Naš list, št. 36

TISKOVINA - poštnina plačana pri pošti 5213 Kanal

I 1

#036 DECEMBER 2021 glasilo skupine Salonit

STOLETJE PRIZADEVANJ DELAVCEV ZA RAZVOJ CEMENTARNE PRVO VIRTUALNO PRAZNOVANJE OBLETNICE CEMENTARNE TEMATSKA POT DESKLE BO OBOGATILA ŽIVLJENJE KRAJA 60 LET NAŠEGA LISTA

VSEBINA

2 I

I 3

UVODNIK

100 let v enem stavku

100 LET 4 Stoletje prizadevanj delavcev za razvoj cementarne V treh vojnah in štirih državah so delavci in vodstvo delali skupaj Vedno v družbi tehnološko najboljših cementarn Prvo virtualno praznovanje obletnice cementarne

SALONIT ANHOVO, gradbeni materiali, d.d.

Anhovo 1, 5210 Deskle

4 6 8 12

T: +386 5 39 21 000 E: info@salonit.si

VOŠČILA

36

Čestitka predsednika nadzornega sveta Salonita Anhovo Presenečenje z OŠ Deskle Čestitka kolegov iz SENG

Julijan Fortunat, predsednik uprave: “100 let Salonita Anhovo je dokaz uspešnega sodelovanja in povezanosti delavcev, vodstva, lokalne skupnosti in poslovnih partnerjev.”

36 36 37

INDE, Salonit Anhovo, d.o.o.

Anhovo 1, 5210 Deskle T: +386 5 39 21 550

AKTUALNO 39

E: inde@inde-salonit.si

Salonit Anhovo, KAMNOLOMI, d.o.o.

Anhovo 1, 5210 Deskle

39

Kultura smo vsi. Projekt razvoja kulture v skupini Salonit.

41

dr. Tomaž Vuk, član uprave: “Salonit Anhovo je dokaz, da je ne glede na čas in družbene razmere z jasno razvojno usmeritvijo in sistematičnim delom mogoče biti v družbi najboljših.”

SODELOVANJE 54 ZBS organiziral 5. posvet Beton in trajnostna gradnja – Beton v krožnem gospodarstvu 54 Sodelovanje na 24. posvetu o okoljskih izzivih 55 Sodelovanje na 4. konferenci Biznis in trendi v gradbeništvu 55

T: +386 5 39 21 211 E: kamnolomi@kamnolomi.si

SALINVEST, d.o.o.

Pri ohranjanju našega lokalnega okolja lahko čisti vodik odigra pomembno vlogo

GRADIMO

Anhovo 1, 5210 Deskle

56

Rokava: Nov koncept betona pri gradnji viadukta Glinščica

T: +386 5 39 21 352

mag. Dejan Zwitter: “Ključne sestavine za stoletno zgodovino cementarne Salonit Anhovo so znanje in predanost zaposlenih, naravno bogastvo v obliki kamenih surovin ter nenehna vlaganja v tehnološki napredek – po takem receptu nastaja cement najvišje kakovosti, ki je v pravem pomenu besede zgradil pol Slovenije.”

56

E: salinvest@salinvest.si

NA OBISKU

ROKAVA, d.o.o.

Dekani 3/c, 6271 Dekani, Slovenija

58

Tradicionalni obisk občine Kanal ob Soči v Salonitu Anhovo

58

100. rojstni dan tudi za Anastazijo Može

58

T: +386 5 66 32 663 E: rokava@rokava.si

59

Najpopularnejša športna osebnost občine Kanal leta 2020je Ana Vidmar

59

Na mladih svet stoji!

60

UREDNIŠTVO Peter Korenjak – kadri in splošne zadeve (odgovorni urednik) dr. Tanja Ljubič Mlakar – varnost in zdravje pri delu, okolje Sašo Seljak – razvoj Marjana Šuligoj – proizvodnja in vzdrževanje Ina Zupanc – poslovanje DOPISNI ČLANI Tanja Šuligoj – Inde, Salonit Anhovo d.o.o.

Mitja Šuligoj – Salonit Anhovo, Kamnolomi, d.o.o.

Metka Grbec – Rokava, d.o.o.

Lojzka Reščič – Združenje za beton Slovenije (ZBS)

FOTOGRAFIJE Foto arhiv družb v skupini Salonit Vse skupinske fotografije so nastale v času pred epidemijo ali pa v obdobjih, ko ni bilo s tem povezanih omejitev in ukrepov.

IZDAJATELJ Salonit Anhovo, d.d. E: glasilo@salonit.si

UVODNIK

ŠPORT IN REKREACIJA

NAKLADA 4.000 izvodov

Glasilo je brezplačno in ni namenjeno prodaji. Publikacija se uvršča v 6. točko Priloge I ZDDV-1.

NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

4 I

I 5

100 LET

100 LET

Stoletje prizadevanj delavcev za razvoj cementarne

Nova država in novo tisočletje

Uredništvo Z ustanovitvijo cementarne Salonit Anhovo ob koncu 1. svetovne vojne se je v spodnji Soški dolini začela razvijati delavska zavest okoliških prebivalcev. Za njih je tovarna predstavljala priložnost za boljši jutri v dolini, ki je stežka lovila takratni gospodarski razvoj sosednjih regij.

Mnogokrat so bili prav delavci odločilni, da je cementarna obstala.

Po koncu vojne so iz tovarne odšli italijanski kvalificirani delavci in cementarna je praktično začela iz nič. Prav anhovskim delavcem gre zahvala, da so obdržali stroje, ki so jih italijanski lastniki želeli odpeljati.

Porušena država je za obnovo potrebovala velike količine gradbenega materiala.

Z uvedbo novega družbenega sistema, administrativnega socializma, pa je bil delavec postavljen zgolj kot delovno orodje.

A v Anhovem so se delavci zavedali, da je tovarna edina možnost za njihovo preživetje.

100 LET

Rojstvo delavskega sveta

NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

V 50. letih prejšnjega stoletja se je začelo razvijati delavsko samoupravljanje v Jugoslaviji. V Salonitu Anhovo so kot prvi v takratni državi izvolili delavski svet. Njegov prvi predsednik je bil Štefan Humar, ki je ob 30-letnici povedal: “Ko smo sprejeli Titovo geslo ‘Tovarne delavcem’, smo vedeli, kaj hočemo, pa čeprav smo začeli iz nič. Iztrošeni stroji, pomanjkanje surovin, premoga, skratka pomanjkanje vsega je bila značilnost tistih časov. Ljudje pa smo imeli velikanski zalet. Zavedali smo se, da samoupravljanje ni novost samo doma, temveč tudi v svetu. Vedeli smo, da nam da lahko kruh samo to, kar imamo.

Strokovnjakov ni bilo - ne spominjam se dobro, a zdi se mi, da smo imeli enega inženirja in enega tehnika. Mi pa smo na vsak način želeli izdelati čim več cementa in salonitnih izdelkov.”

Začetki cementarne

V prvih letih delovanja tovarne je bilo delo večinoma ročno, nevarno in zelo zahtevno.

Delovnik je trajal 12 ur. Tudi v obdobju 2. svetovne vojne je tovarna delovala. Poleg tega so tudi v vojnem času anhovski delavci pomagali partizanskim enotam na fronti, okoli 100 delavcev pa je v vojni izgubilo življenje.

Delavski svet je takrat zelo aktivno sodeloval na vseh področjih: vzpostavili so vajeniško šolo za vse stroke, organizirali prve prevoze delavcev na delo, zgrajena so bila prva stanovanja za zaposlene, podeljena prva štipendija in delavci so prvič dobili toplo malico. Leta 1960 je bil na podlagi sklepa delavskega sveta zasnovan Center za strokovno izobraževanje delavcev, ki pomeni začetek izobraževalne dejavnosti v Salonitu. Leto kasneje je izšla prva številka internega časopisa Naš list in delavci so se prvič udeležili seminarja za varnost pri delu.

Delavski svet v 50. in 60. letih

Vse več žensk med zaposlenimi Ob zaključku leta 1964 je takratni predsednik delavskega sveta inženir Jože Stražišar v Našem listu zapisal, da je v aktivno upravljanje delovne skupnosti vključenih 300 delavcev: “Delavskemu svetu in komisijam je v veliko pomoč dobra in razumljiva priprava vseh materialov in raznih analiz, ki so jih izdelale strokovne službe. Uvedli smo 42-urni delovni tednik, povečali proizvodnjo in produktivnost, povečali osebne dohodke in tudi povečali družbeni standard.

Precej sredstev smo dali na razpolago tudi za zaščitno delovnega človeka. V rekreaciji bodo sredstva omogočila, da bomo lahko šli na morje in v gore, poleti in pozimi.”

V samostojni državi Sloveniji smo leta 1993 dobili Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki je prinesel novo obliko delavskih svetov v novi družbeni ureditvi. Tako so tudi v Salonitu Anhovo nastali organi svet delavcev, sindikalni zaupnik, zbor delavcev in predstavniki delavcev v organih družbe. V novem tisočletju se je začela organizacija tradicionalnih srečanj zaposlenih in upokojencev. Veliko več pozornosti je namenjeno varnosti z novo opremo in nadgradnji varnostnih standardov pri delu. Tako so leta 2009 vsi delavci dobili novo delovno opremo s povečano vidljivostjo. Od leta 2019 v Salonitu Anhovo potekajo programi izboljšanja zdravja in varnosti pri delu, program promocije zdravja pri delu in promocija duševnega zdravja.

Velik dogodek za upokojence in zaposlene je pomenila 95-letnica Salonita Anhovo. Mnogi so se srečali po desetletju, dveh ali treh, od kar so zapustili delovno mesto v Salonitu. Ogledali so si svoja nekdanja delovna mesta in bili presenečeni, kako se je tovarna modernizirala.

100-letnico praznujemo v zahtevnih družbenih časih, kot jim v zgodovini še nismo bili priča. Zato smo se 15. septembra družili virtualno z željo, da se v bližnji prihodnosti tudi osebno srečamo in nazdravimo na novo stoletje Salonita Anhovo. Na spletnem dogodku smo predstavili 10 zgodb, v katerih so sodelovali naši poslovni partnerji, zaposleni, upokojenci in sosedje v različnih obdobjih 100-letnega delovanja Salonita Anhovo.

Kovinostrugarka

V 70. in 80. letih so se v Salonitu Anhovo zaposlile prve ženske kot voznice viličarjev in kovinostrugarke.

V okviru Centra za izobraževanje, ki je nastal na pobudo delavskega sveta, je začela nastajati prva študijska knjižnica. Invalidi so bili v Salonitu Anhovo zaposleni pred letom 1989 na različnih delovnih mestih po različnih delovnih organizacijah. 3. marca 1989 pa so formalno-pravno ustanovili TOZD posebnega družbenega pomena invalidska delavnica INDE. Njen namen je bil razreševanje invalidskih problemov v podjetju.

Ekipa promotorjev varnosti pri delu v Salonitu Anhovo

NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

6 I

I 7

100 LET

100 LET

V treh vojnah in štirih državah so delavci in vodstvo delali skupaj Uredništvo, Salonit Anhovo Skozi vseh 100 let Salonit Anhovo povezuje Slovenijo s sosednjimi državami - Avstrijo, Italijo in Hrvaško. Prav iz slednje je doma njen ustanovitelj inženir Emil Stock, podjetnik iz Splita, ki je v Anhovo prišel zaradi gradnje Solkanskega mostu in tu spoznal zidarskega mojstra Ivana Nibrata.

Oče Salonita Anhovo je ime, ki se je prijelo Nibrata. Ta je ob kuhi apna odkril neznan siv prah odličnih veznih lastnosti. Zaradi njunega dobrega sodelovanja je Stock začel kupovati zemljišča pod Rodežem, ki so bila bogata z laporjem. Veliko vlogo za njegovo odločitev za gradnjo tovarne v Anhovem je imela zagotovo tudi njegova prva, sicer neuspešna, cementarna v Splitu in dobra železniška povezava. Stock je po 1. svetovni vojni uresničil svoje predvojne poslovne načrte in v Anhovem za tisti čas postavil veliko cementarno, ki jo je poimenoval Salona d’Isonzo - po kraju Solin pri Splitu, od koder je izhajal.

Po koncu 1. svetovne vojne je primorsko ozemlje pripadlo Italiji. Zato so v Anhovo prihajali tudi delavci iz sosednje Furlanije in drugih italijanskih krajev. Sedem let po ustanovitvi je Stock cementarno prodal banki Banca di Roma. Manj kot desetletje zatem je novi lastnik postal Eternit iz italijanskega Casale Monferrata, novi direktor pa inženir Fedele Cova. S tem se je začelo tudi najuspešnejše medvojno obdobje cementarne.

NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

Zahtevni časi do izgradnje nove cementarne V času 2. svetovne vojne je tovarna delovala na strateško pomembnem območju. Kljub vsem strahotnim vojnim razmeram je cementarna delovala tudi ves čas vojne. Delavci so v tovarni organizirali osvobodilno fronto in z materialom pomagali enotam osvobodilne vojske. Po koncu 2. svetovne vojne je Anhovo prešlo pod Jugoslavijo in cementarna je postala last države. Kljub velikemu veselju prebivalcev je to pomenilo, da so iz tovarne odšli vsi italijanski delavci - večinoma strokovnjaki. Prav tako pa so Italijani dobili od guvernerja Svobodnega tržaškega ozemlja dovoljenje za demontažo strojev v Anhovem. Po velikih pritiskih je guverner preklical svojo odločitev.

Družbeni red po vojni je bil administrativni socializem. To je pomenilo, da je Generalna direkcija cementne industrije s sedežem v Beogradu v Anhovo pošiljala plane in zahtevala poročila o izpolnitvi.

Delavci so kljub stiski, v kateri so se znašli po odhodu vseh inženirjev, tehnikov, obratovodij in delovodij ter drugih kvalificiranih delavcev, dan in noč trudili, da cementarna ostane še naprej.

Leta 1956 je bil za direktorja imenovan Milan Vižintin, ki je dobil jasno direktivo, naj tovarno čimprej zapre, a se je že po enem mesecu odločil drugače. Našel je prave sodelavce, že po nekaj letih pa mu je uspelo temeljito obnoviti cementarno.

Zaradi uspeha je iz tovarne odšel na pomembne politične funkcije. V Anhovo pa se je vrnil leta 1969, da bi vodil zahtevne politične in finančne priprave na gradnjo nove cementarne, ki je začela delovati leta 1977 in je ključna za Salonit Anhovo še danes.

Nova cementarna leta 1977 je prinesla nov zagon za razvoj Salonita Anhovo

V novi samostojni državi Sloveniji Pred razpadom Jugoslavije se je začelo preoblikovanje podjetij in leta 1990 je bila v okviru procesa lastninskega preoblikovanja sklenjena prva pogodba o skupnem vlaganju v podjetje Salonit Anhovo. Od leta 1991, ko je Slovenija postala samostojna, je prišlo do privatizacije oziroma lastninjenja družbene lastnine. Leta 1994 je Salonit Anhovo Agenciji za privatizacijo podal v potrditev program lastninskega preoblikovanja. Tri leta kasneje se Salonit Anhovo preoblikoval v delniško družbo.

veziva, pesek in kamnine v regiji Alpe-Jadran. Danes je skupina, ki proizvaja gradbene materiale in cevi, s svojim znanjem in z več kot 70 podružnicami prisotna po celem svetu. Izdelki skupne Wietersdorfer so v uporabi od ZDA, Filipinov, Singapurja do Avstralije.

Leta 1998 v Salonit Anhovo vstopi strateški lastnik Witersdorfer – s sedežem v avstrijskem Celovcu. Šestnajst let kasneje je Buzzi Unicem pridobil 25 % delež. Italijanska družba ima cementarne v Evropi, ZDA, Mehiki in Rusiji. S povezovanjem je Salonit Anhovo pridobil na severnovzhodnem italijanskem trgu. Ob tem sta se strateško povezala tudi Buzzi Unicem in danes večinski lastnik Salonita Anhovo Wiettersdorfer. Slednji je danes tudi lastnik IGM Zagorje in Calcita Kamnik.

Gospodarska kriza med leti 2009 in 2014 je močno vplivala na poslovanje Salonita Anhovo. Cementarna je kljub velikim izgubam ohranila vsa delovna mesta. Za namen reševanja cementarne so v tem času in v letih po krizi odprodali vrsto naložb v gradbeni industriji.

Pred dvema letoma je večinski lastnik Witersdorfer praznoval 125 let delovanja. Ob tem so predstavili povezovanje cementarne pod skupno znamko Alpacem, pri čemer pa so ohranili imena posameznih cementarn.

V Alpacemu so združeni strokovnjaki za beton, cement, NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

8 I

I 9

100 LET

100 LET

Vedno v družbi tehnološko najboljših cementarn Uredništvo, Salonit Anhovo

Začetek uporabe alternativnih goriv V novi cementarni so leta 1976 namestili tudi prvi procesni računalnik. Isto leto je bil do Anhovega zgrajen tudi plinovod. Leta 1981 so začeli uporabljati alternativna goriva, in sicer odpadne pnevmatike, leta 2004 pa so linijo avtomatizirali. V tem obdobju je tudi maloprodaja dobila prve računalnike, začela pa se je proizvodnja prvih ton cementa za naftne vrtine.

Laboratorij za specialne cemente je začel delovati konec 80. let. V tem času so zgradili tri nove silose za skladiščenje specialnih cementov in Salonit je bil prvi v Jugoslaviji, ki je proizvajal aerirani Maltit. Po osamosvojitvi Slovenije se je začelo težko obdobje za gospodarstvo in tudi Salonit je izgubil velik del nekdanjih jugoslovanskih trgov, v istem času pa se je začela ukinitev proizvodnje azbestcementnnih izdelkov in intenzivna sanacija posledic.

Kljub težkim časom so se investicije nadaljevale: postavili so sodoben izmenjevalnik toplote, ki je omogočal velike energetske prihranke, in uvedli certificiran sistem kakovosti skladno z mednarodnim standardom ISO 9001, kasneje še ISO standard 14001 za ravnanje z okoljem, BS OHSAS 18001 za varstvo in zdravje pri delu ter sistem akreditacije laboratorija po ISO 17025.

Na poti do ogljično nevtralne cementarne Ob prelomu tisočletja so bile investicije usmerjene v večjo zmogljivost mlina, manjšo specifično porabo energije ter nižjo raven hrupa in emisij. Leta 2007 je Salonit Anhovo skladno z nacionalno in zakonodajo Evropske unije med prvimi v Sloveniji pridobil integralno okoljevarstveno dovoljenje IPPC. V novem tisočletju je v Salonitu Anhovo zrasla nova, moderna in energetsko učinkovita stavba – razvojni center, ki je bila zgrajena v okviru projekta IN PRIME. Cementarna pred 100 leti

Salonit Anhovo je bil pogosto med prvimi pri razvoju tehnologije v cementni industriji. Zgodovinski zapisi dokazujejo, da je bil vedno pomemben lasten razvoj in vlaganja v izobraževanje zaposlenih. Tudi danes je tehnologija poleg zaposlenih temeljni dejavnik uspešnosti v cementni industriji.

Od prvih peči do nove cementarne Pred 100 leti je cementarna imela 16 peči, delo pa je potekalo večinoma ročno. Začetki avtomatizacije segajo v leto 1937, ko je tovarna dobila stroj Mazza za izdelavo salonitnih cevi. V tem času je začel z delovanjem tudi prvi kamnolom. Po 2. svetovni vojni so zgradili novo skladiščno halo s premičnim žerjavom, žičnico za lapor Prvomajska in nov mlin za cement. Kljub povojnim težavam je bilo jasno, da cementarna lahko preživi le z dobrimi sodelavci in uvajanjem nove tehnologije. Že v 60. letih je cement iz Anhovega po vsej Jugoslaviji veljal za enega najboljših. V tem času je tovarna kot prva v Evropi osvojila in uporabila postopek avtoklaviranja azbestcementa. Leta 1961 so vertikalne Dietzschejeve peči zamenjali z rotacijsko. To je takrat pomenilo kapaciteto 350 ton klinkerja na dan. Ko so leta 1977 zgradili novo cementarno, je imela kapaciteto 2000 ton klinkerja na dan.

NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

Nova cementarna 1977

Poslovna stavba z najsodobnejšimi laboratoriji

Velik vpliv na razvoj nove cementarne je imel diplomirani inženir kemije Ivan Kocuvan. Leta 1959 je po srečnem naključju odšel na izobraževanje v ZDA. Iz tamkajšnjih cementarn je prinesel marsikatero uporabno izkušnjo.

Kot tehnični direktor Salonita je z inženirjem Ivancem sodeloval pri pripravi in izvedbi projekta izgradnje nove cementarne Skale.

V zadnjem desetletju je razvoj tehnologije še hitrejši kot kadarkoli v zgodovini. V sodelovanju s podjetjem Steag Powitec je tovarna dobila napredni sistem za avtomatsko vodenje rotacijske peči, kar pomeni večjo energetsko učinkovitost in tudi boljšo kakovost izdelkov. Številne investicije so se zgodile v kamnolomu, laboratoriju ter na liniji za skladiščenje in doziranje 3D goriv. Velike pozornosti pa sta bila deležna prvi robot v avtomatizaciji procesne kontrole in brezpilotni letalnik (dron).

Uvajamo nove tehnologije

Med leti 2000 in 2020 je bilo v novo cementarno Skale vloženo več kot 150 milijonov evrov sistematičnih investicij. Salonit Anhovo ima danes enega najnižjih ogljičnih odtisov med cementarnami v Evropi - s sistematičnimi investicijami so prepolovili emisije. Vendar cilji so višji: postati ogljično nevtralna cementarna z minimalnimi vplivi na okolje. Ta cilj bo Salonit Anhovo dosegel z znižanjem ogljičnega odtisa za 15 odstotkov s prvim sklopom tehnoloških inovacij in z investicijami v vrednosti 40 milijonov evrov. Električno energijo bodo pridobivali iz obnovljivih virov energije ter z zajemom odpadne toplote iz proizvodnega procesa.

Pomembna bo digitalizacija proizvodnje cementa z delovnimi mesti z visoko dodano vrednostjo.

Visokozmogljive cemente z nizkim ogljičnim odtisom bodo razvijali s strokovnimi in odgovornimi partnerstvi v trajnostni proizvodnji cementa.

NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

10 I

I 11

100 LET

100 LET

Skrb za okolje in okoljske investicije so pozitivno vplivale na srednjo Soško dolino

Ključna okoljska transformacija se je odvijala med leti 2000 in 2009, ko je bila izvedena prenova praktično celotne linije peči. Elektrofilter je bil zamenjan z vrečastim, saj so se pred tem zelo pogosto dogajali izpadi elektrofiltra, posledica pa je bilo prašenje. Leta 2006 je bil nameščen nov sodoben vrečasti filter, s katerim so se emisije prahu znižale na najmanjšo možno stopnjo.

Uredništvo, Salonit Anhovo

Uporaba alternativnih goriv Gasilska vaja 2016

V času zagona proizvodnje cementa leta 1921 in proizvodnje azbest-cementnih izdelkov leta 1922 je bilo le malo znanega o ekologiji. Do leta 1926 je bil v veljavi 12-urni delovnik. Ljudje so si služili kruh in preživljali družine z delom v tovarni. Delovni pogoji so bili izjemno težki: delo v tovarni je bilo večinoma ročno in nevarno.

Kasneje se je začela razvijati zavest, da je potrebno življenjske in delovne pogoje izboljšati, za okolje pa je treba primerno poskrbeti. Po 2. svetovni vojni se je skrb za delavca začela izboljševati. Salonit Anhovo je bil leta 1973 prvo podjetje v nekdanji Jugoslaviji, ki je ustanovilo Službo za urejanje okolja Salonit. Že leto kasneje so namestili prvi vrečasti filter za preprečevanje prašenja.

Z osamosvojitvijo in vstopom v Evropsko unijo v veljavi novi standardi za varstvo okolja Pomembna transformacija se je začela po osamosvojitvi Slovenije leta 1991, ko so se začeli veljati tudi novejši standardi za okolje. Večkrat je Salonit Anhovo deloval pionirsko v posameznih projektih in pri prilagajanju na novo zakonodajo. Sprejeta je bila nova okoljska zakonodaja tako v Evropski uniji kot tudi v Sloveniji. Leta 1996 je bila v Evropski uniji sprejeta tako imenovana IPPC direktiva (96/61/EC) o integralnem preprečevanju in nadzoru nad onesnaževanjem okolja (ang. Integrated Pollution Prevention and Control - IPPC), ki se je kasneje večkrat preoblikovala. Prilagajanje na to NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

direktivo je potekalo tudi v podjetju Salonit Anhovo po priključitvi Evropski uniji. Nanjo smo se prilagodili med prvimi v Sloveniji.

Z IPPC direktivo je bil za dejavnosti, kot so cementarne in številne druge, vpeljan evropski koncept najboljših razpoložljivih tehnologij BAT (ang. Best Available Techniques - BAT), ki je pomenil velik miselni premik pri obvladovanju in izboljševanju okolja. Ta koncept je pomenil, da je potrebno emisije znižati in prilagoditi tako visokim standardom, kar je možno doseči z najvišje razvitimi tehnologijami.

Zgrajen je bil nov mlin premoga, nameščen je bil nov rešetkast hladilnik ter zgrajen nov visoko energetsko učinkovit izmenjevalnik toplote. Ta je visok 110 m in je najvišja stavba v Sloveniji. Tako se je bistveno izboljšala energetska učinkovitost in zmanjšale so se emisije.

Prelomnica glede razpršenih emisij prahu je bila, ko smo prenehali uporabljati staro klinker halo, ki je povzročala večji del prašenja v okolje in je bila tudi razlog za pritožbe krajanov.

Pri stalnih okoljskih izboljšavah si pomagamo z ISO standardi

Po pridobitvi integralnega dovoljenja z investicijami med najboljše cementarne v Evropi V letih 2005 in 2006 smo sodelovali pri projektu »twinning« za prenos dobrih praks pri pridobivanju IPPC dovoljenj iz EU v Slovenijo. Bili smo eno izmed štirih vzorčnih podjetij.

Pilotno IPPC dovoljenje smo pridobili v okviru projekta po nemški zakonodaji v sodelovanju z Bavarsko agencijo za okolje. Projekt je bil del učnega procesa za slovenske uradnike, kako se taka dovoljenja izdaja, kar je bila novost tudi v Evropi.

Ključno desetletje je nastopilo potem, ko smo pridobili integralno okoljsko dovoljenje (IPPC), in sicer po 19. septembru 2007. To dovoljenje smo pridobili med prvimi v Sloveniji.

Zadnjih 20 let je potekal intenziven investicijski ciklus in v zadnjih 15 letih je bilo za več kot 150 milijonov evrov investicij na tem področju.

Intenziven razvoj eko-tehnologij se danes odraža v dobrem stanju okolja. Skozi leta se kažejo pozitivni trendi. Na primer pri kakovosti zunanjega zraka, ki je ena ključnih prvin okolja z vplivom na zdravje prebivalstva, se že vrsto let gibljemo pod vrednostmi, ki jih priporoča Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in pod katerimi se ne pričakuje negativnih vplivov na zdravje.

Sedaj je cementarna razvita do te mere, da sodi med sodobnejše v Evropski uniji in ima jasne načrte za prihodnost.

Leta 2004 smo vpeljali sistem ravnanja z okoljem po standardu ISO 14001. Uvedli smo program stalnih okoljskih izboljšav, ki je obsegal sklop investicij v tehnološko in ekološko posodabljanje ter poteka še danes. Program je sovpadel s konceptom BAT, ki ga je vpeljala napredna evropska zakonodaja.

Sistematično vlaganje za zmanjševanje okoljskih vplivov Pomembno izboljšavo na področju prašenja in hrupa je pomenil prvi obširnejši sanacijski program v zaprto skladiščenje surovin, protihrupno sanacijo mletja cementa in v proizvodnjo klinkerja – zaključil se je leta 2005.

Cementarna nekoč in danes NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

12 I

I 13

100 LET

100 LET

Prvo virtualno praznovanje obletnice cementarne Uredništvo, Salonit Anhovo V 100 letih Salonita Anhovo se je nabralo veliko razlogov za praznovanja in tudi številne obletnice. Med zadnjimi so bile 80., 90. in 95. obletnica. S prvo smo začeli z dogodki, ki so se ohranili tudi kasneje: dnevi odprtih vrat, srečanje generacij in nočna izmena.

Leta 2010 smo na nočni izmeni prešteli kar 15.000 obiskovalcev.

Za 100. obletnico smo do zadnjega upali, da nam bo uspelo izvesti srečanje v živo. Vendar smo se morali prilagoditi aktualnim epidemiološkim razmeram, zato smo organizirali prvo virtualno praznovanje obletnice cementarne.

In tudi gledalci ste potrdili pravilno odločitev – na dogodku in v prvem mesecu po dogodku, vas je virtualno praznovanje na YouTube kanalu Salonita Anhovo obiskalo preko 1.100. Številka kar kliče po tem, da odkrijemo kaj več o ozadju prve virtualne obletnice. Praznovali smo jo z virtualnim almanahom in pogovorom z upravo, dogodek pa je povezovala Martina Arčon.

Kako se je vse začelo?

Za 100-letnico smo se začeli pripravljati že dobro leto pred praznovanjem. V sodelovanju z upravo smo se dogovorili, katera skupina bo poskrbela za načrtovanje in izvedbo praznovanja. Nato se je začelo zbirati ideje in priprave na izvedbo. V ekipi smo si vsi želeli osrednji dogodek v živo, zavedali pa smo se, da moramo biti pripravljeni tudi na virtualno praznovanje.

Meseci in dnevi so tekli res hitro.

Pripravo na praznovanje je vodil Peter Korenjak, vodja kadrovskih splošnih zadev, ki je ob tem imel izjemno zahteven urnik zaradi vseh ukrepov za obvladovanje epidemije.

V cementarni stavimo na ekipno delo in tako je bilo tudi tokrat. Ves čas je sodelovala pri načrtovanju celotna ekipa, izvedbo pa smo nato razdelili po posameznih aktivnostih na manjše skupine. Te skupine pa so potem pripravile vse potrebno ter obveščale sodelavce in upravo. Za virtualni dogodek sta skrbela Peter Korenjak in Ina Zupanc. Za vzpostavitev in opremo krožne Tematske poti Deskle in za razstavo miniatur je skrbela Lojzka Reščič, za Dneve odprtih vrat pa Maja Blatnik.

Kako je nastajal virtualni almanah?

Najprej smo se z ekipo zakopali v arhiv, pri čemer sta nam pomagala Tanja Šuligoj in Silvester Prinčič. Tekle so ure in dnevi, da smo našli materiale o vseh pomembnih zgodovinskih dogodkih. Veliko smo brali, pregledovali fotografije in pisali zgodbe o zgodovini. Pri tem so nam bile v veliko pomoč vse izdaje internega časopisa Naš list, pa tudi zborniki, ki so izšli ob preteklih obletnicah. Pomagali smo si tudi z nekaterimi knjigami in z informacijami na spletu. Veliko zanimivosti pa so nam povedali tudi naši upokojenci in zaposleni.

Ko smo zbrali zgodovinske dogodke, ki so osnova za vse naše nadaljnje aktivnosti, smo začeli z načrtovanjem virtualnega dogodka. Odločili smo se, da bomo zgodovino predstavili skozi deset zgodb. Te smo umestili po temah in z njimi obeležili tudi posamezna desetletja. Vsako zgodbo smo zasnovali tako, da je temeljila na zgodovinskih podatkih. V čevlje novinarjev, ki so predstavljali zgodbe, pa so stopili naši sodelavci. Ti so skupaj s sogovorniki predstavljali zanimivosti iz življenja in dela v cementarni.

Celotno organizacijo in koordinacijo sta izpeljala Peter Korenjak in Ina Zupanc. Peter Korenjak, vodja kadrovsko splošnih zadev, Salonit Anhovo: »Vsi v ekipi smo si želeli dogodka v živo. Vendar smo se zavedali, da bomo morali dati prednost zdravju. Zato smo se ves čas pripravljali tudi na izvedbo virtualnega dogodka. Prvi tak dogodek v cementarni in še na 100. obletnico je od nas zahteval veliko trdega dela. Priznam, da je bilo veliko napetosti in adrenalina, ampak tudi neverjetno veliko medsebojne podpore v naši interni ekipi in v ekipi zunanjih sodelavcev. Privilegij je bil sodelovati pri takem podvigu.«

Peter Korenjak in Ina Zupanc NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

10 zgodb virtualnega almanaha Zgodbe vam bomo v Našem listu samo na kratko predstavili, ker veliko več povedo, če si jih ogledate: vabimo vas na YouTube kanal Salonita Anhovo – 100. obletnica Salonita Anhovo.

V prvi zgodbi, s katero smo obeležili življenje v Spodnji Soški dolini, ki so ga oblikovali lapor, voda in železnica, sta se pogovarjala Klemen Stanič in Srečko Skrt. Zgodbo sta spletla med delom v cementarni in življenjem v lokalni skupnosti. Skupna zgodba se je začela s proizvodnjo cementa leta 1921.

V drugi zgodbi sta Rok Marinič Podbršček in Lojzka Reščič raziskovala vlogo delavcev v cementarni. Ti so bili nemalokrat odločilni, da je cementarna ne samo delovala, ampak tudi obstala. Lojzka pa se je spomnila tudi sprememb med njenimi začetki in današnjim delom v cementarni.

V šesti zgodbi je mag. Dejan Zwitter s predsednikom nadzornega sveta Hannesom Gailerjem raziskoval vpetost Salonita Anhovo pri povezovanju štirih držav - poleg Slovenije še Italije, Avstrije in Hrvaške. Začelo se je s hrvaškim lastništvom, današnja strateška lastnika pa prihajata iz Italije in Avstrije.

V sedmi zgodbi je Sašo Seljak na Črnem Kalu s predsednikom ZBS, Združenja za beton Slovenije dr. Jakobom Šušteršičem raziskoval dogodke o gradnji viadukta, ki ga povezujejo cementi Salonita Anhovo. Vsako drugo gradnjo v Sloveniji povezujejo cementi Salonita Anhovo.

V osmi zgodbi se je dr. Tanja Ljubič Mlakar z upokojenim sodelavcem za okolje Jožetom Uršičem pogovarjala o skrbi za okolje in okoljskih investicijah, ki so pomembno vplivale na podobo okolja v srednji Soški dolini.

V deveti zgodbi se je Mateja Čubej Gašparin odpravila na Zavod za gradbeništvo Slovenije, kjer sta z doc. dr. Sabino Dolenec predstavili enega izmed projektov, v katerem raziskujejo priložnosti za krožno gospodarstvo v proizvodnji cementa.

V deseti zgodbi pa se je Sven Božič pogovarjal z dr. Tomažem Vukom o tehnologijah in razvoju v Salonitu Anhovo.

Vsako izmed zgodb so ustvarili sodelavci in njihovi sogovorniki. Da pa jim je pri tem dejansko tudi uspelo, sta poskrbela Erika in Jure Škrlep iz Video Pro, ki sta vse zgodbe na terenu tudi posnela in poskrbela za njuno montažo, ter komunikatorki Špela Polak Bizjak in Vesna Stanić, ki sta idejno zasnovali dogodek in za vsako izmed zgodb skrbno pripravili zgodovinske temelje in izhodiščna vprašanja. Za vso organizacijo in koordinacijo v ozadju je skrbela Ina Zupanc.

V tretji zgodbi se je v novinarsko vlogo postavila Marjana Šuligoj, ki je v pogovoru z Romanom Lazarjem izvedela številne zanimivosti o Smučarskem klubu Salonit Anhovo. Šport in kultura sta pogosto izhajala iz želja delavcev Salonita Anhovo.

V četrti zgodbi smo izvedeli, da je anhovski cement veljal za najboljšega v Jugoslaviji. Kako sta nekoč izgledali prodaja in proizvodnja cementa ter koliko časa je bilo treba čakati na cement, je raziskovala Lucija Zalaznik. Vrsto anegdot in zgodovinskih zanimivosti ji je predstavil eden večjih poznavalcev zgodovine cementarne Jožef Kralj.

V peti zgodbi se je Peter Korenjak odpravil na raziskovalno nalogo k sogovorniku Marijanu Nanutu iz Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kanal. Delavci cementarne so imeli pomembno vlogo v skupnosti že v drugi svetovni vojni, v vojni za Slovenijo pred 30 leti pa so ponovno potrdili podporo skupnosti tudi v najtežjih razmerah.

Jure Škrlep, Video Pro v režiji s sodelavcem Interplana d.o.o.

NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

14 I

I 15

100 LET

100 LET

Najboljša ekipa za virtualne obletnice Našteti vse, ki so sodelovali pri virtualnih obletnici, je kar izziv. Začne se seveda z upravo in z ekipo za praznovanje 100-letnice, nadaljuje z arhivom. Tu so tudi vsi akterji desetih zgodb. Pa naši zunanji sodelavci, ki so nam pomagali z idejno zasnovo in s produkcijo zgodb. Imeli smo tudi kar nekaj posvetov s sodelavci, ki niso bili neposredno vpleteni, so nam pa mnogokrat pomagali z informacijami ali pa tudi kakšno drugo pomočjo. Dr. Andrej Ipavec nam je pomagal pri razvojnih sodelovanjih. Matej Markočič pa je poskrbel, da so bile linije rezervirane za dogodek in da so nam tehnični škrati stali ob strani. Tudi čistilke so pomembno pripomogle k urejenosti dogodka. Cela tehnična ekipa pa je hvaležna tudi za kavo in piškote – ob vsem adrenalinu, ki nas je preplavil ob dogodku, smo točno to potrebovali za nekaj sekundno sprostitev.

Ko se zgodbe srečajo na virtualnem praznovanju Na virtualnem praznovanju 100. obletnice Salonita Anhovo smo prvič predstavili vseh 10 zgodb. Kot zna le Martina Arčon, jih je povezala v celoto z mnogimi zanimivimi zgodovinskimi prelomnicami. Da ste jih gledalci lahko spremljali v prenosu, je poskrbela ekipa Video Pro.

NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

• Peter Korenjak • Ina Zupanc • Klemen Stanič • Rok Marinič Podbršček • Marjana Šuligoj • Lucija Zalaznik • mag. Dejan Zwitter • Sašo Seljak • dr. Tanja Ljubič Mlakar • Mateja Čubej Gašparin • Sven Božič • Lojzka Reščič • Matej Markočič Pri virtualnem almanahu so sodelavcem Salonita Anhovo pomagali: • Srečko Skrt, upokojenec Salonita Anhovo • Roman Lazar, Smučarski klub Salonit Anhovo, upokojenec Salonita Anhovo • Jožef Kralj, upokojenec Salonita Anhovo • Marjan Nanut, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Kanal, upokojenec Salonita Anhovo • mag. Hannes Gailer, predsednik nadzornega sveta, Salonit Anhovo • dr. Jakob Šušteršič, predsednik, ZBS, Združenje za beton Slovenije, in direktor Inštituta za raziskavo materialov in aplikacije – IRMA • Jože Uršič, upokojenec Salonita Anhovo • doc. dr. Sabina Dolenec, univ. dipl. inž. geol., Laboratorij za cemente, malte in keramiko, Zavod za gradbeništvo Slovenije

100-letnice. S predano ekipo naših in zunanjih sodelavcev nam je to uspelo nad vsemi pričakovanji. Tudi gledalci so tako obliko dobro sprejeli. Še bomo ustvarjali tudi virtualna srečanja, ampak v upravi smo se tudi zavezali, da bodo tudi dogodki v živo – Srečanje generacij in Nočna izmena se bosta zgodila v živo.«

Sledil je pogovor s predsednikom uprave Julijanom Fortunatom ter članoma uprave dr. Tomažem Vukom in mag. Dejanom Zwittrom.

V posebej za to ustvarjenem studiu jih je skozi pogovor vodila Martina Arčon. Člani uprave so povezali preteklost, sedanjost in prihodnost. Pri tem so se dotaknili tudi kriz in moči sodelavcev, ki za cementarno vedno znova poiščejo razvojne priložnosti. Življenje in delo v cementarni pa je tudi močno prepleteno z lokalno skupnostjo.

Vabimo vas, da si celoten dogodek ogledate na YouTube kanalu Salonita Anhovo.

Julijan Fortunat, predsednik uprave, Salonit Anhovo: »Verjetno sem najdlje vztrajal, da moramo pripraviti vsaj nekaj za zaposlene v živo. Dobrih 14 dni pred samim dogodkom pa je postalo jasno, da bomo morali dati prednost skrbi za zdravje. S tem pa smo se tudi prvič preizkusili v virtualnem praznovanju

Ekipa za virtualno praznovanje 100. obletnice Virtualni almanah so ustvarili sodelavci Salonita Anhovo:

Člani uprave, ki so sodelovali v virtualnem pogovoru: • Julijan Fortunat, predsednik uprave, Salonit Anhovo • dr. Tomaž Vuk, član uprave, Salonit Anhovo • mag. Dejan Zwitter, član uprave, Salonit Anhovo Koordinacija in izvedba: Peter Korenjak in Ina Zupanc Voditeljica: Martina Arčon Idejna zasnova in sodelovanje pri izvedbi: Špela Polak Bizjak in Vesna Stanić Videoprodukcija in postprodukcija: VIDEO PRO d.o.o.

Tehnična izvedba prenosa v živo: Interplan d.o.o.

Oprema studia: 4design

Matej Markočič, vodja informatike

Zahvaljujemo se vsem sodelavcem in upokojencem Salonita Anhovo, ker so ustvarili 100 let zgodovine cementarne. Zahvaljujemo se vsem v lokalni skupnosti, ki skupaj s cementarno ustvarjajo mnoge dobre zgodbe. Zahvaljujemo se vsem inženirjem, arhitektom, graditeljem in kupcem za gradnjo s kakovostnimi cementi Salonita Anhovo.

Zahvaljujemo se znanstvenikom, strokovnjakom in dobaviteljem, ki skupaj z nami omogočajo kakovostne gradnje.

Hvala vsem, ki sodelujete s Salonitom Anhovo.

NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

16 I

I 17

100 LET

Tematska pot Deskle bo obogatila življenje kraja Lojzka Reščič, Marjana Šuligoj, Mateja Čubej Gašparin, Salonit Anhovo

Od ideje do načrta in uresničitve Ideja o ureditvi krožne poti je bila v naših mislih že vse od leta 2015, ko smo v opuščenem kamnolomu Lastivnica pričeli z urejanjem učne poti Raziskujmo minerale v cementni industriji.

Ta učna pot je nastala kot posledica pridružitve Evropskim dnevom mineralov, ki na pobudo Evropskega mineralnega sektorja potekajo vsaki dve leti. Namen Evropskih dnevov mineralov je, da pridruženi kamnolomi in tovarne enkrat letno odprejo svoja vrata, predstavijo svoje delovanje ter približajo svet mineralov širši javnosti, predvsem družinam, mladim in otrokom. Odprtje kamnoloma in predstavitev našega dela bi tako popolnoma zadostovala konceptu dogodka, ki smo se mu pridružili. Vendar ne, naša želja je bila, da ustvarimo nekaj trajnega, nekaj več. In tako je nastala učna pot, na kateri obiskovalci s pomočjo 10 vsebinskih tabel in 6 razstavnih eksponatov izvedo veliko zanimivega o mineralih, ki so prisotni v cementni industriji. Izvedo tudi, kaj je naravna vrednota, kako je nastala Soška dolina, kako se naredi cement in zakaj je beton tako trden ter kako ga lahko recikliramo. Na voljo je res veliko zanimivih vsebin.

Vse od otvoritve v letu 2015 je naša učna pot zelo dobro obiskana.

Predvsem v spomladanskih in jesenskih mesecih se pod zaščitenim flišnim profilom v kamnolomu Lastivnica veliko dogaja. Gostimo vrtce, osnovne in srednje šole, fakultete in seveda vse druge zainteresirane skupine, ki jih z vodenimi ogledi popeljemo v svet mineralov. Ampak vse od otvoritve učne poti sta ostajala naša želja in cilj NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

enaka - učno pot povezati s krajem in jo tako odpreti za širšo javnost.

6 let po začetku urejanja kamnoloma Lastivnica in v letu praznovanja 100. obletnice delovanja cementarne je bila sprejeta odločitev, da bomo našo željo uresničili ter učno pot povezali s krajem. Začetna ideja je bila, da izmed vseh gozdnih poti in stez, ki potekajo od Gorenjih Deskel proti kamnolomu, poiščemo najustreznejšo, jo uredimo in označimo, ter tako učno pot povežemo s krajem. Čeprav je bila prvotna ideja, da uredimo le povezovalno pot, smo ji na koncu dodali številne nove zgodbe. Tako je nastala Tematska pot Deskle, ki poleg spoznavanja mineralov ponuja vpogled v arheološke, zgodovinske in etnološke zanimivosti kraja, naravno ter kulturno dediščino, nudi pa tudi točke za rekreacijo in druženje.

Tako vsebinsko bogato pot smo lahko ustvarili le, ker smo spoznali, da lahko v našem kraju najdemo številne zanimive zgodbe in ker smo k sodelovanju pritegnili ljudi, ki so bili te zgodbe pripravljeni poiskati in deliti.

Tematsko pot Deskle smo z vodenim pohodom in razlagami ustvarjalcev poti odprli 18. septembra v sklopu praznovanja 100. obletnice Salonita Anhovo.

Otvoritev bi morala potekati skupaj s koncertom v Lastivnici, kjer bi Pihalni orkester Salonit Anhovo predstavil svoj novi CD, izdan ob 100-letnici. Žal pa smo morali zaradi ukrepov ob epidemiji odpovedati koncert. Upajmo, da ga bomo lahko izvedli v naslednjem letu.

prostoru (dolžina poti 5,6 km), kjer se nahaja druga informacijska tabla poti.

Tisti, ki jim bo krožna pot prekratka, lahko vmes skočijo še na Jelenk.

Na poti je označenih 16 tematskih točk. Nekatere od njih smo v nadaljevanju na kratko opisali in v opise vključili tudi vtise ustvarjalcev poti.

Glavni vodili urejanja poti: sodelovanje in povezovanje

Zadovoljna ekipa TPD na odprtju poti 18. septembra 2021

Tematska pot Deskle Izhodiščna točka Tematske poti Deskle je na parkirišču v Desklah, kjer se nahaja ena izmed treh informacijskih tabel poti. Pot vas popelje s parkirišča do Napoleonovega mostu, mimo pokopališča do taborniškega prostora v Gorenjih Desklah. Dolžina celotne poti je 6,2 km. Pot lahko začnete tudi na taborniškem

Osnovni koncept ustvarjanja poti je, da pot ustvarjamo skupaj.

Skupaj s krajani različnih generacij, z različnimi lokalnimi društvi, zainteresiranimi posamezniki, strokovnjaki z različnih področij in seveda z našimi zaposlenimi.

Le s sodelovanjem smo dosegli, da je pot zaživela in poskrbeti moramo, da bo z nadaljnjim sodelovanjem in urejanjem živela še naprej!

Ustvarjalce poti smo prosili, da strnejo svoje misli o Tematski poti Deskle.

Tematska točka 7 je posvečena prav posebni krajanki Deskel Katarini Marinič, po domače Tinci. Tinca je bila kot prva Slovenka vpisana na seznam super stoletnikov (oseb starih 110 let in več) in je najdlje živeča Slovenka do sedaj v zgodovini. Plesna skupina Tince, ki si je ime nadela prav po superstoletnici Katarini Marinič, se je našemu projektu pridružila s predlogom o postavitvi Tincine klopi.

NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

18 I

I 19

100 LET

O postavitvi Tincine klopi so članice skupine povedale: “Ko smo razmišljali, kje naj bi stala Tincina klop, se nam je zdelo, da je najprimernejši prostor prav pod Gradcem. In zakaj prav tam?

Na poti med tematsko točko 7 in 8 so urejeni tudi štirje postanki, namenjeni rekreaciji in druženju. Na teh postankih so postavljene betonske klopi in mize ter rekreacijski objekti, med katerimi so tudi betonski.

S tega mesta je, ko se usedemo na klop, da bi se malo spočili, naš pogled usmerjen prav proti Gabrjam, kjer se je gospa Tinca rodila in preživela svoja otroška leta.

V času prve svetovne vojne je bil zaselek, tako kot vsi ostali v okolici in tudi Deskle, porušen, prebivalci pa odpeljani v begunstvo v kraj Bruck ob Litvi (Avstrija). Po vrnitvi se hribovski zaselki niso več obnovili. Življenje v hribih na skromnih kmetijah je bilo pretežko. Ljudje so si domove zgradili v dolini in med njimi so bili tudi Tincini starši. “

Na tematski točki 8 stoji opuščen žičniški stolp, zgrajen v 50. letih prejšnjega stoletja. Je eden izmed redkih dobro ohranjenih nosilnih objektov žičnice, namenjene transportu laporja, ki je potekal od kamnoloma Deskle do cementarne Polje. Stolp stoji na grebenu Gradec na nadmorski višini 305 m in ponuja lep razgled na okoliške kraje.

Majda Rejec, članica Plesnega kluba Tince Krožna pot je vsekakor velika pridobitev tako za naš kraj kot tudi za občino Kanal ob Soči.

Pot poteka večinoma po robu naselja in skozi gozd. Obisk je čudovit v vseh letnih časih. Pomladi občudujemo naravo, ki se prebuja – pomladanske cvelice in svetlo zelene liste dreves. Poleti nas pozdravi sveža sapica, ki zaveje s Krna. Jeseni nam pod nogami šelesti odpadlo listje. Pozimi pa se odpre pogled na modrozeleno Sočo globoko pod nami.

Stolp je že nekoliko načel zob časa, vendar mu želimo z ustreznim sanacijskimi postopki in dodelavo dati novo uporabno vrednost. Želimo ga spremeniti v razgledni stolp z razgledno ploščadjo ter s panoramskimi in dodatnimi vsebinskimi tablami. Pri obnovi bomo sodelovali z Zavodom za varstvo kulturne dediščine, ki skrbi tudi za industrijsko dediščino.

Celotna pot je označena z usmerjevalnimi tablami, tako da kdor koli se bo odpravil po njej, se ne bo izgubil.

Dejan Zwitter, član uprave družbe Salonit Anhovo

Pot je tudi polna zanimivosti. Na njej spoznamo tako zgodovinske kot tudi naravne in kulturne znamenitosti.

Zelo zanimiv je park Lastivnica, pa ne le zaradi spoznavnja industrijske dediščine, pač pa tudi zaradi krasno speljane poti proti slapu Mednik, ki vodi mimo mlak z zanimivim vodnim življem. Zlasti v zimskem času, ko previsne stene nekdanjega kamnoloma in sam slap zaledenijo, je tu kot v pravljici pravo ledeno kraljestvo. Mislim, da bo pot pritegnila ne le domačine, pač pa tudi obiskovalce od drugod, ki radi spoznavajo nove kraje.

Kjer je volja, tam je tudi Tematska pot Deskle!

Majda Rejec, redna obiskovalka poti, ki na pohodih poskrbi za zanimive razlage. Na fotografiji v pogovoru z Mitjo Šuligojem na otvoritvenem pohodu.

NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

V sodelovanju s krajani, ki ste z najrazličnejšimi idejami iz lokalnega okolja dali pobude za vključitev zanimivosti iz naših krajev, je to udejanila ekipa prostovoljcev iz Salonita. Osebno sem bil presenečen, kako bogato in raznoliko kulturno dediščino smo obelodanili in prepričan sem, da povezovanje gibanja v čudoviti naravi in izobraževanja ne bo zanimivo samo za domačine, temveč tudi za obiskovalce naših krajev. Hkrati je to tudi dokaz, da je sobivanje industrije in turizma možno in mogoče - še več, brez rudarjenja nekatere naravne lepote in vrednote, ki jih je narava skrivala v svoji zemeljski oblini, sploh ne bi prišle na dan. Tematski poti Deskle želim čim več rekreativnih raziskovalcev.

Vse tiste, ki ste doslej še čuvali svoje ideje zase, pa vabim, da se pridružite pobudi in s skupnimi močmi še nadgradimo in obogatimo Tematsko pot Deskle! Tako bo ostala privlačna tudi za krajane, ki boste lahko vedno znova odkrivali zanimivosti.

100 LET

Dr. Manca Vinazza, Oddelek za arheologijo, FF UL, in Miha Mihelič Center za preventivno arheologijo ZVKDS in Inštitut za arheologijo, ZRC SAZU Sodelovati v projektu, kakršen je Tematska pot Deskle, nama je bilo v veliko veselje, saj so se vsi sodelujoči na svoje naloge odzvali pozitivno.

Delovati v domačem okolju in z ljudmi, ki jih ne srečaš več vsak dan, pa je številne delovne akcije naredilo toliko lepše in zanimivejše.

Zaradi različnih področij, ki jih pot pokriva najino delo, včasih ni bilo enostavno, saj gre za vsebine, ki se le deloma dotikajo najinih raziskovalnih področij. Kljub temu sva delo opravljala z velikim entuziazmom in skušala v času, ki nama je bil na razpolago, izvedeti čim več o preteklosti Deskel ter dognanja v kratki in jedrnati obliki predstaviti tudi na tablah. S skupnimi močmi vseh sodelujočih v projektu smo pot pripeljali do te točke, da je danes na voljo vsem nam. Razumevanje življenja naših prednikov ni enostavna stvar, pa čeprav gre včasih za vsebine izpred petdesetih let. Zato Tematska pot Deskle predstavlja le delček v mozaiku preteklosti kraja. Pot je speljana po obstoječih poteh in ob številnih pomnikih preteklosti. Za kamni in pod njimi se skrivajo napori naših prednikov, ki so živeli drugače kot mi.

Skupaj z drevesi so nemi pričevalci lepih in manj lepih zgodb, ki jih nikoli ne bomo poznali v celoti. Vse to je dediščina, ki smo jo danes dolžni spoštovati in varovati.

Pričujoča pot predstavlja temelj, na katerem bomo gradili naprej. Zato postavitev tabel ne pomeni konec, ampak začetek. Spoštovanje in razumevanje dediščine lastnega prostora je osnova za razumevanje tistega, kar je zunaj njega. Rek ‘Najlepše je doma’, namreč ni nastal kar tako.

Manca in Miha sta pripravila zanimive vsebine za table Napoleonov most, Cerkev sv. Jurija na Britofu, Šola v Desklah in Na vasi, ki opisuje zgodovino vasi. Pripravila sta tudi tablo o prazgodovinski naselbini Gradišče, ki je bila prav ob sedanji trasi poti ter tablo, posvečeno staroverstvu in Pavlu Medveščku. Tabla je postavljena tako, da vidimo znan tročan Jelenk, Rinka in Počivalo.

Valter Reščič, predsednik Turističnega društva Korada

Vsako turistično društvo si na svojem področju lahko samo želi tak biser, kot je nova Tematska pot Deskle.

Z veseljem smo se marca letos odzvali na povabilo družbe Salonit Anhovo lokalnim društvom k soustvarjanju projekta krožne poti. Danes smo še bolj zadovoljni, ker smo v tem obdobju aktivno sodelovali pri ureditvi Tematske poti Deskle, ki je septembra zaživela.

Pot nam v polni meri omogoča uresničevati namene in cilje delovanja društva, predvsem na področju varovanja okolja, naravne in kulturne dediščine ter ljudskih običajev, kakor tudi pri vključevanju krajanov in drugih obiskovalcev v rekreativne dejavnosti. Pot se dnevno dopolnjuje in razvija, s tem pa tudi zanimanje zanjo in njena uporaba. Pozitivne odzive smo dobili tako na dogodkih v preteklih dveh mesecih, dobivamo jih pa tudi dnevno od posameznikov, ki jo prehodijo.

Z vzpostavitvijo Tematske poti Deskle je društvo dobilo nov razvojni potencial. Odslej bomo lahko skozi vse leta predstavljali našo dediščino, ki je tako lepo predstavljena na tematski poti. Dodatno pa bomo lahko predstavljali tudi geološko, biotsko in industrijsko dediščino.

Upam, da smo s tematsko potjo skupaj zasadili seme dolgoročnega in plodnega sodelovanja z družbo Salonit Anhovo.

NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

20 I

I 21

100 LET

Nika Testen, TIC Kanal

Veseli smo, da smo na območju občine pridobili novo tematsko pot, ki je nekoliko drugačna od ostalih poti v občini. Nova pot je dokaz, kako lahko nekemu opuščenemu območju damo novo vrednost in ustvarimo novo turistično zgodbo. Pot je pomembna tako za domačine kot za obiskovalce naše občine.

Obiskovalec lahko pot spoznava z več zornih kotov, saj vključuje različne tematike: od staroverstva, industrije, etnologije, arheologije, geologije itd.

in krajanom. Kot še posebej koristen se je pokazal v času epidemije. Razveselili smo se povabila Salonita, da bo eno od izhodišč poti in informativna tabla postavljena ob našem prostoru. In takoj smo bili tudi za to, da pripravimo razlagalno tablo o taborništvu in naših aktivnostih. Imamo tudi načrte za naprej. Tematski poti bomo dodali taborniško avanturo, na kateri se bodo obiskovalci poti lahko srečali tudi s taborniškimi veščinami.

100 LET

Z Zavodom za varstvo narave, območna enota Nova Gorica, smo zelo dobro sodelovali že pri urejanju učne poti v Lastivnici. Z njihovim prispevkom smo ob Slapu Mednik dodali zanimivo tablo o živalih in rastlinah na tem območju (tematska točka 12). V izdelavi pa imamo še tablo o tektoniki, ki jo bomo dodali učni poti pod steno v Lastivnici.

Na Tematski poti Deskle je tudi vzletišče za jadralne padalce (tematska točka 9), ki se nahaja približno 50 metrov nad stolpom in je tako najvišja točka poti. Pri urejanju točke, kjer bosta tudi klop in miza, sodeluje Božo Gorjanc, sicer član ekipe Tematske poti Deskle v Salonitu in tudi član Društva jadralnih padalcev Severno krilo. Vzletišče je manjše in najbolj primerno za učenje mladih nadobudnih padalcev ter za tekmovanja v točnosti pristajanja. Upamo, da bo z našo potjo še bolj zaživelo.

Ustvarjanju poti se je pridružila tudi Lovska družina Paljevo (tematska točka 5). Njihov mladi član Matic Rijavec iz Deskel je v sodelovanju z Lovsko zvezo Slovenije pripravil vsebino za dve zanimivi tabli. Prva govori o poslanstvu lovstva in o naši lovski družini. Druga, otrokom morda najbolj zanimiva, pa predstavlja najpogostejše živali pri nas in njihove stopinje.

Vsaka taka zgodba je pomembna in povečuje prepoznavnost in ponudbo občine kot celote, zato takšne projekte z veseljem podpiramo tudi v TIC Kanal.

Zahvaljujemo se vsem sodelujočim pri snovanju nove tematske poti Deskle, saj ste s tem pripomogli k večji turistični ponudbi krajevne skupnosti Deskle Anhovo in občine.

Radivoj Černe, predsednik Roda odporne želve

Med raziskovanjem možnosti za traso poti smo naleteli na zelo dobro ohranjen strelski jarek iz 1. svetovne vojne (tematska točka 4). Iz robide ga skoraj ni bilo videti. S predsednikom društva Soška fronta Erikom Davidom Pipanom in domačimi člani društva smo jarek očistili ter pripravili vsebinsko tablo.

Pri pripravi idej za ureditev postankov in umeščanje v prostor smo sodelovali z arhitektoma Ines Bonutti in Matejem Štanto iz studia Bonutti.

TRIM STEZA postanek 3

Tabornike Roda Odporne želve veseli, da smo postali del nove Tematske poti Deskle.

Naš taborniški prostor zelo koristno uporabljamo za vse taborniške aktivnosti naših mladih tabornikov. Dobro pa je prostor poznan tudi drugim društvom, šolam, vrtcem NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

22 I

I 23

100 LET

Sodelavci TGM Matjaž Kaluža s.p. so urejali območje pri suhem zidu, strelski jarek in zahodno traso poti.

Sodelavci INDE d.o.o. so za pot izdelali gred in ravnotežne stebričke, ki so narejeni iz betona. V izdelavi je še klop ljubezni, ki bo postavljena na vzletišču za padalce.

Sodelavci podjetja Harij transport in mehanizacija d.o.o. so pomagali pri urejanju poti ter pri postavljanju klopi in miz.

Pri snovanju logotipa naše poti smo se povezali z domačinko Najo Simčič, ki je vse tematike poti povezala v zanimiv logotip. Naja je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Že od malih nog rada riše in ustvarja. Posebno zanimanje ji je vzbudila ilustracija, ki je postala njena najljubša smer izražanja.

Navdušuje se nad naravo, ki ji velikokrat služi kot navdih, pohodništvom, fotografijo in lokalno zgodovino. In vse to je združila v oblikovanje logotipa naše poti, ki ima naslednje pomene: - trikotnik – tročan (staroverci) - krog - krožna pot - oblika na sredini trikotnika in kroga ima več pomenov: • vreča cementa, • minerali v klinkerju, • oklep želve, ki je bila dolgo simbol cementarne Salonita Anhovo, ki se je takrat imenovala 15. september. Danes je želva simbol tabornikov Rod odporne želve • “rucah” - nahrbtnik, ker gre za pohodno pot. Ta ideja je bila dodana s strani pohodnice na enem izmed pohodov.

Simbolika in logotip poti

Zidarji družbe Salinvest d.o.o. so prevzeli gradbena dela na poti in postavili kamne za table.

Simbol celotne poti so minerali, kamni, ki so zgrajeni iz mineralov in je beton, ki je zgrajen iz naravnih in umetnih mineralov, zato smo za podstavke za table na poti izbrali rezane kamne iz našega kamnoloma. Upamo trditi, da je to izvirna ideja. Imeli smo srečo, da so nam pri razrezu kamnov priskočili na pomoč v kamnoseštvu Mužina v Selu. Ob poti se lahko odpočijemo na betonskih klopeh proizvajalca betonskih izdelkov Žurbi team d.o.o. Otroci se lahko igrajo na edinstvenih betonskih igralih.

Kako naprej?

Kot bo vsak obiskovalec takoj opazil, je na poti predstavljenih že veliko zanimivih točk in vsebin, vendar možnosti za izboljšave in nadgradnje je še veliko. Kot sami pravimo, je pot še vedno v “izgradnji”.

Pravzaprav bi lahko rekli, da prav vsakič, ko se sprehodimo po poti z različnimi obiskovalci, dobimo nove ideje. Tako še skrivamo v rokavu kar nekaj idej za nadgradnjo poti: dopolnitev rekreacijskih točk, postavitev otroških igral, obnova in ureditev opuščenega žičniškega stolpa v razgledni stolp itd. Že kar nekaj konkretnih pobud in idej za dopolnitev poti smo prejeli tudi s strani krajanov in obiskovalcev.

Nekatere izmed njih smo že vključili v tematsko pot.

Za zaključek bi se želeli zahvaliti vsem vaščanom za sodelovanje in podporo, še posebej Manfredovim in župniku iz Deskel, ki so dovolili postavitev tabel. Zelo nas veseli, da smo opazili, da domačini tudi svoje parcele ob poti lepo urejajo, kar pot še polepša in kar zelo pozdravljamo. Še vedno pa ste vsi krajani, obiskovalci poti in drugi zainteresirani vabljeni, da z nami delite ideje, zamisli in predloge, kako dopolniti pot ter jo narediti še bolj zanimivo in domačo. Želimo si čim več pobud in sodelovanja, da ta Tematska pot Deskle postane naša skupna pot. Želimo si tudi, da bi pot služila promociji naših krajev in da ljudje tudi iz drugih koncev domovine in tudi tujine spoznavajo lepote in zanimivosti našega dela Soške doline.

Večina izvajalcev del na poti so bili domačini.

NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

24 I

I 25

Draga Lojzka, vse od začetne ideje o pridružitvi Evropskim dnevom mineralov pa do otvoritve Tematske poti Deskle si gonilni člen in vir idej, s katerimi smo v naše kamnolome vpeljali zgodbo o mineralih.

Tudi, ko delo na projektu ni potekalo po načrtih, si ohranjala optimizem in nas spodbujala k nadaljnjemu delu. Hvala za ves trud, zagnanost, ideje in spodbude.

Slika pove več kot 1.000 besed.

Nasmeh na obrazu in iskrice v očeh ob postavljanju betonskih klopi. Veselimo se nadaljnjega sodelovanja s tabo na Tematski poti Deskle.

NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

Člani ekipe Tematska pot Deskle

NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

26 I

I 27

100 LET

100 LET

Pogozdovanje: »100 smrek za 100 let«

Poti dodajamo zgodbe

Lojzka Reščič, Salonit Anhovo

Lojzka Reščič, Salonit Anhovo

Kljub pregovorno turobni jeseni nam je bilo vreme v četrtek, 18. novembra, naklonjeno, da smo lahko izpeljali pogozdovanje “100 smrek za 100 let”, ki je eden od dogodkov ob 100-letnici tovarne in nadgradnje nove tematske poti Deskle. Dogodek smo organizirali skupaj s predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), vodjo krajevne enote Gorica Heleno Zorn in revirnim gozdarjem Markom Hvaličem. ZGS nam je sadike smrek podaril ter podal navodila, kako smreke posaditi, da bodo dobro rastle.

Pogozdovanje smo izvedli z 29 učenci 7. razreda osnovne šole Deskle ter z učiteljicama Leo in Špelo. S tem smo želeli obuditi stare običaje, ko smo generacije otrok s pogozdovanji spoznavali pomen gozda in pomen skrbi za gozd. Lepo je gledati, kako raste drevo, ki si ga zasadil. Tako smo otroke pozvali, naj večkrat pridejo pogledat, kako njihove smreke rastejo. S seboj pa naj pripeljejo tudi starše, brate, sestre, stare starše in prijatelje.

Pri pogozdovanju so sodelovali tudi sodelavci družb INDE d.o.o, ŽELVA d.o.o, in predstavnika TD Korada in krajevne skupnosti Anhovo - Deskle.

urediti v razgledni stolp. Tudi predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije se veselijo nadaljnjega sodelovanja z nami.

NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

Ogledali smo si tudi razstavo miniatur.

Jože Kralj hrani tudi fotografije ljudi, ki so postavljali barake, ki so jih začeli graditi za delavce v cementarni. V ekipi je bil tudi njegov oče.

Kljub temu, da nas je gospod obiskal par dni pred 89. rojstnim dnevom, smo prehodili kar lep del poti in zaključili srečanje z obljubo, da naslednjič prehodimo celo.

Predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije so nas podučili, kako saditi smreke.

Dan odprtih vrat ob praznovanju 100. obletnice cementarne mag. Maja Blatnik, Salonit Anhovo

Še en pomen ima pogozdovanje, kar je eno od pomembnejših sporočil. Z Zavodom za gozdove Slovenije smo se dogovorili, da bomo te smreke, ko bodo dovolj zrasle, lahko posekali domačini za novoletne jelke in tako vsaj simbolično zmanjšali okoljski odtis, ki ga povzroča prevoz smrek iz oddaljenih krajev severne Evrope.

Letos ob stoletnici smo zasadili 100 smrek. Prepričani smo, da bomo naslednje leto ob pomoči in v sodelovanju z mladimi nadaljevali s posaditvijo novih. Z zasaditvijo 101 smreke bomo ustvarili novo tradicijo. S tem bomo polepšali okolico stolpa, ki ga nameravamo

Kmalu po otvoritvi poti 18. septembra sem prejela telefonski klic. “Sem Jože Kralj iz Deskel in živim v Solkanu. V časopisu Navdih sem prebral članek o vaši poti. Lepo, da to delate, jaz pa bi vaši poti rad dodal novo zgodbo,” je na kratko povedal. Mojo številko je dobil preko svoje sestre Ane Čefarin, ki živi v Desklah. Takoj sem se spomnila članka v reviji dobrih zgodb Navdih in v čast mi je, da je prispevek o naši poti našel prostor v njej. Napisala ga je mlada novinarka, ki se nam je pridružila na otvoritvi.

Zgodba Jožeta Kralja je zgodba o padalcih iz 2. svetovne vojne, ki so že spomladi 1943 pristali v Gorenjih Desklah in prav ob trasi naše poti postavili radijsko postajo. Preko slednje so poročali o premikih okupatorskih sil v dolini. To je opisano tudi v knjigi Cena domoljubja, ki jo je napisal angleški novinar John Earl. O tej zgodbi bomo poskušali pridobiti še dodatne informacije in postaviti razlagalno tablo.

Otroci so se z veseljem lotili dela in kar naenkrat je sadik zmanjkalo.

V petek, 10. septembra 2021, smo v sklopu jesenskega dela praznovanja 100. obletnice cementarne organizirali dan odprtih vrat. Sprva smo načrtovali večdnevni dogodek za večje število obiskovalcev.

Zaradi epidemioloških razmer smo se organizatorji dogodka že ob našem drugem pripravljalnem sestanku odločili za izvedbo v manjšem obsegu. Razpisali smo tri termine, ki so se napolnili že v nekaj dneh, saj smo glede na veljavne epidemiološke ukrepe lahko sprejeli le 10 obiskovalcev naenkrat. Kljub temu se je ves organizacijski trud izplačal. Na dan odprtih vrat je bilo vzdušje res praznično, obiskovalci pa so nas nagradili s pozornim spremljanjem predstavitve ter dobro voljo ob ogledu cementarne.

NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

28 I

I 29

100 LET

100 LET

Svet gradenj s cementi Salonita Anhovo v miniaturah

Spoznavanje cementarne smo začeli s celostno predstavitvijo, kjer smo obiskovalcem predstavili različne vidike našega delovanja.

Anton B. Leskovar V začetku septembra smo ob 100-letnici cementarne odprli razstavo Svet gradenj s cementi Salonita Anhovo v miniaturah. Veseli nas, da se je Anton B. Leskovar odločil, da je predstavil razstavo prav v naših prostorih in tudi, da s svojim delom predstavlja pomen in pomembnost našega cementa.

Zato mu kar predajamo besedo, da se boste ob branju počutili kot na ogledu razstave.

Eno od pomembnih sporočil predstavitve je bilo, da je cement strateški material, ki je takoj za vodo najbolj uporabljen material na svetu. Po vsem svetu se na leto vgradi približno deset kubičnih kilometrov betona.

Za primerjavo: vsako leto se vgradi približno kubični kilometer lesa. Z urbanizacijo in potrebo po razogličenju bo beton v prihodnje še pridobival na pomembnosti med gradbenimi materiali, zato je ključno, da proizvodnjo cementa razogljičimo. V Salonitu Anhovo se tega dobro zavedamo in smo si zastavili ambiciozen cilj – ogljično nevtralna proizvodnja cementa do leta 2035.

Vsa vprašanja so bila dobrodošla in v vseh skupinah se je razvil pogovor o tem, kako je bilo v Salonitu Anhovo nekoč in danes. Nekdanji sodelavci so komentirali, da se vidi napredek in kako je lepo spremljati pozitiven razvoj cementarne.

Beseda avtorja razstave Antona B. Leskovarja: Povezovalni člen projektantov, arhitektov, inženirjev rudarstva, gradbenih strokovnjakov in razvojnih gradbenih inštitutov je cement.

Njihove ideje, načrti, dela in stvaritve lahko občudujemo v realnosti po vsej Sloveniji. Med njih spadajo viadukt Črni Kal, predor Šentvid, HE Plave 2, Cankarjev dom… Za bodoče gradbene inženirje pa te stvaritve predstavljajo izzive.

Predstavitvi je sledil ogled cementarne: izmenjevalca toplote, komandnega pulta, hale surovin in pakirke.

Zavedamo se, da je transparentno delovanje zelo pomembno in zato odpiramo vrata obiskovalcem, tako našim krajanom kot tudi vsem ostalim, ki jih zanima delovanje cementarne. Z obiskom in pogovorom z zaposlenimi si lahko ljudje ustvarijo svoje mnenje, ki temelji na konkretni izkušnji. Vidijo in slišijo lahko vse o tem, kako skrbimo za varnost naših zaposlenih, stalno znižujemo vplive na okolje in uvajamo novosti skladno s trajnostnim razvojem.

Svojo 100. obletnico obeležujemo tudi s postavitvijo razstave Svet gradenj s cementi Salonita Anhovo v miniaturah, avtorja Antona B. Leskovarja, ki je obiskovalce Dneva odprtih vrat vodil po razstavi.

NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

V preteklih letih smo lahko sprejeli do 1.000 obiskovalcev letno. Epidemija nas je postavila pred izziv, kako na varen način vseeno odpreti vrata cementarne.

Uspelo nam je z doslednim upoštevanjem vseh ukrepov za preprečevanje okužb in veliko dobre volje. Vsem, ki so se prijavili, a jih zaradi epidemioloških omejitev nismo mogli sprejeti, smo obljubili, da bomo dan odprtih vrat ponovili in upamo, da bo to kmalu spet mogoče.

Vse te projekte se običajno betonira v velikih dimenzijah. Žal si jih posameznik težko predstavlja v realnosti. Prav zaradi tega so miniaturne makete in modeli gradbenih strojev tako zanimivi, saj si tako lahko predstavljamo, kako poteka delo na tako velikem gradbišču. Pri njih lahko uprizoriš več faz tehnoloških postopkov.

Miniature lahko prinesejo drugačen pogled na stvari. In ne, niso samo hiše in stebri v nakupovalnem centru. To so viadukti, mostovi, hidroelektrarne, kulturne in stanovanjske zgradbe, infrastruktura in še bi lahko naštevali.

Ne moremo iti mimo tega dejstva, da je cement pustil velik pečat pri razvoju gradbeništva v Sloveniji.

Lahko se pohvalimo, da cement za vse te zahtevne projekte prihaja iz

našega okolja. Tu se razvija cement za čistilne naprave, energetske objekte, visokotehnološke projekte ter za napreden pristop pri različnih tipih gradnje stavb.

Tako kot je odšel cement iz Salonita Anhovo za razvoj po vsej Sloveniji, se je porodila zamisel, da bi lahko vsaj posamezne projekte iz Slovenije spet vrnili v našo dolino v obliki maket. Zato ni naključje, da je razstava ugledala luč sveta prav v Salonitu Anhovo. Na razstavi prikazujemo gradnjo teh velikih projektov, ki so pomembni predvsem zaradi zahtevnosti in načina gradnje.

Nekateri otroci so zrasli s čokolado, drugi bodo s telefonom, jaz pa sem odrastel z gradbenimi stroji in s cementom. Betoniral sem od kar pomnim.

Prijetna dilema ob 100-letnici je bila prikaz 100 let uporabe cementa v gradbeništvu z različnih vidikov našega življenja.

Skozi razstavo lahko vidimo, kako je Salonit Anhovo v sto letih vplival na razvoj Slovenije. Makete prikazujejo objekte, ki so zgrajeni v Sloveniji in so jih gradila slovenska podjetja, kot so Primorje, Gradis in SCT. Razstava vključuje hidro gradnjo, specialni podzemni inženiring, gradnjo mostov in energetskih objektov, strojni inženiring itd. ter uporabo cementa pri sofisticiranih visokotehnoloških projektih.

Med obiskovalci so bili tako domačini kot tudi gostje iz drugih krajev Slovenije in tujine. Bili so različnih poklicev in strok - tudi takšnih, ki niso primarno povezani z gradbeništvom ali proizvodnjo cementa (fizik, ekolog, kemik, ekonomist, IT inženirji, mehanik, kuhar …). Kdo bi si mislil, da toliko različnih profilov ljudi povezuje cement.

Ob koncu bi se rad zahvalil vsem, ki so sodelovali z informacijami ter kakorkoli pomagali pri uresničitvi in postavitvi te razstave. Zdaj pa mi oprostite, da zaključim, ker nadaljujem z “mini” betoniranjem.

NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

30 I

I 31

100 LET

100 LET

Pihalni orkester Salonit Anhovo: Nova zgoščenka od 70. obletnici orkestra in 100. obletnici cementarne Pihalni orkester Salonit Anhovo

Zgodovina

Zgoščenka

Pihalni orkester Salonit Anhovo je bil ustanovljen leta 1952 kot sekcija DPD Svoboda Anhovo. Pod vodstvom dirigenta Franca Žižmonda je orkester hitro premostil začetne ovire in v dobrem letu dni izpopolnil dovolj skladb za izvedbo prvega samostojnega koncerta 17. septembra 1953. Po izgradnji Delavskega doma v Desklah leta 1959, v katerem je tudi glasbena učilnica, je orkester pridobil odlične pogoje za delo.

Pihalni orkester Salonit Anhovo je v sezoni 2020/2021 izdal zgoščenko ob 70. obletnici neprekinjenega delovanja in v čast 100. obletnici delovanja podjetja Salonit Anhovo. Zgoščenka obsega 12 skladb, pri katerih se z instrumentalno spremljavo orkestra združijo vokali Anike Horvat, Giannija Rijavca, Nuše Derende, Rudija Bučarja, Slavka Ivančiča in Vladimirja Čadeža, ki so v preteklosti že sodelovali z orkestrom. Člani orkestra bi se radi ob tej priložnosti vljudno zahvalili podpori podjetja Salonit Anhovo, ki je projekt pripeljal do zelo uspešnega zaključka.

Pod taktirko dirigenta Franca Žižmonda je orkester rasel, zorel in v nekaj letih dosegel zavidljivo kakovost. Postal je pomemben sestavni del kulturnega dogajanja ter del življenja domačega kraja in širše okolice, tako doma kakor tudi med rojaki v zamejstvu. Godbeniki so namreč s prvomajsko budnico, samostojnimi koncerti, z nastopi na proslavah, kulturnih srečanjih gradbenih delavcev in revijah pihalnih orkestrov ustvarjali kulturni utrip. Po upokojitvi dirigenta Franca Žižmonda leta 1977 so se na njegovem mestu zvrstili še Silvo Brosche, Oton Konjedic, Radovan Kokošar, Peter Pavli in Nejc Kovačič, trenutno pa člani pozorno spremljajo dirigentsko paličico Armanda Mariuttija.

Najpomembnejša gostovanja pihalnega orkestra v več kot 50-letnem obdobju so bila v Italiji, Španiji, Srbiji, na Hrvaškem in drugod.

V letu 2000 je pihalni orkester prejel priznanje Občine Kanal ob Soči. Leta 2001 je nastopil na tekmovanju, ki ga prireja Zveza slovenskih godb. Prejel je zlato plaketo za nastop v četrti težavnostni stopnji, leto kasneje pa srebrno plaketo za nastop v tretji težavnostni stopnji. Takrat je orkester praznoval tudi 50. obletnico neprekinjenega delovanja in ob tej priložnosti v samozaložbi izdal brošuro o svojem delovanju ter prvo zgoščenko. Leta 2005 se je Pihalni orkester Salonit Anhovo udeležil tudi festivala pihalnih orkestrov v Calleli v Španiji, kar je za člane pomenilo prvo uresničitev želja po nastopanju na večjih festivalih v tujini.

Pihalni orkester Salonit Anhovo kljub svojim številnim dosežkom nikakor ne počiva. Člani se z novim dirigentom na čelu že aktivno pripravljajo na nove nastope in druženja, še posebej na 70. obletnico delovanja, ki jo bo, kot se spodobi, spremljal koncert v prihajajočem letu.

Vljudno vabljeni!

NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

Skladba Pusti času čas je posvečena dirigentu Radovanu Kokošarju, ki je orkester na njegovi poti spremljal največ časa, verjel vanj in skupaj s člani delil svojo ljubezen do glasbe in ustvarjanja.

Radovan je bil glasbi predan že od otroških let. Kot mladenič je bil član originalne zasedbe skupine Big Ben. Glasbo je izbral za poklicno pot ter postal učitelj in dirigent, umetniški vodja ter duša in motor številnih zasedb, s katerimi je doma in po svetu prejemal nagrade in priznanja. Na Dobrovem je ustanovil in 27 let vodil glasbeno šolo Pro Musica. Prav tako dolgo je vodil tudi Pihalni orkester Salonit Anhovo, Nonet Brda in Moški pevski zbor Ludvik Zorzut Medana, v zadnjem času pa je pod svoje okrilje vzel tudi Vokalni ansambel Reunion. Kokošar je avtor številnih kompozicij in aranžmajev, ki so jih najrazličnejši izvajalci izvajali na največjih evropskih odrih.

Društveno življenje v kratkih filmih Uredništvo Salonit Anhovo V Občini Kanal ob Soči deluje 55 različnih društev, ki imajo zelo pestre programe za občanke in občane vseh starosti. Med njimi so športna, kulturna, humanitarna, gasilska in lovska društva ter še mnoge druge dejavnosti bi našli.

Pestrost društvenega življenja je dokaz ustvarjalnosti v naši skupnosti.

Začetki nekaterih društvenih aktivnosti segajo 100 let nazaj v čase ustanovitve cementarne. Večinoma so bili zaposleni v cementarni tisti, ki so spodbudili in podprli ustanovitev društev. Tudi danes smo med aktivnimi v društvenih dejavnostih zaposleni v Salonitu Anhovo. S svojim odgovornim delom in ustvarjanjem pozitivnih poslovnih rezultatov lahko tudi marsikatero dejavnost podpremo.

Iz ustvarjanj in dobrih sodelovanj se je porodila tudi ideja, da bi Salonit Anhovo podprl projekt priprave kratkih filmov društev in dogodkov, ki jih podpira. Društvom smo tako omogočili, da predstavijo svojo dejavnost, obeležijo ključne mejnike in tako v svoje vrste privabijo še kakšne nove člane. In zagotovo se bodo v prihodnosti pridruževali tudi novi. Scenarije si društva zamislijo sama, pri oblikovanju zgodbe in snemanju pa jim pomaga ekipa Video Pro. Erika in Jure Škrlep skrbita za snemanje in montažo ter v sodelovanju z društvi pripravijo film, kot so si ga v društvu želeli.

Julijan Fortunat, predsednik uprave, Salonit Anhovo: »Biti predsednik uprave v Salonitu Anhovo, pomeni, da je z ekipo tudi ves čas treba imeti odprta vrata za društvena dogajanja. Naši zaposleni so neumorni z idejami, kaj vse bi lahko ustvarili tudi v skupnosti in všeč mi je, da je mnogo pobud iz skupnosti, kako lahko ustvarimo dobre rešitve.

Ena izmed teh so filmi o društvih. Ko je Peter Korenjak, vodja kadrovskih in splošnih zadev, prišel k meni z utemeljitvami, zakaj to društva

potrebujejo, je bilo jasno, da moramo tako pobudo podpreti. Z veseljem si pogledam vsak nov film.« Erika Škrlep, Video Pro: »V podjetju Video Pro smo takoj pristopili k delu. Že v letu 2020 smo posneli prva filma o pustovanjih v Kalu nad Kanalom in Morskem. Nato smo naše delo zaradi pandemije prekinili in nadaljevali v spomladanskih mesecih letošnjega leta. Člani društev so z veseljem sprejeli pobudo in se tudi zelo potrudili pri samih predstavitvah. Tako so dobili izdelek, v katerem je predstavljeno minulo in sedanje delo v sliki in besedi. Snemanja so bila tudi nama z Juretom v veliko veselje. Spoznala sva številne ljudi in z nekaterimi stkala nove prijateljske vezi. Hvala vsem!«

Na Youtube kanalu Salonita Anhovo (celoten seznam predvajanja: Društva v lokalni skupnosti) si lahko že ogledate naslednje filme: • Folklorna skupina Kal nad Kanalom: »Na kalskem berjarju« • Prosvetno društvo Soča Kanal • Odbojkarski klub Salonit Anhovo – Kanal • Društvo upokojencev Kanal • Lovska družina Kanal • Gledališko društvo Kontrada Kanal • Balinarski klub Deskle • Društvo upokojencev Deskle – Anhovo • Pihalni orkester Salonit Anhovo

O društveni dejavnosti iz zgodovine Kraji v okolici Salonita Anhovo so rasli s cementarno in bili z njo ves čas tesno prepleteni. Od tu še danes prihaja večina zaposlenih v cementarni. Zato je tudi razumljivo povezovanje med zaposlenimi in društvenimi dejavnostmi – s tem pa tudi podpora cementarne. Samo na kratko bomo pogledali v zgodovino in izpostavili le nekaj najstarejših društev. Prvo gasilsko društvo v teh krajih je začelo delovati v cementarni, in sicer le šest let po odprtju proizvodnje – leta 1927. Skupno pet članov je štelo ob ustanovitvi.

Po drugi svetovni vojni (1947) se je začela razvijati predhodnica današnjega odbojkarskega kluba. Prvo odbojkarsko mrežo so dobili od ameriških vojakov.

Le pet kasneje (1952) beležimo ustanovitev godbe na pihala – predhodnice današnjega Pihalnega orkestra Salonit Anhovo. Ideja za godbo se je porodila v Delavsko prosvetnem društvu DPD Svoboda Anhovo. Pomembno podporo društvenim dejavnostim v okviru slednjega je predstavljala tudi izgradnja Kulturnega doma v Desklah. Cementarna je zanj prispevala vsa materialna sredstva in do leta 1997 skrbela zanj, nato pa je ob koncu 90. let lastništvo prešlo v roke Občine Kanal ob Soči.

NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

32 I

I 33

100 LET

100 LET

ŠD Salonit Anhovo: 100 kilometrov za 100 let

Zgodovinski pregled tirnih vlečnih vozil na Slovenskih železnicah v obdobju 1945-2021 v Salonitu Anhovo

Jan Ferjančič, Salonit Anhovo

mag. Klemen Ponikvar, Prometni institut Ljubljana Industrijski tiri Salonita Anhovo merijo v dolžino okoli 8,5 km.

Z lastnim premikom so začeli septembra 1966. Prva dvoosna lokomotiva DML za premik je prišla v Salonit Anhovo iz Zagrebškega velesejma leta 1966. Bila je izdelek poljske tovarne FABLOK tip LS 150 (na PKP označena kot serija SM03).

Poganjal jo je štiritaktni 6-valjni dizelski motor tipa DSR 150, ki je bil zelo podoben motorju vojaškega tanka. Kolesa je imela povezana z zveznim drogovjem. Menjalnik je bil ročni s tremi prestavami. V odpis oziroma razrez je šla leta 1988.

Predstavniki vseh herojev skupine Salonit Anhovo, ki so se ob častitljivi obletnici zbrali in prekolesarili več kot 100 km.

Ob jutranji zori se je pod Solkanskim kamnolomom zbralo 17 članov Športnega društva Salonit Anhovo. Zadali smo si, da v čast zavidljivi 100. obletnici Salonita Anhovo prekolesarimo 100 kilometrov. Cilj je bila Marina Portorož, do kamor se ni nabralo samo 100, temveč kar 113 kilometrov.

Preden smo se podali na pot, smo se razdelili v dve skupini: gorskokolesarsko ekipo in ekipo s cestnimi specialkami. Na poti seveda ni šlo brez predrte gume, zgrešenih poti in tehničnih težav, vendar smo na koncu vsi uspešno prispeli na cilj. S pravo ekipo in s takšnimi sodelavci se da premostiti vse ovire.

Junija 1971 je Salonit iz Vzhodne Nemčije uvozil 4-osno lokomotivo DHL tipa LEW V60D (V6012).

Lokomotiva1 je imela razpored osi D (verjetno prva in hkrati zadnja v Sloveniji), ki so bile med seboj povezane z zveznim drogovjem. Poganjal jo je prav tako vzhodnonemški 12-valjni 4-taktni dizelski motor Johannisthal tipa 12 KVD 18/21. Menjalnik je imel tri prestave, pogon pa je bil na vsa štiri kolesa. Z njo so bile pogoste težave in okvare. Med letoma 1980 in 1982 je bila na popravilu v CD Divača zaradi poškodovanih zobnikov v menjalniku.

Novi zobniki so bili izdelani v Italiji, ker se iz Vzhodne Nemčije ni več dobilo nobenih rezervnih delov.

Poleg tega od leta 1986 naprej ni bilo več strokovnjakov v delavnicah Slovenskih železnic, ki bi znali servisirati zvezno kolesno drogovje.

Opredelitve barv:

Fotografija pove več kot tisoč besed.

NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

modra: CMYK: 90 / 30 / 0 / 15 siva: CMYK: 0 / 0 / 0 / 50

Pantone: 7461 C Pantone: 430 C

RAL: 250 50 40 RAL: 270 60 10

sRGB: 0 / 126 / 190 sRGB: 156 / 157 / 157

1 Na spletni strani http://www.v60-ost.com obstaja podatkovna baza vseh izdelanih DLOK tipa LEW V60D. V bazi je pod št. 13001 iz leta 1971 zavedeno, da je bila lokomotiva prodana v Jugoslavijo. Iz tega se lahko sklepa, da je imela LEW V60D iz Salonita Anhovo tovarniško št. 13001.

Vir: Naš list, Salonit Anhovo, oktober 1966

Osnovni tehnični podatki DLOK serij LS 150 in LEW V60D Serija lokomotive

LS 150

Na industrijskem tiru Proizvajalec

LEW V60D Salonit Anhovo

FABLOK, Chrzanów

LEW, Hennigsdorf

Država porekla

Poljska

Vzhodna Nemčija (NDR)

Prenos pogona

mehanski

hidravlični

6,9 m

10,9 m

Masa lokomotive

24 t

60 t

Osna obremenitev

12 t/os

15 t/os

B

D

26 km/h

30 / 60 km/h

250 l

2.100 l

110 kW

478 kW

1959-1969

1962-1982

Št. izdelanih lokomotiv

273

2.256

Leto izdelave lokomotive

1966

1971

Št. lokomotiv v Salonitu

v

1

Dolžina med odbojniki

Razpored osi Najvišja hitrost Rezervoar goriva Nazivna moč Leta izdelave serije

Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/PKP_class_SM03 https://de.wikipedia.org/wiki/DR-Baureihe_V_60 NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

34 I

I 35

100 LET

100 LET

60 let Našega lista

V razrez je šla v svojem še nedopolnjenem 18. letu starosti oziroma leta 1988, in sicer skupaj s svojo poljsko predhodnico.

V okviru gradnje nove cementarne je Salonit leta 1974 v tovarni ĐĐ v Slavonskem Brodu kupil dva nova jembaha 732 oz. DHL 600 H, ki sta v uporabi še danes (tov. št. 1008 in 1009). Oba sta imela vgrajen romunski hidrodinamični prenosnik znamke Hidromecanica Brasov.

Jembah 1009 so med letoma 1976 in1977 posodili Luki Koper. Na enem so leta 1994 zamenjali motor z avstrijskim 4-taktnim motorjem JW, menjalnik in pogonska kolesa.

Drugega so leta 2007 generalno obnovili v avstrijskem Gradcu, kjer je dobil nov motor Caterpilar C 18 ACERT in moder oplesk.

DML FABLOK LS 150 v Anhovem, september 1966.

Uredništvo

Vir: http://www.wgk.cal.pl/data/media/24/DSC05523.jpg

Leta 1961 je izšla prva številka Našega lista. Takratni direktor Milan Vižintin je v uvodniku zapisal: »Pred nami je prva številka našega tovarniškega lista. Razvoj podjetja je prišel že do takšne stopnje, da nam je postal takšen list nujno potreben.

In prav naš list mora biti ogledalo vseh težav pa tudi svetlih trenutkov.

Pa ne samo to! Naši delavci ne delajo samo v tovarni, temveč se izživljajo tudi v športu in prosveti.

Tudi o tem mora pisati naš list, sicer ne bi bila slika našega dela popolna.« V prvi številki Našega lista so objavili naslednje prispevke: • Zveza komunistov in samoupravljanje v našem podjetju • Družbeno-politična vloga sindikalne organizacije v podjetju • Naš razvoj delavskega samoupravljanja • O novi delitvi osebnega dohodka • Klub mladih proizvajalcev tovarne Anhovo • Mladi delavec

Avtor: Marko Gašperšič

Prebrali smo lahko tudi razpis za pet vajeniških mest v Podjetju »15. september«, tovarna cementa in salonita Anhovo. Zabeležili so tudi velik uspeh pevskega zbora naše Svobode, ki je, tako poročajo, v slabih petih mesecih naštudiral celovečerni koncert. V pevski sekciji je bilo aktivnih okrog 60 pevcev pod vodstvom Štefana Mavrija.

In kako je danes, 60 let kasneje?

Avtor: Armin Schwarz NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

V uredniškem odboru se strinjamo, da še danes izpolnjujemo duh prvega Našega lista. Še danes so v Našem listu težave in veliko dobrih zgodb. Vedno znova se razveselimo,

ko nas kdo pocuka za rokav in nam predlaga še kakšno novo, dodatno zgodbo za Naš list. Še vedno imamo tovarno in še vedno imamo kakovostno preživljanje prostega časa. Veseli nas, da se tudi iz lokalne skupnosti oglaša vedno več društev in posameznikov, ki želijo pripraviti prispevke ali pa obeležiti katerega izmed njihovih dogodkov.

Ko imamo prvi sestanek za novo številko, smo vsi nekoliko na trnih, saj se nam zdi, da imamo premalo prispevkov. Potem pa od prvega sestanka do izdaje zberemo toliko vsebine, da skorajda vsaka naslednja številka po obsegu in pestrosti zgodb prekaša prejšnjo. Da pa ne bomo sami ocenjevali svojega dela, bomo veseli vaših povratnih informacij, kaj bi si želeli še brati v Našem listu in kako so vam všeč naše zgodbe. Pišite nam na glasilo@salonit.si.

NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

36 I

I 37

VOŠČILA

Voščila Občina Kanal ob Soči Z dobrimi željami in čestitkami ter grafiko Rika Debeljaka ob 100. obletnici cementarne so nas opremili tudi iz Občine Kanal ob Soči. Iskreno se zahvaljujemo županji Tini Gerbec, podžupanu Marku Buciku in Nejcu Kumarju, direktorju občinske uprave za prijeten obisk.

VOŠČILA

Presenečenje iz Osnovne šole Deskle Ob 100. obletnici cementarne so nas presenetili učenci in ravnateljica osnovne šole Deskle mag. Ana Košuta Skok. Ob rojstnem dnevu Salonita Anhovo so nam predali darilo – sliko, ki so jo ustvarili sami. Veseli nas, da smo se vsaj z delom ekipe lahko družili ob ogledu razstave miniatur.

Likovna skupina Svetloba Deskle Spoštovani, člani Likovne skupine Svetloba Deskle iskreno čestitamo Družbi Salonit Anhovo za 100-letno delovanje. Spremljamo dolgoletni razvoj in modernizacijo podjetja s poudarkom na ohranjanju delovnih mest v tem delu Soške doline in skrbi za omogočanje marsikatere družbene in športne aktivnosti. V prepričanju, da boste naredili še več korakov v tej smeri in skrbi za čisto okolje, vam želimo veliko volje in moči za uresničitev le teh.

Za likovno skupino Svetloba Deskle Vanda Colja.

Priznanje za podporo samostojnosti

VOŠČILA

Čestitka predsednika nadzornega sveta Salonita Anhovo

NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

Mag. Hanness Gailer, predsednik nadzornega sveta Salonita Anhovo, nam je čestitko ob 100-letnici predal na virtualnem dogodku 15. septembra: »Težko je danes razumeti razmere Salonita pred 100 leti. Mislim, da si lahko samo predstavljamo vlogo Salonita, ki je v tistih časih zaposloval na tisoče ljudi in jasno imel velik vpliv in vlogo tukaj tudi na družbeno življenje ljudi. Tudi danes je Salonit še vedno največji delodajalec v dolini in prepričan sem, da je njegova relativna pomembnost danes še večja. Salonit podpira številna društva v dolini in ljudi, ki živijo v bližini tovarne.

Z vidika nadzornega odbora in tudi z mojega osebnega stališča mislim, da si vsi želimo slediti tej dolgi in uspešni tradiciji Salonita Anhovo in naše poslanstvo je, da pozicioniramo tovarno v Anhovem kot enega od pionirjev na področju trajnostne in podnebju prijazne cementarne v Evropi.«

Sladko presenečenje

Slovenija letos praznuje 30. obletnico samostojnosti.

Ob 100. letnici cementarne smo se zato spomnili tudi aktivnosti sodelavcev cementarne ob drugi svetovni vojni in tudi ob zadnji desetdnevni vojni.

Slovenska osamosvojitvena vojna ali vojna za Slovenijo, znana tudi kot desetdnevna vojna, je bila vojna, s katero je Republika Slovenija med 27. junijem in 6. julijem 1991 odbila napad Jugoslavije, s tem pa dosegla svojo neodvisnost od SFRJ. To je bil prvi vojni spopad v Evropi po drugi svetovni vojni.

Prejeli smo čestitko družbe Soške elektrarne Nova Gorica (SENG). Takole so nam pisali kolegi:

»Spoštovani gospod Julijan Fortunat, iskreno vam čestitamo ob visoki, 100. obletnici delovanja družbe Salonit Anhovo d.d. V stoletju delovanja je vaše podjetje doseglo številne uspehe in danes je Salonit Anhovo eno izmed tehnološko najsodobnejših in najučinkovitejših podjetij za proizvodnjo cementa v Evropi.

Nekdanji župan

»Spoštovani, Čestitam vam ob visokem jubileju in želim uspešno delo tudi v prihodnje.

S pravim posluhom za čisto okolje in razvoj lokalne skupnosti bo Salonit Anhovo še naprej ključni nosilec napredka tega dela Soške doline.

Lepo vas pozdravljam.

Miran Ipavec, nekdanji župan«

V naš nabiralnik je priromala tudi čestitka ob 100. obletnici cementarne, ki jo je podpisala Diana Feri, predsednica Plesne skupine Tince Deskle. V skupini so opazili naše načrte za ureditev krožne poti iz Gorenjih Deskel do učne poti v opuščenem kamnolomu Lastivnica. Predlagali so, da bi ob tej poti postavili Tincino klop v spomin na doslej najstarejšo živečo Slovenko Katarino Marinič, po domače Tinca, ki je živela v kar treh stoletjih (30.

10. 1899 – 2. 9. 2010). Superstoletnica Tinca je bila rojena v Gorenjih Desklah. Kako smo idejo uresničili, na tematski poti pa si lahko preberete tudi v tem Našem listu.

Čestitka kolegov iz SENG

Na dan praznovanja 100. obletnice cementarne so nas iz Krajevne skupnosti Anhovo - Deskle presenetili s sladkim presenečenjem. Tradicionalni štrukelj pripravimo v naših krajih ob res posebnih priložnostih, saj zahteva kar nekaj časa, spretnosti in tudi veščin.

Med pisnimi čestitkami (bilo je kar nekaj takih v živo in po telefonih) smo prejeli tudi spodbudne besede nekdanjega župana Mirana Ipavca.

Čestitke in ideja ob 100-letnici

Sodelavci cementarne so takrat pomagali teritorialni obrambi po svojih najboljših močeh. Kakšni spomini so ostali po 30 letih, je raziskoval Peter Korenjak.

Ni pa pričakoval, da bo ob snemanju zgodbe o tem za virtualno praznovanje 100. obletnice, od sogovornika Marijana Nanuta, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Kanal, prejel prav posebno priznanje Salonitu Anhovo. V cementarni se zahvaljujemo za prijetno presenečenje in obljubljamo, da ga bomo s ponosom hranili v spomin na vse, ki so podprli boj za samostojnost.

V družbi Soške elektrarne Nova Gorica se veselimo vaših uspehov, še posebej pozdravljamo prizadevanja, ki gredo v smeri vlaganj v trajnostni razvoj cementarne in zmanjševanja vplivov na okolje.

Prepričani smo, da ste izbrali pravo pot.

Ob tem želimo poudariti, da Soške elektrarne Nova Gorica ostajajo tudi v bodoče vaš zanesljiv partner v prostoru, ki si ga delimo in tudi soustvarjamo.

Lepo vas pozdravljam.

Radovan Jereb, direktor« NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

38 I

I 39

VOŠČILA

AKTUALNO

Povabilo v Društvo upokojencev Kanal

Mednarodni obisk iz 16 držav

Druženja in skupnih projektov z Društvom upokojencev Kanal se v Salonitu Anhovo vedno razveselimo. Veliko njihovih članov je namreč naših nekdanjih sodelavcev.

Z IEDC –Poslovno šolo Bled nas v Salonitu Anhovo povezuje že sodelovanje od ustanovitve šole – smo soustanovitelji in solastniki. Smo med podporniki šole, hkrati pa se v tej šoli izobražujemo tudi zaposleni v cementarni. Zato se tudi z veseljem odzovemo na pobude po mednarodnih obiskih, še posebej pa tistih, ki so temeljijo na trajnostnih temah.

Trudimo se, da se na prošnje društva vedno odzovemo in pomagamo po najboljših močeh. Vemo, da tudi cenijo in spoštujejo našo pomoč. Pa vendar smo bili presenečeni, ko so nas povabili oktobra letos v Kanal in se nam za to pomoč tudi zahvalili s plaketo in čestitkami ob 100. obletnici cementarne. Zahvalo nam je izročil predsednik društva Franc Komac.

Na spletni strani http://www.posrcumlad.si/kanal/o-nas. html lahko tudi spremljate njihove aktivnosti. Tu jih na kratko povzemamo – mogoče pa navdušimo še koga za članstvo v društvu. Posebno skrb posvečajo starejšim in bolnim, skrbijo za voščila ob okroglih obletnicah za vse starejše od 80 let ter z jubilanti enkrat letno pripravijo srečanje. Skrbijo tudi za zdravje, saj enkrat mesečno lahko člani na sedežu društva opravijo brezplačno meritev krvnega pritiska in sladkorja. Vsako leto organizirajo Pohod miru v kraje, kjer so potekali boji v prvi svetovni vojni.

V začetku novembra smo tako sprejeli goste IEDC Bled in skupino podiplomskih študentov iz EDHEC iz Francije. Skupno 22 udeležencev iz 16 držav je poleg Salonita Anhovo obiskalo tudi Hidrio in Luko Koper. V Salonitu Anhovo smo po sprejemu gostom pripravili dve predstavitvi. Maja Blatnik, direktorica odnosov z javnostmi in marketinga jim je predstavila cementarno in naše trajnostne usmeritve. Sven Božič, vodja proizvodnje, je gostom bolj podrobno predstavil proizvodni proces in vse korake, pri katerih je naše vodilo trajnost. Na kratko smo si ogledali cementarno in razstavo miniatur Tonija B. Leskovarja.

mag. Maja Blatnik, Salonit Anhovo V Salonitu Anhovo smo odprli prvo delujočo vodikovo polnilnico v Sloveniji.

Gre za 159. vodikovo polnilnico v Evropski uniji, ki odločno podpira razvoj vodikove infrastrukture.

Uporabo čistega vodika, pridobljenega iz obnovljivih virov energije, prepoznava Evropska unija kot tehnološki odgovor na izzive podnebnih sprememb in dolgoročno ohranjanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Zato je bil dogodek 24. novembra, ki se je začel z odprtjem vodikove polnilnice v Anhovem in nadaljeval v Novi Gorici z mednarodno konferenco, del uradnega koledarja slovenskega predsedovanja. Dogodek se je zaključil s srečanjem predstavnikov vlad Republike Slovenije, Republike Hrvaške ter italijanske regije Furlanije - Julijske krajine v znak podpore pobudi za vzpostavitev vodikovega ekosistema Severnega Jadrana.

Iz IEDC sta nam dr. Danica Purg, ustanoviteljica in direktorica ter njena sodelavka Barbara Vilfan sporočili: »Najlepše se Vam zahvaljujemo za sprejem, predstavitev, gostoljubje in čas, ki ste ga posvetili srečanju z njimi.« Peter Korenjak, vodja kadrovsko splošnih zadev: »Študente je trajnostni razvoj v cementarni res zanimal. Veliko so spraševali, pohvalili pa so tudi urejenost cementarne. Taka srečanja poleg izmenjave znanj prinašajo tudi priložnosti za poslovno sodelovanje – pogosto so namreč študentje takih programov že zaposleni v mednarodnih podjetjih.«

AKTUALNO

Aktivni so tudi na športnem področju – vrsto let so dejavni balinarska ženska in moška ekipa, prav tako imajo tudi obe ekipi v pikadu. Enkrat letno se posameznega turnirja udeležijo tudi strelci z zračno puško in igralci briškole. Vsako leto pa tudi udeleženci športnih iger upokojencev severnoprimorske regije. Med ročnimi deli posebej izstopata klekljanje in kvačkanje.

Pri ohranjanju našega lokalnega okolja lahko čisti vodik odigra pomembno vlogo

NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

V razvojnih načrtih Salonita Anhovo ima vodik pomembno vlogo Odprtje polnilnice za oskrbo s čistim vodikom pomeni prvi korak na poti k ogljično nevtralnemu transportu za cement.

Transport v našem primeru ni največji vir emisij toplogrednih plinov, je pa na tem področju tehnologija že dobro razvita.

V cementarni ta trenutek še nimamo avtomobila na vodik, a načrtujemo, da bomo v naslednji fazi vozni park okrepili s tovornjaki, ki jih poganja vodik – prvi so načrtovani že za prihodnje leto.

Vodik je energetski vektor, ki omogoča shranjevanje energije Eden od izzivov prehoda na elektriko iz obnovljivih virov je skladiščenje viškov energije. Pri oskrbi z obnovljivimi viri (sonce in veter) namreč pogosto prihaja do neenakomerne oskrbe z elektriko na primer zaradi različnih vremenskih pogojev. Skladiščenje omogočajo baterije, vendar v manjših količinah in za krajši čas.

Rešitev lahko predstavlja čisti vodik, ki ga lahko proizvajamo takrat, ko imamo viške elektrike iz obnovljivih virov.

Proizvodnja vodika Vodik dejansko pridobivamo iz vode, pri čemer potrebujemo elektriko. Gre za pretvorbo energije, ki jo imamo na voljo v obliki električne energije, v kemijsko energijo, ki jo hrani vodik in s tem za neke vrste skladiščenje energije.

Vodik pa lahko nato ponovno pretvorimo nazaj v električno energijo, tako da ga skupaj s kisikom uporabimo v gorivni celici.

To se dejansko dogaja v vozilih z gorivnimi celicami. Ena glavnih prednosti teh vozil v primerjavi s klasičnimi električnimi vozili je hitrost polnjenja in bistveno daljša razdalja, ki jo lahko prevozimo z enim polnjenjem.

Vodik kot surovina Vodik bo imel v prihodnosti pomembno vlogo pri razogljičenju industrijskih procesov. CO2, ki ga bomo pridobivali z zajemom, bo mogoče spajati z vodikom in pri tem pridobiti različne snovi, kot je na primer metan, ki ga lahko uporabljamo kot ogljično nevtralno gorivo. Poleg tega lahko iz CO2 in vodika proizvedemo zelo različne ogljikovodike, ki služijo kot osnova za proizvodnjo različnih umetnih materialov.

NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

40 I

I 41

AKTUALNO

AKTUALNO

Kultura smo vsi.

Projekt razvoja kulture v Skupini Salonit.

Ekipa za razvoj kulture

Projekt razvoja kulture in vodij razvija tudi nas Salonit Anhovo je (trdo)živ organizem. Raznovrstnim izzivom kljubuje že 100 let. Odlikujejo ga vztrajnost, pogum, visoke strokovne kompetence in skrb za napredek, ki odgovarja tudi na pričakovanja lokalnega okolja, ter pogled v prihodnost.

Tehnologije na teh področjih se še razvijajo, a v prihodnosti predstavljajo velik potencial.

Vodikova polnilnica stoji pri PIGD Salonit Anhovo, ob južnem vhodu v industrijski kompleks. Na sliki Toyota Mirai, vozilo na vodikove gorivne celice, ki smo ga napolnili z vodikom ob odprtju polnilnice.

Dr. Tomaž Vuk, član uprave Salonita Anhovo, je ob odprtju vodikove polnilnice poudaril, da se resničen preboj na področju čiste energije, ki je nujno potrebna za doseganje podnebne nevtralnosti, lahko zgodi le s sodelovanjem različnih sektorjev. Izzivov podnebnih sprememb ne more rešiti eno samo podjetje ali panoga, stopiti moramo skupaj, doseči sektorsko integracijo in se tudi regijsko povezovati.

Projekt razvoja kulture nam je zelo pomemben. Skupaj z vami želimo izkoristiti priložnost in odgovornost današnjega časa ter soustvarjati organizacijo, ki bo predstavljala prihodnost tudi za naslednje generacije.

Ta projekt ne razvija le naše organizacije. Razvija tudi nas. Zavedamo se, da moramo kot člani vodilnega tima prvi v naši organizaciji stopiti na pot osebnega razvoja s ciljem doseganja dobrobiti za vse deležnike. Za ta korak smo se zavezali in obenem vabimo tudi vas.

Ljudje smo rojeni za to, da se razvijamo in s svojim razvojem prispevamo.

S spoštovanjem, Julijan, Tomaž in Dejan

Kaj je kultura?

… Odraz našega načina razmišljanja in naravnanosti …

… Izkušnja, ki jo vsak dan doživljamo in kreiramo …

… Temelj naše identitete …

… Način, kako pri nas stvari počnemo …

Kultura je srce organizacije

… Navade, ki nas bodisi spodbujajo ali ovirajo …

… Naša potencialna konkurenčna prednost …

… Skupek vrednot, prepričanj in odnosov, ki so nam skupni …

… Odgovornost nas vseh …

NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

42 I

I 43

AKTUALNO

AKTUALNO

Ključni koraki projekta razvoja kulture

EKIPA ZA RAZVOJ KULTURE

Projekt H.E.R.O.J

Smo pestra in uigrana ekipa sodelavcev iz različnih področij in družb. Vsem nam je skupno to, da nam je mar in želimo prispevati k razvoju kulture v Skupini Salonit, ki bo odgovorila na potrebe zaposlenih in potrebe naše organizacije.

Izvedba analize Kulture Februar 2021

Implementacija načrta skozi razvoj vodij, zaposlenih in sistema Februar 2022 ………

Vzpostavitev interne Ekipe za razvoj kulture Avgust 2021

Vključevanje in Dialog

Definiranje vrednot želene kulture in Akcijskega načrta za razvoj kulture Januar 2022

Skozi projekt ne bomo razvijali samo organizacije, temveč tudi sebe.

Skupaj ustvarjamo projekt, razvijamo ideje, se preizkušamo v nastopanju in oblikovanju možnosti za odprt dialog z vami. Poleg tega pa nas epidemična situacija sili, da krepimo še našo prilagodljivost.

Predstavitev projekta zaposlenim in začetek dialoga September 2021

Navdih smo dobili v mitoloških arhetipih in konceptu ‘Hero’S Journey’ (Joseph Campbell), ki govori o univerzalni izkušnji in poti, ki spremlja vsakega med nami, ko se srečujemo s pomembnimi življenjskimi izzivi.

Razumevanje rezultatov in raziskovanje potreb zaposlenih in potreb organizacije Oktober - December 2021

Predstavitev projekta Razvoj kulture ob razstavi Antona B. Leskovarja Želeno kulturo skupine Salonit želimo razvijati v dialogu in sodelovanju z vsemi zaposlenimi. Ker vsak od nas lahko s svojim vedenjem in razmišljanjem prispeva. Predstavitve se vas je udeležila velika večina, za kar se vam zahvaljujemo.

Opazili smo, da ste bili nekateri malo skeptični, drugi zadržani in tretji pozitivno presenečeni in ste nas pri delu tudi spodbudili. Naš izziv je, da nas je v družbi tistih, ki vidimo priložnosti in se pogumno soočamo tudi z izzivi, vedno več.

Naslednji korak je, da se o rezultatih analize skupaj pogovorimo in prepoznamo ključne vrednote, ki bodo podpirale potrebe zaposlenih, uspeh podjetja in kakovostna partnerstva z vsemi deležniki.

Darja Krivec, Hana Gabrijelčič, Iris Prando, Maja Blatnik, Marjana Šuligoj, Mateja Čubej Gašparin, Jan Ferjančič, Jordan Humar, Niki Štimac, Peter Korenjak, Sandi Bačar, Simon Šuligoj, Sven Božič, Marjana Laibacher Rogelj.

BI SE NAM RAD/A PRIDRUŽIL/A TUDI TI? KONTAKTIRAJ Petra Korenjaka. Veseli te bomo!

KAJ PRAVIJO ČLANI NAŠE EKIPE? Niki Štimac: »Želja po nenehnem osebnem razvoju in prispevati k razvoju zaposlenih in podjetja. Smisel vidim predvsem v tem, da nas takšna srečanja povezujejo v celoto, kar nas naredi še bolj stabilne in močne, hkrati razvijamo nove ideje, ki nas vodijo do zastavljenih ciljev in naprej« Simon Šuligoj: »Nisem vedel na kakšno pot se podajam. Ni mi žal, da sem se pridružil ekipi. Po mojih močeh bom pripomogel izboljšati klimo v podjetju. Sodelavce bom motiviral k izboljšanju medsebojnih odnosov, ter spodbujal, da ovire ki nas omejujejo, odvržemo in gremo novim izzivom naproti.« Marjana Laibacher Rogelj: »Sodelovati v tem projektu in s to ekipo je zame privilegij. Ustvarjati z ljudmi, ki hočejo in so pripravljeni na svoj osebni razvoj in delovanje v skupno dobro me navdihuje. In naš skupen izziv je, da ta navdih spodbujamo in prebudimo tudi v vas.«

NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

Od kod ideja za naš logo?

‘Hero’s Journey’ smo preoblikovali v HEROJ, ker ima v slovenskem jeziku boljši pomen. Uprava je naš logotip dopolnika s smeškom v sredini, ker je pozitiven pristop že pol uspeha.

Za udejanjanje naše vizije je pomemben prav vsak med nami.

Podali se bomo na pot, ki bo za vsakega od nas tudi pot osebnega in strokovnega razvoja. Želimo spodbuditi in okrepiti vašo željo, da potujemo in rastemo skupaj.

Ime in logotip HEROj smo izbrali zato, ker se zavedamo, da prav vsak med nami lahko prispeva k temu, da razvijemo podjetje, na katerega bomo ponosni mi in vsi deležniki ter partnerji, s katerimi bomo to prihodnost so-kreirali.

Mi smo tisti, na katere smo čakali :) Modrega človeka so vprašali, kaj je bolj pomembno: cilj ali pot.

In je odgovoril: družba.

NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

44 I

I 45

AKTUALNO

AKTUALNO

Salonit Anhovo na EXPO 2020 Dubaj

Logotip skozi zgodbo

Sašo Seljak, Salonit Anhovo

Simon je strokovnjak.

Na to je ponosen.

Vrne se izpolnjen in svojo modrost deli z drugimi in za skupen cilj.

A zaveda se, da bo za izzive prihodnosti potrebno stopiti v nov cikel, na nova področja, v neznano.

Soočanje z neznanim ga okrepi, odkrije svoje nove vrline, pridobi nova znanja in zraste tudi kot človek.

Zbere pogum in se poda na pot, na avanturo.

Na tej poti se sreča tudi s svojimi strahovi in dilemami.

Sooči se z njimi, ker ima podporo ljudi okrog sebe.

Vsi se bojimo sprememb.

A vsak med nami je zadovoljen, ko vidi, da je postal boljša verzija sebe.

VSI SMO SIMON

Kotiček za zanimive misli: “Pogum ni odsotnost strahu, temveč zmaga nad njim. Pogumen človek ni tisti, ki strahu ne čuti, ampak tisti, ki strah premaga.”

Nelson Mandela, južnoafriški politik in državnik

NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

Od 1. do 5. oktobra 2021 smo se predstavniki Salonita Anhovo udeležili Svetovne razstave EXPO 2020 v Dubaju. Delegacija petih predstavnikov je na povabilo javne agencije SPIRIT uspešno zastopala Salonit Anhovo in Slovenijo na prvem slovenskem forumu o zelenem in krožnem gospodarstvu.

To potrjujejo tudi številni pozitivni odzivi medijev ter pohvale in čestitke predstavnikov države.

Svetovna razstava ali s kratico EXPO je množična prireditev, namenjena predstavitvi dosežkov človeštva mednarodni javnosti in poteka v različnih mestih po svetu že od sredine 19. stoletja.

Tokratne svetovne razstave EXPO 2020, ki prvič v zgodovini gostuje na Bližnjem vzhodu, natančneje v Dubaju, se udeležuje rekordnih 191 držav. Impresivni paviljoni se sredi puščave razprostirajo na površini, ki je primerljiva z velikostjo Velenja.

Organizatorji v šestih mesecih pričakujejo več kot 25 milijonov obiskovalcev z vsega sveta.

Slovenija se v Dubaju predstavlja z geslom “Slovenija. Zeleno in pametno doživetje”, s čimer poudarjamo trajnostno, sodobno in ustvarjalno plat nacionalnega značaja. Svetovno javnost nagovarjamo z zgodbami, ki govorijo o edinstvenem prepletu neokrnjene narave, znanja, inovacij in prebojnega gospodarstva. V tej zgodbi smo bili in smo se prepoznali tudi v Salonitu Anhovo. Zato smo se z veseljem odzvali povabilu, da v gospodarski delegaciji Republike Slovenije predstavimo svoje razvojne načrte skupaj z drugimi inovativnimi podjetji iz vse Slovenije.

Naša izkušnja se je pričela v petek zvečer s prihodom na mednarodno letališče v Dubaju. Naša prva vtisa sta bila neverjetne dimenzije vseh zgradb in predvsem visoka vročina kljub nočni uri.

Govorci okrogle mize: Sandra Dokić, v.d. pomočnika ministra na Ministrstvu za varstvo okolja Srbija, Dr. Tomaž Vuk, član uprave Salonita Anhovo, Karmen Willum Švegl, novinarka in moderatorka okrogle mize, Frak Wouters, direktor EU GCC Clean Energy Zero Carbon Technology Network, Serina Hijjas, arhitektka Malezijskega Zero Carbon paviljona.

NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

46 I

I 47

Sobota je bila za nas že eden izmed najbolj delavnih dni na sejmu. Udeležili smo se poslovnega foruma na temo podnebja in biodiverzitete z naslovom “Slovenija - zeleno in krožno gospodarstvo skozi uspešne zgodbe podjetij” ter okrogle mize, ki je sledila. Na njej je predsednik uprave Salonita Anhovo Julijan Fortunat poudaril izreden pomen krožnega gospodarstva, ki ga v Salonitu izvajamo že 30 let. Sledil je gospodarski ogled malezijskega brezogljičnega paviljona in večerna otvoritev izjemno lepega slovenskega paviljona. Po nedelji, ki smo jo izkoristili za pripravo na prihajajoča dneva in ogled mesta, je sledil izredno zanimiv ponedeljek. Ogledali smo si sosesko, poimenovano Trajnostno mesto Dubaj, in se seznanili z rešitvami, ki jih tam uporabljajo, se udeležili konference na temo evropskega zelenega dogovora v švedskem paviljonu in opravili intervjuje z mediji.

Preostanek časa smo izkoristili za ogled paviljonov ostalih držav, ki so nas vsak po svoje navdušili.

Pa vendar je na sejmu med udeleženci prevladovalo mnenje, da je paviljonom, ki najbolj ostanejo v spominu in navdušijo, skupno sledeče: zavedajo se pomena svoje zgodovine, ponosni so na svojo sedanjost, pogled pa odločno usmerjajo v prihodnost. Slednja bo tehnološko naravnana v sozvočju z naravo in v rokah tistih, ki se bodo na pot podali odločno, z vizijo in med prvimi. To pa so sporočila, v katerih se prepoznamo tudi sami. V torek smo v slovenskem paviljonu gostili strokovni dogodek, ki smo ga poimenovali “Zelena transformacija gradbene industrije”. Na njem smo udeležencem predstavili svojo začrtano pot postopnega prehoda v ogljično nevtralno proizvodnjo cementa do leta 2035. Po predstavitvi smo skupaj z udeleženci okrogle mize izmenjali mnenja, poglede in vizije na temo zelenega prehoda. Vtise je z naslednjimi besedami strnil dr. Vuk: “Svetovna razstava EXPO 2020 ponuja veliko inovacij, ki jih lahko uporabimo tudi v Sloveniji. Tujci, ki smo jim predstavili našo pot v ogljično nevtralno proizvodnjo cementa, so bili navdušeni nad našimi razvojnimi načrti”.

Z razstave smo se vrnili polni pozitivnih vtisov ter novih znanj in poznanstev. Predvsem pa nas je veselilo to, da so bili naši načrti in cilji glede razvoja cementarne ne le prepoznani kot pravilni in inovativni tudi v širšem svetovnem prostoru, ampak smo uspeli marsikoga tudi navdušiti in prepričati, da se poda na skupno pot, ki je pred nami.

Druženje s štipendisti Salonita Anhovo Peter Korenjak in Andra Mezek, Salonit Anhovo V Salonitu Anhovo imamo skupno 22 štipendistov. Štipendiramo tehnične profile, kot so strojništvo, elektro, mehatronika in kemija - od poklicne pa vse do fakultetne izobrazbe. Štipendiste postopno vključujemo v naše delovne procese, kjer se seznanijo z delom, z delovnimi navadami ter navezujejo stike s sodelavci, od katerih pridobivajo dragocene delovne izkušnje.

Med poletnimi počitnicami poteka tudi praktično usposabljanje, kjer spoznavajo svoj bodoči poklic pod vostvom mentorjev. Julija letos, ko je bilo na praksi največje število štipendistov, smo jim prakso popestrili z druženjem. Pester dan je bil sestavljen iz celovite predstavitve družbe, ogleda proizvodnega procesa od kamnoloma do odpreme cementa, dan pa smo zaključili z druženjem na terasi. Tako smo našim štipendistom omogočili, da se med seboj pobližje spoznajo in navežejo stike, saj bodo nekoč sodelavci.

Vsi smo se strinjali, da je bil dan uspešen in da si tudi v prihodnje želimo na tak način spoznavati cementarno in se tudi družiti.

Rekordno leto 2021 za Rokavo kljub epidemiji Gregor Jenko, Rokava in Julijan Fortunat, Salonit Anhovo V letu 2021 je družba Rokava svoje načrte presegla že v mesecu oktobru 2021. Z usklajeno ekipo 21 vrhunskih sodelavcev smo na poti k rekordnim 70.000 m3 prodanega betona, ki jih bomo presegli že v prvih Miklavževih dnevih. Še več, hkrati nam je uspel tudi dvig cen na tržišču.

Morava poudariti, da z deli na največjem infrastrukturnem projektu II. tir sploh še nismo začeli - z izjemo viadukta Glinščice, kjer dela izvajajo tudi neprekinjeno 24 ur na dan.

Ekipa, hvala vam za zaupanje!

Boris Strahil Esenov, Borut Leban, Borut Toškan, Darijo Krašnja, Donald Cencič, Edi Kapić, Goran Grdina, Irena Baruca, Mauricijo Sosič, Metka Grbec, Miloš Zaharić, Mirko Vukadinović, Mirnes Demirović, Mitja Kragelj, Nadja Kralj, Natalija Lovrec, Petra Erzetič, Primož Marc, Željko Kecman in Željko Mauri

Posledično smo si za prihodnje leto zadali zelo ambiciozne cilje: želimo namešati preko 100.000 m3 betonskih mešanic in hkrati dvigniti cene na tržišču.

Verjamem v naš uspeh in verjamem v svoje zaposlene, saj so spodaj našteti sodelavci sposobni v najtežjih trenutkih iztisniti vse atome moči in doseči tako ambiciozne cilje.

NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

48 I

I 49

AKTUALNO

Peter Korenjak je novi predsednik izvršnega odbora Kadrovskega društva Severne Primorske Ina Zupanc, Salonit Anhovo Kadrovsko društvo Severne Primorske je bilo ustanovljeno 18. decembra 1985 in deluje že 36 let. Združuje posameznike in podjetja, ki so se povezali z namenom izmenjave izkušenj in praks ter prenosa strokovnega znanja in informacij s področja zaposlovanja in ravnanja z ljudmi pri delu.

Gre za ugledno in prepoznavno društvo, ki razvija strokovnjake in stroko ter se povezuje z drugimi strokovnimi področji. V društvu ozaveščajo o pomembnosti strokovnega dela na kadrovskem področju v regiji, organizirajo strokovna srečanja, izvajajo mentorstva na kadrovskem področju, oblikujejo predloge, pobude in stališča v zvezi z aktualno zakonodajo in še mnogo več.

AKTUALNO

Profesionalne storitve z nasmehom Mirjam Markočič, Inde Družbi Inde sem se pridružila v mesecu juniju 2021 kot vodja storitev. Delo, ki ga sedaj opravljam, je bistveno drugačno od dela, ki sem ga opravljala pred tem. Predvsem je delo bolj razgibano, saj pokrivamo tri področja.

Na področju storitev urejanja okolja opravljamo storitve košnje in urejanja zelenic ter živih mej, zasaditve korit in gredic, odvoz smeti, pranje zunanjih površin, pranje avtomobilov, pometanje cest in ostalih površin s pometači Dulevo, Eco in traktorjem s krtačo. Tu je novost predvsem traktor s krtačo, ki ga uporabljamo tako za čiščenje cest in večjih površin v sami tovarni in kamnolomu, kot tudi v okolici.

Na področju storitev čiščenja naše čistilke poskrbijo, da so prostori čisti in urejeni, kajti naši prostori so naše ogledalo. Z veseljem posadijo tudi kakšno rožico in zanjo skrbijo. Storitve čiščenja opravljamo tudi za zunanje naročnike.

Pralnica družbe Inde že več let pere perilo za družbe Salonit Anhovo, Kamnolomi in Salinvest. V zadnjem času vedno več dela opravlja za zasebne namestitve, hotele, restavracije, kmečke turizme, društva in tudi posameznike.

Rada bi se zahvalila prav vsem sodelavcem v družbi Inde in zunanjim partnerjem za prijeten sprejem. To so srčni ljudje, ki jim nikoli ni težko priskočiti na pomoč in opraviti delo.

20. maja 2021 je potekala redna Skupščina društva z volitvami organov. Za predsednika izvršnega odbora, ki skupaj šteje 6 članov, je bil za obdobje štirih let izvoljen naš sodelavec Peter Korenjak.

Ob njegovi izvolitvi smo zelo ponosni, saj potrjuje, da imamo v podjetju pravega človeka na pravem mestu.

Peter, želimo ti uspešen mandat z veliko zagona in svežih idej. Iskrene čestitke! Če se pri svojem delu ukvarjate s kadrovanjem, če bi se želeli dodatno usposabljati na področju kadrovanja in bi se radi družili s kadrovniki, lahko tudi vi postanete član Kadrovskega društva Severne Primorske.

Več informacij najdete na spletni strani: https://www.dkd-primorska.si/za-clane/.

Sestava Izvršnega odbora: Peter Korenjak - predsednik (Salonit Anhovo) mag. Nevenka Volk Rožič (Severno Primorska gospodarsko zbornica Nova Gorica) Anisa Faganelj (AMZS) Eva Cvelbar Primožič (Kolektor) Tina Čermelj - blagajnik (Adecco) Ina Zupanc - tajnik (Salonit Anhovo)

NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

50 I

I 51

AKTUALNO

AKTUALNO

Sanacija kamnoloma Anhovo in spomin na sodelavca Mitja Šuligoj, Salonit Anhovo Že v spomladni številki Našega lista smo poročali, da je bila na zgornjih treh etažah na območju Kolačnega v kamnolomu Anhovo odkopana vsa načrtovana surovina in da po navozu humusa načrtujemo zasaditev 460 drevesnih sadik. V oktobru smo začeli z izkopavanjem sadilnih jam, ki so opremljene s podpornimi koli in mrežo za zaščito pred divjadjo.

V začetku novembra, ko listje odpade, drevesa počivajo in zemlja še ni zmrznjena, smo iz drevesnice presadili tudi na te tri etaže izbrane sadike.

Sedaj me bo to pobočje z ledinskim imenom Kolačno za vedno spominjalo tako na sodelavca in prijatelja Prometeja iz otroških dni. Pa tudi na lepoto procesov in obvezo za sanacijo posledic priljubljene dejavnosti, ki se to jesen začenja za kamnolom Anhovo in to okroglih 100 let po začetku odkopavanja.

Pralna ploščad v kamnolomu Anhovo Sašo Seljak, Salonit Anhovo V preteklih mesecih smo na osnovni etaži kamnoloma Anhovo postavili ploščad za pranje koles vozil pri izvozu iz kamnoloma. Tako smo znižali prašenje in preprečujemo morebiten raznos blata iz kamnoloma.

Gre za modern pristop reševanja tovrstne problematike v kamnolomih.

Pralna ploščad češkega proizvajalca PeakWash v kamnolomu Anhovo je največja pralna ploščad, ki jo je ta proizvajalec kdaj koli proizvedel za tovrstno uporabo.

Primerna je namreč tudi za pranje koles dumperjev in

ima skupno nosilnost več kot 100 ton. Bazen za vodo, ki se uporablja pri pranju, je betonski in ima skupno prostornino 40 m3. Pri pranju voda za pranje koles kroži, zato je njena poraba minimalna. Moč črpalk pa znaša kar 14.000 l/min.

Skupna vrednost projekta znaša več kot 170.000 evrov. Kamnolom Anhovo je tako postal eden prvih kamnolomov v Sloveniji s takšno rešitvijo. Za uspešno izvedbo projekta je poskrbela projektna ekipa Salonita Anhovo v sodelovanju s podjetjema Gitas in Pintol.

Od pomladi je bila na Kolačnem vsa načrtovana surovina odkopana tudi na etaži na koti 390, ki je četrta od zgoraj navzdol. Na zadnjem miniranju te etaže nas je nepričakovano zapustil sodelavec Dimitrij Sivec.

Spomnim se ga še iz predšolskih časov na Gradnikovi ulici v Kanalu.

Med zbrano gručo vrstnikov je prinesel vžigalice in iz odpadkov na gradbišču sosednjega stanovanjskega bloka zanetil ogenj.

Prvič videni prizor odprtega ognja izven peči ali gorilnika je bil najlepša stvar, ki se mi je lahko tisti trenutek zgodila in Dimitrij je za vedno ostal njen nosilec. Vse prekmalu se je čarobni prizor končal, ko se nam je pridružil Dimitrijev oče in razburjeno zaključil zabavo.

Najprej nisem razumel, zakaj bi nekdo razburjeno ukinjal tako lepe stvari. In tako sem svojo dušo usmeril v kemijo in rudarstvo, da bi spoznal čim več skrivnosti ognja in eksplozije. Hkrati sem se srečal tudi s pojmi, kot so cena procesa, vplivi na okolje ter odgovornost za varnost in premoženje. Po nekaj letih takšne terapije sem se rade volje odpovedal tudi novoletnemu ognjemetu. Sploh odkar vem, kolikšno onesnaženje zraka povzročajo.

NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

52 I

I 53

AKTUALNO

AKTUALNO

Pravljična gasilska jesen

Gasilci ne poznamo meja

PIGD Salonit Anhovo

PGD Nova Gorica

Lepo, hvala in končno bi lahko začeli to našo gasilsko zgodbo, ki se je v zadnjem letu pisala in sanjsko razpletla za Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Salonit Anhovo.

Pridobitev nove gasilske avtocisterne je strateškega pomena, saj je dobra oprema in tehnika eden ključnih dejavnikov za zagotavljanje požarnega varovanja na kompleksu, ki ga naše društvo pokriva. Skrb za ljudi in premoženje je skrita in skoraj nevidna, vendar še kako obstaja.

Najprej pri vsakem posamezniku, sočloveku na delovnem mestu in povsod okoli nas -pa vseeno se kdaj konča prav z gasilci. Bodite z nami veseli in ponosni vsi bralci z željami, da vozilo ne bo nikoli uporabljeno, za kar je v osnovi namenjeno.

Nova avtocisterna je bila načrtovana dobrih 10 let nazaj kot zamenjava starejšega vozila TAM 130, vendar so imele ostale investicije in posodobitve v Salonitu Anhovo prednost pred nami, kar je popolnoma razumljivo in take odločitve tudi spoštujemo.

Prevzem in predstavitev avtocisterne AC35-60 je zaradi trenutnih razmer potekala prilagojeno in razdeljeno na tri skupine, saj bi skupno srečanje številčno preseglo meje dovoljenega.

Najprej smo imeli prevzem vozila s strani uprave Salonita Anhovo, ob katerem so bili povabljeni tudi direktorji ostalih družb. Ogled vozila je potekal ob tehnični razlagi našega poveljnika, sledil je kratek praktičen prikaz delovanja samega vozila in splošno strinjanje, da je vozilo prava izbira za naše potrebe.

NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

Uradni prevzem in prikaz s krstom nove avtocisterne AC35-60 za vse člane našega društva pa bomo organizirali v prihodnosti, ko se zdravstvene razmere umirijo.

Tehnični podatki avtocisterne AC35-60

Novo vozilo in nova tehnika pomeni tudi pridobitev dodatnega znanja, zato smo v drugi fazi izpeljali tehnično usposabljanje za celotno operativo društva in vse, ki trenutno opravljajo službo dežurnih gasilcev. Strokovni predavatelj iz skupine Roosenbauer Slovenija, kjer so nadgradnjo vozila tudi izdelali, nam je teoretično in praktično prikazal in predstavil vse detajle, mi pa smo skušali od tega čim več pridobiti. Zavedamo se, da bo potrebno tudi veliko praktičnih vaj, da bomo znanje obnavljali in razpoložljivo tehniko v primeru potrebe tudi pravilno uporabili.

Z našim novim kamionom “smo se pohvalili“ tudi prijateljem gasilcem iz ostalih društev ter jih povabili na kratek prikaz in ogled. Predsedniki in poveljniki sosednjih društev ter predstavniki Javnega zavoda za zaščito in reševanje Nova Gorica nam pridobitev privoščijo, saj je pomoč in vsestransko sodelovanje med vsemi društvi ob morebitnih intervencijah ključnega pomena.

- Podvozje Man 18/340 - Nadgradnja Roosenbauer: • cisterna za vodo 6.000 l • Cisterna za penilo 500 l • Črpalka Roosenbauer 3500 l/min • 4 x navadni izliv -10 bar • 1 x visoki tlak – 60 m, 40 bar • Snemljiv vodni top – 3500 l/min • Svetlobni stolp – 5 m višine • 4 x box – ruletna vrata – ostala gasilska oprema (cevi, agregat, motorna žaga, žaga za beton,4 x dihalni aparat, dimovlek, potopna črpalka, …)

Eni izmed prvih so naš kamion videli otroci vrtca v Desklah. Evakuacija vrtca, obvezno preštevanje, kratek prikaz opreme, navdušenje otrok in veliko spontanih vprašanj. Mi gasilci smo počaščeni in veseli, da jih lahko obiščemo in verjamemo, da je tudi njim lepo, ko jim popestrimo kakšno urico. Naša želja in upanje pa je, da to otroško navdušenje do gasilstva ostane čim več časa in se nam v prihodnosti pridružijo.

Trenutno smo gasilci in gasilke v Anhovem ponosni in zadovoljni z našim avtoparkom in opremo, zavedamo pa se, da moramo to iz leta v leto malenkostno obnavljati.

Poleg tehnike pa moramo vsi skupaj veliko energije vlagati v pomlajevanje gasilskega kadra, saj je le to garancija za prihodnost, v kateri se potrebe po požarnem varovanju vedno bolj zaostrujejo.

V Severni Makedoniji je začelo goreti 1. avgusta 2021, ogenj pa se je v naslednjih dneh razširil in prišlo je do največjega požara v tej regiji.

Pogoji za tako obsežen požar so bili idealni: vsaj dva meseca praktično ni bilo padavin, dnevne in nočne temperature so bile visoke, relativna vlažnost zraka nizka, vreme je bilo vetrovno. Že dva dni kasneje so gasilci v Severni Makedoniji ocenili, da požara sami ne bodo mogli obvladati in zaprosili za mednarodno pomoč preko mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite.

Slovenci predlagali koordinacijo med tujimi enotami

Slovenija se je na prošnjo hitro odzvala preko Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR), ki je koordinirala zbiranje osebja, vozil in opreme. Po prejemu informacij s strani poveljnika Gasilske zveze Slovenije so stekla povpraševanja po gasilskih zvezah in poklicnih gasilskih enotah o morebitni udeležbi. Le dan po pozivu smo bili že pripravljeni na odhod (4. avgusta 2021). Tega dne je odšlo na intervencijo 47 odposlancev, ki jih je 10. avgusta zamenjala ekipa z 52 odposlanci. Iz Severnoprimorske regije se je udeležilo 20 gasilcev iz PGD Nova Gorica, Šempeter pri Gorici, Kobarid, Bovec, Kanal ob Soči, Tolmin, Dornberk, Podbrdo, Log pod Mangartom in Podnanos.

Dobro smo načrtovali, saj smo se na pot odpravili z manjšimi in večjimi vozili, vsaj s 4 x 4 ali 6 x 6 pogonom. Imeli smo dobro ekipo z veliko izkušenj, prave strokovnjake. Primanjkovalo nam je edino štabnega osebja, saj nismo pričakovali, da bo potrebno koordinirati domače in mednarodne enote. Dobro smo načrtovali tudi, da smo vključili reševalno vozilo z zdravnikom in dvema reševalcema. Tako obsežni požari so zelo nevarni in hitro pride do hudih poškodb. Dobro smo načrtovali, da smo bili samozadostni, za kar je treba pohvaliti pripadnike Civilne zaščite.

Republika Severna Makedonija je celinska država s površino 25.333 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev. Slovenski gasilci smo bili nastanjeni v majhnem Berovem (v bližini gorovja Maleševo), ki je od Skopja oddaljen 161 km. Mesto leži na nadmorski višini 986 m. Pot do tja je bila dolga več kot 1.200 km, konvoj je zanjo potreboval 22ur.

Zaradi pomanjkanja podatkov in zmedenega usmerjanja s strani lokalnih oblasti je delo potekalo stihijsko. Taktične odločitve so bile vedno tvegane in nevarne. Imeli smo pripravljene plane evakuacije. Na lokacijah smo imeli svoje opazovalce, ki so spremljali razvoj požara in opozarjali enote pri gašenju na morebiten hiter prihod požarne linije ter na spremembe smeri in hitrosti širjenja požara. Vedeli smo, da so gasilci lahko ogroženi, a smo zaupali vanje.

Zaupali smo njihovemu znanju in presoji stanja na mikrolokaciji.

Poleg nas so bile (iz EU) na terenu tudi enote iz Bolgarije in Avstrije. Vsaka enota je čez dan delovala in s svojo taktiko. Zato smo Slovenci že zelo hitro predlagali koordinacijo med vsemi tujimi enotami.

Kakšne lekcije smo odnesli?

Območje požarišča je bilo ocenjeno na okrog 70 km2 (5.000 ha) površine. Z delom slovenskih gasilcev smo neposredno obvarovali pet naselij, pogasili požar objekta in preprečili širjenje požara. Prebivalci so nas na terenu vse dni oskrbovali s hrano in pijačo ter z nami neutrudno delali na požarnih linijah.

Odlično smo sodelovali z makedonskimi, avstrijskimi in bolgarskimi kolegi ter posebnimi enotami makedonske vojske in policije.

Daljši prispevek o gašenju v Severni Makedoniji je objavljen v reviji Gasilec, ki ga je pripravilo Vodstvo kontingenta za pomoč Severni Makedoniji.

Po prihodu domov smo se z veliko žalostjo poslovili od Žana Kofola Zadovoljstvo, kako dobro in veliko delo smo opravili, se še ni dobro poleglo, ko smo se v PGD Nova Gorica soočili z veliko izgubo enega naših mlajših gasilcev.

Konec septembra se je v tragični prometni nesreči poslovil najmlajši primorski prostovoljec, ki je pomagal pri gašenju v Berovem. Na predlog župana tega mesta Zvonka Pekevskega so v mestu poimenovali ulico po slovenskem junaku – Žanu Kofolu. Žan je bil eden izmed štirih gasilcev PGD Nova Gorica, ki se je pridružil gašenju v Severni Makedoniji. Bil je zelo aktiven gasilec in kljub mladosti član z veliko izkušnjami – od leta 2018 je bil predsednik mladinske komisije pri PGD Nova Gorica. Vsak dan ga pogrešamo.

Gasilski pozdrav V SLUŽBI LJUDSTVA NA POMOČ NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

54 I

I 55

SODELOVANJE

SODELOVANJE

ZBS organiziral 5. posvet Beton in trajnostna gradnja – Beton v krožnem gospodarstvu Lojzka Reščič, ZBS Združenje za beton Slovenije, Sašo Seljak, Salonit Anhovo je postreglo s podatki, ki kažejo na izredno visok pomen industrije za evropsko gospodarstvo in njen prehod v zeleno prihodnost. Predstavljeno je bilo, kako se industrija vključuje v krožno gospodarstvo in trajnostni razvoj ter za zaključek načrt razogličenja industrije v EU do leta 2050.

Predavanje evropskega združenja za beton je postreglo s primeri dobrih praks glede recikliranja betona na Danskem.

truk

ras nf +i

V oktobru smo se udeležili 24. posveta o okoljskih izzivih v Moravskih Toplicah, ki je tokrat potekal pod naslovom Okoljska samozadostnost Slovenije – od besed k dejanjem!

zmanjšanje podnebnih sprememb. Drugi pa je razložil Vuk, da “moramo prav tako poglobljeno misliti o novih načinih konstruktivne komunikacije in dialoga, ki bodo omogočili implementacijo teh rešitev.”

Na povabilo organizatorjev smo predstavil svoje načrte za zeleni prehod cementarne. Član uprave dr.

Tomaž Vuk, ki vodi naš strokovni in investicijski proces razogljičenja cementarne, je poudaril: “Salonit Anhovo je zavezan prehodu v brezogljično proizvodnjo cementa, saj ne želi biti pasiven opazovalec neizogibnih podnebnih in družbenih sprememb.” Dodal je, da sta pred celotno industrijo dva izziva. Prvi je, kako pravočasno razviti nove tehnološke rešitve, ki bodo zadostne za

Strokovnega posveta sta se udeležili tudi dr. Tanja Ljubič Mlakar, ki je na posvetu sodelovala s prispevkom “Vloga uporabe alternativnih surovin na poti v brezogljično proizvodnjo cementa”, in mag. Maja Blatnik, ki je spregovorila o pomenu premišljenega in jasnega komuniciranja na področju okolja. Salonit Anhovo je bil tako v strokovnih krogih še enkrat več prepoznan kot kompetenten in pomemben partner na področju okoljskih izzivov prihodnosti.

St

av

be

KL

IR

AN

NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

Sodelovanje na 24. posvetu o okoljskih izzivih

Sodelovanje na 4. konferenci Biznis in trendi v gradbeništvu

CI

Prvi dve strokovni predavanji sta prikazali prakse in politike v državah EU. Predavanje evropskega združenja cementne industrije

Sledilo je predavanje strokovnjakinj z Zavoda za gradbeništvo – od strategij do praks krožnega gospodarstva v Sloveniji. Vse več in več strokovnjakov se namreč aktivno posveča tej temi, vse več je že dobrih praks, čaka pa nas vse še veliko dela. S strani inštituta Structum je bil prikazan primer dobre prakse recikliranja betona. Sklop predavanj je zaokrožila predstavitev projektiranja betona za dolgo življenjsko dobo (300 let) odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke Vrbina.

Na okrogli mizi se je razvila zanimiva razprava katere ključni poudarki so bili, da je za vzpostavitev krožnega gospodarstva in trajnostnega razvoja ključno sodelovanje vseh deležnikov graditve, od proizvajalcev materialov do projektantov in izvajalcev in v prvi vrsti odločevalcev in investitorjev. Ti morajo v svoja javna naročila gradenj vključevati zahteve po gradnji s čim nižjim ogljičnim odtisom in čim manj odpadkov, s tem pa se bo aktivno spodbujalo krožno gospodarstvo. Pri samem načrtovanju bo potrebno pričeti izvajati analize življenjskega cikla stavb, ki realno pokažejo učinkovitost izbranih konstrukcijskih rešitev in uporabljenih materialov. Tu pa se nemalokrat izkaže, da zelena gradnja ne pomeni gradnje z lesom, ampak z betonom. Morda, pa bo to iztočnica za naslednji posvet čez dve leti.

Sašo Seljak, Salonit Anhovo

tura

Tema krožnega gospodarstva je dandanes stalnica v medijih, parlamentih, stroki, pa tudi del vsakdanjih pogovorov.

Predvsem v zadnjih letih smo prišli do skupnega spoznanja, da bo potrebno bistveno zmanjšati naš vpliv na planet in krožno gospodarstvo je en najpomembnejših in učinkovitih mehanizmov za doseganje tega.

Gradbeništvo, kot porabnik polovice vseh eksploatiranih materialov, je znotraj gospodarstva ključna panoga za vzpostavitev krožnega gospodarstva. Med gradbenimi A GR EG materiali ima nesporen primat AT beton, tako po količini porabe (trikratnik porabe vseh ostalih materialov skupaj), doseženih lastnostih kot tudi z okoljskega vidika – betona ima namreč najnižji ogljični odtis na enoto proizvoda in najnižjo vgrajeno energijo. Zaradi enormnih materialnih tokov v gradbeništvu in širši industriji proizvodnje betona je to ključno področje, kjer je cilje krožnega gospodarstvo potrebno implementirati in izkoristiti v največji možni meri.

RE

SODELOVANJE

Konec novembra smo izvedli jubilejni 5. posvet na temo betona v krožnem gospodarstvu. S tem smo zaokrožili zgodbo naših posvetov na temo Beton in trajnostna gradnja. Veliko število udeležencev in plodna razprava na okrogli mizi, na sicer virtualno izpeljanem dogodku, sta pokazali, da je v Sloveniji vse več praks krožnega gospodarstva, vse večja pa je tudi želja, pripravljenost in potreba po vpeljavi le-tega v gradbeništvo.

ponovno uporabljenih materialov) bodo v prihodnosti še višje. Na ta način se bo ohranjalo naravne vire in nadalje zniževalo ogljični odtis cementov ter bistveno prispevalo k zaključevanju masnih tokov znotraj industrije gradbeništva ter vzpostavitvi učinkovitega krožnega gospodarstva. Za zaključek je bil predstavljen še prehod v ogljično nevtralnost cementarne, ki bo bistveno prispeval k razogljičenju gradbeništva v Sloveniji.

Predavanje s strani cementarne Salonit Anhovo je bilo osredotočeno na predstavitev vključevanja naše edine cementarne v krožno gospodarstvo države. Že sedaj znatne količine alternativnih surovin in materialov, ki se v Salonitu Anhovo uporabljajo za nadomeščanje mineralne surovine iz kamnoloma ter nadomeščanje klinkerja v cementu (približno 14 % cementa Salonita Anhovo je že sedaj v povprečju iz recikliranih ali

Sašo Seljak, Salonit Anhovo Salonit Anhovo je septembra sodeloval na 4. konferenci Biznis in trendi v gradbeništvu, ki je potekala v Portorožu.

Kot edini proizvajalec cementnih veziv v Sloveniji smo namreč glavni dobavitelj cementa domačemu gospodarstvu. Z več kot sto let izkušenj pa med prvimi, ki prepoznamo trende in premike v gradbeni dejavnosti.

Na okrogli mizi o pripravljenosti podjetij na pospešeno dinamiko rasti gradbenih del je sodeloval tudi predsednik uprave Salonita Anhovo Julijan Fortunat.

NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

56 I

I 57

GRADIMO

GRADIMO

Rokava: Nov koncept betona pri gradnji viadukta Glinščica Mitja Laurica, Salonit Anhovo

namembnost.

Za opornike je bila predpisana sestava betona trdnostnega razreda C40/50 izpostavljenosti XC4/XD3/ XS1/XF1/XA1, Cl 0.2, Dmax 22 in konsistence S4. Ta beton je bil namenjen gradnji opornikov dimenzij 3,50×11,80 m, višine 10,00 m (vmesni) in 4,90 x 15,35 m, ter spremenljive višine 11,30 – 8,30 m (krajna opornika). Ker je to masivna konstrukcija, je bil uporabljen cement nizke toplotne hidratacije CEM III/B 32,5 N-LH/SR (Durasal) z efektivnim v/c=0,44.

Gre nedvomno za nov koncept betona, kjer je vpliv dodatkov in vlaken na beton odvisen od več dejavnikov in vsako minimalno nihanje v sestavinah betona lahko povzroči neuspešen proizvod ali težave pri vgrajevanju.

Običajne metode, kot je na primer dodajanje dodatka ali v slabšem primeru vode, ne dajo želenih rezultatov za doseganje redkejšega betona, ampak so ti odvisni od ustreznosti tudi ostalih sestavin betona. Ravno zato predstavlja proizvodnja tako sestavljenega betona za Rokavo d.o.o. velik izziv, saj je za uspešen proizvod potrebno slediti kakovosti betona v vseh fazah in pravočasno ukrepati.

GRADIMO

Leto 2021 v gradbeništvu zaznamuje začetek gradnje zelo pomembnega projekta - drugega železniškega tira Divača–Koper (2TDK), ki je del petega vseevropskega koridorja. Gre za veliko naložbo, ki s svojimi posebnostmi zbuja veliko zanimanja ne le na državni temveč tudi na mednarodni ravni in tudi širše od gradbenega sektorja.

Projekt predvideva izgradnjo 27,1 km dolge enotirne proge krivuljaste trase, ki bo povezala slovensko obalo s kraško planoto.

Na progi bo 7 predorov in 3 viadukti. Eden od viaduktov, ki predstavlja tudi začetni del projekta, je viadukt Glinščica. Gre za betonsko konstrukcijo, ki prečka dolino reke Glinščice in njenega pritoka. Vlak, ki bo vozil na trasi Divača–Koper, bo tako najprej peljal skozi predor Lokev v dolžini 6.714 metrov, sledila bo pot čez premostitveni objekt prek doline Glinščice v dolžini 215 metrov in nato skozi predor Beka v dolžini 6.017 metrov. Nov odsek se bo zaključil z viaduktom Gabrovica, ki bo pod cestnim viaduktom Črni Kal.

Viadukt Glinščica je glede na ostale primerljive objekte edinstven zaradi zasnove prekladne konstrukcije.

Konstrukcija je semi integralna preko 3 razpetin v skupni dolžini 215 metri, s konstrukcijskimi dilatacijami in ležišči samo nad krajnimi oporniki. Trasa tira bo v celoti zaprta, tako da bo tvorila galerijo, ki bo ščitila pred vetrom, hrupom in morebitnim iztirjenjem. Prerez galerije je trapezne oblike, ki meri v višino 9,05 metra, po širini spodaj 9,30 metra in zgoraj 8,50 metrov. Bočni deli galerije sestavljajo še konzole, tako da skupna dolžina preklade znaša 16,25 metrov. Konstrukcijo sestavljajo še 4 masivni AB oporniki.

Prekladni del konstrukcije poteka po metodi klasične gradnje s podpiranjem na začasni jekleni podporni konstrukciji. V objekt bo vgrajenih 10.000 m3 betona (okrog 4.000 ton cementa iz Salonita Anhovo), 1.200 ton armature in 200 ton prednapetih kablov.

Objekt bo v celoti zabetoniran decembra 2021, rok za zaključek vseh del je maja 2022.

Za elemente konstrukcije je projektant predpisal tri različne vrste betona glede na

NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

Pri prekladni konstrukciji je bil predpisan beton C50/60 izpostavljenosti XC4/XD3/XS1/XF1/ XA1, Cl 0.2, S4 z Dmax agregata 22 mm (plošče) in 16 mm (stene).

Tu je bil uporabljen cement CEM I 42,5 N SR 0 (Sulfasal Plus), v/ c=0,36 oz. 0,37 in dodatek za visoke zgodnje trdnosti, ki temelji na novi tehnologiji progresivnega sproščanja polikarboksilatnih eterov, v poletnem obdobju pa še zavlačevalec vezanja cementa.

Obenem je bila predpisana uporaba polipropilenskih vlaken v visoki dozaciji (2 kg/m³) v protipožarne namene, kar izboljša požarne odpornosti betonskih konstrukcij in zmanjšanje pojava eksplozije. V primeru požara se vlakna raztopijo pri približno 150-170°C in ustvarijo dodatne poroznosti v betonu, v katerem se lahko para proizvedena s segrevanjem materiala razširi in znižuje tlak, ki povzroča eksplozijo betona.

NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

58 I

I 59

NA OBISKU

ŠPORT IN REKREACIJA

Tradicionalni obisk Občine Kanal ob Soči v Salonitu Anhovo

Najpopularnejša športna osebnost občine Kanal leta 2020 je Ana Vidmar

Uprava, Salonit Anhovo

NA OBISKU

Letos so nas obiskali županja Tina Gerbec, podžupan Marko Bucik, direktor občinske uprave Nejc Kumar ter svetniki in predsedniki krajevnih skupnosti. Obiskovalce je z uvodnim nagovorom pozdravil predsednik

100. rojstni dan tudi za Anastazijo Može Darja Krivec, Salonit Anhovo V letu 2021, ko skupina Salonit praznuje svojo 100. obletnico delovanja, smo v Domu upokojencev Izola obiskali Anastazijo Može. Gospa Anastazija je 17. junija 2021 obeležila okrogli jubilej. Praznovala je že 100. rojstni dan. Ob tej priložnosti so ji v domu upokojencev pripravili praznovanje v družbi najbližjih in dobre glasbe. Gospa Anastazija je nekoč tudi bila zaposlena v podjetju Salonit.

Kasneje jo je življenjska pot zanesla na obalo. V imenu celotnega kolektiva smo ji iskreno čestitali ter ji zaželeli obilico zdravja in ljubezni.

Vse najboljše!

NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

uprave Julijan Fortunat, prav tako je zbrane nagovorila županja Tina Gerbec. Poslovanje cementarne je predstavil član uprave mag.

Dejan Zwitter, vizijo razvoja pa član uprave dr. Tomaž Vuk. Dr. Andrej Ipavec je predstavil sončno elektrarno v cementarni in zaprt sistem hlajenja. Sašo Seljak je obiskovalcem predstavil novo betonsko vozišče v kamnolomu in prenovljeno fasado mlinice.

Vsi predstavljeni razvojni projekti bodo prispevali tudi k zniževanju vplivov na okolje.

Peter Korenjak je ob zaključku predstavil zaposlitvene priložnosti in aktivnosti za kakovostno preživljanje prostega časa.

Blaž Valentinčič, Društvo Nasmejanih

ŠPORT IN REKREACIJA

V Salonitu Anhovo nas vsaj enkrat na leto obiščejo županja in svetniki Občine Kanal ob Soči, predstavniki krajevnih skupnosti in zaposleni na občini. Ob takih obiskih običajno predstavimo novosti v Salonitu Anhovo ter načrte za prihodnost. Odgovorimo pa tudi na vsa vprašanja obiskovalcev ter si ogledamo cementarno.

Izbor za najšportnike občine Kanal poteka od leta 2009. Komisija, ki jo sestavljajo športni pedagogi in poznavalci športa, podeli individualnemu športniku tudi finančno nagrado. Organizatorja prireditve in izbora Društvo nasmejanih že od samega začetka podpirajo tudi Salonit Anhovo in drugi sponzorji (Gatis d.o.o., Eternit d.o.o., Elektro Primorska d.d., v zadnjih letih občina Kanal).

Koncept izbora in prireditve sta se skozi leta spreminjala. Prva je bila izvedena v piceriji Cafe Libero, zadnja javna prireditev pa v večnamenski dvorani v Kanalu. Spreminjal se je tudi format: danes je namen prireditve predstavitev najboljših rezultatov športnikov, ki izhajajo iz občine Kanal v zadnjem koledarskem letu. Nekoliko več poudarka je na individualnih športih, ki niso tako prepoznavni v našem okolju in medijsko odmevni, kot je trenutno odbojka.

(hitrostno tekmovanje s terenskimi vozili, 2. mesto Slovenija Offroad). Medalje za vrhunske dosežke so prejeli: Jan Močnik, Anže Vinazza, Aidin Artuković, ki so člani Košarkarskega društva Nova Gorica mladi za uvrstitev v 2. Slovensko košarkarsko ligo, in Miha Blaškovič, Nejc Lavrenčič, Bor Zorzut, Matic Bevčar, Ambrož Kodelja, člani Teniškega kluba Gorica, za doseženo 2.mesto v 2. Slovenski teniški ligi. Zaradi epidemije covid-19 letošnje podelitve žal nismo mogli izvesti na klasični prireditvi.

Občinstvo, ki je glasovalo prek spleta, je za najpopularnejšo športno osebnost leta 2020 izbralo atletinjo, članico Atletskega kluba Gorica, Ano Vidmar. Čestitke nagrajenim športnicam in športnikom! Zahvala gre tudi medijem, ki nam s svojo podporo omogočajo, da preko njih dosežemo ciljno publiko, ki na spletni strani www.sportnik-kanal.si glasuje za svoje favorite. Velika hvala tudi vsem ostalim, ki ste kakorkoli pripomogli pri ustvarjanju te tradicionalne prireditve, ki prispeva k razvoju in promociji športa ter zdravega načina življenja v naši občini.

Letošnji izbor je potekal med 12. in 23. februarjem. Priznanja, ki so delo Alenke Gololičič (GalNatural), so letos prejeli: Ana Vidmar (Atletika, 2. mesto štafeta 4x100m DP za mlajše mladinke), Eva Mori (najboljša odbojkarica Slovenije), Špela in Polona Marušič (2. mesto pokal Slovenije v odbojki, 1. mesto Mevza), Jure Okroglič (1. mesto pokal Slovenije, 1. mesto Mevza), Grega Okroglič (3. mesto DP v odbojki na mivki U-19), Primož Jeklin (vpoklic v mladinsko reprezentanco v odbojki), Mirnel Tunanović (vpoklic v kadetsko reprezentanco v odbojki), Aidin Artuković (državni prvak U17 v košarki 3x3), Jan Markič (2. mesto DP v gorskem kolesarstvu, disciplina enduro), Dejan Jug (ultrakolesar, 2.mesto 200 bikepacking milj po Sloveniji), Matej Podgornik NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

60 I

I 61

ŠPORT IN REKREACIJA

ŠPORT IN REKREACIJA

Na mladih svet stoji!

Športno društvo Salonit Anhovo nas tudi tokrat izziva z najlepšimi fotografijami

Boštjan Simčič, OK Salonit Anhovo - Kanal Konec junija smo čestitali mladim odbojkarjem Odbojkarskega kluba Salonit Anhovo - Kanal, ki so nas razveselili z naslovom kadetskih državnih prvakov Slovenije.

Mateja Čubej Gašparin, Polona Žnidarčič, Nastja Lampe, Marija Levpušček, Marjana Šuligoj, Tadej Prinčič, Salonit Anhovo; Janja Mugerli, Eternit

Negodovanje, da so današnje generacije mladih nezainteresirane, pasivne oziroma premalo aktivne, zasvojene s tehnologijo, ne drži vedno. Številni mladi so še kako dejavni in prisotni, le premalokrat posvečamo pozornost tistim, ki so lahko vzgled mladim po letih in po srcu.

Salonit Anhovo – kadetski državni prvaki Slovenije

Malo je odbojkarskih sredin v naši deželi, ki se lahko pohvalijo z osvojenim naslovom državnih prvakov. To je uspelo kadetom OK Salonita Anhovo. Kljub omejitvam, celo prepovedim vadbe za mlajše kategorije, je Odbojkarski zvezi Slovenije uspelo pripeljati do konca državno prvenstvo za mlajše kategorije. Primorska odbojka ohranja stik z najboljšimi. V moški konkurenci je že tradicionalno vedno blizu najboljšim ekipam kanalski Salonit Anhovo. Kadete vodi trener Rok Knafelc in že z uvrstitvijo na zaključni turnir najboljše četverice so naredili ogromno. Organizacijo zaključnega turnirja je prevzel OK Salonit Anhovo - Kanal. Ob glasnem navijanju igralcev in letos zelo pogrešani pomoči s tribun so fantje v velikem finalu premagali Braslovče kar s 3:0.

To je bila tudi edina tekma, ki se je igrala na tri dobljene nize.

V idealno postavo zaključnega turnirja je bil izbran tudi domačin Grega Okroglič (igra na položaju libera).

Naslov prvaka so v Kanal prinesli še Primož Jeklin, Nik Gabrijelčič, Bujar Krasniqi, Rok Leban, Kristjan Lipičar, Benjamin Mugerli, Aleksander Stojanović, Mirel Tunanović in Mirnel Tunanović. Glavnemu trenerju sta stala ob strani še pomočnika Drago Kovačič in Rade Dačović.

NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

Tudi v odbojki na mivki smo najboljši Ljubljana je konec julija gostila velik odbojkarski praznik Ljubljana Beach Volleyball World Tour. Letos so bila odbojkarska igrišča postavljena na drugi lokaciji, a še vedno v centru mesta na Pogačarjevem trgu. Benjamin Mugerli je s svojim soigralcem Yanom igral v finalu državnega prvenstva Slovenije do 16 let. Pot do finala ni bila lahka. Udeležila sta se dveh kvalifikacijskih turnirjev. Na prvem turnirju sta zasedla 2. mesto, na drugem turnirju pa sta premagala vse in osvojila 1. mesto! V skupnem seštevku obeh turnirjev sta osvojila najvišje mesto na lestvici.

Benjamin Mugerli in Yan Pigarev sta v finalu upravičila vlogo favoritov in tako postala državna prvaka v kategoriji do 16 let v odbojki na mivki. Zmaga na prvenstvu ni bila naključna, temveč je rezultat trdega dela ter napornih treningov na žgočem soncu v Kanalu in Ljubljani. Teden dni pred finalom sta se udeležila tudi odbojkarskega kampa Dejana Vinčiča v Novi Gorici.

Benjamin in Yan skupaj trenirata dve sezoni, zunaj odbojkarskih igrišč pa sta dobra prijatelja. Yan trenira za Ljubljana Volley in se je pred 6 leti iz Rusije s starši preselil v Slovenijo. V prihodnosti si želita čim boljših uvrstitev v državnem prvenstvu v odbojki na mivki U18.

Uspehov pa tu ni konec. Mladi Kanalci so osvojili še dve odličji. V kategoriji do 18 let sta državna prvaka postala Primož Jeklin in Grega Okroglič, podprvaka pa Mirnel Tunanović in Aleksandar Stojanović.

Gradiška Tura Člani Športnega društva Salonit Anhovo smo si letos zadali tudi feratarske izzive in se v sončnem junijskem popoldnevu odpravili v Vipavsko dolino na Gradiško Turo.

Pot smo začeli v vasi Gradišče nad Vipavo, od koder nas je najprej čakal krajši vzpon do vstopa v Furlanovo ferato. Tistim, ki smo se prvič podali na ferato, so se kar malo zašibile noge, ko smo zapeli prvo zaponko in se povzpeli na prvi klin. A začetni strah je hitro minil in pričeli smo uživati v plezanju. Po nekaj minutnem vzpenjanju smo prišli do lesenega razglednega podesta, kjer smo si odpočili in uživali v razgledu.

Po zaključeni Furlanovi ferati smo se glede na želje in zmožnosti razdelili in tako ubrali dve poti do vrha: eni po planinski poti, drugi po Otmarjevi ferati. Na celotni poti smo uživali v nepozabnih pogledih na s soncem obsijano Vipavsko dolino in dan zaključili na vrhu Gradiške Ture.

Kriški podi Letos smo za tradicionalni dvodnevni pohod izbrali Kriške pode.

Nanje smo se odpravili na vroč poletni vikend sredi avgusta. V petek smo v popoldanskih urah začeli pohod v dolini Zadnjice nad Trento.

Po štiriurni hoji smo ob mraku prispeli do Pogačnikovega doma na Kriških podih (2.050 m). Zvečer smo s sodelavci posedeli pred kočo in pod milim nebom, ki je bilo polno zvezd, opazovali utrinke. Obenem pa smo se od srca nasmejali šalam, ki so iz sodelavčevih ust leteli s tako hitrostjo, kot so utrinki preletavali nebo nad nami. Poletni večer v gorah je bil prečudovit, prava poletna osvežitev ter odlična sprostitev za dušo in telo po delovnem tednu. Po čudovitem večeru smo se prebudili v še lepše jutro.

NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

62 I

I 63

ŠPORT IN REKREACIJA

ŠPORT IN REKREACIJA

na virtualnem Istrskem maratonu, ki smo ga tokrat namesto ob morju pretekli kar ob naši Soči. Ob primerjavi doseženih časov se mi je zdelo, da je med nami vse več takih, ki jim je najpomembnejše sodelovati.

Vsekakor ostajalo zvezde stalnice, ki dvigujejo povprečje!

Kriški podi ležijo namreč na idilični lokaciji in ponujajo prelepe razglede. Obdani so z vrhovi Planje, Razorja, Križa, Stenarja, Bovškega Gamsovca, Kriškega roba in drugimi. Zato so tudi idealna izhodiščna točka. Tisti bolj izkušeni so se naslednji dan odpravili na Razor (2.601 m), do katerega je dobre dve uri vzpona po zahtevni planinski poti. Preostali smo izbrali nekoliko manj zahteven vzpon na Stenar (2.501 m), ki velja za enega najbolj razglednih vrhov v Julijskih Alpah. Pri spustu v dolino smo se na 1.880 m ustavili pri Spodnjem Kriškem jezeru, ki je največje in najtoplejše od treh Kriških jezer.

Po prehojeni poti v dolino pa je bil več kot primerna osvežitev tudi postanek pri slapu Beli potok. Od tu smo se odpravili proti domu z lahkotnejšim korakom, kljub skupno več kot 10-urni hoji. Pohod smo zaključili z lepimi in zadovoljnimi občutki preživetega vikenda!

19. pohod Kje so tiste stezice v Levpi Pohod Kje so tiste stezice v Levpi je lani zaradi epidemije potekal samo v manjši interni izvedbi. Tudi letošnjemu ni kazalo boljše, a so termin pohoda prestavili v oktober, da se ne bi vmes stezice čisto zarasle. Malo zaradi spremembe termina in malo zaradi pogoja PCT je bilo pohodnikov manj kot ponavadi. Vseeno se je na sončen oktobrski dan zbralo okrog 130 gibanja željnih navdušencev, med katerimi smo bili tudi štirje člani Športnega društva Salonit Anhovo. Čeprav je bil pohod bolj butičen, smo lažje ohranjali medsebojno razdaljo in še bolj uživali v jesenskih barvah. Krajšo in daljšo traso med vasicami smo ob pogostitvi prijaznih domačinov opravili brez prevelikega napora. Napolnjeni z novimi močmi, vitaminom D in upanjem na boljše čase, smo si obljubili, da se vidimo na naslednjem, že jubilejnem 20. pohodu.

NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

4. septembra sta potekala tudi izziv Goni Poni in Juriš na Vršič. 11 kolesarjev se nas je odpravilo na naš kolesarski izlet na Vršič. Naša pot se je začela z vlakom, ki nas je popeljal do Jesenic. Od tam naprej smo nadaljevali pot s kolesi do Kranjske Gore. Tu je sledil postanek za kavo in pripravo taktike za vzpon. Letos je bil izlet malo bolj zahteven, ker smo pot nadaljevali vse do doma. Kljub temu, da smo nekateri razmišljali o vrnitvi v dolino in se z vlakom vrniti domov, je prevladala dobra energija in motivacija v ekipi, da smo vsi opravili pot v celoti.

Vzpon na Vršič (1.611 m) je bil v sklopu ekipe ŠD Salonit Anhovo tekmovalnega značaja in tako smo tudi dobili junaka Vršiča. Pohvalo in čestitke pa si zaslužimo tudi vsi ostali, ki smo prikolesarili na vrh. S tem smo pokazali borbenost in vztrajnost do vrha ter nato prekolesarili do doma. Premagali smo 120 kilometrov in 1.488 višinskih metrov. Uživali smo v prekrasnem dnevu in dobri družbi.

Soča Outdoor Festival Na začetku poletja so se epidemiološke razmere končno toliko izboljšale, da smo dobili zeleno luč za udeležbo na tekaški prireditvi, ki je potekala tako, kot smo bili vajeni pred korono. Tako smo se prvo julijsko soboto v velikem številu odpravili v Tolmin na Soča Outdoor Festival. Večina nas je pretekla 10-kilometrsko slikovito krožno pot, ki je potekala ob reki Soči v smeri vasi Gabrje in ob vznožju Tolminskega gradu do Tolminskih korit. Sledil je vzpon do vasi Žabče in nazaj do štartno-ciljnega mesta na Sotočju. Tik pred ciljem nas je čakalo še prečkanje deroče in ledeno mrzle Tolminke. Po pretečenih kilometrih je seveda prijalo hladno pivo v družbi sodelavcev in komentiranje tekaških doživetij. Vsi smo se v en glas strinjali, da se 1. julija naslednje leto spet vrnemo.

Začetek kolesarske sezone

Odločili smo se, da bo vzpon na Vršič postal tradicionalen. Vabljeni ste, da se nam prihodnje leto pridružite.

Kolesarji smo v letošnjem letu spet zavrteli padala.

Otvoritev kolesarske sezone smo začeli maja s cestno etapo Ložice - Mirenski grad in gorsko etapo Ložice Sabotin. Prekolesarili smo 50 kilometrov in tako testirali kolesarsko kondicijo za nadaljnje letošnje podvige.

25. Kolesarski maraton Junaki vinogradov Junijsko sredo smo se po 8-urnem delavniku odpravili na maraton Junaki vinogradov v Brdih. Zaradi slabega vremena je pot trajala dlje, kot je bila sprva načrtovana.

Med maratonom se je zmanjšala tudi zasedba kolesarjev in od osmih članov jih je na cilj pred kletjo Goriških Brd pripeljalo le pet. Seveda smo tem težkim razmeram in trasi tudi primerno nazdravili.

Virtualni Istrski maraton Pandemija že dve leti kroji načrte tudi tekačem Športnega društva Salonit Anhovo. Zaradi upoštevanja priporočil o omejevanju druženja, smo v tem času izpustili kar nekaj tekaških dogodkov, ki so sicer že stalnica na našem tekaškem koledarju. To sušno obdobje so nekateri dobro izkoristili in pridno skrbeli za čim več pretečenih kilometrov po domačih stezah, drugim pa jo je korona zagodla z nabiranjem odvečnih kilogramov! Zato smo se spomladi pomerili

v preteklih letih, smo se pa prvič udeležili dveh zame najlepših tekov, ki se jih bomo z veseljem udeležili tudi v prihodnosti. Upamo, da nam bodo zdravstvene razmere v prihodnje bolj naklonjene.

Triglav tek Septembra nas je čakala še ena tekaška preizkušnja.

Prvič smo se udeležili Triglav teka na Brdu pri Kranju.

Tek je potekal po čudovitem parku protokolarnega objekta Brdo.

To je bil tudi zaključek kratkega tekaškega dogajanja v tem letu. Udeležili smo se veliko manj dogodkov kot

Kjer je volja tam je pot. Domen Prevc je nekje zapisal: “Ne ustavi se, ko si utrujen, ampak ko si na cilju.”

Ustavili smo se na cilju v Kanalu, kjer smo čudovit dan zaključili z druženjem.

Karting Že tretje leto zapored smo se odpravili na dirkaško športno preizkušnjo v Vrtojbo. Za popestritev adrenalina smo poskrbeli s prehodnim pokalom Salonita Anhovo.

Tako smo pridobili še večjo konkurenco in tekmovalnost med člani. Prehodni pokal je sicer letos šel v roke izkušenega in “starega” dirkaškega zmagovalca. Vsi pa že komaj čakamo na prihodno dirko in nov spopad za prehodni pokal Salonita Anhovo.

Kolesarski izlet na Vršič V lanskem letu smo ŠD Salonit Anhovo organizirali izlet z vlakom do Jesenic in nato s kolesi do Kranjske Gore. Nekateri so se odločili za vzpon na Vršič, drugi pa za izlet do Planice. Vsi skupaj pa smo se nato vrnili z vlakom. Ker je bil ta izlet nekaj posebnega, smo se odločili, da ga izpeljemo tudi letos.

NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

64 I

I 65

ŠPORT IN REKREACIJA

POBARVANKA

Turnir v balinanju za ženske Balinarski klub Kanal Balinarski klub Kanal je po daljšem času, ki ga je krojil covid-19, ponovno v mesecu oktobru organiziral turnir v balinanju za ženske. V trojkah se je pomerilo osem ekip, in sicer: ekipa Balinarskega kluba Deskle, Vipava, Kobarid, Prvačina, Vrtojba ter tri ekipe domačega balinarskega kluba.

Po napornem tekmovalnem dnevu se je zmage veselila 1. ekipa Balinarskega kluba Kanal. Ekipo so zastopale Ivanka Pirih, Kazimira Simčič in Alenka Miklavc.

Drugo mesto oziroma srebrne medalje so pripadale balinarkam iz Deskel, tretje – bronaste, pa so bile balinarke iz Prvačine.

Turnir je otvoril predsednik Balinarskega kluba Kanal Peter Mihalič. Ekipam je zaželel dobrodošlico ter veliko športnih užitkov.

Turnir smo popestrili z bližanjem v krog. Tudi v tej disciplini je največ točk dosegla balinarka iz domačega kluba Alenka Miklavc. Domačinke so se veselile dveh prejetih pokalov.

Kanalske balinarke v novih trenirkah sponzorja Salonit Anhovo

NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

NAŠ LIST | 035 | MAJ 2021

NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

66 I

I 67

NAGRADNA KRIŽANKA ŠT 36

NAGRADNA KRIŽANKA ŠT 36

PROSIMO, DA POŠLJETE SAMO ORIGINALE KUPONOV. ✂---------------------------------------------------------------------------------------------------------------Ime in priimek:

Naslov:

- družba in organizacijska enota ali - domači naslov

Telefon ali elektronska pošta: (za dogovor o dostavi nagrade)

Rešitev gesla:

NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021

Podpis:

PRAVILA NAGRADNE KRIŽANKE

IIzpolnjen kupon z geslom pošljite v pisemski ovojnici do 15. februarja 2022 na naslov: Salonit Anhovo, d.d., Anhovo 1, 5210 Deskle, s pripisom Križanka. Izmed kuponov s pravilnimi gesli bomo izžrebali šest nagrajencev ter podelili tri vrednostne in tri uporabne nagrade: 1. nagrada – 30 EUR, 2. nagrada – 20 EUR, 3. nagrada – 15 EUR; 4., 5., in 6. uporabna nagrada.

REZULTATI ŽREBANJA 35. NAGRADNE KRIŽANKE

Pravilna rešitev gesla križanke 35/2021: STO LET VISOKO KAKOVOSTNIH CEMENTOV Izmed pravilno izpolnjenih kuponov smo izžrebali šest nagrajencev:

1. nagrada 2. nagrada 3. nagrada 4. nagrada 5. nagrada 6. nagrada

VISOKA GREDA 30 EUR 20 EUR uporabna nagrada uporabna nagrada uporabna nagrada

Anton Krajnik, Tolmin Kim Razpotnik, Kresnice Mirjam Canzutti, Nova Gorica Meta Jakopič, Salonit Anhovo Zoja Bucik, Kanal Florjana Tinta, Nova Gorica

Dobitnikom denarnih nagrad bomo zneske nakazali na osebni račun, uporabne nagrade pa bomo izžrebanim reševalcem poslali po pošti. Za prevzem visoke grede se bomo dogovorili individualno.

NAŠ LIST | 036 | DECEMBER 2021