. Vsako jutro so bile njene rane zaceljene.

Bakle, s katerimi so jo hoteli zažgati, so ugasnile, čim so se ji z njimi približali. Nazadnje so jo obsodili na smrt z obglavljenjem. Oče je osebno izvršil smrtno obsodbo. Za kazen ga je na poti domov zadela strela.

Barbarino truplo je pokopal kristjan Valentin, njen grob pa je postal kraj čudežev. Po neki legendi je umrla 4. decembra leta 306 v rodni Nikomediji v provinci Bitiniji v Mali Aziji.

Sveto Barbaro častijo vsi, ki se pri delu soočajo z nevarnostjo nenadne in nasilne smrti. Je pokroviteljica rudarjev, graditeljev predorov, topničarjev in drugih, ki so delali z eksplozivi. Prizivajo jo proti grmenju in strelam ter vsem nesrečam, ki so posledica eksplozij smodnika.

Na začetku gradnje predora za HE Plave II je bila postavljena in posvečena kapelica s kipcem Svete Barbare na gradbišču v Ložicah.

Navdušeni nad zavetnico, ki naj nas varuje, tudi kjer se znanost konča, smo leta 2001 kapelico z njenim kipcem postavili na vhodu v kamnolom Rodež, kjer redno delamo z eksplozivom in imamo še vedno nekaj podzemnih rovov iz preteklosti.

Kip Svete Barbare je izdelal akademski slikar Branko Drekonja Kuštro iz bližnjega naselja Morsko.

ŠTK Deskle, fotografije: arhiv ŠTKD

ŠPORT IN REKREACIJA

Po legendi je bila Barbara hči bogatega pogana z imenom Dioskur.

Oče jo je imel zastraženo in zaprto v stolpu, da bi jo obvaroval pred kvarnimi vplivi zunanjega sveta. Ko je na skrivaj postala kristjanka, je zavrnila možitveno ponudbo, ki ji jo je posredoval oče. V njegovi odsotnosti je Barbara ukazala, naj naredijo na stolpu namesto dveh tri okna, ki predstavljajo Sveto Trojico.

Lanska tekmovalna sezona se je, tudi za Športni twirling klub Deskle, predčasno zaključila zaradi covida-19.

V mesecu marcu nam je, ravno pred drugim predtekmovanjem v freestyle programih, prekinil treninge in kasneje tudi ostala tekmovanja. Pred poletnimi počitnicami so se twirlerke še zadnjič srečale in družile na zaključku sezone, ki je potekal konec meseca junija v prostorih medgeneracijskega centra Tinca.

Z novo sezono so se trenerke in twirlarke z največjim veseljem, po šestmesečni prekinitvi, končno lahko vrnile na parket v telovadnico in zavrtele njihov najljubši rekvizit, twirling palico. Navdušene in polne upanja so se začele intenzivno pripravljati na obletnico kluba. Namreč Športni twirling klub Deskle v letošnjem decembru praznuje 25-letnico delovanja.

Poleg obletnice kluba je leto posebno tudi za nekaj članic. Šest twirlark: Ana Čargo, Maja Laščak, Neža Kogoj, Nika Marušič, Taja Lazar in Urška Marušič, je praznovalo 10 let treniranja, trenerka in aktivna članica Tina Kogoj pa je praznovala 20. obletnico. Ob tej priložnosti čestitamo vsem članicam ob njihovem okroglem jubileju in jim zaželimo še vrsto let uspehov v twirling športu.

V oktobru smo načrtovali veliko prireditev in praznovanje ob 25-letnici kluba, ki smo jo žal morali odpovedati.

NAŠ LIST | 034 | december 2020

Kljub temu smo organizirali snemanje nastopov članic na zadnjem treningu, pri čemer smo bili izredno pazljivi, da nismo kršili predpisanih ukrepov zaradi covida-19.

Trenerkam Veroniki Koncut, Karin Lazar, Taji Lazar, Tini Kogoj in Maji Laščak se najlepše zahvaljujemo, ker ste vložile veliko časa in truda v priprave na veliko praznovanje kluba.

Na naši poti uspehov nam ob strani že vrsto let stojijo tudi Občina Kanal ob Soči, Osnovna šola Kanal, Osnovna šola Deskle, krajevna skupnost Anhovo-Deskle, ki so veliki podporniki twirlinga v naši občini. V zadnjih letih nam s podpisom sponzorske pogodbe nudi podporo tudi lokalno podjetje Salonit Anhovo d.d. Hvala tudi vam! Zahvaljujemo se vsem, ki ste kadarkoli pomagali pri nastajanju, rasti in razvoju Športnega twirling kluba Deskle. Čeprav smo razočarani nad ponovno ukinitvijo treningov, se zavedamo, da je zdravje naših twirlerk in njihovih najbližjih zelo pomembno. Treningi sedaj potekajo preko spletnih aplikacij in so prilagojeni aktualnim ukrepom, saj s twirling palico ni enostavno izvajati elementov pri omejenem prostoru, kot je domača soba ali garaža. Vsi člani ŠTK Deskle komaj čakamo, da skupaj premagamo covid-19 in se zopet srečamo na treningih v telovadnici, na tekmovanjih in nastopih.

NAŠ LIST | 034 | december 2020

40 I

I 41

ŠPORT IN REKREACIJA

Športno 2020 Sašo Seljak, Salonit Anhovo

Triglav 2020 Pohodniki Salonita Anhovo smo že drugo leto zapored osvojili naš najvišji vrh. Tokrat z druge strani - naše, Primorske. V petek smo se po opravljenem delu odpravili na pot iz Zadnjice do Doliča, kjer smo prespali. Naslednji dan so se nam pridružili še trije člani, ki so celotno pot opravili v enem dnevu, dva kar preko Plemenic. Skupaj nas je tako na vrhu stalo srečnih 13 planincev. Preostanek dneva smo uživali v čudovitem jesenskem dnevu in varno sestopili v dolino.

Ljubljanski virtualni maraton Letošnja tekaška sezona je z vidika udeležb na organiziranih tekih v celoti odpadla. Glede na to, da smo se v prejšnjih letih tekači Salonita Anhovo v povprečju udeleževali več kot petih tekaških tekmovanj, smo letos močno pogrešali pozitivno tekaško vzdušje, adrenalin, zvok štartne pištole in nenazadnje druženje po opravljenem teku.

V teh razmerah ni bilo prizaneseno niti največji tekaški prireditvi pri nas, Ljubljanskemu maratonu, ki je potekal v virtualni obliki. Tekači smo tako svoj tek beležili s pomočjo ure, rezultate pa posredovali organizatorjem preko aplikacije. Iz Salonita Anhovo se je teka udeležilo 15 tekačev. Zvečer smo se srečali še prek video klica in strnili svoje vtise o naših dosežkih.

Rafting Toplo vreme smo izkoristili za spust po reki Soči z rafti. Sončen dan, čudovita pokrajina, bistra Soča in odlična družba so bili recept za nepozaben dan. Naslednje leto zagotovo ponovimo!

NAŠ LIST | 034 | december 2020

NAŠ LIST | 034 | december 2020

42 I

I 43

NAGRADNA KRIŽANKA ŠT 34

POBARVANKA

PRAVILA NAGRADNE KRIŽANKE

REZULTATI ŽREBANJA 33. NAGRADNE KRIŽANKE

Izpolnjen kupon z geslom pošljite v kuverti do 15. januarja 2021 na naslov: Salonit Anhovo, d.d., Anhovo 1, 5210 Deskle, s pripisom Križanka.

Izmed kuponov s pravilnimi gesli bomo izžrebali šest nagrajencev ter podelili tri vrednostne in tri uporabne nagrade: 1. nagrada – 30 EUR, 2. nagrada – 20 EUR, 3. nagrada – 15 EUR; 4., 5., in 6. uporabna nagrada.

Pravilna rešitev gesla križanke 33/2020: ZAPOSLITVENE PRILOŽNOSTI

PROSIMO, DA POŠLJETE SAMO ORIGINALE KUPONOV.

Izmed pravilno izpolnjenih kuponov smo izžrebali šest nagrajencev: 1. nagrada 30 EUR Jožefa Žagar, Tolmin 2. nagrada 20 EUR Mirjam Canzutti, Nova Gorica 3. nagrada 15 EUR Marjan Žurga, Polšnik 4. nagrada uporabna nagrada Aleš Medvešček, Anhovo 5. nagrada uporabna nagrada Klavdija Bensa, Salonit Anhovo Kamnolomi 6. nagrada uporabna nagrada Albina Gratton, Nova Gorica Dobitnikom denarnih nagrad bomo zneske nakazali na osebni račun, uporabne nagrade pa bomo izžrebanim reševalcem poslali po pošti.

✂---------------------------------------------------------------------------------------------------------------Ime in priimek: Naslov:

- družba in organizacijska enota ali - domači naslov

KUPON - NAGRADNA KRIŽANKA 34 Podpis:

Telefon ali elektronska pošta

(za dogovor o dostavi nagrade)

Rešitev gesla:

NAŠ LIST | 034 | december 2020

NAŠ LIST | 034 | december 2020