Letno poročilo 2010/11

GIMNAZIJA ŽELIMLJE DOM JANEZA BOSKA MAJCNOV DOM

1991–1992 Zavod sv. Fran~i{ka Sale{kega LETNO

PORO~ILO 2010–2011

1. DEL

LETNO

1991 1992

PORO~ILO

2010 2011

ZAVOD SV. FRAN~I{KA SALE{KEGA

LETNO

1991 1992

2011 PORO~ILO 2010 ZAVOD SV. FRAN~I{KA SALE{KEGA

1

Zavod sv. Frančiška Saleškega Želimlje 46 SI-1291 Škofljica 01 470 2 100 01 470 2 109 zelimlje@zelimlje.si www.zelimlje.si Letno poročilo Zavoda sv. Frančiška Saleškega 10/11 ISSN C503-5996 Izdal in založil Zavod sv. Frančiška Saleškega Odgovarja Peter Polc Fotografije iz arhiva Zavoda, Benjamin Kralj, Klemen Lajevec Oblikoval Marko Suhoveršnik Lektorirala Marija Modic Premrl Tiskala Tiskarna Pleško, september 2011 Naklada 2000 izvodov

2

LETNO

1991 1992

PORO~ILO

2010 2011

ZAVOD SV. FRAN~I{KA SALE{KEGA

3

4

Beli kamen na križi{~u

N

aslov je vzet iz soneta Franceta Balantiča, v katerem pravi, da bi želel biti dar Bogu vsaj kot beli kamen na križišču. Tedaj je pesnik imel šele dobrih dvajset let; prekratko življenje za venčanje z lovorjem, a že dozorelo za ples z vetrom prihodnosti in Prihodnosti!

Dvajset let tudi Gimnaziji Želimlje, prvi katoliški šoli v samostojni Republiki Sloveniji, bolj kot sloves zrelosti daje pomen belega kamna na križišču. Mnogi mladi so se ob njem že ustavili, okrepili in našli pot v življenje.

Prav ob tem jubileju lahko v slovenščini beremo knjigo Novi krščanski svet (Ljubljana 2010), izzivalno delo Philipa Jenkinsa, ki napoveduje prihod globalnega krščanstva. Pa ne gre za kakšno znanstveno fantastiko!

Z zgodovinsko in statistično kritičnostjo zarisuje poslanstvo krščanstva kot najpristnejšega množičnega gibanja v nam dosegljivi prihodnosti.

Dijaki in dijakinje Gimnazije Želimlje, nekdanji in sedanji, so soustvarjalci te prihodnosti. Njeni ljubljeni protagonisti so že zato, ker so mladi. Želimo jim, da jim bodo pri njenem ustvarjanju v pomoč darovi, s katerimi jih nebo razsipno bogati.

Oče in učitelj mladine sv. Janez Bosko je dejal: »Ker ste mladi, vas imam posebno rad; za vas živim, za vas delam, za vas sem pripravljen dati tudi življenje!« To njegovo poslanstvo, v katerem odseva božja ljubezen, nadaljujejo don Boskovi salezijanci

in njihovi sodelavci. Da bi živo izpričal don Boskovo ljubezen do mladih, jih je ob 110. obletnici prihoda salezijancev na Slovensko in 20-letnici Gimnazije Želimlje ter Doma Janeza Boska osebno obiskal tudi deveti don Boskov naslednik Pascual Chávez, vrhovni predstojnik salezijancev.

Sobratom, salezijanskim prijateljem in sodelavcem z iskreno hvaležnostjo čestitam ob spominskih obletnicah. Mislim tudi na vse tiste, ki so se pred nami trudili za isti visoki cilj.

Gimnazija Želimlje, ki je kakor beli kamen na križišču, pa naj bo našim mladim in njihovim sopotnikom še naprej znamenje, ki zanesljivo kaže smer Prihodnosti. to jim iz srca želim dr. alojzij slavko snoj, salezijanski predstojnik.

▲ Pri pouku nemščine

5

6

Svit novih ~asov

P

rvoaprilske šale so že davno izzvenele in april 1991 se je prevesil v drugo polovico. Šolsko leto v vasici na obrobju Ljubljanskega barja se je počasi iztekalo. V glavah snovalcev želimeljske vzgojno-izobraževalne ustanove se je rojevala nova zgodba.

To so bili prelomni časi. Slovenija se je po uspelem plebiscitu spraševala, kako naprej, in s skrbjo zrla v prihodnost. Tudi ustvarjalci želimeljske zgodbe so spoznali, da je treba eno poglavje zaključiti in začeti novo. Bili so to drzni načrti v jutranjem svitu novih časov.

Začelo se je zelo skromno, s 24 dijaki, ki so skupaj s tedanjim vodstvom gimnazije in šolskim ministrstvom začenjali poglavje zasebnega šolstva.

Prva leta so bila zaznamovana z mnogimi vprašanji. Ali odpreti dijaški dom samo za fante ali tudi za dekleta? Kako najti dobre profesorje in vzgojitelje? Kje dobiti denar za prenovo stavb in dograditev novega dela? Je kljub finančnim težavam pametno vztrajati pri manjšem številu dijakov v razredih? Kaj je treba storiti, da ustanova ne bo posredovala le znanja, temveč tudi bogastvo za življenje?

Leta so minevala in vsako je prineslo kaj novega. Kmalu so dom v Želimljem našla tudi dekleta, gradnje so se kljub pomanjkanju denarja vrstile leto za letom in se tudi uspešno končale. Število dijakov se je večalo, rezultati na maturi so bili vedno boljši. Veliko pridobljenega znanja, bogato obšolsko življenje in ozračje domačnosti, ki je značilno za

salezijanske ustanove, dajejo zavodu poseben pečat in že vrsto let privabljajo mlade iz vse Slovenije.

Sprejeta je bila tudi kakšna napačna odločitev, pojavljale so se boleče težave tudi tam, kjer smo jih najmanj pričakovali. Še zlasti v takšnih trenutkih smo stopili skupaj in s pogledom, obrnjenim navzgor, iskali pravih rešitev.

In kam nas je dvajsetletna pot pripeljala? Kako danes ustanovo vidijo dijaki?

Tudi letos sem to preverjal z vprašalniki, ki sem jih razdelil med nje. Ko sem jih prebiral, sem dobil občutek, da so kar preveč prizanesljivi do profesorjev, vzgojiteljev, vseh, ki v ustanovi delamo.

Pohvale je lepo brati, a nas ne smejo uspavati. Dobra žetev še ne pomeni, da ne bo treba več sejati. Na novo setev se je treba dobro pripraviti, da nas ne bo presenetila zima. V današnjem času se to kaj hitro zgodi peter polc, direktor

▲ Bo njuna odločitev trajna?

7

8

20 let Gimnazije Želimlje

P

o drugi svetovni vojni Cerkev v slovenski družbi ni mogla svobodno delovati. Salezijanski duhovniški kandidati so gimnazijo obiskovali na Hrvaškem. Po rahli otoplitvi odnosov med Cerkvijo in državo v 60-ih letih so salezijanci dobili dovoljenje, da za izobraževanje svojih duhovniških kandidatov ustanovijo srednjo šolo.

Po dolgem iskanju lokacije so našli prostor v želimeljski dolini, kjer so župnijo prevzeli leta 1965. Šola je odprla vrata v šolskem letu 1967/68. (Dotlej je bila pri nas edina srednja verska šola v Vipavi.)

Več kot 20 let je službo ravnatelja opravljal salezijanec Stanislav Okorn pa tudi poučevali so večinoma salezijanci. Dijaki so ob koncu šolskega leta opravljali izpite na javnih gimnazijah, saj spričevala želimeljske Srednje verske šole vse do leta 1991 niso veljala za javne listine.

Po padcu komunističnega režima in prvih svobodnih volitvah je bil marca 1991 sprejet Zakon o zavodih, ki je pri ustanavljanju zavodov dopuščal zasebno pobudo. 23. aprila istega leta je Salezijanski inšpektorat sprejel Akt o ustanovitvi zavoda Gimnazija Želimlje.

Gimnazijo od samega začetka vodijo salezijanci. Celotni postopek za ustanovitev šole in pripravo ter verifikacijo programa je pripravil mag. Marjan Kuralt, ki je postal tudi prvi ravnatelj gimnazije.

Postopek je bil uspešno končan ob koncu julija 1991, prav v času, ko je mlada slovenska država prestala svoj ognjeni krst. Slovesno odprtje novega zavoda je bilo 7. oktobra 1991, dan pred raz-

glasitvijo mnenja Badinterjeve komisije o razpadu Jugoslavije, ki je prižgala zeleno luč mednarodnemu priznanju Slovenije. Na slovesnosti je ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar Gimnazijo Želimlje imenoval "duhovni spomenik na zgodovinsko leto".

Zaradi pozne verifikacije programa razpis za prvo šolsko leto (1991/92) ni bil objavljen pravočasno. Zato je na Gimnaziji Želimlje začel šolanje le en oddelek s 24 dijaki in dijakinjami. Poleg njih se je šolalo še 8 dijakov nekdanje verske šole, ki so obiskovali tretji in četrti letnik. Poskrbljeno je bilo za veliko obšolskih dejavnosti (jezikovni tečaji, pevski zbori, športne aktivnosti, dramski krožek, filmska dejavnost, računalniški krožek …), teden komunikacije na Pohorju, literarne natečaje, različne razstave na šolskih hodnikih … Zaradi večjega števila dijakov in potrebe po kvalitetnejšem izvajanju pouka so poleti 1994 ustanovo dogradili in prenovili.

Ob ustanovitvi gimnazije je bil v njenem okviru odprt tudi dijaški dom – Dom Janeza Boska, ki ga prav tako

▲ Odsev preteklosti?

9

vsa leta vodijo salezijanci. Prvo leto je bil to Franc Podbevšek, nato pa dotedanji vzgojitelj Janez Vodičar. V prvi skupini pedagoških delavcev dijaškega doma so bili v večini vzgojitelji, ki so do leta 1991 delali v Modestovem domu, dijaškem domu v Celovcu. V tretjem letu delovanja so se fantom v Domu Janeza Boska pridružila tudi dekleta.

Leta 1996 je vodenje dijaškega doma prevzel dotedanji vzgojitelj Peter Polc, leta 2003 pa Peter Končan, ki je ravnatelj še danes.

▲ To pa ni bilo pretežko

10

V šolskem letu 1997/98, ko je ravnatelj gimnazije postal Tone Ciglar, je bilo dijakov in dijakinj že več kot 200.

V tem letu je bil dograjen dijaški dom, knjižnica in telovadnica, leta 1999 pa še sodobno urejena čitalnica, prostori za fitnes in zunanja igrišča. Nove prostore sta blagoslovila vrhovni predstojnik salezijancev Juan E. Vecchi in ljubljanski nadškof mons. Franc Rode.

Odkar Gimnazija Želimlje razpisuje prosta vpisna mesta skupaj z drugimi šolami (1992), je vpis nanjo omejen. Večina dijakov je šolanje uspešno zaključila in maturirala (850 maturantov). Od

leta 2001 je bil uspeh na maturi 100 %, 6,6 % maturantov pa je v bilo teh letih "zlatih". (Upamo, da se bo zgodovina še dolgo ponavljala!) Večina dijakov se je po maturi vpisala na želene fakultete in mnogi med njimi so študij že zaključili.

Danes delujejo na različnih področjih družbenega življenja.

Gimnazija Želimlje, ki jo od leta 2002 vodi Peter Polc, v 20 letih svojega delovanja ni bila le kvalitetna izobraževalna ustanova, ampak tudi prostor, kjer v don Boskovem duhu skrbimo za pristne prijateljske odnose in vzgojo dijakov v poštene državljane in dobre kristjane.

Dijaki niso skupaj le pri pouku, ampak se družijo in izobražujejo tudi na številnih ekskurzijah doma in na tujem, v krožkih in delavnicah, v pevskih zborih, pri športnih aktivnostih, na plesih … V zadnjih 20 letih so za pisanje nadarjeni dijaki izdajali več dijaških glasil (Še ne vem, Preblisk, Lenuh, Pod Finžgarjevo lipo, Še en preblisk). Izšlo je tudi nekaj samostojnih pesniških zbirk. Dijaki so svoje znanje in ustvarjalnost dokazovali na tekmovanjih in natečajih doma in na tujem.

Pri vzgojnem in izobraževalnem poslanstvu nam je bila ves čas v pomoč salezijanska družina, ki naše delo podpira na različne načine (pomoč dobrotnikov v Sklad Gimnazije Želimlje, informiranje o našem delu preko Salezijanskega vestnika, molitev …), pa tudi drugi dobrotniki, na primer Slomškova ustanova, ki podpira dijake iz finančno šibkih družin. Sadove njihove pomoči in svojega dela vsako leto prikažemo v letnem poročilu. mag. jurij pavel emeršič

20 Years of Gimnazija Želimlje — The Želimlje High-school

A

fter World War II, the Holy Church was not able to freely work in the Slovenian society. The Salesian candidates therefore had to go to receive their high-school education in Croatia.

When there was a slight breeze of better times in the relationship between the Holy Church and the State (Yugoslavia), they received a permit in the 1960s letting them establish a Secondary school for the education of their own (theological) candidates.

After a very long search for an appropriate location for the school, their place was found in the Želimlje valley, where the parish of Želimlje was taken over in 1965. The school opened its doors in the school year 1967/68 and was beside the Vipava Secondary School the only religious (Catholic) secondary school in Slovenia. For more than 20 years it was led by the Salesian Mr. Stanislav Okorn, and most of the teachers at the school were Salesians as well. The students had to go to Public High-schools to get legal documents of finishing each grade, because the School Reports received by the Želimlje Secondary School were not recognized by the authorities until 1991.

When the communist regime fell and the first free elections took place in March 1991, a Law on Institutions was introduced as well, which defined that private institutions could also be established. The Slovenian Salesian

Inspectory therefore passed the Act of Establishing the Institution of Gimnazija Želimlje on 23rd April, 1991. Since its beginning the High-school has been led by the Salesians. The whole procedure to establish the school and the preparation and verification of its program

was led by Mr. Marjan Kuralt, who also became the first headmaster of the High-school. All the procedures were successfully finished till the end of July 1991, exactly in the same time as the young State of Slovenia went through its hard beginnings. The official opening of the institution was on 7th October,

▲ Nekateri so natančni

11

1991, one day before the opinion of the Badinter committee of the disintegration of Yugoslavia was announced. This also sent a green light to the International recognition of Slovenia. At the opening ceremony the Archbishop of Ljubljana, Monsignor Alojzij Šuštar named the High-school of Želimlje “a spiritual monument of the historical year”.

▲ Teja vas zna spraviti v dobro voljo

12

The first school year started in a different way, because of the belated verification of the program. Therefore the first school year (1991/1992) took in only one class of 24 students (boys and girls) and beside them there were also 8 students from the ex- secondary

school, who were students of the third and fourth grades. There was a large spectre of different activities given to the students e. g. language courses, choirs, sport activities, a drama club, a film club, working on computers, … as well as a week of communication on Pohorje, literary contests, different exhibitions in the school hall. Because the number of students was growing rapidly, there was a need for more space and in the summer of 1994 new buildings were added and old ones were renovated The same time that the high-school was opened, a dormitory was opened for the students from distant places – Dom Janeza Boska, which has also been led through the whole period by the Salesians. Mr. Franc Podbevšek was its first leader and the following year it was taken over by Mr. Janez Vodičar. The first group of educators had mostly been educators in the Modest dormitory in Klagenfurt till 1991.

In the third year of the existence of the Dormitory in Želimlje, girls were also able to live in the dormitory. Mr. Peter Polc took over the leadership of the dormitory in 1996 (he was an educator in the dormitory before that) and in 2003 Mr. Peter Končan took over the leadership of the dormitory and still holds the position till today.

In the school year 1997/98, when the Salesian Mr. Tone Ciglar became the headmaster of Gimnazija Želimlje, there were more than 200 students attending the school. The same year the dormitory was finished as well as the library, gym and in 1999 the school

got a new modern reading section, fitness rooms and playgrounds outside the school buildings. All the new facilities were blessed by the Rector Major of the Salesians of Don Bosco, Rev. Fr. Juan E. Vecchi and the Archbishop of Ljubljana, Monsignor Franc Rode.

Ever since the High-school has had a list of available places for new students as well as other schools in Slovenia do (1992), there has been a limit in acceptance. Most of the students have successfully finished their studies and leaving exams (850 Matura students).

The rate of successfully finishing their leaving exams (Matura) since 2001 has been 100 % and 6,6 % of the students finished with honours – they are the so called Golden Matura Students. (We look forward to achieving even better results in the future!) Most of our students were able to enroll at the chosen departments of the Slovenian universities and many of them have successfully finished their studies. Today they are important members of the society.

Gimnazija Želimlje has been led by Mr. Peter Polc since 2002. In the past 20 years it has not only tried to give education of high quality, but it has also been a place where friendships have been established in the spirit of St. John Bosco. One of the mottos is to bring up loyal citizens and good Christians. The students are not together only in class, but they are together on different class excursions through our country Slovenia and all over Europe, at different clubs and courses, singing practice, sport activities, dances … In the last 20 years there have also been

different newspapers written by talented students (Še ne vem - I Still Don’t Know, Preblisk – Enlightening, Lenuh – Lazy, Pod Finžgarjevo lipo – Under Finžgar’s Linden Tree, Še en preblisk – Another Enlightening). Besides all this, some unique volumes of poetry have been published by some talented students. Many students have taken part in different knowledge and creativity competitions both at home and in foreign lands.

In the process of upbringing and teaching we have received a great deal of help from the Salesian family, which supports our work in different ways (donations to the Gimnazija Želimlje Fund, informing the public of our work through the newspaper Salezijanski vestnik, supports in prayers,…) and there are also other supporters as e.g.

Slomškova ustanova (The Slomšek Fundation), which supports students of large families with lower financial possibilities. All their support and work is recorded the School’s year report.

▲ Se Tina veseli mature?

mag. jurij pavel emeršič translated by mag. julijana mary dolenšek vode

13

20 Jahre Gymnasium Želimlje

D

ie Kirche in Slowenien konnte ihre Tätigkeit nach dem zweiten Weltkrieg nicht in voller Freiheit verwirklichen. Salesianische Priesterkandidaten besuchten das Gymnasium in Kroatien. Als in den 60er Jahren eine Phase der Entspannung zwischen Kirche und Staat begann, erhielten die Salesianer die Erlaubnis, eine Mittelschule zur Ausbildung ihrer Priesteranwärter zu gründen.

Man suchte lange nach einem geeigneten Ort und wurde schließlich in Želimlje fündig, wo man im Jahre 1965 die Pfarre übernahm. Die Schule öffnete ihre Tore im Schuljahr 1967/68 (Bis dahin war die einzige kirchliche Mittelschule in Vipava). Über 20 Jahre wurde sie von dem Salesianer Stanis-

▲ Drugošolci bi bili gusarji

14

lav Okorn geleitet und auch die Lehrkräfte waren größtenteils salesianische Mitbrüder. Die Schüler legten am Ende jedes Schuljahres Prüfungen an staatlichen Gymnasien ab, denn die Zeug-

nisse der Schule in Želimlje wurden bis zum Jahre 1991 nicht anerkannt.

Nach dem Fall des kommunistischen Regimes und den ersten freien Wahlen wurde im März 1991 ein Gesetz verabschiedet, nach dem Bildungseinrichtungen auch in nichtstaatlicher Trägerschaft gegründet werden durften.

Am 23. April desselben Jahres wurde vom Provinzialat der Salesianer don Boscos die Gründung der pädagogischen Einrichtung in Želimlje beschlossen und die Leitung der Schule den salesianischen Mitbrüdern anvertraut. Die Vorbereitungen zur Schulgründung und die grundlegenden Arbeiten zur inhaltlichen und organisatorischen Gestaltung dieser Schule wurden maßgeblich von P. Mag. Marjan Kuralt, dem ersten Schulleiter, mitgetragen und für die Zukunft mitgeprägt. Das Verfahren wurde Ende Juli erfolgreich abgeschlossen und mit einem offiziellen Akt nahm das Gymnasium Želimlje am 7. Oktober 1991 formell seine Tätigkeit auf - einen Tag vor der Veröffentlichung der Stellungnahme der Badinter-Kommission zum Zerfall Jugoslawiens, die grünes Licht für die internationale Anerkennung Sloweniens gab. Bei der Eröffnungsfeier nannte der Laibacher Erzbischof Alojzij Šuštar das Gymnasium Želimlje »das geistige Denkmal eines geschichtsträchtigen Jahres«.

Da das Programm des Gymnasiums für das erste Schuljahr (1991/92) sehr

spät offiziell anerkannt wurde, konnte es nicht rechtzeitig bekanntgegeben werden. Somit begann nur eine Klasse mit 24 SchülerInnen ihre schulische Laufbahn am Gymnasium Želimlje. Parallel dazu erfolgte auch der Unterricht für acht Schüler der ehemaligen nicht staatlich anerkannten Mittelschule, welche die 3. und 4. Klasse besuchten.

Das außerschulische, pädagogisch förderliche Angebot war vergleichsweise vielfältig (Sprachkurse, Chöre, sportliche Aktivitäten, Theatergruppe, Filmwerkstatt, Computerwerkstatt, usw.). Außerdem wurde ein jährlich stattfindender einwöchiger Aufenthalt auf dem Pohorje eingeführt, mit dem Ziel, die Kommunikationskompetenzen zu trainieren. Um die Lernbedingungen zu verbessern und aufgrund der jährlich steigenden Schülerzahl wurde die Einrichtung im Sommer 1994 renoviert und vergrößert.

Zeitgleich mit der Gründung des Gymnasiums wurde auch das DonBosco-Schülerheim eröffnet, das ebenso von Anfang an von den Salesianern don Boscos geführt wird. Die Leitung übernahm im ersten Jahr P. Franc Podbevšek, später der ehemalige Erzieher P. Janez Vodičar. Die ersten Pädagogen im Schülerheim waren größtenteils Erzieher, die bis zum Jahr 1991 im Modestusheim – dem Schülerheim in Klagenfurt – tätig waren. Im dritten Jahr seines Bestehens wurde es zum ersten Mal auch für Studentinnen eröffnet. Im Jahr 1996 übernahm der bisherige Erzieher P. Peter Polc, die Heimleitung. Seit 2003 führt das Schülerheim P. Peter Končan.

Im Schuljahr 1997/98, als P. Tone Ciglar zum Schulleiter ernannt wurde, zählte das Gymnasium schon über 200 SchülerInnen. In diesem Jahr wurden die Räumlichkeiten großzügig erweitert: u. a. wurden ein neuer Trakt des Schülerheims, Bibliothek und Sport-

halle und im Jahr 1999 ein modern eingerichteter Leseraum sowie Fitnessräume und Außensportplätze geschaffen. Durch die Umgestaltung und Sanierung stehen jetzt neue Räume zur Verfügung, die vom Generaloberen der Gesellschaft der Salesianer, Don Juan E. Vecchi, und von dem Laibacher Erzbischof Mons. Franc Rode den kirchlichen Segen erhielten.

Seit das Gymnasium Želimlje die Schulplätze gemeinsam mit allen anderen Schulen ausschreibt (seit 1992), gab es mehr Interessenten als freie Plätze. Die meisten Schüler schlossen das Gymnasium erfolgreich ab und bestanden ihre Abiturprüfung (850 Abiturienten). Seit 2001 konnten alle Schüler, die zum Abitur angetreten waren, ihre schulische Ausbildung erfolgreich abschließen; 6,6 % aller Abiturienten bestanden die Abiturprü-

▲ Na pikniku 3. a razreda

15

fung mit besonderer Auszeichnung.

Viele Schulabgänger haben ihr gewünschtes Studium bereits erfolgreich abgeschlossen und sind heute in unterschiedlichsten Bereichen des öffentlichen Lebens tätig.

Das Gymnasium Želimlje, das seit 2002 von P. Peter Polc geleitet wird, erfüllte in den 20 Jahren seines Bestehens nicht nur die Aufgabe einer qualitativ hochwertigen schulischen Einrichtung, sondern bot auch Raum für Austausch und gemeinsame Aktionen. Im Geiste des hl. Johannes Bosco werden den jungen Menschen Werte wie Kritikfähigkeit, Toleranz und Verantwortungsgefühl vermittelt, sie sollen zu tüchtigen Staatsbürgern und guten Christen erzogen werden. Die Jugendlichen erhalten nicht nur Unterricht, sondern erwerben auch neue Kenntnisse und begegnen einander im Rahmen zahlreicher Exkursionen im Inund Ausland, in Arbeitsgemeinschaften und Werkstätten, in Chören, beim Sport und bei Tanzveranstaltungen. In den letzten zwei Jahrzehnten veröf► Koncert Slomškove ustanove v Cankarjevem domu

16

fentlichten literarisch begabte Schüler mehrere Schülerzeitungen (Še ne vem, Preblisk, Lenuh, Pod Finžgarjevo lipo, Še en preblisk), einige Schüler gaben auch eigene Gedichtbände heraus. Ihr Wissen und ihre Kreativität stellten die Schüler bei nationalen und internationalen Wettbewerben und Ausschreibungen unter Beweis.

Gemäß unserem erzieherischen Auftrag wurden wir tatkräftig von den Salesianischen Mitarbeitern Don Boscos unterstützt. Sie helfen uns auf unterschiedlichste Weise bei unserer Arbeit mit Spenden für den Hilfsfond des Gymnasiums, durch Berichterstattung über unsere Tätigkeit im Don Bosco Magazin, mit Gebeten, u. v. a. m. Auch die Slomšek-Stiftung trägt wesentlich dazu bei, Schülern aus sozial schwachen Familien zu helfen. Resultate ihrer großzügigen Unterstützung und unserer Arbeit stellen wir jedes Jahr im Jahresbericht vor. mag. jurij pavel emeršič

übersetzt von marjeta kranjec

20 anni del Ginnasio Želimlje

D

opo seconda guerra mondiale la Chiesa Cattolica nella società di Slovenia non poté lavorare liberamente. La formazione dei salesiani che si preparavano per il sacerdozio si svolgeva nelle scuole in Croazia.

Negli anni sessanta le relazioni tra la Chiesa e lo Stato si sono un po’ ammollate. Allora i salesiani hanno ricevuto il permesso di fondare la scuola superiore per formazione dei loro candidati.

Dopo un assai lungo cercare hanno trovato il posto nella valle di Želimlje dove nell’anno 1965 hanno preso nell’amministrazione la parrocchia. La scuola ha aperto la porta nell'anno scolastico 1967/68. (Finora l'unica scuola ecclesiastica secondaria (liceo) nella Slovenia si trovava a Vipava.) Più di 20 anni ne era preside il salesiano Stanislav Okorn; pure gli insegnanti erano in gran parte i Salesiani. Poiché la scuola era privata e i certificati della Scuola religiosa Salesiana non avevano valore di un documento pubblico, gli alunni alla fine dell'anno scolastico facevano gli esami finali nelle scuole pubbliche.

Dopo la caduta del regime comunista e dopo le elezioni libere nel mese di marzo fu accettata la Legge degli Istituti, che ha permesso l'iniziativa privata. Il 23 di aprile 2001 l'Ispettorato Salesiano ha emanato l'atto di fondazione dell'Istituto “Gimnazija Želimlje”. Fin dall’inizio della scuola sono i salesiani a guidarla. Il proces-

so per la fondazione della scuola ed i preparativi per verificazione del programma ha preparato mag. Marjan Kuralt, che divenne anche il primo

preside del Ginnasio. Il processo fu finito con successo alla fine di luglio 1991, proprio nel momento, quando il giovane stato sloveno ha sostenuto il suo battesimo di fuoco. L'apertura solenne del nuovo istituto ebbe luogo il 7 ottobre 1991, un giorno prima della promulgazione della direttiva legislativa della Commissione di Badinter per portare alla disgregazione la Jugoslavia, che ha aperto la luce verde al riconoscimento internazionale della Slovenia. L'arcivescovo di Lubiana, msgr. dr. Alojzij Šuštar ha nominato “Gimnazija Želimlje” come »monumento spirituale dell'anno storico«.

A causa della verificazione ritardata il programma del concorso per il primo anno scolastico (1991–1992) non fu pubblicato in tempo opportuno.

▲ Predavanje o polpretekli zgodovini

17

Perciò ha cominciato gli studi solo una classe con 24 alunni. Insieme a loro hanno continuato gli studi pure 8 alunni della ex scuola ecclesiastica, che frequentavano la terza e la quarta classe. Accanto agli studi ordinari avevano luogo pure le attività fuori scolastiche (i corsi di lingue straniere, i corsi musicali, le attività sportive, il

▲ Študijsko srečanje treh Polcev v Barceloni

18

circolo di teatro, l'attività cinematografica, il circolo di computer …), la settimana di comunicazione a Pohorje, concorsi letterari, diverse esposizioni sui corridoi della scuola ... Poiché il numero degli alunni aumentava e a causa dei bisogni più grandi all'esecuzione più qualitativa del lavoro nell'anno 1994 gli edifici della scuola sono stati ampliati e rinnovati.

Al tempo della fondazione del ginnasio è stato aperto anche il convitto – “Dom Janeza Boska” (La Casa di Giovanni Bosco), guidato pure dai Salesiani fin dall’inizio. Nel primo anno questo fu Franc Podbevšek, poi Janez Vodičar, che fino allora fu educatore. Nel primo gruppo dei lavoratori

pedagogici erano in gran parte quelli, che fino all'anno 1991 lavoravano nel convitto “Modestov dom” a Klagenfurt.

In primi due anni nel convitto “Dom Janeza Boska” vissero solamente i ragazzi, nel terzo anno invece sono state ammesse anche le ragazze.

Nell'anno 1996 ha preso la direzione del convitto Peter Polc, fino allora educatore, nell'anno 2003 questo incarico è stato affidato a Peter Končan, che lo svolge ancor oggi.

Quando nell’anno scolastico 1997/98 l’incarico del preside ha preso Tone Ciglar, gli alunni sono stati oltre 200. In quell’anno fu terminata la costruzione del convitto, della palestra e della biblioteca, nell’anno 1999 pure la sala di lettura, modernamente atrezzata, area fitness e campi sportivi esterni. I nuovi posti sono stati inaugurati e benedetti da parte del Rettor Maggiore dei salesiani don Juan E. Vecchi e dall’ arcivescovo di Lubiana msgr. dr. Franc Rode.

Dal tempo, quando il ginnasio mette a concorso i posti liberi assieme con gli altri ginnasi (1992), l’iscrizione è limitata. La gran parte di ginnasiali ha chiuso con successo gli studi e coll’esame di maturità (850 maturanti). Dall’anno 2001 il successo all’esame di maturità fu 100%, 6% ne furono “dorati”. (Si spera, che la storia si continuerà!) Maggior parte degli alunni dopo l’esame di maturità si è iscritta sulle facoltà di università secondo i loro desideri. Molti tra di loro hanno già finito i loro studi. Oggi stanno lavorando ai campi differenti della vita sociale.

“Gimnazija Želimlje”, dal 2002 guidata da Peter Polc, durante i 20 anni della sua attività non era soltanto istituto educativo ma pure il luogo, dove secondo il metodo di don Bosco si ha cura per le relazioni autentiche di amicizia e per l’educazione degli alunni nei onesti cittadini e buoni cristiani. Gli alunni però non stanno insieme solamente durante il tempo di scuola, ma anche prendendo parte nelle diverse escursioni nella patria e all’estero, nei cerchi di lavoro e di studio, nei cori di canto, nelle attività sportive, alla danza ecc ... Gli alunni con talenti speciali letterari pubblicavano diverse edizioni mensili (Še ne vem – Non lo so ancora, Preblisk – Baleno, Lenuh – Pigrone, Pod Finžgarjevo lipo – Sotto il tiglio di Finžgar [parroco-scrittore], Še en preblisk – Un altro baleno). Sono

state edite pure alcune edizioni di poesie autonome. Gli scolari dimostravano le loro conoscenze e la creatività alle gare e concorsi sia nella patria sia all'estero.

Come un grande aiuto alla missione educativa e quella intellettuale ci serviva anche la famiglia salesiana in modi diversi (aiuto di benefattori al fondo del “Gimnazija Želimlje”, informazione sul nostro lavoro tramite il Bollettino Salesiano, la preghiera …).

Oltre a questo esiste anche la fondazione di Slomšek, che offre aiuto agli alunni dalle famiglie finanziamente più deboli. Facciamo conoscere i frutti del loro aiuto e lavoro nella Relazione di ogni anno scolastico. mag. jurij pavel emeršič traduzione di stanislav okorn

◄ Ne čisto najboljši pantomimik

19

Veinte años del Instituto de Educación Secundaria Želimlje

D

espués de la Segunda Guerra Mundial, la Iglesia Católica no podía actuar libremente en Eslovenia. Es por ello que los seminaristas salesianos debían hacer sus estudios secundarios en Croacia. Los años sesenta trajeron una leve mejora en las relaciones entre la Iglesia y el Estado, es entonces que los Salesianos obtienen el permiso para fundar un instituto de enseñanza media para la formación de sus candidatos al sacerdocio.

▲ 4. a obišče Dobrepolje

20

Después de una larga búsqueda encontraron el lugar apropiado en el valle de Želimlje, donde en 1965 los Salesianos se habían hecho cargo de la parroquia. Y así el Colegio de Enseñanza Media abrió sus puertas en Želimlje en el año escolar 1967–1968 (hasta ese mometo, el Instituto de Vipava había sido el único colegio secundario religioso de Eslovenia). Como director fue nombrado el sacerdote salesiano Stanislav Okorn quien lo dirigió por más de veinte años. La enseñanza era impartida en gran parte por los mismos salesianos. Al final del ciclo lectivo los

alumnos debían presentarse en un instituto estatal para hacer los exámenes, ya que los boletines o certificados de calificaciones del Colegio Católico de Enseñanza Media de Želimlje no fueron oficialmente reconocidos hasta 1991.

Después de la caída del régimen comunista en Eslovenia y de las primeras elecciones libres, en marzo de 1991 entró en vigor la Ley de las Instituciones que permitía la iniciativa privada en la fundación de las mismas. Y ya el 23 de abril del mismo año el Inspectorado salesiano aprobó el Acta de Fundación del Instituto de Educación Secundaria Želimlje.

El instituto fue dirigido desde sus comienzos por los Salesianos. Todos los preparativos para la fundación del colegio, así como la preparación y verificación del programa estuvieron a cargo de Marjan Kuralt, M.C., quien fue su primer director. Los preparativos fueron terminados a fines de julio de 1991, precisamente en el momento en que el joven estado esloveno pasaba su prueba de fuego. La célebre inauguración del nuevo instituto tuvo lugar el 7 de octubre de 1991, vísperas de la emisión de la sentencia de la Comisión Badinter acerca de la desintegración de Yugoslavia, hecho que abrió sus puertas al reconocimiento internacional de Eslovenia como estado soberano. En la celebración de la inauguración del instituto, el arzobispo de Ljubljana Dr. Alojzij Šuštar llamó al Instituto Želimlje «Monumento espiritual en el año histórico esloveno».

A causa de la tardanza en la verificación del programa de estudios, la convocatoria para la inscripción al primer año escolar (1991–1992) no fue publicada a tiempo. Por ello, ese año lectivo sólo un curso de 24 alumnos pudo comenzar su escolarización, además de los 8 alumnos del Colegio Católico de Enseñanza Media de Želimlje que continuaron sus estudios del tercer y cuarto año.

Además del programa oficial, los alumnos tenían a su disposición una rica oferta de actividades extraescolares: cursos de idiomas, coros, actividades deportivas, teatrales, cinematográficas y de informática, la semana de la comunicación en Pohorje, concursos literarios, diversas exposiciones que tenían lugar en el mismo instituto, etc. Debido al número creciente de alumnos, en el verano de 1994 el edificio de la institución se tuvo que ampliar y reestructurar.

Junto con la fundación del Instituto se llevó a cabo también la fundación del Internado de Juan Bosco, dirigido asimismo por los Salesianos: el pbro.

Franc Podbevšek durante el primer

año, sucediéndolo el educador Janez Vodičar en el puesto de director. El primer grupo de pedagogos estaba formado en su mayoría por los educadores que hasta 1991 habían sido tutores en Modestov dom, el internado de Celovec (Klagenfurt, Austria). A los tres años el Internado de Juan Bosco, siendo en un princpio solo para pupilos varones, abrió sus puertas también a las pupilas mujeres. En 1996 la dirección del Internado pasó a cargo del educador pbro. Peter Polc, ocupando luego la dirección el pbro. Peter Končan, desde el año 2003 hasta el presente.

En el año escolar 1997–1998, siendo director el salesiano pbro. Tone Ciglar, el Instituto contaba ya con más de 200 alumnos. Ese año fueron terminadas las obras de ampliación en el internado, la biblioteca y el gimnasio, y en 1999, una moderna sala de lectura, el fitnes y los campos de juego. Las nuevas instalacines fueron bendecidas por el Rector Mayor de los Salesianos pbro. Juan E. Vecchi y el arzobispo de Ljubljana mons. Franc Rode. ◄ Takole naj bi praznovali v Španiji?

21

Desde 1992, año en que el Instituto de Educación Secundaria Želimlje ofrece sus vacantes junto con los demás institutos de educación secundaria eslovenos, sus plazas son limitadas, debido a la gran demanda de interés de los estudiantes. Al finalizar el bachillerato, la mayoría de los alumnos termina su formación con éxito, obteniendo el grado de bachiller y aprobando el examen de selectividad de bachillerato (850 bachilleres), teniendo así acceso a los estudios universitarios. Ininterrumpidamente desde el año 2001 absolutamente todos los bachilleres han aprobado el examen final de selectividad, alcanzando la distinción de oro más del 6,6 %

▲ Predmaturitetni preizkus

22

de ellos. Esperamos poder seguir manteniendo este alto nivel académico. La mayoría de nuestros alumnos han podido inscribirse en la facultad escogida y muchos de ellos ya han terminado sus estudios, siendo muy activos en diversos ámbitos de la vida social.

El Instituto de Educación Secundaria Želimlje, que desde el año 2002 es dirigido por el pbro. Peter Polc, no es solo una institución educativa de calidad sino también un lugar de encuentro, donde se cultiva una amistad sincera y se educa cuidadanos honestos

y buenos cristianos, según el espíritu de Don Bosco. Los alumnos no solo comparten horas de clase sino que se relacionan entre ellos y desarrollan su personalidad y sus capacidades y aptitudes, participando de una gran cantidad de excursiones por Eslovenia y viajes a otros países; juntos participan en los diferentes grupos y talleres, en coros, en las actividades deportivas, en bailes estudiantiles y un sinfín de actividades. En los últimos 20 años los alumnos con talento literario han ido publicando varias revistas estudiantiles, como Še ne vem, Preblisk, Lenuh, Pod Finžgarjevo lipo, Še en preblisk.

Han sido publicadas también algunas antologías poéticas. Los estudiantes han demostrado sus conocimientos, sus aptitudes y su creatividad participando en diferentes concursos y competiciones en el país y el extranjero.

En nuestra misión pedagógica y educativa siempre nos ha apoyado la familia salesiana con la ayuda económica de los benefactores del Fondo del Instituto Želimlje, la promoción de nuestro trabajo a través de la revista salesiana Salezijanski vestnik, la oración, etc.; cabe mencionar también la ayuda de otros benefactores como, por ejemplo, la Fundación Slomšek (Slomškova ustanova) que brinda su apoyo a los alumnos, hijos de familias con bajos recursos económicos. El fruto de nuestro trabajo, recogido con la ayuda de los benefactores, es presentado cada año en el informe anual. mag. jurij pavel emeršič traducido por lidija bavec flotta

PauCula DE GYMNASIO ŽELIMLJE

p

rimum in

gymnasium

želimlje

ecclesiasticum

pro salesianis can-

didatis sacerdotii conditum est anno

domini mcmlXvii. ei plusQuam viginti annos stanislav okorn praefuit, candidati autem eXamina in scholis publicis efficere debuerunt, Quod gymnasium formaliter acceptum non est.

anno

domini mcmXci hodiernum gymnasium želimlje utriusQue seXus conditum est salesiano marjan kuralt regente et tone ciglar et peter polc seQuentibus. gymnasio etiam domus iuventutis

(domus ioannis bosci) addita est – ei franc podbevšek, janez vodičar, peter polc, peter končan praefuerunt. annis posteris aedificium auctum est: nova cubicula domi iuventutis, librarium, lectorium, spharisteria interna et eXterna aedificata sunt. omnis institutio praeter effectus scholasticos educationi civium probissimorum et fidelium optimorum studet. mag. jurij pavel emeršič adaptavit vertitQue eva lajevec

23

24

Ko {tevilke spregovorijo GIBANJE ŠTEVILA DIJAKOV NA GŽ IN V DJB OD 1991 DO 2011

dijaki GŽ

dijaki DJB

USPEŠNOST NA MATURI 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 št. točk

GŽ 16,50 18,94 19,17 20,52 20,37 20,48 21,69 23,08 22,80 22,00 24,00 23,98 23,29 21,15 21,79 21,76 22,08 RS 18,38 18,16 18,21 18,66 18,83 18,65 18,76 19,28 18,94 19,22 19,33 19,90 19,64 19,89 19,69 19,46 19,70 razlika -1,88 0,78 0,96 1,86 1,74 1,81 2,93 3,80 3,86 2,78 4,67 4,08 3,65 1,26 2,10 2,30 2,38

uspešnost

GŽ 94,74 94,87 97,30 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00

(v odstotkih)

RS 91,20 82,69 84,17 86,77 86,27 87,17 87,19 90,67 88,27 89,61 91,51 93,81 92,65 92,86 91,82 91,10 92,07 razlika 3,54 12,18 13,13 13,23 13,73 10,70 12,81 9,33 11,73 10,39 8,49 6,19 7,35 7,14 8,18 8,90 7,93

zlati matur.

GŽ 0,00 0,00 2,78 10,00 0,00 4,26 0,00 9,62 9,62 5,77 10,53 8,00 15,52 6,33 5,17 7,27 8,77

(v odstotkih)

RS 2,34 2,34 2,34 2,34 2,34 2,34 2,34 3,36 2,39 2,87 3,42 4,79 5,17 4,78 4,80 0,73 4,69 razlika -2,34 -2,34 0,44 7,66 -2,34 1,92 -2,34 6,25 7,22 2,90 7,11 3,21 10,35 1,55 0,37 6,54 4,08

USPEH DIJAKOV Nezadostni Zadostni Dobri Prav dobri Odlični Nezadostni Zadostni Dobri Prav dobri Odlični

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

0 6 20 4 1 4 3 89 94 30

9 3 41 18 1 0 11 82 97 37

2 11 44 47 8 2 6 80 99 45

10 22 86 32 9

3 27 89 112 32

13 10 109 42 9 3 16 97 102 39

2 14 84 65 19

4 11 106 95 48

6 25 88 61 19

5 11 91 118 39

7 19 87 67 23

7 19 83 112 41

23 3 83 57 33

4 19 89 108 48

2 15 91 71 26

4 5 92 112 59

25

Zaklju~ni izpiti 1992

Jožefa Stefitz Peter Končan, Horjul Marko Košnik, Cerklje na Gorenjskem Janez Krnc, Litija Peter Pučnik, Oplotnica Marko Suhoveršnik, Gornji Grad

Generacija sprememb

N

i nas bilo veliko. Samo pet. Spominjam se sprememb na političnem področju, ki so napovedovale tudi spremembe v želimeljski Srednji verski šoli. Končno smo priznani tudi mi! Konec izpitov na državni gimnaziji! Kot prva lastovka, ki naznanja pomlad, smo naznanili začetek slovenskega zasebnega šolstva v novi Sloveniji.

Sprememba je bila velika. Dijaki Srednje verske šole smo postali dijaki Gimnazije Želimlje. V prvi letnik so prišli fantje in dekleta. Da, fantje in dekleta, ki so bili prva prava generacija Gimnazije Že-

limlje. Občudujem pogum takratnega vodstva.

Zmogli so spremeniti mentaliteto in šolo odpreti generacijam fantov in deklet.

Minilo je 20 let. Ponovno sem tu. V kraju, na katerega me veže veliko spominov, sem sedaj v drugačni vlogi. Veliko se je spremenilo. Mislim, da na bolje. Zakaj?

Don Boskov duh je ostal, svež in mlad.

A danes je v tej dolini več mladosti, kot je je bilo kdajkoli prej. Tu je mladina, ki prihaja in odhaja, generacija za generacijo. Iz pozitivne spremembe se rojevajo nove generacije, ki bodo spreminjale prihodnost. Ostaja zavest: lepo je biti generacija sprememb. mag. marko košnik, vzgojitelj, dom janeza boska

Zaklju~ni izpiti 1993 Mirko Anželj Gregor Markič, Naklo Marijan Maučec, Lendava Istvan Nagy Kovacs, Mužlja, Zrenjanin – Srbija

26

Matura 1995 Julijana Mary Dolen{ek Vode, Alojzija Tro{t - Koren~an Gregor Anželj, Ljubljana Peter Božič, Ljubljana Andrej Debeljak, Ljubljana Gašper Dovžan, Kranjska Gora Boštjan Jamnik, Sevnica Marija Jankovič, Škofljica Ivan Kadunc, Ljubljana Renata Kutnar, Škofljica Aleksander Leskovec, Kranj Jernej Oblak, Ljubljana Katarina Obreza, Šmartno pri Litiji Barbara Poštrak, Kranj Pavel Pučnik, Oplotnica Florijan Skubic, Škofljica Sabina Stopinšek, Ljubljana Andrej Triler, Naklo Marko Tušek1, Škofja Loka Esmeralda Vidmar, Tržič Rajko Vinčec, Turnišče 1

Zaključni izpit.

Gimnazija Želimlje je tudi

P

{ola

o vseh prelomnih dogodkih leta 1991 je jesen naši generaciji prinesla prve šolske dni na novoustanovljeni Gimnaziji Želimlje, ki jo je nova samostojna država priznala. "Fazančki" smo bili hkrati poskusni zajčki – prva zasebna šola, prvič tolikšno število dijako v in prvič matura.

Kljub temu da nas ni bilo vel iko, je bilo vedno živahno in zabavno. Zanimivi do godki in pripetljaji so se kar prelivali eden v drugega. Du ha Janeza Boska je bilo čutiti povsod. Časa za gojenje do lgčasa nismo imeli, pa saj teg a tudi nismo želeli. S prihodo m novih generacij so se šir ila poznanstva, sklepala prijate ljstva. Nekatera za vedno. Štiri leta so hitro minila, tudi matura ni bila tako grozna, kot je sprva kazalo , s seboj pa smo odnesli lep e spomine in dobre navade . Danes že naši otroci ved o, da smo bosi igrali nogom et v snegu in da je Gimnazi ja Želimlje sinonim za nepozab no.

pavel pučnik, projekt ant statik, p projekt

4. a

27

Matura 1996 Julijana Mary Dolen{ek Vode, Meri Trdan, Brigita Brajkovi~ Lucija Adamič, Dobrepolje

Tine Breznik, Domžale

Klemen Balažič, Šenčur

Maksimiljan Brus, Maribor

4. a

Moji spomini na G

O

28

imnazijo Želim

lje dkar sem »gulil« že limeljske klopi, je krožkov, mopreteklo že veliko vode. Kaj se mi je žnosti vsanajbolj vtisnilo v sp omin? Predvsem lju dje. ko dnev ne ga Številni prijatelji, ki sem jih tam spoz nal š p o r t n e g a – prava Slovenija v malem: od Prekmur ja, udejstvovanja Štajerske, Dolenjsk in kar dobro založe e, Ljubljane, Notra ne knjižninj ske, ce – vsakdo je Primorske do Koro lah ko našel kaj zase. ške. To je bilo pestr o priMislim, da mi je gim sluhniti vsem tem različnim narečjem nazija dala dobro iz. Pa obrazbo in vzgojitelji in profes 'ši rin o', br orji, izmed katerih ez kakšnega elitizm so mi Predvsem pa a. nekateri ostali v res sem se v Želimljem po lepem spominu. ču til sp ro ščenega, ker smo sk Mislim, da si lahko upaj živeli iste vredno Gimnazijo Želimlje te in o njih lahko odprto v polnosti doživel spregovorili. Vsi se se samo, če si bival tu veda di v niso strinjali domu. Spominjam z ne ka ter imi pravili in vredno se popoldanskih uč tanih mi, a mislim, ur, večerne maše, sk da smo vsi razvili sv upne večerje, prazno oj po gle d na va nj svet in se v svoj rojstnih dni, večern i različnosti med sebo ih in nočnih klepet j bogatili. ov, ki so jih prekinili le ob hodi vzgojiteljev, šte vil- simon zalar, učite nih sprehodov v id lj angleščine in ilični želimeljski ok zgodovine, ol ici osnovna šola jur in tudi številnih ek ija vege moravče skurzij v tujino, razli čnih

Nataša Cotman, Domžale

Matej Kovačič, Cerknica

Štefan Čampa, Škofljica

Sašo Kovačič, Cerknica

Mirjam Černe, Grosuplje

Jurij Krajnik, Gorenja vas – Poljane

Miha Črnigoj, Postojna

Robert Kuzma, Beltinci

Ana Doganoc, Ljubljana

Vid Marenk (Vujič), Škofja Loka

Polona Dominik, Ljubljana

Mihaela Nadoh1, Koper

Damijan Ganc, Sevnica

Klemen Pirc, Ljubljana

Timotej Gradnik, Ljubljana

France Podobnik, Ljubljana

Boštjan Guček, Preddvor

Jan Poniž, Ljubljana

Miha Habjan, Ljubljana

Jernej Rudel, Ljubljana

David Jakopič, Dobrepolje

Bojan Rutar, Ilirska Bistrica

Rok Jarc, Ljubljana

Špela Strniša, Kranj

Drago Jerebic, Beltinci

Andreja Šeme, Ljubljana

Peter Kelhar, Domžale

Aco Trampuž, Naklo

Mihaela Kljun, Bloke

Matej Vovko2, Ljubljana

Simona Knavs, Bloke

Sonja Zadravec, Ljubljana

Matjaž Kos, Gorenja vas – Poljane

Simon Zalar, Ljubljana

1

Vpis 1993.

2

Vpis 1993.

Tomaž Kostrevc, Trebnje

4. b

29

Matura 1997 Maja Wernig, Peter [lajpah, Marjan Urbanija

* Zlati maturanti.

3. a

30

Katja Bokal, Ljubljana

Matej Košir, Sodražica

Nežka Božič, Maribor

Jernej Kovač, Ig

Matija Breznik, Ljubljana

Barbara Kramžar, Dobrepolje

Aleš Celestina, Zagorje ob Savi

Kristina Lepen, Grosuplje

Tadeja Cvar, Ribnica

Tatjana Lovšin, Ribnica

Marjeta Čampa*, Škofljica

Josip Lujič, Jesenice

Danilo Drobnič, Dobrepolje

Linda Marušič, Ljubljana

Jurij Pavel Emeršič, Ptuj

Luka Mavrič, Ljubljana

Nataša Fister, Tržič

Saša Merhar, Ribnica

Andrej Fon, Sevnica

Blaž Milavec, Sodražica

Dušan Janez Gačnik, Sodražica

Mateja Novak, Kranj

Robert Gornik, Grosuplje

Petra Okorn, Škofljica

Helena Hočevar, Dobrepolje

Irena Orel, Ivančna Gorica

Mateja Ipavec, Mengeš

Marjanca Osvald, Ribnica

Vida Jakopič, Dobrepolje

Silvester Ovčar, Podlehnik

Marko Kadunc, Ljubljana

Janez Rigler, Grosuplje

Petra Simončič, Maribor Katja Stopar, Mengeš

Hubert Tomaž Tomazin Terseglav, Jesenice

Magdalena Stritar, Velike Lašče

Jelka Ušeničnik, Horjul

Jernej Šuštar, Dobrepolje

Elena Volpi, Ljubljana

1. b

oje osebnosti

Pe~at v zorenju m

dati: da ga u želimo odrasli pove m r ka j, ko ta u m želimeljskem do le najboljše. Toda olanje in življenje v o radi in mu želimo am im e. čin na e različn je name vplivalo na je volja, jajo podobno kjer išl zm ra ki , di lju m Spoznala se tam je moč. anja in iskanja svoješč ra od ih let V ki . jaz kot Leta, čina življenja na a eg oj sv ter a jaz ga pravega - sem jih prežipremišljanja in v po a vn ho du i oz sk si sem v Želimji izoblikova- vela tel ija pr in i elj jit go vz govorih z ih ljah, so prav d na svet. Ob različn gle po i čn iti kr , oj sv la tovo pustila stih sem spo- go no jav de ih sk m do šolskih in n svoj pečat v zabave ter pozitive čin na v ra zd ala av zn zorenju moje moje življenje. e. nj lje živ pogled na nosti ter vplivala na eb os ra vp oč tis govore na Mlad človek išče od venskega pod soncem. Pogosto (roj. cvar), učiteljica slo šanj in svoje mesto tadeja topolnik ob ez br ša sodražica , ki ga poslu dr. ivan prijatelj potrebuje le nekoga in književnosti, oš ika jez e m anja. Vedno ne razu sojanja in moralizir

Š

31

Matura 1998 Marina Modic Premrl, Meri Trdan, Irena Zupan~i~ Cimerman

* Zlati maturanti.

2. a

32

Darja Adamič, Ribnica

Petra Mausar, Brezovica

Ema Adamič*, Ribnica

Brigita Meglič, Trebnje

Dušan Antolič, Grosuplje

Tadej Muhič, Novo mesto

Blaž Arko, Sodražica

Tadej Nardin, Dolenjske Toplice

Barbara Baloh, Kranjska Gora

Peter Ogrinc*, Sodražica

Tadej El Shawish, Dobrepolje

Marjeta Pečnik, Mengeš

Žiga Hartman, Kranjska Gora

Anamarija Podnar, Radovljica

Barbara Janež, Kostel

Martin Simčič, Postojna

Mojca Jurkovič, Škofljica

David Smodiš, Beltinci

Matej Kljun, Bloke

Jakob Smole, Maribor

Barbara Kogovšek, Kranj

Helena Strle, Ig

Klemen Kolenc, Novo mesto

Hinko Strmšek, Videm

Tadej Košmrlj, Loški Potok

Katarina Šeme, Ljubljana

Tanja Košmrlj, Sodražica

Katja Škrabec, Škofljica

Simon Lavrič, Sodražica

Aleksandra Šuštar, Dobrepolje

Marko Ljubič, Dobrepolje

Vlasta Tacer, Podvelka

Marjeta Marolt, Sodražica

Damjan Tikvič, Maribor

Janez Tomšič, Dobrepolje

Robert Volf, Bloke

Judita Tomšič, Škofljica

Janez Zalaznik*, Ljubljana

Uroš Tršan, Kranj

Jože Zidar, Ribnica

Matija Vilfan*, Ljubljana

Boštjan Zrimšek, Cerknica

Luka Vodnik, Novo mesto

2. b

Spomin na gimnazijska

leta

rav morda traja no dobro spominjajo, čep o se trinajst ji še ved o ime. e, da prikličejo v spomin kak let po maturi malo dlj Želimlje prinesla smo generacija, ki je v i Bil gim m nja spomi veljali za zahtevnejše aj nemira; v domu smo nazijskih let, mi nek i meje in potrpež, saj smo pogosto preskušal ake dij jo aja vst i očm d pre orji in vzgojitevzgojiteljev. Skupaj s profes ost ljiv ev, olc soš obrazi teto in identiteto celotne lji smo iskali svojo identi a bil so leta ka eljs lim Že limlje, kot jih poprofesorjev in vzgojiteljev. ve ter tako sooblikovali Že ano ust in e čaj zna e naš ovala pomembna, saj so zaznam mo danes.

Prijateljstva, ki so se zna t. po jo aljn v drugem in drugačnad o naš la rta zač Po trinajstih letih življenja es. o v Želimljem drustkala takrat, so živa še dan svetu lahko rečem, da je bil nem god do rih ate in se nek i številke, tam profesorjem Čeprav spomini bledijo in e- gače. Tam nismo bil kat s i, olc soš mi tam , so nas m, od r kov le še bežno spominja m ni bilo vseeno za nikoga skih klopeh, vzgojitelje šol v eli sed nami. Čepaj nad sku kdo leta Ne i uje rimi smo štir iti, da nas povez čut o bil je h leti ih tsk o se v študen ali in smo bili kdaj tudi še vedno zelo blizu. Ko sm prav se nismo z vsem strinj o kak o, etil sen pre je me vsak izmed nas reče, začeli srečevati na porokah, orniški, verjamem, da lahko up kot – h leti aj nek i še po prišli zrelejši in boljši. zelo domači smo si bili tud znova da smo iz Želimelj o dn Ve . paj sku eli živ pre bi vso svojo mladost i vzgojitelji in profesor- ema marolt (roj. adamič), projektni vodja, biro 2000 me preseneti, da se nas tud

K

33

Matura 1999 Marjeta Kranjec, Tja{a Novak Lavri{a, Cilka Kre~i~, Julijana Mary Dolen{ek Vode, Nata{a Svetina, Danica Prijatelj Mateja Adamič, Škofljica

Marjana Babič, Dobrepolje

Angela Arko, Ribnica

Andrej Bizjak, Mengeš

Janez Arnolj, Gorenja vas – Poljane

Tomaž Blatnik, Škocjan

1. a

Spomin na Gimna zijo in Dom Janeza Bos Želimlje ka

M

ineva že dvaKo se iz sedanjosti oz rem na to obdobnajsto leto, je, se vedno bolj zaveda m, kako ključno odkar sem šolanje na je bilo za moje življe Gimnaziji Želimlje nje, ki ga živim seda končala. Ko se ga sp j, o- saj se moje de minjam, sem vesela lo in živ ljenje opirata tudi in Bogu hvaležna za na izkušnje, razmisl vse trenutke, prežive eke in odločitve, ki tete v želimeljski usta meljijo na svobodne novi. Za vsa srečanj m iskanju odgovoro a, zaupne pogovore v , na najpomembn skupen smeh, prem ejš a vprašanja, ki smo agane učne napore si jih mladi zastavljali in nova spoznanja ... . za možnost, da graHvaležna sem vsem dim svoj odnos do , ki so svoje življeBoga ter spoznavam nje posvetili delu z in gradim sebe v sp mladimi in pri tem roščenem in odprtem črpajo iz don Boskov stiku z drugimi. e zakladnice. janja košir (roj. gartner), profes orica

34

defektologije

Kristina Braniselj, Koper

Klavdija Kutnar, Škofljica

Maja Car, Loški Potok

Peter Lipoglavšek, Ljubljana

Uroš Cotman, Domžale

Andrej Marko, Maribor

Barbara Černe, Grosuplje

Eva Mikulič, Ljubljana

Justin Činkelj, Kočevje

Irena Mušič, Cerklje na Gorenjskem

Matej Erjavec, Beltinci

Romana Nadu, Škocjan

Jerneja Fabčič, Jesenice

Marta Novak, Zagorje ob Savi

Marjeta Gabrejna, Cerknica

Tanja Okoren, Trebnje

Janja Gartner, Železniki

Srečko Paskvale, Sevnica

Tadej Jamnik, Ig

Barbara Pregl, Maribor

Simona Janež, Kostel

Janez Rus, Trbovlje

Milena Jerina, Domžale

Miha Simčič, Postojna

Andrej Jurjevčič, Vrhnika

Daniel Škarja, Trebnje

Matevž Kahne, Trbovlje

Jožica Škufca, Škofljica

Matej Matija Kavčič, Horjul

Katarina Šter, Tržič

Tina Kelvišar, Jesenice

Ana Marija Toman, Ljubljana

Janez Košmrlj, Sodražica

Tanja Uršič, Velike Lašče

Klemen Kovač, Ig

Janez Vode, Dol pri Ljubljani

Peter Kramar, Novo mesto

Tomaž Vovko, Ljubljana

Andreja Kutnar, Škofljica

Petra Vrh, Ribnica

1. b

35

Matura 2000 Borut Lazar Bürger, Ivanka Peterlin Sabina Adanič, Brezovica

Saša Kokalj2, Železniki

Boštjan Ambrožič, Ribnica

Klemen Košir, Sodražica

Štefan Arh, Preddvor

Zdravko Kozinc, Sevnica

Peter Avsenik , Jesenice

Benjamin Kralj, Litija

Anica Banič, Krško

Lenart Krečič, Ljubljana

Kristina Banič, Škocjan

Aleksandra Kuhelj, Šentjernej

Nataša Bernik, Škofja Loka

Eva Lahajnar2, Cerkno

Matej Cemič, Krško

Alenka Lamovšek, Novo mesto

Igor Černe, Maribor

Ana Lesar, Ribnica

Ana Dežman, Sodražica

Jožef Leskovec, Vrhnika

Jurij Dobnik, Braslovče

Slavica Lovrinovič, Kočevje

Vesna Dobravec, Škofljica

Romana Lujič, Jesenice

Judita Dolžan, Žirovnica

Uroš Malenšek, Semič

Mateja Jamnik, Sevnica

Marko Mavrič, Ljubljana

Marija Janžekovič, Ptuj

Tomaž Mivšek, Idrija

Maja Kastelic*, Kranj

Andreja Mohar, Loški Potok

1

* Zlati maturanti.

1

Vpis 1997.

Anton Kljun, Bloke

Marija Nosan, Ribnica

2

Vpis 1998.

Marko Kocuvan, Ravne na Koroškem

Kaja Pezdir, Borovnica

1. a

36

Matej Pleterski, Krško

Irena Štrucelj*, Metlika

Marija Podkrižnik, Ljubljana

Rok Tisel, Šentjur pri Celju

Mihael Polzelnik, Velike Lašče

Irena Trebušak, Zagorje ob Savi

Helena Potisek, Litija

Tina Uranič, Kranj

Matevž Prijatelj, Dobrepolje

Tadeja Zidar, Ribnica

Roman Strlekar, Sevnica

1. b

ek

V Želimljah si ~lov

bro in kaj lepo, ker ti. Iskanja. Preos lad m ne rb sk ez spoznaeta br ev spo- se s tem nc ko u nc ko na In verjanja mej. njem veliko lažje in nega. da ve po t" ra čk so "ti spopriznanja že r lahko odločneje kje aj, kr so lje lim Bilo je lepo. Že aš z "nevatiraoten kot človek jem dn re ov si da iš, vid vsak dan v nim" svetom. dan lahko so s teboj ljudje, ki Da . ka vil šte t ko so kraj, kjer si vsak ne lje in lim Že po koristnega, ampak ti ub težavam, ki so le tebi ne iščejo samo el, da je življenje klj vid o. rit sk a, lepo. Kraj, kar je očem na poti dozorevanj e magajo videti tisto, ičk pn sto v in !" pravi pesem o in dobro iščejo.

"Odrini na globoko živiš z ljudmi, ki to lep r kje tro hi tjo os ki s površinsk Želimljah so ljudje, , administratorka roj. podkrižnik), opravijo. marija kočnar ( ti, va v h lja v Želim .

Pravijo, da smo bili emil kočnar s. p avim, zakaj ne bi pr pa Jaz . an lof ce zaviti v donajprej odkril, kaj je v sebi in okoli sebe

L

37

Matura 2001 Maja Gerden, Peter [lajpah, Darja Jeseni~nik Gregor Ambrožič, Ribnica

Petra Barbič, Novo mesto

Marija Anzeljc, Loški Potok

David Bizjak, Mengeš

Martina Arnež, Kranj

Uroš Boštjančič, Mengeš

1. a

»^e že grem na gim

T

38

nazijo, grem na GŽ

«

ako sem odgovarja la predvsem moj ega vsakosnovnošolskim uč iteljicam, ki dana . so bile v svoji nepo učenosti prepričaPr ed vs em ne, da je to šola za tihe "nune", in mi pa me ta ustasvetovale, naj raje ne grem tja. Na sreno va ni videčo sem si dovolj zgod aj ustvarila pravo vala le štiri leta, am podobo te ustanove pak mnogo dlje, . ke r se m se navdušila za animira V Želimljem je bila nje na zahtevna šola, du hovnih vajah in drug pa tudi dom in dvor ih pr ogramih. išče, kjer sem ob Še posebej ta del želim »cimrah«, vzgojitelj elj sk e zg odbe je ih in drugih kresapri meni zapisan z zla la svoje poglede na timi črkami. svet, sebe, odnose in si našla trajna pr ijateljstva. Vsako simona vode kovač leto bolj je bila kape ič, učiteljica ra zrednega la nepogrešljiv del pouk a, oš dr. pavla lun ačka šentruper t

Doris Bremec, Naklo

Helena Mali, Dol pri Ljubljani

Tina Čater, Škofljica

Alenka Novak, Zagorje ob Savi

Aleš Češarek, Ribnica

Anamarija Oblak, Ribnica

Jože Dobovšek, Sevnica

Maja Pavlin, Škofljica

Petra Dolinar, Horjul

Aleš Pogačnik, Bled

Blaž Dominik, Ljubljana

Andrej Pohar, Bovec

Tanja El Shawish, Dobrepolje

Urška Ramovš, Trebnje

Karmen Golob, Škofljica

Ema Rožmanec, Horjul

Filip Janžekovič, Ptuj

Andrej Šmuc, Škofljica

Maja Javornik, Grosuplje

Martin Šteharnik, Zagorje ob Savi

Tomo Jereb, Kranj

Matej Šurk, Ljubljana

Maja Kadunc, Ljubljana

Vilma Šuštar, Dobrepolje

Andraž Kavčič, Dobrova – Polhov Gradec

Tjaša Švelc, Cerknica

Matej Kocjan, Trebnje

Teja Tomšič, Cerknica

Maja Kogovšek, Logatec

Franci Tušek, Škofja Loka

Martina Kos, Sodražica

Dušan Urh, Sodražica

Melitka Križman, Dobrepolje

Simona Vode, Dol pri Ljubljani

Maja Kuzma, Dolenjske Toplice

Miha Žagar, Ljubljana

1. b

39

Matura 2002 Marina Modic Premrl, Ivanka Peterlin, Tja{a Novak Lavri{a

»Želim le v Želim

l'e«

»Želim le v Želim l(j)e,« ciljev nekj e na vidni točki ho sem kot petnajstle tnica ob- rizonta , bi se mi načrti sesip vestila vso »žlaht ao«. Odlo- li. Pa me je vsak konec čitev zame res ni junija bila težka, razves elil. Iniciativni ob saj druga opcija red zame sploh mat ure, v katerem sm ni obstajala. Ko sm o vsi o s starši poskuš ali iztisniti svoje preselili moje »kov pr etre«, se je sežke, je pomenil tudi slo začela zgodba, po vo dobna tisti od ra zširjene želimeljsk iz pesmi Nece Falk e dru(Internat), žine.

Takrat se je začela le da jaz nisem m nova svojem elanholično etap številnem naraščaju a po ti na SA .

ZU.  razmišljala, če je Ostajajo slike iz doma Liska Ri In m kaj ostaja danes, a, Barže »strila«. ko je celone, Pariza … in tisti pomembnost mat touritetnega pe S prvim šolskim dn l občutek, da je bi em se je spričeval la to a le že pa zasenčila diplozačelo intenzivno zgodba. vsrkavanje ma? Še vedno so tu lju znanja. Zahteve dje, ki profesorjev vsak o leto pokličejo ob so se mi včasih zd mo- urška loga ele nedo- jem ro r, profesorica jstnem dnevu, pova segljive. Če ne bi im bi ra zr ednega pouka, ela svojih jo na »ohcet« in sporoč ajo o študentka akad emije za glasbo

4. a

40

Blaž Adamič, Škofljica

Urška Mavrič, Ljubljana

Katja Andoljšek, Ribnica

Dominika Mencin*, Ljubljana

Domen Anžlovar, Ljubljana

Vida Novak, Dobrepolje

Polonca Arh, Preddvor

Tadej Pavlič, Bloke

Matjaž Balažic, Ljubljana

Karmen Perko, Litija

Petra Banič, Škocjan

Janez Polc, Zagorje ob Savi

Urban Brodnik, Škofljica

Alenka Ponikvar, Bloke

Damjana Cimerman, Dobrepolje

Tanja Prijatelj, Dobrepolje

Nuša Dedo Lale, Velike Lašče

Martin Romih, Sevnica

Klemen Drobnič*, Dobrepolje

Maja Rupnik, Sevnica

Maša Fröbe, Trbovlje

Veronika Savnik, Ljubljana

Monika Ganc, Sevnica

Lucija Simončič, Šentjernej

Petra Gornik, Škocjan

Jakob Sinigoj, Litija

Darja Gruden, Velike Lašče

Benedikt Strajnar*, Dobrova – Polhov Gradec

Marjetka Hočevar, Škocjan

Sara Strajnar*, Dobrova – Polhov Gradec

Uršula Jaklič, Ribnica

Nina Tomažin, Žužemberk

Marta Jakopič, Dobrepolje

Tina Trdan*, Ribnica

Špela Jelenc, Škofja Loka

Matevž Trdan, Ljubljana

Gregor Ključevšek, Ljubljana

Lea Urh, Sodražica

Irena Kocjan, Škocjan

Marta Vidic, Litija

Jasmina Kokalj, Škofja Loka

Veronika Vintar, Škofljica

Manca Korelc, Kočevje

Gregor Vodenik, Sevnica

Sara Košuta, Šempeter – Vrtojba

Dunja Volf, Bloke

Eva Kvaternik, Vrhnika

Matej Zalar, Ljubljana

Danijel Lisec, Sevnica

Bor Zgonc1, Bloke

Urška Logar, Logatec

Katja Žnidaršič, Dobrepolje

* Zlati maturanti.

1

Vpis 1997.

4. b

41

Matura 2003 Marjeta Kranjec, Meri Trdan

* Zlati maturanti.

Katja Babič, Dobrepolje Klemen Ban*, Ivančna Gorica Vesna Bančič, Grosuplje Marija Bojc, Ribnica Živa Debevec, Kranjska Gora Marjeta Doles, Bloke Vesna Drole, Tolmin Lucija Ferlin, Krško Primož Figar, Kočevje Luka Gale*, Grosuplje Urša Goli, Ljubljana Kristina Golob, Novo mesto Aleš Grže, Bloke Aleš Hostnik, Ig Metod Hribar*, Grosuplje Urška Kadunc, Ljubljana Lucija Kos, Sodražica Petra Košmrlj, Sodražica Igor Kovač, Ljubljana Janez Kozina, Ribnica Kristian Koželj, Šentjur pri Celju

4. a

42

Mija Kramberger, Ljubljana Aleš Lampe*, Ribnica Katarina Lenič, Velike Lašče Tomaž Limbek, Domžale Kristina Maver, Ljubljana Miha Mihičinac, Ljubljana Jana Mohorič, Škofja Loka Tanja Mrzel, Šmartno pri Litiji Simon Nemec, Žužemberk Jerca Oblak, Ribnica Lea Piškur, Škofljica Katja Pogorelc, Sodražica Marija Pohar, Bovec Anita Potočnik, Škofja Loka Jana Prosen, Škofja Loka Tjaša Rutar, Ilirska Bistrica Miha Smole, Šmarje pri Jelšah Darko Starič, Ribnica Petra Stopar, Ribnica Primož Strajnar*, Ljubljana Janez Šter, Tržič

Jelena Štrbac, Koper Saša Štukelj, Domžale Martina Tanko, Ribnica Tadeja Tisovic, Slovenske Konjice Petra Turk, Loški Potok

Luka Valčić, Ribnica Tinka Zadravec, Postojna Lea Zalar, Ljubljana Anja Zgaga, Tolmin Maja Žagar, Dolenjske Toplice

4. b

Samo en dan

, bi raševala matematiko če bi profesorica sp in m ko na m ašla se ila. Če verjamete … at doživela vse mizne ko- se jav uk bi rada še enkr po t ko lj Bo "skupinsko ledarčke iz svojih zraven. Na primer e" aš "p r ka o, ug dr šisrednješolskih let. imi nalogami in po anje" pred kontroln šč ro a sp ed zr k ra pa u am nc em ko takrat sploh shranila, očilc sošolki na drug or sp e nj lja ed m Ne vem, zakaj sem jih še je en a, da jih ganje na stolu. Sonč iranju sem se odločil med geografijo. Gu , po današnjem preb žic i urami. ro m ni v, uč ko srč ed v, m . Hihitanje Polni sončko . om eti or m sm v od gla im vr vn m gla ne bo Globoke o na tje ob kitari. Ples. in solz me spominjaj pe el in str e , tv jev oli ša m ra e vp rn in klicajev preživela Veče a" do jutranjih ur … štiri leta, ki sem jih pogovore s "cimram moja res nora leta. Na čno se še spomt da je bilo včeraj. To ko i, m . se i m lje Zd lim Že v 4. vzgojni i ni več v razredu. In sobe v nedeljo vesela, da m ža o de ak se vs ga m oje se sv av m pr ni Če arčoli, da bi se lcev. Zapiski s koled valke«, bi dala kark i. Vseh sošolk, sošo in up sk treba »pakirat' poto bi ila ist or preteklost. n vrnila v tisti čas. Izk kov so me odnesli v lahko za samo en da ške sobice. Juha e. k, ki prihaja iz otro jo šim sli Za i ga do zadnje sekund Koledarčke odovin najmanj 10 minut. bi zamudila. Pri zg že e ne e vr tv iku oli ln m di e nj šte tra na Ju da erki čez da jih ne najdeta hč vsa Cankarjeva dela, a, bi vil la ra ra sp eb po Pr je la. ra ha ne bi ze slovenščini. bom j bom vprašana pri sta že znali brati … me ne bi skrbelo, ka 10 nekaj let, ko bo eh vs kla ete pr e nj za ogreva potočnik), Pri športni vzgoji bi o bi napisala anita logar (roj. in šč in lat nologije za go lo na ter tehnike in teh krogov in domačo pred ro- profesorica matematike en ted en že la da od bi sama. Angleški spis 43

N

Matura 2004 Julijana Mary Dolen{ek Vode, Peter Kon~an, Borut Lazar Bürger Jaka Ahačevčič, Dobrepolje Matevž Bartol, Škofljica Rudi Bebar, Sevnica Klemen Bedenčič*, Ljubljana Urban Benedičič, Železniki Gašper Berčič, Šenčur Katarina Čepon, Borovnica Jana Debeljak, Ljubljana Matild Domić, Škofljica Metod Emeršič, Ptuj Tina Gačnik, Dobrepolje Ana Grasselli, Ljubljana Alenka Hočevar, Preddvor Nataša Hribernik, Kranj * Zlati Nina Intihar*, Škofljica maturanti.

1 Vpis 1999. Peter Jakopič, Dobrepolje 2 Nikolaja Janež, Kostel Leta 2002 odšel na Matija Kadunc, Ljubljana Red Cross Blaž Klemenčič, Novo mesto Nordic Katja Knez, Sevnica UWC (Norveška). Petra Kočar, Ljubljana

4. a

44

Aljaž Kos, Sodražica Jana Kosem, Sevnica Mira Košiček, Žužemberk Tanja Kovač, Žužemberk Klemen Krnc, Slovenj Gradec Gregor Lavrič, Sodražica Blaž Makovec, Domžale Tilen Mlakar, Ljubljana Jernej Moderc, Ljubljana Adrijana Oblak, Ribnica Maja Pene, Grosuplje Jernej Podlogar, Škofljica Polona Pogorelec, Ribnica Ana Pollak, Železniki Janez Pucelj, Ribnica Andraž Repar, Grosuplje Miha Rojko, Ljubljana Sabina Rojko, Ljubljana Barbara Rupnik, Logatec Simona Rupnik, Sevnica Karolina Simčič, Postojna

Bernardka Simončič, Šentjernej Urška Sluga, Preddvor Peter Stavanja, Ljubljana Kristjan Strojan, Grosuplje Jutra Škamperle, Ljubljana Marjeta Škufca, Grosuplje Petra Šuštar, Domžale

Rok Trdan, Ribnica Katja Trtnik*, Grosuplje Tomaž Urh, Škofja Loka Alenka Zupan, Ljubljana Iztok Zupančič, Zagorje ob Savi Miha Žitnik1, Grosuplje [Andrej Žnidaršič2, Dobrepolje]

4. b

va generacija

Novo tiso~letje, no

žavnem in medočju so bile na dr dr po gim a cij ra dobreagene voju zelo uspešne ni novotisočletjejevstopil em dn ro na v ma razredniko , manjkalo pa ni nazijcev pod taktirka ko-ribniške naveze ljs po ki , rja za La zagretih de in Boruta tnih glasbenikov in te ali Julijane Dolenšek Vo kv ti ni til Peter Končan. podatek o visoga je kasneje nadomes tnikov. Suhoparen or šp bo ed uv z t h zlatih stili peča etnem uspehu in tre rit Na gimnaziji smo pu atu m m ke ki , užinskih piknikov potrjuje. poletnih razrednih dr rantih to dejstvo le atu m ha du ga ke vredni renes. Pionirs razmere in zavidanja e ln nas povezujejo še da ea Id , zin odaji kremnih re j Želimelj le težko smo pokazali pri pr ti, ki so v svetu zuna lta zu ka aja od pr ih dobrot, peki palačink in drug dosegljivi. blagajno. o etn rit atu m ila ln terih je po o nadgradili z nočVeselje ob slovesu sm h nina intihar, je avtobus razigrani nim vasovanjem, ko a ipeljal pod okna do profesoric in pojočih dijakov pr ih filozofije Šmarja - Sapa, Velik mov profesorjev od . ne lja ub in zgodovine pa vse do Lj Lašč in Dobrepolja, šte je pomagala Valilnica talentov ; na naravoslovnem vilnim nadarjenim

V

45

Matura 2005 Maja Gerden, Nata{a Svetina, Iztok Petri~, Tja{a Novak Lavri{a, Miran Sajovic, Nata{a [uligoj * Zlati maturanti.

Neža Arko, Ribnica Klemen Bančič, Grosuplje Sabina Banjanac, Ljubljana

Tamara Bizjak, Preddvor Sandra Bojanec, Novo mesto Ana Bojc, Ribnica

4. a

Bili so dnevi ...

K

o se dobimo na obletnici mature, se mi zdi, da smo v želimeljskih klopeh sedeli pred res davnimi davnimi časi. Gospodične se počasi spreminjajo v gospe. Nimamo več Kužner, imamo Bogovič, tudi Zorman smo izgubili in dobili Brolih, Vesel je postala Vesel - Lukić in tako veselo naprej …

In če smo navdušeno vzdihovali, ko smo dobili prvega dojenčka (Sabininega Žiga), smo se zdaj novih velikih trebuhov že navadili. Imamo že skoraj čisto prave službe in … ojoj … Bolj ali manj nismo več študentje.

Po drugi strani pa, ko pomislim na ta naš četrti b, ki je bil vedno najbolj problematičen in z najslabšimi ocenami (čeprav si mislim, da so tako označili še marsikatero generacijo), je, kot da mi je bilo zaradi Blue tornada na končnem izletu v Gardalandu slabo še minuli teden, kot da smo

46

ravno včeraj "špricali" uro nemščine, in to v knjižnici pri Stanetu (kdo še šprica v knjižnici?!), šli z gospodom "latinarjem" (ki je bil naš nepozabni razrednik) na Koprivnik, si preko celega razreda pošiljali listke z nesramnimi sporočili, izdelovali božične voščilnice in z njimi bajno zaslužili za maturantski ples, reševali čast razreda, ki so jo po mnenju nadrejenih onečedili "majolkarji" … Če odmislim nečloveške ure učenja in tresavico zaradi pretiravanja s kavo, si poleg slik, ki se mi vrtijo ob misli na srednješolska leta, prepevam tisto nostalgično: »Those were the best days of my life …« To so bili najboljši dnevi … In veste kaj, še vedno znam sklanjati rosa, rosae! mateja ramovš, novinarka, val

202

Barbara Bolha, Škofljica Vida Borštnik, Dobrepolje Janez Bozja, Škofljica Tatjana Čepon*, Borovnica Marija Demšar, Škofja Loka Anže Doblekar, Grosuplje Blaž Dobravec, Bloke Uroš Dobravec, Škofljica Matija Dragoš, Metlika Minca Ferlin, Krško Janez Gačnik, Dobrepolje Franja Horjak, Sevnica Domen Hostnik, Šmartno pri Litiji Nežka Hribernik, Kranj Doris Jurkovnik, Šoštanj Klemen Kadak*, Ljubljana Ana Kastelic, Grosuplje Špela Knafelc*, Žužemberk Nika Kogovšek, Grosuplje Domen Korošec, Slovenska Bistrica Petra Kužner, Kozje Luka Lakosil, Moravče Anja Logar, Ilirska Bistrica Polona Logar, Logatec Miha Lovšin, Sodražica

Urša Lužar, Cerknica Primož Marinko, Kranj Katja Meglen, Dobrepolje Klavdija Mohorič, Kranj Nataša Mrzel, Šmartno pri Litiji Lučka Oblak, Grosuplje Darjan Pakiž, Sodražica Mojca Podržaj, Grosuplje Jožef Pollak, Železniki Marija Potokar, Grosuplje Kristina Prijatelj, Dobrepolje Tadej Prijatelj, Dobrepolje Marjeta Pucelj, Ribnica Mateja Ramovš*, Trebnje Marcel Režonja, Veržej Mateja Rojko, Ljubljana Tina Šlajpah*, Grosuplje Maruša Špitalar, Sevnica Andreja Šuštar, Domžale Luka Tori, Zagorje ob Savi Saša Trojer*, Tolmin Mojca Turk, Ribnica Marina Vesel, Sodražica Anja Vintar, Škofljica Jure Zevnik, Dobrepolje Anita Zorman, Preddvor

4. b

47

Matura 2006 Peter Kon~an, Borut Lazar Bürger, Ivanka Peterlin

* Zlati maturanti.

Andreja Adamič*, Ribnica Lucija Adamič, Škofljica Monika Arhar, Logatec Mirjam Ban, Ivančna Gorica Luka Berden, Ljubljana Matej Berginc, Preddvor Helena Beršnjak, Sevnica Ana Debeljak, Naklo Kaja Debevec*, Kranjska Gora Jan Doplihar, Nova Gorica Tina Drobnič, Sodražica Aleš Eržen, Jezersko Janez Ferlin, Krško Uroš Golob, Škofljica Manca Hočevar, Trebnje Simon Hočevar, Škofljica Manca Tjaša Hostnik, Ig Anamarija Hribar, Brežice Neža Hrovat, Gorenja vas – Poljane Špela Jermol, Ljubljana Marija Kadunc, Ljubljana

4. a

48

Marko Kastelec, Grosuplje Rok Kelvišar, Jesenice Metka Kokalj, Škofja Loka Peter Kordiš*, Kočevje Neža Krivec, Solčava Špela Krznar, Gornji Grad Tjaša Lubej, Ribnica Justina Lušin, Ribnica Jernej Marolt, Kranj Mateja Mavec, Ljubljana Irma Mediževec, Železniki Blaž Mekuč, Kranj Matej Mlakar, Ljubljana Katja Mostar, Grosuplje Katarina Obranovič, Novo mesto Katarina Podlogar, Ljubljana Peter Prijatelj, Sodražica Anja Radovič, Črnomelj Marko Rigler, Velike Lašče Pavel Simončič, Šentjernej Marjeta Skoberne, Ljubljana

Tanja Stopar, Sevnica Kristjan Šenk, Šenčur Primož Šenk, Jezersko Erika Šolar, Šenčur

Tina Štern, Kranj Miha Zajec*, Grosuplje Marta Žebovec, Medvode Monika Železnik, Šmartno pri Litiji

4. b

m

Moja leta v Želimlje

poldneve, ko o vsi. Da hitro po m ve e, in m tro hi o Da vse lep - bi dala vse, da trenutke in si zapom e stn lo ža na o m bi poza bi lahko ostala pa v Želimljem a D . di tu e, pš jle nimo le na ej doma. ga ne ve vsak. Prec te e, sij e ač ug dr e sonc Nemčija, Švidi jaz sem štiri Tu . ili us izk to o a, Frannas je, ki sm t v svojo ca, Italij po a nj lje ko sredi noči živ a eg en anija – takole bi lah Šp in leta svojega dragoc a cij ed m mola v prijetni ustanovi ve, ki smo jih imeli prihodnost tlakova po vrsti naštela drža biza po ne bi i. ati. Ob tem gotovo isk ob t še prijetnejšimi ljudm os žn bi r verjetno loh ni nekaj, ka eca na Dunaju, ki je es m iti Zanimivo, učenje sp en om la išlo ju za jezike, in ednjo šolo najprej pr el k mojemu zaniman og om mi ob spominu na sr ip pr u, m la pripravinjam bivanja v do rše, za katere sem bi sta za nj va na misel. Prej se spom to po tega sti za prijavo. , izletov, potovanj, tis odaj zjutraj stati v vr zg že različnih dejavnosti na lje sti no ostjo za a praznikov, domač nes pišem s hvaležn da ce sti vr pravega praznovanj Te izma sem, razov, polnih optim letih prejela. Vesela in pa nasmejanih ob vse, kar sem v štirih zdaj že menček v mozaiku ka ko lah m se in solidarnosti. da e. Zavedam se, islim na zgodnje vsta limeljske zgodovin že Čisto na koncu pom lge do lge do a odvisna nem prostoru, na mesto tega kamenčk in aj sij sta janje in učenje v skup da loh ni jnosti. dobro pomislim, sp oje pridnosti in vztra m od učne ure, ki jih, če di tu no ež janja trenutke, na nadl študentka preva bilo preveč, na tečne manca hočevar, ke ljs de ne in je prtljage tedensko pripravljan

49

Matura 2007 Roman Brun{ek, Estera Papotnik [tokar, Meri Trdan

* Zlati maturanti.

4. a

50

Eva Ahačevčič, Dobrepolje Andraž Andolšek, Sevnica Kristina Bastelj, Gornji Grad Špela Bobnar, Ljubljana Ema Bojc, Ribnica Erika Bojc, Ribnica Ana Bolha, Škofljica Blaž Cimperman*, Škofljica Jerica Cvar, Ribnica Luka Čavka, Škofljica Maja Čepon, Borovnica Urban Češarek, Radovljica Tamara Dolenšek*, Domžale Mitja Franc, Črenšovci Sara Gluk, Gornji Grad Julija Gruden, Škofljica Gašper Hren*, Ribnica Špela Intihar, Škofljica Jana Jemec, Železniki

Mihaela Kastelic, Grosuplje Urška Kerin, Krško Anja Klavs, Ribnica Rok Knavs, Škofljica Gašper Kranjec, Škofljica Polona Krmelj, Škofja Loka Matej Lenarčič*, Dobrepolje Gregor Lovšin, Ribnica Žiga Lovšin*, Sodražica Timotej Margon, Velenje Domen Marinč, Ribnica Robert Mehle, Grosuplje Nina Merhar, Ribnica Marjan Moderc*, Ljubljana Urška Oblak, Sevnica Urban Okorn, Železniki Ajda Pantner, Braslovče Peter Pavlinič, Komenda Urška Pikelj, Zagorje ob Savi

Špela Pirc, Preddvor Klara Pisk, Gorenja vas – Poljane Tjaša Pleško, Grosuplje Tjaša Ponikvar, Bloke Simon Repar*, Brezovica Vid Repar, Grosuplje Marjanca Rigler, Ribnica Rok Rojko, Ljubljana Franci Rotar, Brezovica Tadeja Senčar, Zagorje ob Savi Vesna Smole, Šmarje pri Jelšah

Matias Daniel Sušnik, Grosuplje Mojca Šakanovič, Kranj Marjeta Šolar, Železniki Mirjam Šuštar, Domžale Veronika Tomažič, Šenčur Mateja Trontelj, Grosuplje Aleš Trtnik*, Grosuplje Matej Vene, Ljubljana Eva Vesel, Ribnica Gregor Vovko*, Ljubljana Jerneja Zupančič, Tabor

4. b

. In to z u uspelo. Prav vsem nc ko na je m na r i- da , vsa prijateljstva bila 13. po vrsti. Prav 9 zlatih maturantov r Ka eneracija 2003/04 je o. lik od s se številka, ampak mi jo, da je 13 nesrečna in ljubezni, ki še r trajajo, ter tem ne strinjamo. te, ki nas bodo ka no ed vr šli na o sm pogled V Želimljem rošče- pozitiven sp , ljo vo ro ob D e. nj življenje to pospremljale vse življe enem pa tudi na ob n, ze be lju o, tv nost, prijateljs oč. trjujejo. r medsebojno pom te st no lav de t, os Generacija vztrajn se, ki so temelj no od ili ad gr o sm 4 se GimVsa štiri leta cija se je 2003/0 ra ne ge ša na in , i Želimlje želimeljske ustanove v homogeno nazij ti za ve po la pe us ti zahvaljuje, da nas kljub različnos ipeljala do tega, znamovala in nas pr za ko ta je celoto. no eč čat pustili tudi mi. omnim, kako nesr smo svoj pozitivni pe Sam se še dobro sp da i žn re m i čn strmeli v neskon smo vedno znova žko se je ojništva nalogami in kako te man, študent str plan s kontrolnimi Pa ven- blaž cimper e. nc so alo ek ip pr j bilo učiti, ko je zuna 51

4

Generacija 2003/0

G

Dijaki po ob~inah Vklju~eni dijaki, ki so {olanje na Gimnaziji Želimlje zaklju~ili do 31. avgusta 2011 občina

št. dijakov

občina

št. dijakov

občina

št. dijakov

Beltinci

4

Kostel

3

Slovenska Bistrica

1

Bled

1

Kozje

2

Slovenske Konjice

1

Bloke

16

Kranj

26

Sodražica

27

Bohinj

1

Kranjska Gora

5

Solčava

1

Borovnica

5

Krško

12

Šempeter – Vrtojba

1

Bovec

2

Lendava

1

Šenčur

6

Braslovče

4

Litija

8

Šentjernej

5

Brezovica

4

Ljubljana

105

Šentjur pri Celju

4

Brežice

1

Ljubno ob Savinji

1

Škocjan

7

Celje

2

Logatec

9

Škofja Loka

18

Cerklje na Gorenjskem

2

Loška dolina

2

Škofljica

53

Cerknica

10

Loški Potok

9

Šmarje pri Jelšah

2

Cerkno

2

Maribor

8

Šmartno pri Litiji

5

Črenšovci

1

Medvode

1

Šoštanj

1

Črnomelj

1

Mengeš

7

Štore

1

Dobrepolje

41

Metlika

2

Tabor

1

Dobrova – Polhov Gradec 5

Mokronog – Trebelno

1

Tolmin

4

Dol pri Ljubljani

7

Moravče

1

Trbovlje

4

Dolenjske Toplice

3

Naklo

6

Trebnje

13

Domžale

14

Nazarje

1

Tržič

7

Gorenja vas – Poljane

6

Nova Gorica

1

Turnišče

1

Gorje

1

Novo mesto

18

Velenje

1

Gornji Grad

6

Oplotnica

2

Velike Lašče

20

Grosuplje

61

Podlehnik

1

Veržej

1

Horjul

5

Podvelka

1

Videm

1

Idrija

1

Postojna

6

Vransko

1

Ig

7

Preddvor

14

Vrhnika

5

Ilirska Bistrica

3

Ptuj

4

Zagorje ob Savi

22

Ivančna Gorica

6

Radovljica

4

Železniki

16

Jesenice

7

Ravne na Koroškem

1

Žiri

1

Jezersko

2

Ribnica

78

Žirovnica

1

Kamnik

3

Rogaška Slatina

1

Žužemberk

7

Kočevje

8

Semič

1

skupaj

859

Komenda

2

Sevnica

29

Koper

4

Slovenj Gradec

1

52

Matura 2008 Jurij Pavel Emer{i~, Vida [inkovec, Petra Zava{nik, Klemen Balaži~, Julijana Mary Dolen{ek Vode Matej Accetto, Škofljica

Nastja Ižanc, Rogaška Slatina

Maja Arko, Ribnica

Tina Jakič, Ig

Maximiliano Gregorio Batagelj, Škofljica

Marija Jemec, Železniki

Tatjana Begič, Loški Potok

Erna Jurca, Postojna

Eva Čeh, Kranj

Simon Klavs, Ribnica

Tadej Dobravec, Bloke

Tomaž Klinc, Dobrepolje

Anja Dolšak, Velike Lašče

Nina Knavs, Ribnica

Urška Dolšak*, Velike Lašče

Peter Kočevar, Krško

Marjeta Ferlin, Krško

Kaja Kos, Ribnica

David Fortuna, Grosuplje

Tina Kos, Železniki

Jernej Gašperin, Radovljica

Bernarda Kovač, Zagorje ob Savi

Damijana Gregorič, Loški Potok

Ana Kozina, Ribnica

Blaž Grum, Grosuplje

Jure Kozmus, Sevnica

Nina Habič, Grosuplje

Marjana Kristin Kožar, Velike Lašče

Sara Hočevar, Ribnica

Simon Krajnik, Škofja Loka

Ajda Horvat, Grosuplje

Katja Krnc, Sevnica

4. a

53

* Zlati maturanti.

4. b

54

Sabina Krnc, Litija

Ana Ponikvar, Bloke

Urška Krznar, Gornji Grad

Tina Potočnik, Škofja Loka

Teja Kum, Ivančna Gorica

Ana Prijatelj, Sodražica

Ana Levstek*, Ribnica

Gregor Prijatelj, Dobrepolje

Nataša Levstek, Ribnica

Ines Pucelj, Ribnica

Gašper Ločičnik, Gornji Grad

Adam Rejc, Žiri

Blažka Marolt, Velike Lašče

Žiga Rismondo, Škofljica

Tjaša Marovt, Braslovče

Tomaž Rojko, Ljubljana

Tjaša Matek, Ljubno ob Savinji

Domen Rožman, Kranj

Marija Mehle, Mengeš

Klara Selšek, Dol pri Ljubljani

Nadežda Mesarič*, Škofljica

Meta Stražišar*, Cerknica

Matjaž Nered, Ljubljana

Gabriel Alejandro Sušnik, Grosuplje

Nina Pavalec*, Koper

Urška Šket, Šentjur pri Celju

Katarina Pavlinič, Komenda

Helena Škufca, Grosuplje

Eva Pezdirc, Domžale

Urban Šlajpah, Grosuplje

Jerneja Pikelj, Zagorje ob Savi

Davor Teraž, Sevnica

Monika Pikelj, Zagorje ob Savi

Leja Trdan, Ribnica

Andreja Pintar, Železniki

Vinko Treven, Vrhnika

Andrej Pirc, Sodražica

Jan Valentinčič, Tolmin

Žiga Pižorn, Braslovče

Aleksandra Vidmar, Grosuplje

Urša Polajžer, Grosuplje

Tonja Vrbovšek, Štore

Matej Polzelnik, Velike Lašče

Špela Zobec, Ribnica

Barbara Zorman, Preddvor

Maja Zupančič, Ljubljana

Andraž Zupančič, Grosuplje

Urška Žagar, Novo mesto

4. c

eljska …

Minila so leta želim

dijakov, zaradi kava izmed tistih bivših limlje leta Gospoterih je Gimnazija Že ega nadpovprečno visok dovega 2004 zaradi tografijah lek. Prav gotovo se brskava po starih fo de sa od i ča j tn ka da ne do la Že isa vpisa vp j, kar bi našo po a, da bi težko našli ka racije spomnila prav m ne na ge se še i na zd a in čin ve bo . Ne bi prinesli sebno zaznamovalo s svojo številčnostjo generacijo prav po tem. Upava, da smo polla potovanja vedno ga. poudarjali, da so bi di ra več koristi kot slabe o se kot ili dogodivščin, da sm vku bi radi poudar in sta ve se ba za em a, atk eh kr sm na V tem nerao na področju zaznamovali našo ge bro razumeli in da sm so do ki a , cij ov ra tk ne nu ge tre j ka ne r li z maebna pričakovanja. Ka ko ta štiri leta opisa po večini izpolnili os le šo cijo. Vsekakor bi lah o geimela enostavnega avzaprav velja za vsak bi pr li, ne šte ki na o, r cij ka nk av fu pr a tematično lnih sv Imela bi polno loka o. tn ro sp na av racijo. pr ne , zapisa radi zaključili z onov in padzp (v ov um im ega prispevka ne bi in m atk kr in ga ov Te um sim ak m iv ga in ne pak z mislijo: Ne živ intervalih nezvezne anjem spominov, am uj ob cev), na določenih o, poenjuj se s prihodnostj k meniva, da bi imela m pa re ob am , ne aja ti, ač os zn kl a eg ete monoton ne pr n, zato ga živi! simum. Vendar tega ak m u isl sm em emben je današnji da ln m v globa li posta ištva dentka gradben va, da bi v vaših očeh monika pikelj, štu bova storili, saj noče ed m i čit matematike dentka finančne eeka«, ki ne znata lo jerneja pikelj, štu izrojena primerka »g m. enzionalnim prostoro stvarnostjo in n-dim

S

55

Matura 2009 Nata{a Svetina, Tja{a Novak Lavri{a

* Zlati maturanti.

Nastja Adamič, Ribnica

Sandra Bertoncelj, Kranj

Franja Andolšek, Sevnica

Ana Čop, Zagorje ob Savi

Tina Antolič, Grosuplje

Mojca Debeljak, Loški Potok

Klemen Arh, Preddvor

Mateja Dolenc, Škofja Loka

Uroš Arko, Ribnica

Andreja Fink, Novo mesto

Jasna Miriam Batagelj, Škofljica

Nastja Frey Gorše, Novo mesto

Katja Berk Bevc*, Kozje

Janja Golob, Vransko

4. a

Spomini na Želimlje

G

56

imnazijska leta so bi la zame polna vedn o pripravučenja tako na šolsk i kot tudi na ljeni pomagati. osebni ravni. Ker se m slep, smo se moOd rali tako jaz kot uč zunajitelji privajati drug šolskih dejavnosti na drugega in tudi isk so mi v najlepšem ati način dela. Za spominu ostale vaje ves trud sem jim ze in nastopi s pevlo hvaležen. skim zborom, igranj V zelo lepem spom e instrumentov v inu hranim tudi raznih zasedbah, do sošolce in dijake mski filmski večedrugih letnikov, s ri, ekskurzije po Slov katerimi sem se po eniji in Evropi ter večini dobro razuseveda maturantski mel. Všeč mi je bila ples, ki je bil zame tudi naravnanost k res enkratno doživet medsebojni pomoč je. i, ki je velika spodČe strnem, sem na buda za vsakogar Gimnaziji Žein gotovo pomaga, limlje dobil ali okre da se človek vključi pi l tri življenjsko v družbo in ve, da pomembne stvari: ni sam. zaupanje v Boga, zaupanje vase in Lepo pa je bilo tudi za upanje v ljudi v domu, saj so ok rog sebe. nam bili vzgojitelji v veliko podporo in rok mulec, štu dent anglistike

Tina Golob, Škofljica

Ema Nartnik, Dobrova – Polhov Gradec

Mojca Hren, Grosuplje

Gregor Pavec, Novo mesto

Matej Hribernik, Preddvor

Matija Perovšek, Ribnica

Špela Hrovatin, Logatec

Lidija Pestotnik, Žužemberk

Jakob Indihar, Velike Lašče

Maks Peteh, Ribnica

Janez Jakopič, Dobrepolje

Nejc Pirc, Preddvor

Marko Jereb, Kranj

Ana Pucelj, Ribnica

Katja Jurančič, Šenčur

Andrej Pucelj, Ribnica

Miha Kalin, Logatec

Kristina Ravšelj, Loška dolina

Jernej Kastelic, Grosuplje

Simon Rener, Kamnik

Maja Klenovšek, Sevnica

Jurij Robba, Gorenja vas – Poljane

Jernej Klinc, Dobrepolje

Tanja Senica, Zagorje ob Savi

Melanija Košir, Velike Lašče

Anja Strojan, Grosuplje

Aljaž Kozina, Ribnica

Aleksandra Šilc, Velike Lašče

Gregor Lipoglavšek, Ljubljana

Petra Šter, Tržič

Štefan Markič*, Naklo

Tadeja Šuštar, Domžale

Edita Marolt*, Ribnica

Katarina Vidmar, Škofja Loka

Barbara Meglič, Tržič

Ana Virant, Velike Lašče

Urban Mislej, Ljubljana

Ana Vrenko, Celje

Andreja Moderc, Ljubljana

Mojca Železnik, Trebnje

Rok Mulec, Cerknica

Živa Željko, Trbovlje

Alen Mustedanagić Vovk, Grosuplje

Rok Žunter, Nazarje

4. b

57

Matura 2010 Marina Modic Premrl, Peter [lajpah, Ana [pan ^esen

* Zlati maturanti.

4. a

58

Domen Bančič, Grosuplje Ema Bevk, Železniki Nastja Bojc, Ribnica Marjetica Brus, Loška dolina Ana Čepon, Borovnica Andrej Ferlin, Krško Anja Furlan, Grosuplje Tina Gačnik, Dobrepolje Ana Geltar, Radovljica Aljaž Golež*, Škofljica Vida Gros, Kranj Jerca Hrastovec, Kamnik Lucija Hribernik*, Kranj Mojca Jesenko, Ljubljana Manca Jesenko, Ljubljana Ana Kastelec, Grosuplje Karmen Knavs, Ribnica Anja Križaj, Preddvor Lucija Kromar, Ribnica Rok Lavrič, Velike Lašče

Domen Martinčič, Zagorje ob Savi Nejc Medved, Ivančna Gorica Sabina Merhar, Ribnica Marko Mihelič, Ribnica Lea Milar, Ljubljana Miša Mrzelj, Grosuplje Nastja Obranovič, Ribnica Branko Ocvirk, Zagorje ob Savi Barbara Okorn, Železniki Tanja Pestotnik, Žužemberk Jure Podržaj, Grosuplje Vito Poredoš, Zagorje ob Savi Tina Potočnik, Škofja Loka Vid Pucihar, Trebnje Neža Ribnikar, Tržič Neža Sečnik, Ljubljana Maša Stanič, Ljubljana Marko Stopar, Sevnica Peter Stovanje, Trebnje Tina Stražišar, Cerknica

Mojca Šilc, Velike Lašče Tinkara Šilc, Sodražica Špela Štular, Kranj Dajan Topalović, Ivančna Gorica Urška Tramte, Mokronog – Trebelno Urška Trdan, Ribnica Domen Trope, Kočevje Mirjam Turk, Novo mesto

Vida Turk, Šentjernej Ana Urbanc, Ljubljana Tilen Vesenjak, Ljubljana Katja Vode*, Trebnje Aleksander Volasko, Ljubljana Jan Zajec*, Ljubljana Lea Zaletelj, Novo mesto Luka Žitnik, Grosuplje

4. b

a, ki sploh še niso m na želimeljska let da gle Ko a ez ijetnih in zaŽelimlje in v Dom Jan omnim ogromno pr sp se , na lje rihod na Gimnazijo da od rena dolgo in široko me pomenil veliko sp ekdot, ki bi jih lahko an h Boska leta 2006 je za ivi m ni m se l iše m se prav odločil. Pr na tem membo in strah, ali se al. Edi- opisal. A zn po s re za av pr r ga ko nekam, kjer nisem ni mestu je bolje, iz pripovedovanj lo bi je o, an zn lo bi no, kar mi je da se spomnim rirala. atu m o vn ra u od ih pr sestre, ki je ob mojem tistih, ki so jih z letniku pa mi je m ve pr v em dn živeli. V Z vsakim spoprija- mano do in l na oz Sp la. aja islih imam vesprememba bolj ug i, za katere da- m dm lju i rim te ka ne z , katerim teljil sem se življenje. liko ljudi lo ce ku sti v li ta os nes vem, da bomo sem vsakemu po daj gledam nazaj, se ko l, bi je uk po a žen, da Šola ozirom ga. (S to svoje hvale de hu lo bi m ješolska leta. na i N . ustvarjali moja sredn so ravno prav zahteven so prepričan, etil tudi sebe. ) potegnem črto, sem e vs d po Če trditvijo sem presen osobl del raznolike in sp 2006 odločil prav!

Zdi se mi, da sem bi li- da sem se leta že na e ug dr e vs t tako ko dent medicine ne generacije, ki je marko stopar, štu t. ča pe oj sv la sti pu meljskih hodnikih

Prava odlo~itev

P

59

Profesorji na Gimnaziji Želimlje

SLOVENŠČINA Stanislav Duh Jože Zadravec Marija Modic Premrl Roman Brunšek Katja Škrabec Jana Marinč Eva Lajevec Lucija Petelinšek Maja Bračika Piščanc Vera Lašič Matej Klemen

MATEMATIKA 1. 9. 1991 do 31. 8. 1993 1. 9. 1991 do 31. 8. 2003 1. 9. 1994 do danes 1. 9. 2003 do 31. 8. 2010 5. 5. 2006 do 31. 8. 2006 1. 9. 2006 do 31. 8. 2007 1. 9. 2006 do danes 1. 9. 2010 do 31. 8. 2011 1. 1. 2011 do 4. 2. 2011 28. 2. 2011 do 31. 7. 2011 9. 5. 2011 do 19. 5. 2011

ANGLEŠČINA Slavka Trošt - Korenčan mag. Julijana Mary Dolenšek Vode Maja (Wernig) Gerden Ana Špan Česen Maja Bitenc Špela Nose Simona Zabukovec

1. 9. 1991 do 31. 8. 1992 1. 9. 1992 do danes 1. 9. 1993 do 30. 9. 2006 1. 10. 2006 do danes 1. 9. 2007 do 27. 1. 2008 28. 1. 2008 do 31. 8. 2008 4. 4. 2011 do danes 1. 9. 1991 do 2. 12. 1996 25. 1. 1992 do 5. 6. 1992 1. 9. 1993 do 31. 8. 1995 1. 9. 1994 do 31. 8. 1995 1. 9. 1995 do 31. 8. 2006 2. 12. 1996 do danes 1. 9. 2006 do danes 17. 11. 2008 do 1. 1. 2008 1. 9. 2010 do danes

ZGODOVINA dr. Bogdan Kolar Anton Košir Tomaž Debevec Ivanka Peterlin Iztok Petrič mag. Jurij Pavel Emeršič

60

1. 9. 1991 do 31. 8. 1997 1. 9. 1993 do 31. 8. 1994 1. 9. 1994 do danes 14. 2. 1995 do 26. 3. 1996 1. 9. 1995 do danes 14. 4. 1996 do 31. 8. 1998 16. 3. 1999 do 7. 4. 1999 26. 1. 2001 do 31. 8. 2002 2. 11. 2009 do 31. 3. 2010 27. 11. 2010 do 21. 1. 2011

ŠPANŠČINA Lidija Bavec Flotta 1. 9. 2006 do danes

NEMŠČINA Marija Gantar Benjamina Fajdiga Vera Horžen Stanislava Petrišič Marjana Kos Marjeta Kranjec Petra (Planinc) Živec Rosanda Marija Meško Mojca Leskovec

Jožefa Štefitz Marjan Urbanija Tjaša Novak Lavriša Marta Bole Marija Trdan Darja Jeseničnik Blaž Rebolj Nataša Šuligoj Anita Logar Anita Brolih

1. 9. 1991 do 31. 8. 1997 1. 9. 1991 do 31. 8. 2004 1. 9. 1993 do 31. 8. 1994 1. 9. 1996 do 31. 8. 2004 1. 9. 2001 do 3. 5. 2002 1. 9. 2002 do danes

ITALIJANŠČINA Stanislav Okorn

1. 9. 1991 do 31. 8. 1993

LATINŠČINA mag. Marjan Kuralt Gregor Markič Gregor Pobežin mag. Miran Sajovic Aleš Maver Tomaž Kremžar Kristina Tomc Špela Tomažinčič Eva Lajevec Neža Sagadin

1. 9. 1991 do junij 1996 1. 9. 1996 do 31. 8. 2001 1. 9. 1996 do 31. 8. 1997 1. 9. 2001 do 31. 8. 2006 1. 9. 2001 do 31. 8. 2002 1. 9. 2002 do 31. 8. 2004 1. 9. 2004 do 2. 9. 2005 3. 1. 2005 do 31. 8. 2006 1. 9. 2006 do danes 10. 11. 2009 do 31. 8. 2010

BIOLOGIJA dr. Štefanija Logar Brigita Brajkovič Cilka Krečič Borut Lazar Bürger Erika Jarič Mateja Kogelnik Vida Šinkovec Petra Zavašnik Mojca Korošec Katarina Konda

1. 9. 1991 do 24. 1. 1992 3. 2. 1992 do 31. 8. 1996 1. 9. 1995 do 6. 5. 1996 7. 5. 1996 do 31. 8. 2004 19. 4. 1996 do 31. 5. 1996 24. 9. 2001 do 19. 10. 2001 1. 9. 2004 do danes 3. 1. 2005 do 31. 8. 2006; 1. 9. 2009 do 31. 8. 2010 1. 9. 2006 do 31. 8. 2007 13. 3. 2008 do 31. 8. 2008

GEOGRAFIJA Andreja Dover Robert Kodrič Irena Zupančič Cimerman Ivanka Peterlin Jana Mohorič

1. 9. 1991 do 31. 8. 1992 1. 9. 1992 do 31. 8. 1993 1. 9. 1993 do 31. 8. 1996 1. 9. 1996 do 31. 8. 2009 1. 9. 2009 do 31. 8. 2011

FIZIKA Mirko Anželj Rasto Snoj Jože Urbanija Peter Šlajpah

1. 9. 1991 do 31. 8. 1992 1. 9. 1992 do 31. 8. 1993 1. 9. 1993 do 31. 8. 1994 1. 9. 1994 do danes

KEMIJA dr. Štefanija Logar Danica Prijatelj

1. 9. 1991 do 24. 1. 1992 3. 2. 1992 do 31. 8. 1996 1. 9. 1996 do 31. 8. 2004; 1. 9. 2005 do danes 1. 9. 2004 do 31. 8. 2005

mag. Nataša Svetina Alenka Lenarčič

GLASBA Marija Gregorc Marija Okoliš Željka Ulčnik - Remic Polona (Fister) Stegu Marko Ušeničnik Oliva Černeha

1. 9. 1991 do 23. 9. 1992 24. 9. 1992 do 10. 12. 1992 6. 1. 1993 do 31. 8. 1998 1. 9. 1999 do 31. 8. 2001 1. 9. 2001 do 31. 8. 2003 1. 9. 2003 do danes

ŠPORTNA VZGOJA Boris Šlogar Kajetan More Marko Strah Minka Čadež Tomaž Kogovšek Damjan Miklavčič Štefan Arh

1. 9. 1991 do 31. 8. 1992 1. 9. 1993 do 31. 8. 1996 1. 9. 1996 do 31. 8. 2003 1. 9. 1998 do danes 1. 9. 2003 do danes 1. 9. 2005 do 31. 12. 2006 1. 1. 2007 do danes

INFORMATIKA Mirko Anželj Stane Zver Peter Šlajpah Petra Prijatelj Peter Polc

1. 9. 1991 do 31. 8. 1992 1. 9. 1992 do 31. 8. 1993 1. 9. 1994 do danes 1. 9. 2005 do 4. 4. 2006 5. 4. 2006 do danes

PSIHOLOGIJA 1. 9. 1992 do 31. 8. 1993, 1. 9. 1996 do 1997 Mira Peče 1. 9. 1993 do 31. 8. 1996 Mateja Erjavec 1. 9. 1997 do 31. 8. 2000 Andreja Mikuž 1. 9. 2000 do 31. 8. 2003 Estera Papotnik Štokar 1. 9. 2003 do danes Peter Kogovšek 1. 9. 2007 do 31. 8. 2008 Tone Ciglar

PEDAGOGIKA Tone Ciglar

1. 9. 1991 do 31. 8. 2005

SOCIOLOGIJA Anton Košir Irena Zupančič Veronika Tašner Iztok Petrič Petra Prijatelj Tatjana Muhič

1. 9. 1991 do 31. 8. 1994, 1. 9. 1996 do 31. 8. 1997, 30. 4. 2002 do 31. 8. 2002 1. 9. 1994 do 31. 8. 1996 1. 9. 1997 do 6. 4. 2001 6. 4. 2001 do 30. 4. 2002 1. 9. 2002 do 31. 3. 2006 1. 4. 2006 do 31. 8. 2006

LIKOVNA VZGOJA Andrej Kropej 1. 9. 1992 do 31. 8. 1998 mag. Tjaša Celestina 1. 9. 1998 do danes

VERA IN KULTURA Lojze Dobravec Peter Ivančič mag. Jože Krnc Peter Končan Klemen Balažič mag. Marjan Lamovšek

1. 9. 1991 do 31. 8. 2006 1. 9. 1991 do 31. 8. 1992 1. 9. 2000 do 31. 8. 2001 1. 9. 2001 do danes 1. 9. 2005 do danes 1. 9. 2009 do 31. 8. 2010

FILOZOFIJA Rudolf Borštnik dr. Janez Vodičar Bogomir Novak Blaž Otrin Dejan Koželj Veronika Tašner

1. 9. 1991 do 31. 8. 1993 1. 9. 1994 do 31. 8. 1996; 1. 9. 1999 do danes 1. 9. 1996 do 31. 8. 1997 1. 9. 1997 do 31. 8. 1998 1. 9. 1998 do 31. 12. 1998 1. 1. 1999 do 31. 8. 1999

Ravnatelji na Gimnaziji Želimlje mag. Marjan Kuralt Tone Ciglar Peter Polc

1991 do 1997 1997 do 2002 2002 do danes

61

62

Spomini V za~etku

V

letu slovenske samostojnosti je prišlo do velikih sprememb na mnogih področjih, med drugim tudi na šolskem polju. S sprejemom zakona o zavodih se je šolstvo odprlo tudi zasebni pobudi. Gimnazija Želimlje, »duhovni spomenik na zgodovinsko leto« (dr. Alojzij Šuštar), je bila ustanovljena kot prva zasebna šola v samostojni Sloveniji.

V času ustanavljanja in vpisa v razvid pa tudi v prvih letih delovanja je bilo potrebno prebroditi mnogo ovir, hkrati pa so mnogi pomagali z nasveti ali pri premagovanju ovir tvorno sodelovali. Z mnogimi pravniki smo pri umeščanju zasebnih šol v slovenski prostor orali pravno ledino. Nerešeno je bilo financiranje zasebnih šol. Šele v drugem letu delovanja smo podpisali koncesijsko pogodbo in s tem finančno stanje vsaj delno rešili. Standardi in normativi za izvajanje izobraževanja so bili zelo nejasni. V poletnih mesecih pred začetkom šolskega leta je bilo treba adaptirati šolske prostore in prostore dijaškega doma ter jih tudi primerno opremiti.

Za uspešno delo vzgojno-izobraževalne ustanove je osnova primeren profesorski in vzgojiteljski zbor.

Vse te priprave bi bile zaman, če se v gimnazijo in dijaški dom mladi ne bi vpisovali. Brez dijakov in dijakinj ni gimnazije ne dijaškega doma.

Hvala osnovnošolcem in njihovim

staršem za pogum, da so se vpisali na Gimnazijo Želimlje.

Hvala profesorskemu in vzgojiteljskemu zboru za sodelovanje in razumevanje takratnih okoliščin.

Hvala pravnikom na takratnem šolskem ministrstvu za iskanje modusa vivendi zasebnih šol.

Hvala strokovnjakom in simpatizerjem za iskanje primernih profesorjev, za strokovno pomoč in odpiranje novih poti in poznanstev.

Hvala kolegom ravnateljem, zlasti soštudentom Šole za ravnatelje, za odprtost, nasvete in drugo pomoč.

Ker je del srca ostal v želimeljski ustanovi, pogosto poroma moja misel v Želimlje na Gimnazijo Želimlje. Zato ji ob 20-letnici iskreno voščim: Vivat, crescat, floreat! mag. marjan kuralt, nekdanji ravnatelj gimnazije želimlje in profesor latinščine

63

Dragocen del mozaika

G

imnazija Želimlje. Dom Janeza Boska. Spomini vrejo na dan. Prijateljstvo, sošolci, pogovori dolgo v noč, jutranje molitve, puščava, praznovanja,

don Bosko, "štrudel", pot čez Smrjene, ročni nogomet, Dominikov dom, večerje, blazine v skupnih prostorih, Miklavževa darilca, kepanje čez pokopališki zid, božična devetdnevnica, kemija, gozd, taizejska molitev ... Ne zmanjka jih.

Skupaj smo prišli z različnih koncev Slovenije, vsak s svojo zgodbo. Med nami so se pletla prijateljstva. Ne da bi se zavedali, smo svoje življenje delili z drugimi. Bogatili smo drug drugega. De-

lili smo svoje težave, veselje, domislice, skrbi, včasih brezvoljnost, včasih navdušenje. Ob zgledu in spodbudah vzgojiteljev in učiteljev smo iskali in rasli.

Zame predstavljajo ta leta dragocen del v mozaiku mojega življenja. Izkušnje, ki sem jih dobila v Želimljem, mi vedno pridejo prav. Spomini me bogatijo in včasih prijetno ogrejejo. Hvaležna sem Bogu za ta leta, za vsak trenutek in za vse ljudi.

Bog je za vsakega izmed nas pripravil svojo pot. Po Njegovi previdnosti smo delček te poti prehodili skupaj. Prepričana sem, da kjerkoli je kdo od nas zdaj, smo v mislih in spominu povezani, tudi če se prav pogosto ne srečamo.

Meni je vedno »fajn«, ko srečam kakega želimeljčana (starega ali malo manj starega). In ko pogovor nanese na Želimlje, nekaj v meni zaigra. vlasta tacer, učiteljica za dsp, oš šmartno pri litiji

Zeleno, ki te ljubim zeleno

M

64

oje srečanje z Želimljami sega v čas, ko sem bil mlad. No ja, po prenekaterem kriteriju sem mlad še danes. Ampak biti mlad profesor je mladost čisto posebne sorte. To blaženo stanje pomeni, da si popoln mlečnozobec in zelenec, ki je ravnokar prilezel iz varnega gnezda »faksa« ali se v njem – kot jaz leta Gospodovega 2001 – celo še po malem greje.

In tam so ti ob vsaki dnevni in nočni uri pridigali, kako prijazna mora biti šola do svojega uporabnika, mladega človeka. Kako ga mora motivirati.

Kako mu mora pustiti dihati. Ti kajpak v vse naštete in še neštevilne druge ideale brezpogojno verjameš. Malo tudi zato, ker se sam spominjaš vse drugačne šole, v kateri si se sredi noči prebujal zaradi učiteljev, ki so de-

lili minuse, če nisi imel geotrikotnika.

Potem takle zelenec, »mulc«, mlečnozobec stopiš v razred. Zame so bile kraj srečnega imena ravno Želimlje. In bil sem prijazen. In dobrotljiv. In usmiljen. In sem skušal motivirati. In smo se igrali kvize. Nato sem se že ob koncu meseca kimavca zbudil sredi popolnega džumbusa. Na tržnici, kot se je nekaj mesecev pozneje po pravici zazdelo eni

mojih prvih »žrtev«, se pravi učenk. Ko se danes ozrem nazaj, se zavem, da takrat nisem znal učiti. Še manj sem znal ocenjevati in najmanj sem znal preprečevati kraje znanja, po domače »plonkanje«.

A smo se – menda – kljub temu imeli lepo. Mogoče se nismo naučili ravno veliko latinščine, to je – če je – prišlo pozneje zaradi dragocenih naukov, ki

so mi jih posredovale Želimlje. Ko si mlad, mlečnozob profesor, ki je na faksu še zmerom pod peto višjih od sebe, pač rečeš in narediš marsikaj, česar si zaradi »dostojanstva svojega svetega položaja« ne upaš nikdar več ponoviti.

Da je bilo res čudovito, je tudi zasluga sijajnih sodelavcev, s katerimi mi je bilo dano prvič doživeti slovesno in strašljivo tišino Kočevskega roga, pa seveda še marsikaj bolj veselega. Je tudi posledica občasno naravnost avanturističnih poti v šolo z javnim prevozom, denimo tiste, ko sem v Smrjenah zgrešil gozdno potko proti Želimljam in si ob padcu po strmini umazal »zakmašne« hlače (saj menda uganete, na katerem mestu).

Takoj potem sem imel pouk …

Toda v prvi vrsti me je mala dolenjska vasica s svojo veliko šolo obogatila s svojim zdravim, pristnim krščanskim dihanjem s čisto posebnim slovenskim pridihom. Ravno v času svojih srečanj z Želimljami sem nekaj takega posebej potreboval.

Zato mi ne preostane drugega, kot da ob koncu ponovim nekoč že izrečene besede. Ko sem prišel v Želimlje, sem kaj kmalu spoznal, da sem nag. A me ni bilo sram. dr. aleš maver, nekdanji profesor latinščine

Leta, ko smo se brusili

S

rednješolska leta so bila nekaj posebnega. V splošnem je to čas našega pravega odraščanja iz otrok v fante-moške in v dekleta-ženske. Kljub nekako dolgočasnemu opisu teh let pa v

Gimnaziji Želimlje in Domu Janeza Boska nikakor ni bilo tako.

Ko smo prve dni sedeli v šolskih klopeh, so nam profesorji dali natanko vedeti, da kljub odličnim uspehom v

65

osnovni šoli ta gimnazija ne bo mačji kašelj, ampak bo potrebno veliko dela, učenja in potrpljenja za šolsko klopjo, da pridemo do končnega cilja – uspešno opravljene mature. Takrat se nam je ta korak zdel še zelo oddaljen, vendar pa smo takoj lahko čutili, da smo se povzpeli na nov nivo učenja. Učitelji so nas začeli bombardirati z novo snovjo in domačo nalogo, ki smo jo s sošolci v Domu Janeza Boska v prvem letniku reševali v posebnem prostoru – skupni (m)učilnici. Šolske klopi so spremljale marsikakšno presenečenje dijakov, ki smo bili »navajeni« na odlične ocene. Z lahkoto si si prislužil tudi kakšno nezadostno oceno, če si med kontrolno ali šolsko nalogo uporabljal preveč nedovoljenih

66

pripomočkov ali pa nisi bil pripravljen na ustna vprašanja. V glavnem je bil vedno prisoten faktor presenečenja, saj si bil lahko vprašan vsak dan skoraj katerikoli predmet, ki je bil na urniku.

Glede profesorjev pa naj povem, da so se vedno odzvali korektno. Čeprav

so se v času našega šolanja na Gimnaziji Želimlje pojavili različni nesporazumi in zamere, sedaj menim, da so nam prav ti profesorji pokazali pravo smer v življenje in nam pomagali, da se razvijemo v boljše ljudi, ki znajo razmišljati sami, s svojo glavo.

V prostem času smo v Domu Janeza Boska igrali nogomet, odbojko, košarko, plesali, se sprehajali, kolesarili, se pozimi kepali in kidali sneg; v klubu pa si lahko igral biljard, namizni nogomet in pikado ali gledal televizijo. Dejavnosti je bilo mnogo, časa pa vedno premalo, ravno dobro se je začelo, že je prišel čas za učenje. Tega so navadno oznanili »naši novi očetje in mame«. Čeprav niso bili pravi starši, so s svojimi sposobnostmi to pogosto postali in nam stali ob strani tako v lepih trenutkih kakor tudi v hudih, težkih časih, ko smo obupavali nad seboj.

Vzgojitelji pa niso bili samo »očetje in mame«, ampak tudi zelo sposobni organizatorji, učitelji, hišniki, umetniki in še marsikaj, saj so s svojim znanjem, spretnostjo in izkušnjami naše bivanje v Domu Janeza Boska močno popestrili.

Ob njih smo dijaki poleg znanja pridobivali tudi drugačne, morda bolj praktične izkušnje: izdelava raket, adventnih venčkov, voščilnic, kuhanje ... Vodili so nas pri organizaciji skupnih molitev, športnih spopadov, glasbenih dogodkov in še mnogih drugih stvareh.

V letih bivanja v Domu Janeza Boska je pomembno vlogo igrala tudi molitev. Jutranja in večerna molitev sta bili redni del vsakdana, enkrat tedensko pa je bila tudi sveta maša, ki jo je zase pripravila vzgojna skupina. Tako smo se še bolj povezali.

Lahko smo pokazali svoje sposobnosti, naši »angeli varuhi« pa so naše talente prepoznali in jih znali razvijati.

Menim, da smo jim lahko zelo hvaležni, da smo se razvili v moške in ženske, ki se znamo pogovarjati in odločati. Če zaključim svoje razmišljanje o srednješolskem obdobju, lahko rečem, da so ta štiri leta nepozabna. Z vese-

ljem in ponosom jih nosim v srcu, saj so mi zelo veliko dala. Odnesel sem znanje in predvsem sposobnost komunikacije ter, kar je še pomembnejše, veliko prijateljev, h katerim se še vedno zelo rad vrnem. dušan urh, komercialist, peter’s teleurh, d. o. o.

Spomini na tista {tiri leta

K

o se spominjam štirih let, ki sem jih preživela na Gimnaziji Želimlje in v Domu Janeza Boska, ter jih poskušam zaobjeti v nekaj besed, ugotavljam, da so bila precej odločilna. Niso bila samo lepa in tudi lahka ne. Prav tako pa ne morem reči, da bi bilo vse črno.

Bilo je obdobje, polno vsega. Leta odraščanja, postavljanja na svoje noge in leta iskanja »nečesa več«. Tam sem prvikrat doživela, da je ta »nekaj več« v resnici Nekdo, ki je del vsakodnevnega življenja, in ne le nekaj, kar je omejeno na obisk nedeljske maše.

Zato tisti čas v trenutkih negotovosti še danes predstavlja neko oporo. Je kot izvir, h kateremu se lahko vračam po nasvete in usmeritve za naprej. Nekatere besede, ki so bile izgovorjene takrat, so odgovori na vprašanja, ki jih imam danes.

Zdi se mi tudi, da je bil to predvsem čas učenja. Ampak ne toliko učenja šolske snovi (tega bi lahko bilo več), pač pa takih in drugačnih življenjskih naukov. Preko preizkušanja meja v varnem želimeljskem zavetju so se postavili temelji, ki so me kasneje večkrat

usmerili nazaj na pot, ki se je takrat začenjala. Ta ima številne ovinke, stranpoti in je predvsem polna poskusov iskanja bližnjic, vendar pa ima pred seboj jasen cilj. Vsekakor moram omeniti tudi nekaj trdnih prijateljstev, ki me spremljajo in so se začela prav takrat.

Še kar nekaj časa po odhodu iz Želimelj sem z zanimanjem sledila tamkajšnjemu dogajanju in spremembam.

Zdaj je to obdobje že daleč. Še vedno pa ob vsaki priložnosti z veseljem in ponosom povem, da sem bila želimeljčanka in da je Gimnazija Želimlje moja gimnazija. kaja pezdir, urednica, radio vatikan (vatikan)

67

Nikoli ne bom pozabila ...

K

o so me prosili, naj napišem nekaj spominov na čas v Želimljem, sem najprej pomislila, zakaj jaz. Nikoli nisem bila preveč navdušena nad pisanjem, tudi beseda mi ne teče, a sem si rekla: »No, pa naj bo. Vedno se je treba spopadati z novimi izzivi.« Prav tega sem se tam tudi naučila.

V tistih štirih letih sem poskusila in naredila marsikaj, čeprav včasih nisem bila prepričana vase. Vsi, ne samo jaz, smo tako zrasli v zrele osebnosti in smo, vsaj jaz, hvaležni za tista čudovita štiri leta.

Ko se zdaj spominjam tistih časov, so nekatere stvari že zbledele, polovico tistega, kar sem se morala v šoli naučiti, sem verjetno že pozabila, ne bom pa pozabila stvari in trenutkov, ki so me oblikovali v človeka, kakršen sem zdaj. Najpomembnejše je, da nismo bili le številke, ampak osebe. Ob kakršnihkoli težavah sem vedno lahko našla koga, ki mi je pomagal, ali pa le poslušal, če sem to potrebovala.

Kakšni pa so bili tisti čudoviti trenutki, ki jih ne bom pozabila? Razne neumnosti, ki smo jih ušpičili v šoli in v domu. Nikoli ne bom pozabila, kako so nas fantje ob različnih priložnostih ponoči zbudili s harmoniko in petjem in kako smo imele enkrat seno po celem hodniku. Verjetno ne bo

nihče od sošolcev nikoli pozabil, kako je Jure, oblečen v kurenta, prestrašil profesorico nemščine. Potem so tu razni pikniki in prireditve, razgibano domsko in versko življenje, velika izbira dejavnosti, ki smo jih lahko imeli po pouku, ter predvsem ogromno možnosti za dolge pogovore in ustvarjanje mnogih trdnih prijateljstev, ki se niti zdaj, po že petnajstih letih, niso skrhala. Vsak je lahko našel nekaj zase in imel možnost, da razvija svoje talente.

In kako je z našo generacijo zdaj, po 15-ih letih? Vsak je odšel v neko svojo smer; nekatere je pot privedla celo nazaj v Želimlje, spet drugi so odšli v svet. Lahko pa trdim, da nihče od nas ni pozabil tistih štirih let, ki so nas vse nekako zaznamovala in mogoče tudi začrtala naše nadaljnje poti. mateja novak kukovič, animatorka za pastoralne dejavnosti, misijonsko središče slovenije

Bodite odprti in komunikativni

V 68

ožnja s helikopterjem, testiranje najnovejših modelov luksuznih avtomobilskih znamk, ples pod Eifflovim stolpom sredi polnočnega Pariza ... to je bilo le nekaj podob iz najstniških sanj, ki so se mi uresničile po zaslugi

moje trenutne zaposlitve.

Sem vodja trženja pri podjetju Image management d. o. o., ki izdaja družino prestižnih life-style revij Gloss v Sloveniji in na Hrvaškem. Do te sanjske službe me je pravzaprav pripeljala

predanost … predanost modi pa tudi pisanju in javnemu nastopanju. Vse našteto je namreč že štiri leta del mojega poklicnega vsakdana.

Ob svojem delu se rada spominjam nasvetov, ki so nam jih profesorji in vzgojitelji polagali v srce na želimeljski gimnaziji – naj bomo odprti in komunikativni, brez strahu in vsestranski. Po zaslugi pogostih potovanj, ko smo se iz Želimljega podali na raziskovanje tujih dežel, mi še danes ni težko pripraviti kovčkov in se za nekaj dni sama podati po modnih prestolnicah v iskanju novih navdihov in idej. Prav to je pri mojem delu ključnega pomena. Veseli me, da sem se tega naučila že v rani mladosti – v Želimljem.

In ne nazadnje – verjeli ali ne, večkrat mi je še kako prav prišla spretnost igranja ročnega nogometa, ki smo ga na veliko »trenirali« v Želimljem. Nazadnje sem prav po zaslugi »želimeljske šole ročnega nogometa« premagala enega od vodilnih slovenskih bankirjev, dr.

Franceta Arharja. petra simončič, vodja trženja, gloss

Duh Gimnazije Želimlje me spremlja {e danes

D

rugi letnik Gimnazije Želimlje.

Neko januarsko popoldne. Četrtek.

S sošolko v Ljubljani. V osnovi tipično žensko popoldne. Mogoče kakšno novo oblačilce iz ljubljanske trgovine najde prostor v najini omari, ampak načeloma obisk Ljubljane brez planov. Ah, vedno je bilo celo doživetje, ko smo se sredi tedna iz Želimelj odpravili v Ljubljano. Pa ne zaradi drugega, kot predvsem zato, ker je bilo lepo občasno priti iz zelene vasice v ‘civilizirano’ mesto. Tipično razmišljanje 16-letnice. Ampak tisto popoldne je bilo zame res posebno doživetje, ki je precej pretreslo moj svet. Predme je stopila gospodična in me ustavila z besedami: »Bi si želela postati manekenka? Zdiš se mi zelo primerna za to …« Po premisleku sem se kljub dvomu odločila stopiti v ta svet, svet mode.

Začetki so bili težki, priznam. Potrebna je vztrajnost in odločnost. Hvala bogu, da ti lastnosti imam. Hodila sem po castingih, vendar dela nisem dobila.

Ves trud okoli lepe postave (karkoli že lepa postava v manekenstvu pomeni) je bil zaman. Ampak vedela sem, da mi lahko uspe. Ena redkih stvari v mojem življenju, za katero sem se res želela potruditi. Ampak v tistem času niti nisem imela visokih ciljev. Rekla sem si, da si samo želim preizkusiti v tem. Moj cilj je bil naslednji: eno slikanje in ena modna revija. Res samo toliko, da okusim ta svet.

Okušam pa ga še danes in mi je všeč. Vedno bolj mi je všeč, saj mi delo v tem svetu daje vse … Iz mene dela borko, me preizkuša, me prisili, da se po razočaranju, ko ne dobim dela, po-

69

berem. Me osrečuje, ker uživam na pisti in pred fotoaparatom in ker imam to srečo, da imam super agencijo, ki verjame vame. Z njihovo pomočjo sem videla velik del sveta. Potovala sem v St. Tropez, Švico in New York, kjer sem bila ambasadorka švicarske vode Vue No. 7. Večkrat sem obiskala Barcelono in Las Vegas, kjer sem delala modne revije znamke Ed Hardy. Sledila so potovanja na Ciper, v Egipt, na Kosovo in Ibizo, kjer sem sodelovala na modnih revijah Fashion TV-ja. Na modni pisti sem stala tudi v Londonu. Nekajkrat sem v času tekme Formule 1 obiskala Monaco in tam sodelovala na modnih revijah skupaj z vozniki formule. Res prijetna izkušnja!

70

Modne revije po Sloveniji pa so vedno nekaj najlepšega, saj se sedaj, po toliko letih dela, res že vsi poznamo in je vsako sodelovanje bolj prijateljsko druženje kot delo. Ja, res lahko rečem, da je večina mojih prijateljev iz modnega sveta. In če sem za kaj hvaležna, sem zanje. Potem so tukaj razna snemanja za slovenske revije in oblikovalce. Vsako snemanje je zgodba zase in prav vsako je nepozabno. Včasih je celotna ekipa, od vizažista, frizerja, stilista do fotografa ... fantastična. Takrat so fo-

tografije gotovo dobre, ker je energija izjemna in nadaljnje sodelovanje skoraj zagotovljeno. Potem pa pride kakšno snemanje, ki si ga zapomniš predvsem po zmrzovanju v tankih oblekicah sredi zime na 0°C, ampak tudi to ima svoj čar. Ko zmrzal mine, tudi na takšno snemanje ostanejo le lepi spomini, na račun katerih se kasneje na obraz zariše še marsikateri nasmešek …

Od moje prve modne revije za oddajo TLP na RTV Slovenija je minilo približno sedem let. Danes ne znam povedati, koliko revij in snemanj je za mano, vsekakor pa se zavedam, da se moj čas na modnih pistah počasi bliža koncu, saj prihajajo novi obrazi. In prav je tako. Vesela pa sem, da sem se po gimnaziji odločila za študij novinarstva, saj mi ta smer omogoča nadaljnje delo na modnem področju. Prav v teh dneh postajam del uredniške ekipe novega spletnega modnega portala Fashion.si.

In če sem si kaj želela početi v življenju, je bilo to delo, povezano z novinarstvom in modo. Za zdaj gredo stvari v pravo smer, kaj bo prinesel čas, bomo pa videli.

Ne glede na to, kaj bo, sem vesela, da mi je Gimnazija Želimlje vcepila prave vrednote. Velikokrat se spomnim trenutkov, ki smo jih preživeli skupaj na Pohorju in ekskurzijah po Španiji, Italiji, Angliji in Nemčiji. Sploh se na to spomnim, ko potujem skupaj z manekeni in manekenkami, ker je precej podobno. Želimeljčani smo bili vedno posebni ljudje in vedno opaženi. Vsaj tak občutek sem imela. Bili smo povezani, dihali smo skupaj in se zavedali, da iz nas veje posebna energija. In tako je

tudi sedaj, ko sem v družbi stanovskih kolegic in kolegov. Med nami ni zamer.

Smo kot velika družina, ki si med seboj pomaga in si deli dobro in slabo. Velikokrat me ljudje sprašujejo, zakaj oddajam takšno energijo, da se ob meni počutijo prijetno domače in pomirjeno, zakaj si vedno vzamem čas zanje in jim

prisluhnem. No, takrat jim kar naravnost povem, da je najbrž tudi moje štiriletno obiskovanje Gimnazije Želimlje na meni pustilo svoj pečat … Z dobro podlago se očitno daleč pride. Hvala, Gimnazija Želimlje! eva ahačevčič, izvršna urednica, fashion.si

Neskon~no iskanje po poti pravi~nosti

N

a Gimnaziji Želimlje sem maturirala davnega leta 1996. Kmalu sem začela študirati socialno pedagogiko, predvsem pa delati kot animatorka v organizaciji Skala. Preprosti dejstvi, ki pa sta med seboj zelo povezani.

Večino časa šolanja v Želimljah sem bivala v domu. Kljub temu da sem Ljubljančanka, sem si želela bivati v internatu, ker sem vedela, da bom le tako deležna vsega, kar salezijanci v Želimljah ponujajo: dom, prijateljstvo,

pomoč pri učenju, veselje, igro, skupnost, duhovno vodstvo in spodbudo …

Na trenutke se je zdelo, kot da zunanji svet ne obstaja in je važno le to, kar mi živimo v tisti idilični vasici … Takrat je bilo vse še bolj domače in preprosto, da

sploh nisi imel občutka, da si v ustanovi, ampak da si doma.

Da pa ni bilo vse preveč idilično, sem poskrbela kar sama. Kot se navadno pripisuje drugorojenemu otroku, sem tudi jaz kronično rinila v težave, preskušala svoje vzgojitelje in iskala njihove meje. Naposled so mi jih le postavili in mi s tem dali življenjsko lekcijo. Po zadnji »lumpariji« sem morala zapustiti dom in se v šolo voziti. To je bil trenutek, ko sem se zavedela, da vse, kar počnem, ni v redu. Dokler mi niso postavili meje, se resnično nisem zavedala problematičnosti svojega vedenja.

Takrat pa sem se vprašala, kakšna oseba želim biti. Ali res želim biti ljudem v breme in spotiko ali pa bi iz svojega življenja raje naredila kaj dobrega?

Odločila sem se za slednje. Sklenila sem, da se bom trudila na vseh področjih, da izboljšam vse, kar sem letom pokvarila (ocene, odnose …), in da bom poskusila biti še enkrat sprejeta v dom. In uspelo mi je. Ne le priti v dom, temveč živeti življenje koristno in v prizadevanju za dobro. Na svoji koži sem izkusila moč don Boskove vzgoje in vsak dan sem hvaležna tistim, ki so

71

(poleg mojih staršev) najbolj zaslužni, da sem danes to, kar sem: Moniki Pajk, Lojzetu Dobravcu, Janezu Vodičarju, Petru Pučniku, Petru Polcu … in vsem, ki so v Želimljah ustvarili dom, kjer se mladi lahko imajo lepo, če se med seboj spoštujejo in upoštevajo.

Takoj po tej izkušnji sem se odločila, da jo želim deliti z drugimi, da želim tudi jaz pomagati pri odraščanju, kot so pomagali meni. Vedela sem, da ne želim živeti in delati le zase in svoje najbližje, temveč tudi za tiste, ki so v življenju prikrajšani ali potrebujejo spodbudo.

Posebej mladi. Začutila sem, da moram bogastvo, ki sem ga bila deležna v času svojega odraščanja, deliti z drugimi. Darovi morajo krožiti. Zato sem se odločila za študij socialne pedagogike in začela kot animatorka delati na Skali, kjer sem bila ves čas svojega študija. Že takrat sem lahko s pomočjo svojih mentorjev marsikaj naredila, predvsem sem se pa ogromno naučila od mladih, s katerimi smo delali na ulici in v mladinskem cen-

tru. Po tem obdobju sem šla za nekaj časa »po svoje«, med drugim tudi po izkušnje k salezijancem na Nizozemsko, zdaj pa sem že šesto leto zaposlena na Skali, dobra 3 leta kot strokovna vodja.

V veselje mi je, da lahko delam in živim za mlade, ki jim v življenju ni bilo dano vse, kar je bilo dano meni. V ljubljanskih blokovskih naseljih delamo z mladimi, ki večino svojega časa preživijo na ulici ali sami pred računalnikom in nimajo pomembnih odraslih, ki bi si vzeli čas za njihovo vzgojo. (Starši so pogosto odsotni ali nemočni.) Naše poslanstvo je tudi osveščati družbo in odpirati oči za drugega. Pri svojem delu z veseljem uporabljam don Boskov preventivni vzgojni sistem, ki sem ga izkusila na svoji koži. Tako z odličnimi sodelavci mladim posredujemo tisto, kar najbolj potrebujejo: dom, vrednote, razigranost in izobrazbo. polona dominik, strokovna vodja skale, salesianum

Brez dobrega kvasa noben kruh ne vzhaja ...

P

72

onosen sem, da sem iz ene prvih generacij maturantov Gimnazije Želimlje, ki je s špartansko vzgojo Marka Košnika – tako zaradi pozitivnih kot negativnih izkušenj – zagotovo veliko prispevala k razvoju te institucije.

Glede na to, da prihajam iz cerkniške župnije, verjetno ni treba razlagati, kje sem izvedel za Gimnazijo Želimlje.

Sicer me je, ko sem izrazil željo za vpis na to šolo, takratna šolska ravnateljica

povabila na razgovor in mi to osebno odsvetovala, ker naj bi mi Gimnazija Želimlje menda ne dajala nikakršne osnove in možnosti za nadaljnje izobraževanje.

Kot velik privilegij štejem možnost, da sem lahko bival v Domu Janeza Boska. Resnici na ljubo se je tam odvijala velika večina šolskih, obšolskih, pošolskih … dovoljenih in nedovoljenih dejavnosti. Glavni dokaz za to je dejstvo,

da so nas vozači vsak dan ob prihodu v šolo najprej vprašali, kaj je novega.

In bilo je kaj povedati. Osnovna celica življenja v domu je bila vzgojna skupina. Koncept vzgojne skupine zajema ogromno stvari. Ena najpomembnejših je vzgoja. Vzgoja je – kar sedaj kot oče treh otrok še toliko bolj vidim – dvostranski proces in tako, kot smo se morali mi naučiti ogromno stvari, so se ob nas in od nas ogromno naučili tudi vzgojitelji.

Ena od stvari, ki želimeljsko gimnazijo delajo tako posebno, tako veliko, je prav njena majhnost. Tako intimno vzdušje je voda na mlin za sklepanje prijateljstev in lahko povem, da je to, da te ob potovanju po naši domovini povsod pričaka topel sprejem, zelo dober občutek. K temu so seveda prispevale tudi vse skupne dejavnosti, od molitve, učenja, športnih dejavnosti ... do, ne nazadnje, dogovarjanja, kdo se bo prvi "tuširal", saj je, drugače kot danes, celotna vzgojna skupina imela na voljo le tri skupne prhe.

Ob pogledu nazaj se seveda najprej spomnim vseh dogodkov, ki so nas takrat in nas še vedno spravljajo v smeh ... od Cilkinih sirovih štrukljev, zabeljenih z drobtinami, ki so bile prepražene na olju, v katerem so se dan prej cvrle sardine, do tega, da je bilo včasih v stranišču v našem nadstropju praktično nemogoče potegniti vodo oziroma so iz kotlička pritekle le zelo omejene količine te tekočine – v kotličku se je namreč hladilo vino za to ali ono priložnost ...

Da, obujanje takih in podobnih spominov je vedno glavna tema srečanj nekdanjih dijakov in dijakinj. In teh ni malo, kar le dokazuje trdnost vezi, ki so nastale v srednješolskih letih.

Od uspešno opravljene mature je minilo že kar nekaj let. Sedaj, ko smo starejši (trditve, da smo pametnejši,

se bom na tem mestu raje vzdržal, saj me veliko ljudi predobro pozna), lahko pod to, kar smo doživeli in česar smo se naučili, potegnemo črto. Seveda imajo tudi tu vsake oči svojega "malarja". Osebno menim, da so prav vrednote, ki so s pomočjo interakcije vseh navedenih in nenavedenih dejavnosti postale neločljiv del naše osebnosti in ki štejejo veliko več od znanja iz knjig, najbolj dobičkonosen kapital za prihodnost.

Gimnaziji Želimlje ob prazniku vse najboljše z željo, da bi vsaj še prihodnjih 20 let mladim pomagala pri šoli za življenje. boštjan kranjec (zrimšek), pravnik lingvist, sodišče evropske unije (luksemburg)

73

Spomin na Gimnazijo Želimlje

N

a pragu jeseni leta 1991 je na vrata Gimnazije Želimlje potrkal prvi razred dijakov. V mnogih pogledih je pomenil novost. Na njeni predhodnici, Srednji verski šoli Želimlje, so bili razen

74

kakšne izjeme duhovniški ali redovniški kandidati, zdaj pa so bila v razredu poleg fantov tudi dekleta, znanja željni so bili tudi različnih nazorov in prepričanj ...

Takratni vzgojitelji smo se trudili, da bi s pomočjo don Boskovega vzgojnega sistema mladim uspeli zagotoviti ugodno okolje za njihovo vsestransko rast. Ta prva leta iskanja najboljših rešitev so se zame končala leta 1995, ko sem odšel v Večno mesto na študij teologije.

S poučevanjem jezika starih Rimljanov sem začel v šolskem letu 2001/2002. Gimnazija je v času moje odsotnosti našla svoje tirnice z jasno nalogo tako vzgoje kot izobraževanja.

Z dijaki sem se srečeval v različnih razredih, navadno dvakrat tedensko.

Poučevanje latinščine mi je v začetni profesorski vnemi predstavljalo poseben izziv, saj imajo dijaki do latinščine neredko odklonilen odnos, ker jezik tehtajo zgolj z vidika koristnosti. Prepogosto pozabljajo na priložnosti, ki

jih nudi. Iskal sem različne načine, da bi jim lepoto latinskega jezika približal na prijeten način. Pri tem mi je bil v veliko pomoč učbenik Ludus I, ki je v mnogočem popestril naše ure. Latinska beseda ludus pomeni namreč "igra", "šola", "šaljiv (zabaven) dogodek". In takšne so bile tudi naše ure, kjer sta se prijetno in veselo prepletala z resnim in koristnim. Upam, da je dijakom uspelo v vsakdanje življenje ponesti kakšen košček modrosti starih Rimljanov, ki se skriva bodisi v mitologiji bodisi v pregovorih bodisi v posnemanja vrednih zgledih zaslužnih mož.

Poseben spomin me veže tudi na leto, ko sem bil razrednik v takratnem 2. b, saj je bil zame to še dodaten izziv. Z dijaki smo se uspeli povezati v prijetno razredno skupnost in si celo "privoščili" tridnevno počitnikovanje v bohinjskem kotu ter izlet v Belo krajino. Zaradi študija in pretiranih administrativnih opravil, ki jih morajo opravljati razredniki, sem ob koncu leta zaprosil za razrešitev.

Tja do leta 2006, ko sem zaradi novega poslanstva na Salezijanski papeški univerzi v Rimu na Gimnaziji Želimlje nehal poučevati, sem v stiku z želimeljskimi dijaki odkrival lepoto in zahtevnost dela z mladimi, ki se uresničuje tako v dajanju kot tudi v prejemanju.

Ob dvajsetletnici Gimnazije Želimlje izrekam njej in vsem, ki so z njo povezani v takšni ali drugačni vlogi, tisti znani latinski: Vivat, crescat, floreat! dr. miran sajovic, nekdanji vzgojitelj in profesor latinščine

Mladostna svežina

O

b mislih na leta, ki sem jih preživela med mladimi v Želimljem, zaživi v meni mladostna svežina, ki me kar dvigne od tal in nariše srečo na obraz. Še so sveži spomini na mnoge dogodke, ki jih lahko doživiš samo v Želimljem in so značilni le za salezijansko ustanovo. Ob tem se mi kar same zvrstijo žive slike naših priprav na prihod dijakov ob začetku šolskega leta, srečanj z njimi ob prihodu v dom in objemov ob slovesu, duhovno bogatih sv. maš, skupnih molitev, ki so bile vedno čudovit duhovni večer za vse domske dijake, in polnih šolskih hodnikov v dneh roditeljskih sestankov, ko je bilo živo kot na semnju. Doma še hranim mnoge programe naših meditacij, nastopov, drobne listke z mislimi in sporočilci ter pesmi in seveda fotografije deklet, s katerimi sem delila prijetne pa tudi težke trenutke iskanj in uporništva.

Z mnogimi dijaki in njihovimi starši si dopisujem, srečujemo se in prijateljujemo, saj so se stkale vezi, ki nas globlje povezujejo. Ob naključnih srečanjih z »želimeljčani« me prevzamejo prav posebna čustva in ne morem se načuditi, kakšne podrobnosti so si zapomnili, katere besede so si vzeli k srcu, kako dobri opazovalci drug drugega so bili in katere drobne provokacije so pripravili, da so testirali našo doslednost, pravičnost ...

Sprašujem se, kaj sem jim lahko dala in delila z njimi? Vzgojni koncept ustanove je bil skrbno domišljen, saj ga je sestavljal niz priložnosti za zares aktivno doživljanje sebe, drugih in za učenje. Ozračje domačnosti, odprtosti, sproščenosti ter skrbno načrtovane

vsakodnevne individualne pozornosti, vse to je ustvarjalo umetnost lepega in uspešnega sobivanja v vzgojni skupini.

Velikokrat premišljujem, ali se mladi zavedajo in znajo ceniti to dragoceno okolje, v katerem so sredi najburnejših let odraščanja oblikovali svojo osebnost. Nič me ne čudi, da se toliko maturantov odloča za poklice, ki so vezani na delo z ljudmi in za ljudi. V štirih letih so doživljali in dobili toliko vzpodbud in priložnosti za srečanja z različnimi značaji in usodami, nenehno so lahko vstopali v odnose z vrstniki, se znali hudo prizadeti, učili pa so se tudi odpuščati in opravičiti. Verjamem, da se mnogi čutijo poklicane te izkušnje deliti z drugimi.

Sicer pa iz Želimljega upokojenci sploh ne moremo oditi, saj nas naš ravnatelj Peter vabi na srečanja, izlete, potovanja. Pa tudi prijateljske vezi z bivšimi sodelavci še tkemo in verjemite mi, da se še vedno počutim del te skupnosti. marija stavanja, nekdanja svetovalna delavka in vzgojiteljica

75

Spomini

R

76

avno pred kratkim mi je mož očital: »Zdi se, kot da še vedno živiš v srednji šoli. Kar naprej razlagaš, da so bila to najlepša leta tvojega življenja.

Veš, svet gre naprej!« »Ne vem, če so bila najlepša,« mu odgovorim, »a vsekakor so bila zelo lepa in se jih z veseljem spominjam.« Kaj so razlogi, da mi je bilo to obdobje tako všeč?

Okolje, ki je odobravalo in spodbujalo krščansko misel.

Zahteven, a dosleden dnevni plan (vstajanje ob 5h, vožnja v Želimlje, začetek pouka ob 7.25, 9.50 malica -- jupi, ob 15h prihod domov, kosilo in pregled časopisov, ob 16h domače naloge, učenje, prost večer, če naslednji dan ni bilo testov, spanje ob 22h).

Sošolci z vseh koncev Slovenije, s katerimi smo delili modre misli, smeh in pred testi občutke tesnobe.

Strog ravnatelj, ki pa je za nas skrbel z vsem srcem in vsemi močmi (saj nam je baje v zimskih dneh sam navsezgodaj "odkidal" dohod do šole).

Mnogi dobri profesorji, ki nas – hvala Bogu in njim – niso pripravljali na maturo, ampak so se trudili, da bi snov vzljubili.

Okolje, ki je gojilo občutek za urejenost, spoštovanje, lepoto, umetnost, domačo pesem, lepo besedo, inovativnost in iznajdljivost.

Moja mladostna neobremenjenost,

navdušenje nad svetom in predanost šoli.

Zaradi vseh naštetih stvari so bila želimeljska leta nekaj posebnega.

A največkrat se spomnim na kakšne drobce, drobne slike in prizore: na vratarja Poldeta; na znameniti stavek prof.

Gerdenove: »Domen, change your attitude, or you will fly!«; na pripovedovanje prof. Peterlinove o dolenjskih medvedih; na šoferja Žunića in sošolce, ki so mu vztrajno nagajali; na pogovore, ki smo jih imela dekleta na veliki gugalnici na Pohorju; na nevarno tekmovanje po šolskih hodnikih s sošolcem Martinom, kdo od naju bo prvi dobil malico; na vsesplošno spanje pri urah zgodovine; na smeh med čakanjem pred fizikalno učilnico, ko se je sošolec Beni nenadoma domislil, da bo na melodijo, s katero duhovniki pojejo evangelij, zapel življenjepis Thomasa Alve Edisona; na knjižničarja Staneta; na nepozabni delovni tabor pri salezijancih v Črni gori; na ženskam nenaklonjene izjave prof. Markiča; na nenavadna vprašanja in odgovore pri nemščini: »Ist das dein Kugelschreiber?« »Nein, das ist mein Auto!»; na igranje dvoranskega hokeja pri telovadbi in modrice, ki so pri tem nastale; na vsakourno povabilo prof.

Lazarja: »Dajmo malo diskutirat'!«; na srne, ki so nam zjutraj pogosto prečkale pot, in na čudovite sončne vzhode, ki sem jih opazovala z avtobusa; in še in še in še ...

Vesela sem, da sem bila dijakinja Gimnazije Želimlje! eva šikić (roj. kvaternik), profesorica matematike

Moje Želimlje

V

em, da so salezijanci, Janez Bosko, Gimnazija Želimlje, Dom Janeza Boska ter Majcnov dom v mojem življenju pustili pomemben pečat. Mislim, da dober. Udeleženec duhovnih vaj, dijak Gimnazije Želimlje in član domske skupnosti, večletni animator; skupno več kot 15 let življenja v družbi salezijanske skupnosti.

Znani slovenski zdravnik Janez Milčinski je nekoč zapisal: Zdravnik je predvsem dober človek, ki ve nekaj malega o medicini. Ker ste v Želimljem predvsem "delali" dobre ljudi, ste me s tem med drugim uspešno pripravili tudi za moj poklic. Ali sem (vsaj malo) drugačen ... zaradi Želimelj? Morda. Ljudje v mojem delovnem krogu se zaradi težkega dela in razmer velikokrat utapljajo v črnogledosti, prepirljivosti, slabi volji in obupu. Meni se čudijo, od kod jemljem energijo, veselje in dobrovoljnost. Ko imam pred seboj nebogljenega, na smrt bolnega starčka, prepirljivo gospodično, ki meni, da je absolvirala vse na tem svetu, osebo, ki jo družba zaradi okužbe s HIV še vedno popolnoma stigmatizira ... Od kod mi takrat prijaznost, brezpogojno sprejemanje in iskren nasmeh? V resnici se čudijo, če vedo ali ne, od kod mi ljubezen. Seveda izhaja iz Njega. In odnos z Njim sem gradil in v veliki meri ohranil zaradi vas.

Moji prvi spomini na Želimlje segajo približno 20 let v preteklost: na duhovne vaje pod vodstvom gospoda Turka. Želimlje, najprej kraj iger, spoznavanja sebe in sveta, kasneje kraj iskanja globin človeške duše. In tudi globokih

pogovorov z duhovnimi voditelji in prijatelji, ki so med drugim moje življenje neozdravljivo »prekužili« s salezijansko duhovnostjo. Želimlje so bile v najkritičnejšem obdobju mojega življenja moj drugi, kdaj tudi prvi dom, saj smo včasih zaradi »vikendov« duhovnih vaj več kot mesec nepretrgoma prebili tam. Spomini, ki ostanejo, so kljub prizadevanju profesorjev v gimnaziji, da bi si zapomnili šolsko snov, predvsem spomini na ljudi, na odnose, ki smo jih gradili. V današnjem svetu je skoraj nepredstavljivo, da je možno imeti tako dobre, prijateljske odnose s profesorji, vzgojitelji, celo ravnatelji. Da te poznajo, da te sprejmejo, da te imajo radi. Da ti je lahko največje veselje s prijatelji preživljati čas med šolskimi odmori z »martinčkanjem« na travi pod zbornico, namesto ždeti v kaki kavarni na cigareti in kavi. Da lahko kandidatko za novo dekle namesto v kino povabiš le na sprehod okrog Želimelj in namesto v dragi restavraciji zmenek zaključiš na rezervoarju za vodo ali pod lipo pred župniščem.

Vem, da sem bil tudi »malo« problematičen, trmast in samosvoj. O tem lahko pričajo zažgani lasje vzgojitelja Petra Končana v prvih mesecih mojega "domovanja", ko si je prislužil »kazen«

77

za spanje med učno uro. To bi lahko trdil profesor biologije Borut Lazar Bürger, če bi vedel, da sem učilnico biologije v popoldanskih urah uporabljal za preverjanje družinskih vezi s pomočjo določanja krvnih skupin. Tudi kot animator sem ob svojem prvem animiranju malce preveč po svoje priredil pojem duhovnega spremljanja (zelo simpatičnih) udeleženk, pa s strani voditelja nisem čutil zamere. Vedno znova so mi podarjali drugo priložnost, da se izboljšam.

Všeč mi je bilo, da je bilo mogoče v Želimljah razvijati ustvarjalnost. Od sodelovanja v dramskih, filmskih, novinarskih krožkih, filozofskih debat s starejšimi dijaki do organizacij zabavnih in kulturnih večerov. In smetana, najboljše najboljšega: soustvarjanje duhovnih vaj, pisanje velikih (in malo

manjših) zabavnih iger, delo z otroki.

Ko bi ljudje vedeli, koliko se da dobiti s podarjanjem samega sebe drugim, ko si fizično povsem izmučen in vidiš, da si hkrati neustavljivo poln energije, da se vsak trenutek s pomočjo Njega zlahka presežeš in služiš Njemu v slavo.

In slabo ... komu mar! Seveda ni bilo vse popolno. Ampak kje pa je? Če bi še enkrat izbiral, bi šel po popolnoma isti poti. To, po moje, pove vse. Hvaležen sem za vsako minuto, ki sem jo preživel v mojih Želimljah (oziroma mojem Želimljem/-u? Kot se spominjam, nam tega profesor slovenščine Jože Zadravec še vedno ni povsem razjasnil ). tomaž vovko, dr. med., specializant infektologije, univerzitetni klinični center v ljubljani

Ljudje na poti

K

78

o se spominjamo prehojenih poti, so spomini sprva zelo močni. Dolžina poti je jasno pred očmi, posamezne postaje na poti izstopajo vsaka s svojimi posebnostmi, prav tako pa še čutimo ves trud, ki smo ga v pot vložili. Z nadaljnjimi potovanji pa spomin na stare poti bledi.

Nekdaj dolga pot se nam zdi kratka, postankov se ne spominjamo več prav jasno, detajli tedanjih doživetij se prepletejo z doživetji nekih drugih poti. Spomnimo se le še kakšnih zares izjemnih dogodkov. In za temi vedno stojijo ljudje.

Po večletni odsotnosti iz Želimelj se marsičesa ne spominjam več. Zapomnila si nisem nobene slavnostne akade-

mije ob začetku ali zaključku leta, nobenega pomembnega govora. Le nekateri dogodki – ni nujno, da so bili veliki na zunaj – so se mi močno vtisnili v spomin.

Spomnim se predvsem družbe. Tu so sošolci in prijateljice iz vzgojne skupine. Naše potegavščine. Soba na vogalu, v kateri se ni nič kaj dosti učilo, se je pa zato veliko vedelo (vzgojitelji so se tam pogosto ustavljali in z nami razpravljali o vsem). Še vem, kako je nekega zimskega popoldneva zmanjkalo elektrike. Naslednji dan smo pisali nemščino, a se nihče ni učil. S svečami smo se zbirali po temnih sobah in se pogovarjali v neskončnost. Bil je dan

popolnega izpada iz sveta. Čarovnija drugačnega sobivanja.

Spomnim se zabavnih stvari, ki smo jih počeli sami ali pa kateri od naših sošolcev. To so bila popoldanska zbiranja na starem igrišču, kjer so neprevidni zaljubljenci lahko staknili kakšen škaf vode na glavo iz 2. nadstropja. Našteti znam vse sestavine, ki smo jih nalili v gel za tuširanje nič hudega slutečemu vzgojitelju na Pohorju, ne poznam pa več sestavin kakšne kemijske spojine. Še vem, kako smo dirjali skozi Vatikanske muzeje in Versailles ter se fotografirali v odprtih kamnitih krstah v Saint-Denisu. Je to že črni humor popotniških spominov? Pevski spomini. Pohorje in velika gugalnica, na kateri smo se štirje dijaki ure in ure lahko vihteli v zrak in preizkušali ves znani repertoar v pravem štiriglasju. Entuziazem dekliške vokalne skupine.

Spomnim se dolgih, drznih in zagretih debat o vseh mogočih problemih.

Brez iskrivih sogovornikov ne bi šlo.

Kolesarjenja in Shakespeara s prijatelji.

Kaj vse sem brala med poukom in učnimi urami, ko bi morala reševati matematične naloge (= potrpežljive »cimre«).

Spomnim se, kako veliko mero človeškega razumevanja so imeli vzgojitelji in (večinoma tudi) profesorji. Najboljše ure psihologije pod drevesom in psiho-vikend na Uskovnici (beri: vikend maturantov, ki so za maturo izbrali psihologijo, namenjen intenzivnemu ponavljanju …).

Literarna slovenščina z odbitimi profesorjevimi kravatami, disciplinirana matematika, zgovorna angleščina … Kje še najdeš vzgojitelja, ki mi je v neračunalniških časih pomagal pretipkavati raziskovalno nalogo. (To je šlo kakšen teden ali

dva takole: pisala sem do enih ali dveh zjutraj, nato je rokopis romal k Petru, ki ga je pretipkaval do šestih zjutraj in mi ga zjutraj prinesel v šolo. Tam sem ga med poukom na skrivaj popravljala in mu ga kasneje dostavila v ponovno korekturo.

Kdaj je revež spal, ne vem, ker je šlo tako dan za dnem.)

Nazadnje, z veliko grenkobe, tudi spomini na dva izjemna človeka, ki bi morala še biti tu: Matevž in Dominik. Spomini,

povezani z njima, so lepi; a stvari, ki bi se jim lahko skupaj smejali, postajajo grenke. Zato mislim: ljudje iz Želimelj naj ne bodo spomini. So tudi živi opomini: z nami so na poti, a ne za vedno. Zato tiste posebne čim dlje ohranjajmo ob sebi, dokler moremo, čeprav hodi že vsak svojo pot (kot je tudi prav). S telefonskim klicem, kartico, mislijo, kosilom, obiski …

Vesela sem, da sem te ljudi srečala. Vesela sem vsakega od njih, ki ga naključno srečam na cesti. Vesela sem vseh, ki so na moji nadaljnji poti ostali.

Res je. S prehojeno potjo smo za vedno zaznamovani – preoblikovala nas je. Z ljudmi. Hvala, moji želimeljčani. dr. katarina šter, raziskovalka, muzikološki inštitut, znanstvenoraziskovalni center sazu

79

Uravnoteženost

U

rnik in sistem – razporeditev časa za različne aktivnosti in odmerjena razumna količina časa za posamezno stvar. Ravno prav izzivov, ki spodbujajo tekmovalnost (za posameznika), hkrati pa spodbujanje skupinskih vrednot (oziranje na skupnost).

To dvoje potrebujemo tudi kasneje v življenju, nedvomno. Ne vem, kaj mi je dalo več – gimnazija ali dom, ampak

80

zakaj bi to dvoje sploh tekmovalo med seboj? Prava kombinacija je: gimnazija z internatom, kjer se kombinira učenje, duhovno življenje (molitev, maša), sprostitev–šport, hranjenje ...

Ko gledam nazaj, sem neizmerno hvaležna za vso skupnost v Želimljem, vedno pa pomislim na nekaj ljudi, ki so mi bili najbliže: na ljudi, ki so bili z mano v internatski sobi (ali dekleta, ki so prišla v našo sobo na pogovor pred spanjem, pa potem niso in niso mogla oditi), na tiste, ki so bili z mano pri športu ter na določene učitelje in vzgojitelje.

V internatu se spletejo najtesnejša prijateljstva – jaz sem vsaj tedensko v stikih z obema svojima bivšima »cimrama«, kar je dokaz trajnega prijateljstva.

Podobno kot v internatu (samo vsebina je malce drugačna) se pogovarjamo in si tudi konkretno pomagamo. V internatu vidim zelo široko vlogo – ima vlogo socializacije, je okvir za spoznavanje trajnih (življenjskih) prijateljev (in tudi kasnejših partnerjev), nudi veliko interesnih dejavnosti, kjer se človek lahko kaj nauči in pri dejavnosti izkaže. Moja velika strast so bili domala vsi športi z žogo, najbolj pa košarka in nogomet. V telovadnici in na zunanjih igriščih sem imela odlične pogoje za igranje, najbolj drugačno od sedanjega stanja pa je bilo to, da si imel tam dovolj (zagrizenih) ljudi za dve ekipi. Igrišča so vsepovsod, samo ljudi zdaj primanjkuje …

Kaj pa šola? Zvenela bom nekoliko nenavadno, vendar sem bila ena tistih redkih, ki imajo pouk radi. Včasih sem komaj čakala na kakšno uro. Na katere pa najbolj? Na kakšno uro slovenščine, kjer smo govorili o obdobju realizma (slovenskega, svetovnega), na kakšno uro geografije, kjer smo obravnavali Zahodno Evropo, in na kakšno uro zgodovine, kjer nam je g. Košir zelo nazorno pokazal, kakšen naj bi bil Napoleon.

Ker sem imela določene predmete zelo rada, sem se tudi potrudila pri spraševanju in bila vesela, ko se je v redovalnico vpisala kakšna petica. Priznam! So bili pa tudi predmeti, ki so mi bili veliko manj pri srcu, kot na primer kemija ali fizika.

To se sklada z mojo osebnostjo – nisem naravoslovka.

Zanimivo – ko sem prišla na fakulteto, se mi je ta zdela v primerjavi z želimeljsko gimnazijo izredno lahka

(študirala sem geografijo). Temu sem se v začetku študija večkrat čudila.

Vendar pa je diploma tista, ki pokaže neko pridnost in resnost – to dvoje sem pridobila v želimeljskem internatu.

Zdaj sem že skoraj 3 leta zaposlena, mojo službo sestavlja redni javni del (pišem naravovarstvena mnenja in smernice v skladu z veljavnimi zakoni in drugimi predpisi) in projektni del, kjer imam več stika z ljudmi. Delo mi je všeč

– bolj kot študij na fakulteti, a manj kot čas pred desetletjem, ko smo skupaj dajali energijo dolini "pod svobodnim soncem". Bili smo manj obremenjeni kot danes. Živeli smo bolj uravnoteženo in bili smo dejansko mladi.

Iz vsega srca sem hvaležna za tista res polna štiri leta! sara strajnar, naravovarstvena svetovalka, zavod rs za varstvo narave

81

GIMNAZIJA

ŽELIMLJE

82 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

Hvala za iskrenost!

S

uper stvar, tale štiri leta. Življenjska postaja, ki bo pomembno vplivala na nadaljnji razvoj.« Tako je v anketi ob koncu šolskega leta zapisal maturant.

Vsako leto grem v razrede, da dijake z anketo povprašam, kaj jim je na šoli všeč, kaj jih moti, kako ocenjujejo profesorje, ravnatelja, kaj predlagajo.

Priznam, da ne pričakujem, da bom iz anketnih vprašalnikov izvedel kaj bistveno novega. Veliko stvari, tako dobrih kot slabih, izvem na hodnikih in dvorišču ... od dijakov. Marsikaj sam vidim, kaj izvem tudi med zaposlenimi.

Ko se z izpolnjenimi vprašalniki vračam iz razreda, se najde kakšen dijak, ki me pocuka za rokav. »Veš, napisal sem to, kar v resnici mislim,« se mi napol opravičuje.

Pri prebiranju anonimnega vprašalnika me zmoti podpis. »Le zakaj bi se nekdo podpisal?« se vprašam. Ko preberem še stavek nad podpisom, mi postane jasno. »Upam, da ne zameriš, kar sem v anketi napisal o tebi. Sem ti hotel že večkrat reči, pa nekako ni bilo prilike.« Hitro poiščem omenjeno besedilo in berem ... Jasne, neposredne besede močno zadenejo. Dajo misliti, postavljajo vprašanja, pri katerih se ne morem izgovarjati na druge, na pravila ... Zame gre, za moje delo, moje življenje. In piscu nimam kaj zameriti. Lahko sem mu le hvaležen za njegovo iskrenost.

Vsakdo na naši šoli ima veliko dobrih lastnosti. Dobro je, da znamo to opaziti, morda tudi izreči. Občutek, da

nekaj zmore, daje vsakomur moč, da vztraja in išče možnosti, da se še izboljša. Vsakdo izmed nas pa potrebuje

koga, ki ga bo kdaj pocukal za rokav in mu iskreno povedal tudi kaj, kar ne bo prijetno slišati, a nas bo postavilo na trdna tla. Take besede potrebuje tako prvošolec kot ravnatelj in vsi drugi.

Upam, da bo v tej ustanovi še naprej čim več jasnih, iskrenih besed. Včasih bodo blagodejne, drugič bodo lahko bolele. Le tako bomo ostali na trdnih tleh in dobili moči, da bomo iz življenja v Želimljem naredili »super stvar«.

Hvala za iskrenost!

▲ Anže bi takole ravnateljeval

peter polc, ravnatelj gimnazije želimlje

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

83

Kronika Avgust 2010

26. uvodna konferenca September 2010

1. prvi šolski dan

2. ekskurzija za odličnjake v Dolomite 6.–7. avdicija za nove pevce pevskega zbora 7.–8. ekskurzija (4. letnik)

13. ekskurzije (1., 2. in 3. letnik) 14.–21. študijsko potovanje v Španijo (4. letnik)

23. Moliere: Skopuh (komedija v Mestnem gledališču ljubljanskem)

24. logika – šolsko tekmovanje

24. roditeljski sestanek (1. letnik)

27. nemška jezikovna delavnica ob evropskem dnevu jezikov 27. 9.–31. 10. tečaj CPP (3. letnik)

28. slovo od maturantov 2010

29. predavanje specialistke kirurgije Urške Kogovšek o transplantacijah (Majcnova dvorana)

Oktober 2010 4.–8. dnevi komunikacije na Pohorju (1. letnik)

7. Shakespeare – The Man from Stratford (gledališka predstava v gledališču Il Rossetti, Trst) 8.–9. angleški konec tedna (J. M. Dolenšek Vode)

9. zgodovinska ekskurzija na Tolminsko

11. astronomski večer

12. Boštjan Tadel: Ponudba in povpraševanje (drama v ljubljanski Drami)

12. astronomski večer

14. predavanje in odprtje razstave fotografij Janka Marinška Jame na Slovenskem

14. geografska ekskurzija za maturante

14. Musical Rocks (glasbena prireditev v gledališču Il Rossetti, Trst)

84 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

15.–16. nemški konec tedna (M. Leskovec)

22. pedagoška konferenca

22. roditeljski sestanek

22. intenzivne pevske vaje (DPZ) 22.–23. pevski vikend (MeMPZ) November 2010

2. potopisno predavanje o Santiagu de Compostela (Jana Mohorič in Jurij Pavel Emeršič)

2. ekskurzija na Kočevsko za maturante

2. piknik (4. b)

3. Milan Klemenčič: Doktor Faust (lutkovna predstava v Lutkovnem gledališču Ljubljana)

6. študijski dan za zaposlene s Stankom Gerjoljem

8. William Shakespeare: Romeo in Julija (drama v Mestnem gledališču ljubljanskem) (1.–3. letnik) 8.–11. dnevi komunikacije na Pohorju (4. letnik)

12. Zlati zbori iz Zagorja – nastop DPZ Gimnazije Želimlje v Slovenski filharmoniji

13. delovna sobota

13. logika – izbirno in državno tekmovanje 15.–22. tečaj prve pomoči (3. letnik)

16. sistematski zdravstveni in zobozdravstveni pregled (3. a)

16. slikarska delavnica z Aleksandrom Mežkom in njegovo glasbo

16. obisk radiološkega oddelka na UKC Ljubljana (maturanti)

16. košarka – medrazredni turnir

16. šolski ples (DOŽ) 19.–20. kemijski vikend z dijaki Gimnazije Vipava

23. sistematski zdravstveni in zobozdravstveni pregled (3. b)

25. odprtje razstave fotografij in rezbarij Otona Naglosta

25. pedagoška konferenca

30. sistematski zdravstveni in zobozdravstveni pregled (3. c)

30. košarka – medrazredni turnir

◄ V Dolomitih

◄ ►

Tina, ne prepisuj!

Dominik ima rad zgodovino 20. stoletja

◄ Je bilo tole ubrano igranje in petje?

► Obisk

◄

Aleksandra

Ko se Sara

Mežka

zavrti ...

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

85

December 2010

1. pantomima – finale šolskega tekmovanja (DOŽ)

3. Gregor Čušin: Jona, besni prerok (monodrama v Majcnovi dvorani)

8. tekmovanje za Cankarjevo priznanje – šolsko tekmovanje

14. Moje pesmi, moje sanje (muzikal v Cankarjevem domu)

10. pedagoška konferenca

10. govorilne ure

17. božičnica za zaposlene

23. Pro Anima Singers (koncert v Majcnovi dvorani) Januar 2011

5. The Seven Fingers “Traces” (predstava v gledališču Il Rossetti, Trst)

6. odprtje fotografske razstave Matjaža Krivica Urbanistan

13. nemščina – šolsko tekmovanje

13. športni turnir katoliških gimnazij v Ljubljani

15. dan odprtih vrat

16. nastop MeMPZ in DPZ Gimnazije Želimlje na Škofljici

17. redovalna konferenca

21. roditeljski sestanek

20. zimski športni dan

25. ogled jedrskega reaktorja (Podgorica)

26. tekmovanje za Cankarjevo priznanje – regijsko tekmovanje

26. odbojka – medrazredni turnir

27. biologija – šolsko tekmovanje

31. don Boskov praznik (Ljubljana Rakovnik)

31. William Shakespeare: Romeo in Julija (drama v Mestnem gledališču ljubljanskem) (4. letnik) Februar 2011

2. srečanje ravnateljev katoliških gimnazij v Mariboru 4.–5. angleški konec tedna (A. Špan Česen)

10. predstavitev ustanove na Radiu Sora

86 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

10. ekskurzija na avstrijsko Štajersko 10. Mama Africa (predstava v avstrijskem Gradcu) 11.–12. informativna dneva

15. nemščina – državno tekmovanje 15.–18. dnevi komunikacije na Pohorju (3. a in 3. c)

17. latinščina – bralno tekmovanje 21.–25. počitnice

28. nemška bralna značka Marec 2011

3. pedagoška konferenca 5.–6. Messierjev astronomski maraton

8. pustni ples (DOŽ) 8.–11. dnevi komunikacije na Pohorju (3. b)

9. odprtje razstave Boj proti veri in Cerkvi

10. astronomski večer na Kureščku

12. predmatura (slovenščina)

14. kemija – šolsko tekmovanje

17. astronomski večer na Kureščku

17. kenguru – šolsko tekmovanje

17. EPI – Reading Badge

19. maturantski ples

19. tekmovanje za Cankarjevo priznanje – državno tekmovanje

22. nemška fonetična delavnica

22. namizni tenis – šolski turnir

24. geografsko-biološko popoldne – Ribniki v dolini Drage

24. smučanje – državno prvenstvo na Rogli

25. fizika – regijsko tekmovanje

26. zgodovina – državno tekmovanje

26. biologija – državno tekmovanje

27. Objem življenju – koncert Slomškove ustanove v Cankarjevem domu

29. namizni tenis – srednješolsko regijsko prvenstvo

29. namizni tenis – srednješolsko regijsko prvenstvo

30. matematika – regijsko tekmovanje

30. PISA – mednarodna raziskava 28. 3–1. 4. dnevi komunikacije na Pohorju (2. letnik)

◄ Zimska idila

► Don Boskov praznik na

◄ Pri angleščini

Rakovniku

◄ ►

Le kaj

Pripoved

mu hoče

o Jonu

povedati

◄ Je to športna vzgoja?

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

87

April 2011

1. pedagoška konferenca

1. govorilne ure

2. zgodovinska maturitetna ekskurzija na Tolminsko

7. potopisno predavanje o Nepalu (Janez Kozina) 8.–9. intenzivne pevske vaje za DPZ GŽ in MePZ GŽ

16. matematika – državno tekmovanje

18. zaključni koncert glasbenih zasedb GŽ v Ljubljani 18.–20. nogomet – medrazredni turnir (DOŽ)

19. delavnica Goethe-Instituta za dijake Gimnazije Želimlje

19. spomladanski kros

21. koncert filipinskega pevskega zbora University of the East Chorale (športna dvorana Gimnazije Želimlje)

21. Osamosvojitev Slovenije (predavanje Rosvite Pesek)

22. dan šole 28. 4.–4. 5. študijsko potovanje v Italijo (2. letnik) 28. 4.–6. 5. študijsko potovanje v Francijo (3. letnik) Maj 2011

7. matura (slovenščina – esej) 6.–13. študijsko potovanje v Italijo (1. letnik) 13.–14. španski konec tedna (Lidija Bavec Flotta)

13. pedagoška konferenca

13. roditeljski sestanek

13. Gregor Čušin: Jona, besni prerok (monodrama v Majcnovi dvorani)

14. kemija – državno tekmovanje

17. odprtje razstave fotografij dijakov Gimnazije Želimlje

17. pohod na Kurešček s piknikom (DOŽ)

18. kemijsko popoldne v Vipavi 18.–20. Weichs – obisk pobratene šole v Nemčiji

20. maturantska parada v Ljubljani

23. ocenjevalna konferenca (4. letnik)

88 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

24. slovo maturantov 24. predavanje nobelovega nagrajenca prof. dr. Jean-Marie Lehna (Pravna fakulteta) 25. dopolnilni izpiti (4. letnik) 26. tarok – šolski turnir (DOŽ)

Junij 2011

7. piknik 1. a razreda

8. piknik 1. b razreda

8. Grease (muzikal v gledališču Il Rossetti, Trst)

8. šolski ples (DOŽ)

12. piknik 3. a razreda

14. športni dan

15. potopisno predavanje o Indoneziji (Lea Kavalič)

15. sestavljanje rubikove kocke – šolski turnir 15.–16. Veter v laseh – turnir v odbojki in malem nogometu

16. vpis dijakov v 1. letnik

22. ocenjevalna konferenca (1., 2. in 3. letnik)

23. zaključna maša, zaključna prireditev

24. konec pouka, podelitev spričeval

26. piknik 4. a razreda

29. pedagoška konferenca Julij 2011 1.–5. izpiti

5. ocenjevalna konferenca 5.–13. potovanje za dijake v Anglijo

7. Phantom of the Opera (muzikal v gledališču Her Majesty's, London)

13. objava rezultatov mature 2010, podelitev spričeval 20.–27. potovanje za starše na Irsko

26. Riverdance (predstava v gledališču Gaiety, Dublin) Avgust 2011 10.–17. potovanje profesorjev na Škotsko 16.–23. izpiti

23. zaključna konferenca

◄ Koncert v Antonovem domu na Viču

► Verdunski

◄

opomin

Vestni Kevin

◄ Ob menjavi razredničark

►

◄

Medrazredni

Črke so

nogometni

včasih celo

turnir

uporabne

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

89

Profesorski zbor ime in priimek

predmet

Štefan ARH

športna vzgoja

Klemen BALAŽIČ

vera in kultura

Lidija BAVEC FLOTTA

španščina

1. a

1. b

2. a

2. b

≈

≈

≈

≈

3. a

≈ ≈

slovenščina

mag. Tjaša CELESTINA

likovna umetnost

Minka ČADEŽ

športna vzgoja

≈

Oliva ČERNEHA

glasba

≈

mag. Julijana Mary DOLENŠEK VODE

angleščina

mag. Jurij Pavel EMERŠIČ

zgodovina

≈

≈

Tomaž KOGOVŠEK

športna vzgoja

≈

≈

Peter KONČAN

vera in kultura

≈

≈

Marjeta KRANJEC

nemščina

Eva LAJEVEC

latinščina/slovenščina

≈

Marija MODIC PREMRL

slovenščina

≈

≈

Tjaša NOVAK LAVRIŠA (Anita BROLIH)

matematika

≈ ≈

≈ ≈

Estera PAPOTNIK ŠTOKAR

psihologija

Jana MOHORIČ

geografija

Petra ŽIVEC (Mojca LESKOVEC)

nemščina

mag. Nataša SVETINA

≈

3. c

4. a

4. b matura

≈

≈

≈

≈

≈

≈

≈ ≈ ≈

≈ ≈ ≈

≈ ≈ ≈

≈

≈

≈

≈

≈

≈

≈

≈

≈

≈

≈

≈

≈

≈

≈

≈

≈

≈

≈

≈

Lucija PETELINŠEK (Maja BRAČIKA PIŠČANC) (Vera LAŠIČ) (Matej KLEMEN)

3. b

≈

≈

≈

≈

≈

≈

≈

≈

≈

≈

≈

≈

≈

≈

≈

≈ ≈

≈

≈

≈

≈

≈ ≈

≈

≈

≈

≈

≈

≈

≈

≈

≈ ≈

≈ ≈

≈ ≈

≈

≈

≈

≈

≈

≈

≈

kemija

≈

≈

≈

≈

≈

≈

≈

≈

Vida ŠINKOVEC

biologija

≈

≈

≈

≈

≈

≈

≈

≈

Peter ŠLAJPAH

fizika/informatika

≈

≈

≈

≈

≈

≈

≈

≈

Ana ŠPAN ČESEN (Simona ZABUKOVEC)

angleščina

≈ ≈

≈ ≈

≈ ≈

≈ ≈

≈ ≈

Marija TRDAN

matematika

≈

≈

≈

≈

≈

dr. Janez VODIČAR

filozofija

≈

≈

≈

Peter POLC

ravnatelj

Špela POTOČNIK (Katarina MOHAR)

svetovalna služba

90 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

≈

≈

≈ ≈

≈

≈

≈

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

91

Kolegij razrednikov Marija Trdan Tajništvo ŠMK mag. Julijana Mary Dolenšek Vode Koordinacija OIV mag. Nataša Svetina Zavodski časopis Špela Potočnik/Katarina Mohar Kulturne prireditve Marija Modic Premrl, Peter Polc Svetovalna služba Špela Potočnik, Katarina Mohar, Peter Polc Tajništvo Karolina (Simčič) Repar Računovodstvo Kajetana Simčič Knjižnica Stanislav Zupančič Vratarnica Polde Koren

23. Jožef Mezeg, Logatec 24. Mima More, Žiri 25. Jože Okorn, Škofljica 26. Maja Rajšp, Ljubljana 27. Jera Stritar, Velike Lašče 28. Katja Špende, Nazarje 29. Jan Štefanič, Metlika 30. Teja Trontelj, Grosuplje 31. Polona Zupančič, Komenda 32. Valerija Žebovec, Medvode

12. Nika Jakopin, Sodražica 13. Miha Jurančič, Šenčur 14. Peter Kaiser, Ljubljana 15. Tadej Kern, Cerklje na Gorenjskem 16. Lara Kirm, Trebnje 17. Katja Koprivc, Škofljica 18. Tina Košir, Dobrova ― Polhov Gradec 19. Meta Marinko, Ljubljana 20. Luka Marinko, Kamnik 21. Neli Mavrič, Dornava (izpis: 4. 2. 2011) 22. Timotej Mencin, Ljubljana

2. Ana Barić, Ljubljana

3. Petra Boncelj, Kranj

4. Jakob Brodarič, Črnomelj

5. Maša Brozovič, Črnomelj (vpis: 16. 5. 2011)

6. Alenka Cimerman, Dol pri Ljubljani

7. Monika Čuk, Vodice

8. Natalija Gruden, Grosuplje

9. David Homšak, Sevnica

10. Jana Hrušovar, Braslovče

11. Metod Indihar, Velike Lašče

Ana Špan Česen in Eva Lajevec, razredničarki

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

1. Nika Adamič, Ribnica

92

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

Prvi a 93

24. Maja Perne, Škofljica 25. Vid Planinc, Preddvor 26. Anja Pleško, Brezovica 27. Sara Prodan, Brezovica 28. Jakob Rupar, Gorenja vas ― Poljane

13. Meta Košir, Dobrova – Polhov Gradec 14. Laura Koudela, Škofljica 15. Andrej Kučič, Gorje 16. Nina Lesar, Ljubljana 17. Eva Lisec, Sevnica (izpis: 16. 2. 2011) 18. Nežka Lukan, Novo mesto 19. Rok Malovrh, Dobrova ― Polhov Gradec 20. Neža Martinčič, Zagorje ob Savi 21. Eva Mulej, Bled 22. Janez Novljan, Ljubljana

2. Matej Babnik, Dobrepolje

3. Janez Bevec, Škofljica

4. Miha Bizjak, Radovljica

5. Barbara Bojc, Ribnica

6. Nika Černe, Škofljica

7. Janez Demšar, Železniki

8. Klemen Gregor Gregorc, Gorje

9. Rebeka Gregorc, Radovljica

10. Manca Grum, Grosuplje

11. Klara Intihar, Grosuplje

32. Katja Zof, Škofljica

31. Lucija Zajec, Ljubljana

30. Teja Sulejmanovič, Preddvor

29. Jernej Stražišar, Škofljica

23. Neža Okršlar, Preddvor

Vida Šinkovec, razredničarka

12. Neža Janež, Velike Lašče

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

1. Barbara Aljaž, Kočevje

94

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

Prvi b 95

23. Janez Puntar, Cerknica 24. Iztok Ramovš, Ljubljana 25. Simon Smrekar, Grosuplje 26. Gaja Sorč, Nova Gorica 27. Borut Stramšek, Šenčur 28. Matic Tkalec, Škofljica 29. Samo Umek, Krško 30. Marta Vidmar, Ljubljana 31. Tina Zajec, Ljubljana 32. Anja Zore, Zagorje ob Savi

13. Norma Marija Korošec, Cerknica 14. Lara Kromar, Ribnica 15. Alessandra Lavrič Cascio, Bloke 16. David Lenarčič, Kranj 17. Nika Lesjak, Žalec 18. Tina Lovka, Sodražica 19. Matic Mehlin, Škofljica 20. Valentina Metež, Črnomelj 21. Timotej Mihelič, Ribnica 22. Luka Povšič, Ljubljana

2. Jerica Felicijan, Vransko

3. Sara Gačnik, Dobrepolje

4. Ana Gašperič, Grosuplje

5. Nika Hrušovar, Braslovče

6. Aljaž Jakob, Ljubljana

7. Aljoša Jakomini, Kidričevo

8. Nejc Kastelic, Mirna Peč

9. Gregor Klinc, Dobrepolje

10. Sašo Klun, Ribnica

11. Marjana Pavlinka Kocmur, Ljubljana

Štefan Arh, razrednik

12. Zala Kolenc, Ljubljana

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

1. Selena Benedik, Tržič

96

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

Drugi a 97

23. Lucija Nagode, Metlika 24. Meta Novak, Škofljica 25. Tjaša Obranovič, Ribnica 26. Nina Ocvirk, Zagorje ob Savi 27. Katarina Rupar, Gorenja vas ― Poljane 28. Tadeja Skubic, Šmarje - Sap 29. Rozalija Stegnar, Jezersko 30. Alenka Tratnik, Gornji Grad (izpis: 3. 12. 2010) 31. Simon Uršič, Škofljica 32. Neja Žorž, Nova Gorica

13. Kristina Klinc, Dobrepolje 14. Petra Kogoj, Škofljica 15. Manca Kojek, Ribnica 16. Vanesa Koračin, Novo mesto 17. Tadej Košmerl, Loški Potok 18. Lejla Košmrlj, Sodražica 19. Astrud Kovačič, Šmarješke Toplice 20. Anja Levstek, Ribnica 21. Tina Levstek, Ribnica 22. Neža Mišmaš, Bohinj

2. Nika Bergant, Medvode

3. Alja Bizjak, Gorenja vas ― Poljane

4. Jan Bolha, Škofljica

5. Miha Debeljak, Loški Potok

6. Valerija Dolenšek, Šmarješke Toplice

7. Jan Gačnik, Grosuplje

8. Marija Gartner, Železniki

9. Janez Godec, Dol pri Ljubljani

10. Sara Grahek, Zagorje ob Savi

11. Ana Herman, Zagorje ob Savi

mag. Nataša Svetina, razredničarka

12. Diana Homec, Gorenja vas ― Poljane

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

1. Katarina Antolič, Grosuplje

98

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

Drugi b 99

23. Blaž Podobnik, Velike Lašče 24. Janez Rus, Dobrova ― Polhov Gradec 25. Kaja Strmole, Grosuplje 26. Ema Šavs, Preddvor 27. Rok Umek, Krško 28. Filip Urh, Krško 29. Miha Vehovar, Domžale 30. David Vidmar, Ljubljana 31. Daša Vodičar, Dobrepolje

13. Dominik Jan, Velenje 14. David Kaiser, Ljubljana 15. Lidija Klanjšek, Preddvor 16. Eva Krč, Preddvor 17. Miha Lavrič, Velike Lašče 18. Tjaša Malavašič, Logatec 19. Katja Mehle, Grosuplje 20. Ana Merzel, Ig 21. Dominik Mlakar, Oplotnica 22. Lara Petrič, Velike Lašče

2. Jure Boncelj, Kranj

3. Sara Brozovič, Črnomelj

4. Maša Budič, Škofljica

5. Marinka Cimerman, Dol pri Ljubljani

6. Ana Dolšak, Velike Lašče

7. Ema Doplihar, Nova Gorica

8. Matej Drobnič, Bloke

9. Jan Francelj, Sodražica

10. Bojana Gašperič, Grosuplje

11. Anamarija Hribernik, Preddvor

mag. Jurij Pavel Emeršič, razrednik

12. Peter Hrovat, Novo mesto

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

1. Matej Arh, Preddvor

100

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

Tretji a 101

19. Ana Rojko, Ljubljana 20. Veronika Simončič, Šentjernej 21. Helena Sorč, Bohinj 22. Aljaž Škrjanec, Šentrupert 23. Marija Šuštar, Domžale 24. Neža Verdinek, Logatec 25. Monika Zabret, Kranj 26. Evgen Zajc, Sodražica 27. Klemen Žumer, Gorje

11. Sara Meglič, Tržič 12. Toni Nagode, Metlika 13. Barbara Pavlinič, Komenda 14. Janez Perne, Škofljica 15. Nejc Piber, Gorje 16. Katja Pičinin, Grosuplje 17. Matej Pucihar, Grosuplje 18. Urh Pucihar, Trebnje

2. Sebastjan Cvelbar, Ljubljana

3. Matej Černe, Škofljica

4. Pia Grm, Grosuplje

5. Matej Kastelic, Grosuplje

6. Štefka Krajnik, Škofja Loka (izpis: 23. 11. 2010)

7. Klavdija Kraševec, Bloke

8. Marija Kurent, Ljubljana

9. Eva Levstek, Ribnica

mag. Julijana Mary Dolenšek Vode, razredničarka

10. Žana Marin, Domžale

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

1. Manca Arh, Bohinj

102

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

Tretji b 103

13. Barbara Malovrh, Dobrova ― Polhov Gradec 14. Timotej Meglen, Dobrepolje 15. Eva Mišmaš, Bohinj 16. Matevž Okršlar, Preddvor 17. Nina Ozebek, Cerkno 18. Anja Prijatelj, Dobrepolje 19. Monika Prijatelj, Dobrepolje 20. Nastja Pugelj, Dobrepolje 21. Klemen Rismondo Mlakar, Škofljica 22. Tatiana Elisabet Sušnik, Grosuplje

2. Matej Čerin, Ljubljana

3. Jure Debeljak, Loški Potok

4. Blaž Gluk, Gornji Grad

5. Teja Jereb, Ljubljana

6. Ina Kebe, Cerknica

7. Teja Kebe, Cerknica

8. Meta Knafelc, Žužemberk

9. Lucija Košir, Dobrova ― Polhov Gradec

10. Eva Kraljić, Ribnica

11. Klemen Kraševec, Loška dolina

31. Maja Žibert, Šentrupert

30. Anja Zof, Škofljica

29. Nina Zaplatar, Šentrupert

28. Petra Vidergar, Moravče

27. Mateja Urh, Bohinj

26. Damjana Urbar, Škofljica

25. Maruša Tušar, Cerkno

24. Mojca Špende, Nazarje

23. Tadej Škrjanc, Škofljica

Tomaž Kogovšek, razrednik

12. Petra Lovšin, Ribnica

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

1. Simon Bolta, Domžale

104

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

Tretji c 105

21. Klemen Perme, Škofljica 22. Katja Polc, Zagorje ob Savi 23. Polona Polc, Zagorje ob Savi 24. Marika Prošek, Ljubljana 25. Lucija Rejc, Cerkno 26. Erika Rovšek, Dol pri Ljubljani 27. Simon Senčar, Zagorje ob Savi 28. Hema Smrekar, Grosuplje 29. Urban Strajnar, Škofljica 30. Sebastijan Štravs, Krško

12. Jerca Košir, Ribnica 13. Lucija Kovač, Zagorje ob Savi 14. Anja Mehle, Grosuplje 15. Anže Merhar, Ribnica 16. Anže Mlakar, Kočevje 17. Lana Modrej, Ribnica 18. Tina Nered, Ljubljana 19. Lara Novak, Škofljica 20. Agata Nuč, Šentjur pri Celju

2. Tilka Brcar, Ribnica

3. Manca Cimperman, Škofljica

4. Nastja Dernulc, Grosuplje

5. Katarina Godec, Dol pri Ljubljani

6. Jurij Gregorc, Gorje

7. Maruša Horvat, Ljubljana

8. Nina Horvat, Ljubljana

9. Urška Klemenčič, Novo mesto

10. Matija Klinc, Dobrepolje

Peter Šlajpah, razrednik

11. Tine Klinc, Dobrepolje

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

1. Simona Bizjak, Krško

106

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

^etrti a 107

22. Tadej Repar, Grosuplje

12. Ana Jakopin, Bloke 13. Anej Kokovnik, Ljubljana 14. Andrej Kumše, Škofljica 15. Urša Malavašič, Logatec 16. Kevin Mohar, Loški Potok 17. Maruša Nartnik, Dobrova – Polhov Gradec 18. Nina Pavlin, Ljubljana 19. Andrej Podkoritnik, Kočevje 20. Patrik Polc, Zagorje ob Savi

2. Jan Barić, Ljubljana

3. Žiga Cukor, Dol pri Ljubljani

4. Matjaž Demšar, Železniki

5. Rok Demšar, Železniki

6. Miha Drobnič, Grosuplje

7. Lucija Gartner, Bohinj

8. Gašper Govekar, Ljubljana

9. Jerneja Gros, Kranj

10. Jan Grum, Grosuplje

29. Vesna Železnik, Trebnje

28. Urška Zgonc, Velike Lašče

27. Denis Vrenko, Celje

26. Anamarija Treven, Vrhnika

25. Klemen Tomšič, Grosuplje

24. Ana Stritar, Velike Lašče

23. Lovrenc Skvarča, Logatec

21. Krištof Rener, Kamnik

Tjaša Novak Lavriša, razredničarka

11. Klavdija Hočevar, Škofljica

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

1. Tina Bačar, Novo mesto

108

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

^etrti b 109

Maturanti 2011 Tina Bačar

Jan Barić

Žiga Cukor

Matjaž Demšar

Lucija Gartner

Katarina Godec Prekmurje

Dragi prijatelji don Boska!

Jan Grum

Klavdija Hočevar

Maruša Horvat

Matija Klinc

Tine Klinc Strpnež

Ne vem, kaj je vprašanje, vem pa, da je kokos odgovor.

Andrej Kumše

Urša Malavašič

Anja Mehle

Iz Novega mejsta

You are so died!

Ni lepšega kot Bohinj.

Simona Bizjak

Dej ti!

L'etat, c'est moi!

Muzi arka

Lucija Kovač

Strup je v majhnih flaškah

Keep smiling ☺

Rok Demšar

Nastja Dernulc

Zgodovina? ist simpl.

Strup je v majhnih flaškah Ženske se ne damo!

Urška Klemenčič

Tilka Brcar

"The opposite side"

Dobrepulski pejsnik

Knut!

110 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

Gašper Govekar

Nasmeh sre e

Kaj to?

Manca Cimperman Poveži to ke

Miha Drobnič

Virtuoz

Nikoli ne odnehaj!

Jurij Gregorc

Jerneja Gros

Ta prav Gorenc

Nina Horvat

Organizatorka

Anej Kokovnik

Piši na ve je

Dej mi denar!

Ana Jakopin

Howgh! Govoril sem!

Jerca Košir

Harmonka ☺

Anže Merhar

Živjo, sem Anže ...

Anže Mlakar

Lana Modrej

Hans Kombajn

Lara Novak

It's coffee time!

Agata Nuč

Kevin Mohar

Maruša Nartnik

Nina Pavlin

Klemen Perme

Petnajst.

Tina Nered

A veš! Tko!

Podkotova

Dacarka

Intonancna recitatorka

Hihihihi (smeh)

Katja Polc

Patrik Polc

Polona Polc Pepelka

Poslednja Barca škratinja

"Lepa beseda lepo mesto najde"

Krištof Rener

Na stoliii

Oprostite, oprostite, oprostite.

Marika Prošek

Lucija Rejc

Simon Senčar

Lovrenc Skvarča

Težko je biti velik.

Rad imam matematiko!

Tadej Repar

Erika Rovšek

Hema Smrekar

Urban Strajnar

Ana Stritar Ne drmej!

Jimmi Hendrix junior

Denis Vrenko

Urška Zgonc

Vesna Železnik

Mala zamudnica

Anamarija Treven Zamaknjena

El Presidente

Catwoman

Stari, to je višja umetnost. Barca in ni drugega!

Andrej Podkoritnik

Sudokuist

Jeklene prsi

Sebastijan Štravs

Plesalka

Vse je v mišicah.

Klemen Tomšič

Let's go jogging!

Rozasta roza

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

111

S

mo generacija maturantov 2011. Biti generacija 2011 v letu 2011 ima večjo težo, kot se zdi na prvi pogled. Poleg maturitetnih preizkusov, vseh možnih pomembnih odločitev in raznih prireditev je to čas, ko se odpleše maturantski ples. Seveda pa ga je treba organizirati in to ni prav nič enostavna naloga.

Ne glede na to, kaj organiziraš, je pomembno, da začneš delati že zelo zgodaj, saj se na samem dogodku to tudi pozna. To bi verjetno potrdili vsi povabljeni.

Maturantski ples je bil res nepozaben.

Maturantje smo se tako zavrteli, da smo kar odpihnili umetno meglo, ki je nekaj časa prekrivala plesišče. Predstavitvi in druge točke, od grških bogov, odnešenih občutkov, do raznih pevskih umetnij, so bile zabavne; res čudovito.

Redke tehnične težave niso nikomur pokvarile večera in prav vsak, ki smo ga kasneje vprašali o plesu, je dejal, da je minil, še preden je prvič pogledal na uro!

Res dober odziv, ki nam vliva veselje še za nadaljnje podvige. urban strajnar

Maturantski ples po na{e 112 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

113

Matura 2011 MATURA 2011

Gimnazija Želimlje Republika Slovenija

Uspešnost maturantov 100,00 %

92,07 %

Povprečno št. točk

22,02

19,70

Št. zlatih maturantov

5 (8,77 %)

335 (4,69 %)

Št. vseh maturantov

57

7.138

Že enajsto leto zapored so bili naši dijaki na maturi 100 % uspešni. Pet maturantov je doseglo izjemen splošni uspeh (»zlati maturanti«): Lucija Rejc (32), Urban Strajnar (32), Urška Klemenčič (31), Matija Klinc (31) in Tadej Repar (30).

z l at i M AT U R A N T I

lucija rejc

Poleg njih je še 15 maturantov doseglo 25 točk in več; nihče jih ni dosegel manj kot 15.

Republiško povprečje so maturanti najbolj presegli pri zgodovini, psihologiji in geografiji.

urban strajnar

PREGLED USPEHA PO PREDMETIH predmet

odstotek št. dijakov dijakov

povprečna povprečna ocena GŽ ocena RS razlika

Zgo

30

52,6 % 4,10

2,93

1,17

Psi

20

35,1 % 4,20

3,17

1,03

Geo

26

45,6 % 3,92

3,02

0,90

Fiz

16

28,1 % 4,06

3,39

0,67

Slo

57

100,0 % 3,79

3,18

0,61

Mat

31

54,4 % 3,48

2,90

0,58

Bio

8

14,0 % 3,88

3,41

0,47

Nem

7

12,3 % 3,71

3,44

0,27

Mat (V) 26

45,6 % 4,38

4,16

0,22

Špa

1

1,8 %

4,00

3,87

0,13

Kem

7

12,3 % 3,71

3,61

0,10

Angl

22

38,6 % 2,77

2,98

-0,21

Ang (V) 36

63,2 % 3,75

4,14

-0,39

114 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

urška klemenčič

matija klinc

tadej repar

VPIS MATURANTOV NA FAKULTETE Univerza v Ljubljani

št. maturantov

Biotehniška fakulteta

3

Ekonomska fakulteta

1

Fakulteta za arhitekturo 3 Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo

1

Fakulteta za matematiko 3 in fiziko Fakulteta za socialno delo

3

Fakulteta za strojništvo

4

Filozofska fakulteta

13

Medicinska fakulteta

7

Pedagoška fakulteta

11

Pravna fakulteta

1

Univerza v Mariboru

št. maturantov

Fakulteta za varnostne vede

2

Pedagoška fakulteta

1

72,9 % maturantov je bilo sprejetih na fakulteto, ki so jo ob vpisu izbrali kot svojo prvo željo, 11,9 % na drugo, 5,1 % pa na tretjo.

▲Predaja primata bodočim maturantom

▲Polona je maturitetno komisijo spravila v dobro voljo

▲Maturantska parada 2011

▲Tudi prvošolci bodo odrasli

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

115

[tevil~ni pregled Stanje na dan 15. 9. 2010 DIJAKI PO OBČINAH občina

vsi 1. l.

Bled Bloke Bohinj Braslovče Brezovica Celje Cerklje na Gorenjskem Cerknica Cerkno Črnomelj Dobrepolje Dobrova – Polhov Gradec Dol pri Ljubljani Domžale Dornava Gorenja vas – Poljane Gorje Gornji Grad Grosuplje Ig Jezersko Kamnik Kidričevo Kočevje Komenda Kranj Krško Ljubljana Logatec Loška dolina Loški Potok Medvode

1 4 6 2 2 1 1 4 3 4 11 7 6 4 1 4 5 2 24 1 1 2 1 3 2 5 5 30 5 1 4 2

1 / / 1 2 / 1 / / 2 1 3 1 / 1 1 2 / 4 / / 1 / 1 1 1 / 8 1 / / 1

DIJAKI PO PREBIVALIŠČU IN SPOLU Metlika Mirna Peč Moravče Nazarje Nova Gorica Novo mesto Oplotnica Preddvor Radovljica Ribnica Sevnica Sodražica Šenčur Šentjernej Šentjur Šentrupert Škofja Loka Škofljica Šmarješke Toplice Trebnje Tržič Velenje Velike Lašče Vodice Vransko Vrhnika Zagorje ob Savi Žalec Železniki Žiri Žužemberk skupaj

USPEH OB KONCU ŠOLSKEGA LETA 2010/2011* odlični prav dobri dobri zadostni nezadostni skupaj

1. a

6 7 16 1 1

1. b

4 17 9 0 1

2. a

6 15 10 1 0

2. b

6 14 10 0 1

*Stanje na dan 31. 8. 2011.

116 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

3. a

8 10 12 1 0

3 1 1 / 1 / 2 1 3 / 5 1 1 / 9 3 2 2 15 2 2 2 4 / 2 1 1 / 1 / 3 / 1 / 28 8 2 / 3 1 2 / 1 / 9 3 1 1 1 / 1 / 10 1 1 / 4 1 1 1 1 / 275 63 3. b

4 11 8 2 1

1. a 1. b 2. a 2. b 3. a 3. b 3. c 4. a 4. b skupaj (275)

DJB

drugod

m

ž

22 19 20 23 19 19 20 19 21 182

9 13 12 9 12 8 11 11 8 93

11 11 15 6 15 11 10 9 17 105

20 21 17 26 16 16 21 21 12 170

DIJAKI PO LETU ROJSTVA 1. l.

2. l.

3. l.

4. l.

1991 vsi 2 ž 0

skupaj

0 0

0 0

0 0

2 0

1992 vsi 56

0

0

1

55

ž 1993 vsi ž 1994 vsi ž 1995 vsi ž 1996 vsi ž skupaj vsi ž

0 0 0 1 0 60 40 2 1 63 41

0 2 2 55 36 7 5 0 0 64 43

0 85 51 3 2 0 0 0 0 89 53

31 2 2 0 0 0 0 0 0 59 33

3. c

6 12 13 0 0

4. a

12 12 6 0 0

31 89 55 59 38 67 45 2 1 275 170

4. b

7 14 8 0 0

skupaj

59 112 92 5 4

Pohvale za dejavnosti dijakov Odli~ni dijaki

1. b

Maša Budič Marinka Cimerman Ana Dolšak Bojana Gašperič Dominik Jan Katja Mehle Lara Petrič Daša Vodičar

2. a

Žana Marin Toni Nagode Janez Perne Marija Šuštar

1. a

Alenka Cimerman Tina Košir Meta Marinko Jera Stritar Jan Štefanič Teja Trontelj Miha Bizjak Rebeka Gregorc Maja Perne Vid Planinc Selena Benedik Aljaž Jakob Alessandra Lavrič Cascio David Lenarčič Marta Vidmar Tina Zajec 2. b

Iščemo viruse ▼

3. a

Vanesa Koračin Tina Levstek Lucija Nagode Tjaša Obranovič Nina Ocvirk Rozalija Stegnar

3. b

3. c

Eva Mišmaš Matevž Okršlar Monika Prijatelj Tatiana E. Sušnik Mateja Urh 4. a

Manca Cimperman Jurij Gregorc Nina Horvat Urška Klemenčič Matija Klinc Anja Mehle

Anže Merhar Lara Novak Agata Nuč Lucija Rejc Hema Smrekar Urban Strajnar 4. b

Tina Bačar Matjaž Demšar Rok Demšar Miha Drobnič Gašper Govekar Jan Grum Tadej Repar

[tiri leta odli~ni 4. a

Matija Klinc Anže Merhar Lucija Rejc Hema Smrekar 4. b

Matjaž Demšar Miha Drobnič Gašper Govekar

Pohvala za sodelovanje in pomo~ v razredni skupnosti 1. a

Tadej Kern Jera Stritar 1. b

Neža Janež Laura Koudela Teja Sulejmanovič Lucija Zajec

2. a

Selena Benedik Borut Stramšek Tina Zajec 2. b

Valerija Dolenšek Ana Herman Meta Novak Tjaša Obranovič Simon Uršič 3. a

Katja Mehle Lara Petrič Blaž Podobnik 3. b

Marija Kurent Aljaž Škrjanec Neža Verdinek Evgen Zajc 3. c

Eva Mišmaš Nastja Pugelj Mojca Špende Damjana Urbar 4. a

Nina Horvat Lara Novak Urban Strajnar 4. b

Gašper Govekar Jerneja Gros Klavdija Hočevar

Pohvala za prizadevno delo pri [e enem Preblisku 3. b

Žana Marin Veronika Simončič

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

117

Pohvala oddel~nega u~iteljskega zbora za sodelovanje pri izvedbi projektov 4. b

Dominik Jan Blaž Podobnik 4. a

Marika Prošek

Izbirno in državno tekmovanje iz logike

3. b

Marija Šuštar Sara Meglič 3. c

Mojca Špende Matej Čerin Tatiana E. Sušnik 4. a

Zlato priznanje

Marika Prošek Maruša Horvat

Pohvala u~iteljskega zbora za sodelovanje pri izvedbi projektov

1. a

4. b

2. a

3. b

Gašper Govekar

Jan Štefanič 1. b

Tatiana E. Sušnik

1. a

1. a

4. b

Anamarija Treven

Tekmovanje v znanju materin{~ine za Cankarjevo priznanje Bronasto priznanje

Bronasto priznanje 1. a

Jana Hrušovar Luka Marinko Jan Štefanič Katja Špende 1. b

Janez Novljan Jakob Rupar Miha Bizjak 2. a

2. b

Ana Dolšak

3. c

leta

Tatiana E. Sušnik

Jan Bolha Vanesa Koračin 3. a

Matej Drobnič

118 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

4. a

Razvedrilna matematika

Matija Klinc 4. b

Tina Bačar

Srebrno priznanje

Bronasto priznanje

1. b

1. a

Barbara Aljaž

Matemati~no tekmovanje Kenguru ter izbirno in državno tekmovanje v znanju matematike Zlato priznanje 1. b

Miha Bizjak

se konec šolskega

4. a

Maruša Horvat

Da, bliža

Marija Šuštar

Katja Špende

2. b

3. a

3. b

Srebrno priznanje

Aljaž Jakob Norma M. Korošec

Vanesa Koračin Neja Žorž

Miha Bizjak Janez Novljan

3. c

1. a

Alenka Cimerman

1. b

Matej Drobnič

Dijaki, ki niso nikoli manjkali

Aljaž Jakob Anja Zore

Jana Hrušovar Katja Špende Jan Štefanič

3. a

Sara Meglič

2. a

1. a

Miha Bizjak

Borut Stramšek

Ana Barić Jan Štefanič

Tina Bačar Krištof Rener

Srebrno priznanje

Jana Hrušovar Luka Marinko Jan Štefanič 1. b

Miha Bizjak Rebeka Gregorc Janez Novljan Jakob Rupar 2. a

Sara Gačnik Nika Hrušovar Nejc Kastelic Samo Umek

▼

Nem{ka bralna zna~ka Pohvala 3. b

Evgen Zajc Janez Perne

2. b

prišla

Vanesa Koračin Lucija Nagode

na Bled ...

3. a

Ko boš

Marinka Cimerman Matej Drobnič David Kaiser 3. b

Marija Šuštar 3. c

Matej Čerin Barbara Malovrh Tatiana E. Sušnik

2. b

Vanesa Koračin Rozalija Stegnar 3. a

Kaja Strmole Lara Petrič Maša Budič Ana Dolšak

Srebrno priznanje 3. a

Kemija

2. a

Zlato priznanje 2. a

Aljaž Jakob 3. c

Simon Bolta Srebrno priznanje 1. b

Miha Bizjak Bronasto priznanje

3. c

Jan Bolha

Petra Vidergar

Fizika

Vesna Železnik

3. b

Katja Pičinin

Klemen Kraševec

Filip Urh Matej Drobnič

4. b

▲

3. c

Bronasto priznanje

Aljoša Korošec 3. b

Matej Pucihar

Državno tekmovanje mladih zgodovinarjev Bronasto priznanje

2. b

2. a

3. a

2. b

Filip Urh Dominik Jan

Simon Smrekar Vanesa Koračin 3. a

4. a

Matija Klinc

Priznanje za sodelovanje

4. b

1. a

Tadej Škrjanc Matej Čerin

1. b

4. a

Matija Klinc

Ra~unalni{tvo

Neža Janež Nina Lesar

[portna tekmovanja

Zlato priznanje

3. a

Biologija

Pohvala za

Tina Bačar Krištof Rener

Timotej Mencin

3. c

Matej Arh Peter Hrovat Dominik Jan

dosežke na

David Kaiser Janez Rus

Zlato priznanje 2. a

športnem

EPI Reading Badge

Nem{ki jezik

4. a

1. a

Zlato priznanje

3. b

1. b

Miha Bizjak

3. b

Žana Marin Srebrno priznanje 2. a

Timotej Mihelič

Zlato priznanje

Evgen Zajc

Aljaž Jakob Matija Klinc Srebrno priznanje 1. b

Rebeka Gregorc Bronasto priznanje 3. a

Dominik Jan Janez Rus

področju

Petra Boncelj Metod Indihar Tadej Kern Jera Stritar 1. b

Matej Babnik Nika Černe Rebeka Gregorc

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

119

Manca Grum Nežka Lukan Sara Prodan Jakob Rupar Katja Zof 2. a

Nejc Kastelic Gregor Klinc Sašo Klun Aljoša Korošec Matic Mehlin Marta Vidmar 2. b

Simon Uršič 3. a

Matej Arh Jure Boncelj Ema Doplihar Anamarija Hribernik Dominik Mlakar 3. b

Sebastjan Cvelbar Toni Nagode Barbara Pavlinič Klemen Žumer 3. c

Teja Jereb Ina Kebe Teja Kebe Meta Knafelc Lucija Košir Klemen Kraševec Timotej Meglen Klemen R. Mlakar Maruša Tušar Nina Zaplatar Maja Žibert 4. a

Matija Klinc Tine Klinc Anže Merhar Marika Prošek

Sebastijan Štravs 4. b

Tina Bačar Žiga Cukor Rok Demšar Matjaž Demšar Jan Grum Lucija Gartner Ana Jakopin Maruša Nartnik Andrej Podkoritnik Krištof Rener Tadej Repar Lovrenc Skvarča Denis Vrenko Urška Zgonc Vesna Železnik

[port na Gimnaziji Želimlje Najboljši športniki Dijakinje

1. Lucija Nagode (2. b) 2. Meta Knafelc (3. c) 3. Maja Žibert (3. c) 3. Maruša Tušar (3. c) Dijaki

1. Matej Arh (3. a) 2. Toni Nagode (3. b) 3. Dominik Mlakar (3. a) Najbolj športen razred Dijakinje

1. mesto: 3. c 2. mesto: 2. b 3. mesto: 4. b Dijaki

1. mesto: 3. b 2. mesto: 3. a 3. mesto: 3. c

120 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

Skupno

1. mesto: 3. b 2. mesto: 2. c 3. mesto: 2. a Medrazredna turnirja

Dijakinje

1. mesto: Tina Bačar (4. b) 2. mesto: Maja Žibert (3. c) 3. mesto: Maruša Tušar (3. c)

Košarkarski turnir

(16. in 30. 11. 2010) 1. mesto: 4. b 2. mesto: 3. b 3. mesto: 1. a

Odbojkarski turnir

(26. 1. 2011) 1. mesto: 3. b 2. mesto: 3. a 3. mesto: 1. b

Turnir v namiznem tenisu

(22. 3. 2011) Dijaki

1. mesto: Timotej Meglen (3. c) 2. mesto: Janez Rus (3. a) 3. mesto: Matevž Okršlar (3. c)

[portna dneva 20. januar 2011

▪ smučanje (Kronplatz) ▪ smučanje (Krvavec) ▪ drsanje (Bled) ▪ plavanje (Ljubljana) ▪ pohod (Krim) 14. junij 2011

▪ rafting (Trenta) ▪ kanu (Bohinj) ▪ adrenalinski park (Bohinj) ▪ kajak (Krka) ▪ ježa konj (Ribičev laz) ▪ pohod (Bohinj) "Mene je pa malo strah!" ▼

[port

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

121

Druge {portne prireditve

▪ šolsko prvenstvo mesta Ljubljana ▪ Športno srečanje katoliških gimnazij (Ljubljana) ▪ Veter v laseh (Želimlje)

▪ Objem življenju (Cankarjev dom, Ljubljana) ▪ Koncert pevskih zasedb Gimnazije Želimlje na Viču v Ljubljani (Antonov dom, Ljubljana) ▪ Koncert pevskega zbora University of the East Chorale, Manila, Filipini (Majcnova dvorana, Želimlje) Drugo

▲Ob razglasitvi rezultatov fotografskega natečaja

Kulturne prireditve Gledališče

▪ Ponudba in povpraševanje (SNG Drama, Ljubljana) ▪ Romeo in Julija (MGL, Ljubljana) ▪ Skopuh (MGL, Ljubljana) ▪ Shakespeare – The Man From Stratford (Il Rossetti, Trst) ▪ Faust (Lutkovno gledališče, Ljubljana) ▪ Jona, besni prerok (Majcnova dvorana, Želimlje) Muzikali

▪ Moje pesmi, moje sanje (Cankarjev dom, Ljubljana) ▪ Grease (Il Rossetti, Trst) ▪ The Phantom of the Opera (Her Majesty's Theatre, London) Glasba

▪ Musical Rocks (Il Rossetti, Trst) ▪ Pro Anima Singers (Majcnova dvorana, Želimlje)

122 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

▪ predstava The Seven Fingers »Traces« (Il Rossetti, Trst) ▪ predstava Mama Africa (Stadthalle, Gradec) ▪ plesno-glasbena predstava Riverdance (Gaiety Theatre, Dublin) ▪ predavanje specialistke kirurgije Urške Kogovšek o transplantacijah (Majcnova dvorana, Želimlje) ▪ predavanje dr. Jerneja Zupančiča o romih (Majcnova dvorana, Želimlje) ▪ predavanje dr. Rosvite Pesek o slovenski osamosvojitvi (Majcnova dvorana, Želimlje) ▪ predavanje nobelovega nagrajenca za kemijo prof. dr. Jean-Marie Lehna (Pravna fakulteta, Ljubljana) ▪ potopisno predavanje Jane Mohorič in Jurija Pavla Emeršiča o romanju v Santiago de Compostela (Majcnova dvorana, Želimlje) ▪ potopisno predavanje Janija Kozine o Nepalu (Majcnova dvorana, Želimlje) ▪ potopisno predavanje Lee Kavalič o Indoneziji (Majcnova dvorana, Želimlje) Razstave

▪ Karolina Simčič in Andraž Repar: Peru – fotografska razstava ▪ Janko Marinšek: Jame na Slovenskem – fotografska razstava ▪ Oton Naglost – razstava rezbarij in fotografij ▪ Matjaž Krivic: Urbanistan – fotografska razstava ▪ Boj proti veri in Cerkvi ▪ Slovenska osamosvojitev ▪ Srečanja z naravo – razstava del nagradnega fotografskega natečaja

Kultura

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

123

124 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

Kaj me osre~i?

Preblisk.

Ker - se zaradi njega kazalci na uri med poukom hitreje vrtijo; - para živce profesorjem, ki želijo mirno nadaljevati s šolsko uro; - kljub neprecenljivi vrednosti stane samo en evro; - tudi sam aktivno sodelujem in nikoli ne zamudim roka za oddajo člankov;

▲

- zaradi njega ne potrebujem kuharske knjige;

Preblisk je zanimivo

- vedno izvem kaj novega; - lahko končno rečem, da sem bil na »fotki« v čisto pravem časopisu;

branje

- mi med poukom lajša bolečine; - sem zaradi parčkografa vedno na tekočem; - se vedno najde prostor za moj trenutek poezije; - ima najboljše urednice; - so v njem »pr'jave« profesorjev;

"Glej, kaj so

- je v njem objavljena neodekadentna pesem; - ob prelistavanju obujam lepe spomine na pretekle dogodke; - se mi, kot vzgojiteljici, učne ure zaradi njega zdijo veliko krajše.

napisali o tebi!" ▼

Ker pač je, kar je. Preblisk. žana marin in veronika simončič

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

125

Spomini na Pohorje

Vedno nasmejana Rebeka

Pogled od zgoraj

To je pa čuden vlakec

Neja in Anja v rož'cah

Romantika

Spomin

126 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

Pri resnem delu

Petje razgledni stOlp duHovnost pohOd z baklami športni tuRnir pomivanJe posode dražba vrEdnot monika čuk in natalija gruden

Predavatelji

Le kam bi šli?

Tem tudi ni jasno, kaj naj bi počele!

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

127

Projekt Evropa ali Posodobitev Gimnazije Želimlje

P

osodobitev gimnazijskih programov je projekt, ki povezuje 56 slovenskih splošnih gimnazij.

Vodi ga Ministrstvo za šolstvo in šport RS, delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, poslovodeči konzorcijski partner v projektu je Gimnazija Ptuj, strokovno podporo pa nudi Zavod RS za šolstvo. Gimnazija Želimlje pri projektu sodeluje od septembra 2008.

Namen in cilji projekta

S posodobitvijo učnih načrtov ter načrtovanja in izvajanja kurikula želi projekt odgovoriti na sodobne potrebe in zahteve. Gradi na uresničitvi konceptov trajnostnega razvoja, vseživljenjskega učenja, izobraževanja za vse, personaliziranega izobraževanja ter razvijanja kompetenc, inovativnosti in ustvarjalnosti. Med njegove cilje na Zavodu za šolstvo RS uvrščajo: – razvoj odprtega, fleksibilnega in integrativnega kurikula, – posodobitev načrtovanja in izvajanja obveznih izbirnih vsebin, – uveljavitev kreditnega vrednotenja učnih dosežkov, – uveljavitev sodobnih pristopov k učenju in poučevanju, – razvoj kompetenčnega pristopa, – uresničevanje v učnih načrtih opredeljene izbirnosti na ravni predmetov in področij, – razvijanje pristopov v zvezi s procesi preverjanja in ocenjevanja znanja v okviru posodobljenih učnih načrtov ter – vključevanje tem s področja vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj.

Projekt v praksi

Spremembe šolske prakse načrtujejo, svetujejo in pomagajo pri njihovem uresničevanju ter jih vred-

128 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

notijo in o njih poročajo šolski razvojni timi (ŠRT-ji). ŠRT Gimnazije Želimlje smo v šolskem letu 2010/2011 sestavljale vodja Tjaša Novak Lavriša, njena pomočnica Mojca Leskovec in članica Ana Špan Česen iz učiteljskih vrst ter računovodkinja Kajetana Simčič in tajnica Karolina Repar.

Na{i na~rti …

Ker večina naših dijakov biva v dijaškem domu in je tako nekatere dodatne programe mogoče izvesti tudi v popoldanskem času, smo se ob začet-

Ko u~itelj postane u~enec Z internega usposabljanja za u~itelje

K

o so konec junija dijaki zapustili želimeljske šolske klopi, je vanje sedla skupinica njihovih učiteljev in se za dan prelevila v učence. Učitelji namreč ne le radi poučujemo, temveč se radi tudi učimo. Psihologinja Katarina Mohar je v okviru posodabljanja naše gimnazije na pobudo šolskega razvojnega tima za nas pripravila usposabljanje za razvijanje ključne kompetence učenja učenja pri dijakih. In tako smo se učitelji učili učiti učiti.

V delavnici smo spoznali teorijo sodelovalnega učenja in jo preizkusili v praksi: o človeških možganih smo se skupaj učili v ekspertnih in izhodiščnih skupinah, kasneje pa iz tega opravljali preizkus znanja. Za ukrotitev morebitnega stresa smo se pred tem naučili tudi tehnike sproščanja, ki nam je pomagala, da smo se na preizkusu kar najbolje izkazali. Sicer pa smo tudi risali, kiparili, vneto razpravljali in se veliko smejali.

V vlogi učencev smo se s potrpežljivo učiteljico prav dobro znašli. Menjava strani katedra nam vedno znova pomaga pri razumevanju doživljanja učencev, tokratna pa nam je s kopico svežih zamisli za pouk hkrati dala tudi novega zagona za prihodnje šolsko leto.

Mojca Leskovec

ku šolskega leta odločili, da ne bomo obogatili samo pouka, temveč tudi obšolske dejavnosti. Tako so letos prvič potekali tudi nemški, španski in kemijski konec tedna, nemške jezikovne delavnice in kemijski popoldnevi ter šolski fotografski natečaj.

Kot majhna šola vidimo največje možnosti za posodabljanje pouka v medpredmetnem povezovanju. Zato je bil naš letošnji cilj, da lanskoletno dobro prakso na tem področju nadaljujemo, saj z medpredmetnimi povezavami dijaki lažje začutijo povezanost predmetov in pomen celovitosti znanja. Tudi letos so profesorji prijateljsko hospitirali, uvedli pa smo še (interaktivno) timsko poučevanje. Pri pouku je bilo sicer težišče na pripravi avtentičnega in problemskega učenja, ki smo ju nadgrajevali z uporabo novih tehnologij.

… in rezultati v {tevilkah

Ob začetku šolskega leta načrtovane dejavnosti smo uspešno udejanili: – Ponudbo obšolskih dejavnosti smo razširili z vsaj šestimi novimi dejavnostmi s področja jezikov in naravoslovja.

– Izvedli smo sedem različnih medpredmetnih povezav, in sicer iz matematike in likovne umetnosti, biologije in športne vzgoje, geografije in psihologije, angleščine in nemščine, zgodovine in španščine ter zgodovine in latinščine.

– Prvič smo tudi interaktivno timsko poučevali (za razliko od medpredmetnih povezav sta tu pri pouku hkrati prisotna po dva učitelja istega predmeta), in

sicer pri športni vzgoji in nemščini.

– Učitelji smo opravili sedem prijateljskih hospitacij, in sicer pri slovenščini, angleščini in nemščini.

– Udeležili smo se 16-ih posodobitvenih seminarjev in osmih internih usposabljanj.

Pri uresničevanju posodobitvenih ciljev je ŠRT učiteljem skušal svetovati, pomagati, nudil pa jim je tudi strokovno podporo. Zato smo se redno udeleževali posvetov in izobraževanj ter kolege z novostmi seznanjali na mesečnih konferencah. Učiteljskemu zboru se za prijazen odziv, zanimanje za novosti in navdušenje nad njimi, za stalno pripravljenost sodelovati in se tudi dodatno izobraževati iskreno zahvaljujemo ter si takšnega sodelovanja želimo tudi v prihodnje. tjaša novak lavriša in mojca leskovec

In učitelji so postali učenci

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

129

► Piknik na Kureščku

Gusarke iz 2. b ▼

▲► Gremo v rudnik

► Najboljši pantomimiki

130 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

Dija{ka skupnost Želimlje

D

ijaška skupnost Želimlje ali DOŽ, kot ji dijaki raje rečemo, je bila v minulem letu precej dejavna. Bolj ali manj redno se nas je deset srečevalo na mesečnih sestankih, kjer smo se seznanjali z željami dijakov iz posameznih razredov in kovali ideje za popestritev šolskega vsakdana.

V začetku leta smo izvolili novega predsednika in podpredsednika ter nekatere funkcije potrdili. Sestanki so bili učinkoviti, a šal, smeha in jabolk vseeno ni manjkalo.

Za letošnji obstoj DOŽ-a je kar nekaj dokazov.

Pripravili smo tri šolske plese,

"gala" ples, prvo tekmovanje v pantomimi, čudovite razredne jaslice, valentinovo pošto, facebook skupino DOŽ, medrazredni nogometni turnir, turnir vidre v taroku, svetlo zelene majice, pohod in piknik na Kureščku in še kaj.

Bili smo dejavni tudi na sejah Dijaške organizacije Slovenije. S prof. Emeršičem, našim mentorjem, smo dobro sodelovali. Prav tako tudi z ravnateljem Petrom Polcem, ki je zelena ali rdeča luč za vse naše projekte. Če bi potegnili črto, bi ugotovili, da je bila dijaška skupnost letos kar aktivna in da dijakom in dijakinjam verjetno ni bilo dolgčas. Bodoče generacije dijakov in "doževcev" se lahko spominjajo tega leta kot uspešnega in posnemanja vrednega. blaž podobnik, predsednik dož-a

Na plesu znajo šteti do tri ▼

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

131

Ulrik, Slither, Kasiopeja ...

L

Jerica in Aljaž pri "delu" ▼

etošnje šolsko leto je bilo v vivariju zaznamovano s prihodom nove kače, imenovane Slither. Po začetni plahosti se je kar hitro privadila na nove okoliščine. Očitno pa je nismo dovolj hranili, ker si je zaželela skrbnikovih prstov. Zatorej smo jo raje pustili kar v terariju. Brez naše vednosti se je odpravila še na "tour de vivarij". Ker v vivariju takrat ni bilo hrane, se je kaj hitro odpravila nazaj v svojo rezidenco.

Podobne podvige ji je preprečil hišnik, ki je naredil nov pokrov.

Naša stara šolska kača Kasiopeja se je od ogorčenosti kar levila. In to dvakrat.

132 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

Kot ste vozači in navdušenci nad biologijo lahko opazili, je pritličje kdaj pa kdaj preveval "prijeten" vonj, za kar gre vsa zahvala mišim.

Orjaški sikajoči ščurek Ulrik še naprej veselo leze po svojem kompostu in mokarji še naprej jedo moko.

Eden izmed akvarijev je bil prazen.

Vanj smo kanili dati nove ribe, pa so se ribe iz levega akvarija zdrstile. Mladice smo potem prestavili v desni akvarij. Želvi Orki je uspel podvig – skok iz akvaterarija na hrbet. Še je živa in zdrava.

To je vse o dogajanju v vivariju v šolskem letu 2010/2011. aljaž jakob

Astronomija

R

adovedni dijaki, željni spoznavanja skrivnosti vesolja, smo se ob ponedeljkih po pouku z veseljem srečevali. Poslušali smo zanimivosti o naši širši okolici.

Poleg predavanj, ki jih je pripravil prof. Peter Šlajpah, smo večkrat izvajali

ponoči zunaj zelo mrzlo, smo se vsake toliko časa zatekli v tamkajšnjo šolo. Tekmovalci so bili zelo zagreti in so odkrili veliko objektov (zmagovalec jih je letos našel 106 od 110 možnih). Tudi mi smo opazovali kopice, meglice, galaksije …

kakšne vaje, ko pa nam je bilo vreme naklonjeno, smo se ob večerih odpravili ven. Sestavili smo naš teleskop ter opazovali lepote nočnega neba.

Astronomija je letos privabila dijake prvih, drugih in tretjih letnikov. Vrhunec dejavnosti pa je vsekakor bil Messierjev maraton.

Bolj se je noč prevešala v dan, bolj s(m)o bili utrujeni (nekateri smo celo omagali).

Maraton (pa ne teka{ki) V soboto, 5. 3. 2011, se je v Trnovem nad Novo Gorico odvil že 6. Messierjev maraton. Dogajanje se je začelo že ob dveh popoldne, ko smo poslušali predavanja o svetlobnem onesnaževanju.

Preden se je zmračilo, smo postavili naš šolski teleskop, ko pa se je zvečerilo, smo začeli opazovati. Ker je bilo

▲ Trnovska ekipa Gimnazije

Messier?

Želimlje

Charles Messier je bil francoski astronom, lovec na komete, ki je živel v 18. stoletju. Ko je opazoval komete, je odkril veliko objektov, ki so bili kometom samo podobni. Da jih drugi astronomi ne bi zamenjali za komete, jih je popisal v katalogu. Ta katalog je za astronome amaterje postal popularen v drugi polovici 20. stoletja. Vsebuje 110 objektov, ki jih morajo tekmovalci najti v eni noči. helena sorč in mojca špende

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

133

Kaj je botrovalo odlo~itvi 1. a

Odnos na tej šoli mi je bil všeč, ker je drugačen kot na drugih šolah. Res super dan odprtih vrat! Želja po dobri izobrazbi, predvsem pa prvi vtis o dijakih in profesorjih.

Razlogov je več. Na tej šoli je moja sestra, všeč mi je okolica, nogometno igrišče in da tu ni pokvarjenega »folka«. Všeč mi je tudi to, da šola ni v Ljubljani.

Sloves dobre in pravične šole.

Upanje, da bom imela dobro prihodnost, dobre ljudi okoli sebe in na koncu šolanja možnost vpisa na veliko različnih fakultet. Želja po odhodu od doma.

Veliko prijateljev mi je povedalo, da je težko, a je klima v razredu odlična.

Všeč mi je bilo, da bom dobila veliko znanja in izkušenj za življenje.

Všeč mi je, ker je poudarek na vrednotah, ki se mi zdijo pomembne.

Moji odločitvi je botrovala sproščenost in majhnost te gimnazije, čeprav sedaj vidim, da vse ni tako »popolno«, kot sem sprva mislila (učenje ...). A ni mi žal, da sem se vpisala na to gimnazijo.

134 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

za {olanje v Želimljem?

Želja po iskreni, dobri in krščanski družbi ter kvalitetnem šolanju, ki se je pri moji sestri zelo obrestovalo.

Odločitev je bila moja, bila pa je sprejeta tudi na podlagi mnenj bivših dijakov, bratov in staršev.

Pred mano je šolo obiskovala moja sestra in je bila nad njo navdušena.

Moji odločitvi je botrovalo dejstvo, da obstaja šola, kjer me ne bodo imeli za »cifro« in vir za prepisovanje domačih nalog.

Nikoli nisem resno mislila priti v Želimlje, a je dan odprtih vrat naredil svoje ...

Moji odločitvi so botrovala mnenja ljudi, ki šolo poznajo.

Tudi na duhovnih vajah sem spoznal veliko ljudi, ki so lepo govorili o šoli.

Všeč mi je bila že njena lega. Krasno je, ker je tak mir. Poznam tudi nekaj ljudi, ki so bivši dijaki, in vsi so bili s šolanjem zelo zadovoljni. Pomagal je tudi dan odprtih vrat.

Prijaznost in odprtost tako dijakov kot profesorjev me je navdušila. Čisto zadnje pomisleke pa je razblinila prijateljica, ki hodi na to gimnazijo.

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

135

English weekend

S

Easy Jet je v rahli prednosti ▼

o it was Friday. A group of young, enthusiastic students gathered in the classroom to wait for the beginning of the awaited English weekend. We were eager to meet our new English teacher from UK – Jason.

After a friendly chat, we started our educational weekend with the first task.

It was extremely funny and original. We had to reorganize a well-known story from a book or film and then present the brand new, entertaining and amusing version to the others. This was only the first such task among many others.

We participated in an enthralling spelling competition, different games like poker, playing cards and making paper airplanes, we combined sentences to cre-

136 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

ate a story, we made up explanations for exotic words and more … We realized that one can learn English in a creative way. In the evening we gathered to watch a just released film – The King’s Speech (with English subtitles, of course). Then we wrote a review and discussed topical issues connected with it.

Alongside all the enjoyable activities, we spent quality time together, got to know each other better, became more relaxed, confident in speaking and, most importantly, we found more enthusiasm for new English adventures.

We hope you will join us next year; you won’t be sorry – guaranteed! kaja strmole

& maša budič

Do I Know You?

T

his year’s English weekend took place during the first weekend in October. Due to the nature of Slovenians, who still have a lot to do in their vineyards at that time, it was not the best choice, but it could not be helped since the Senior students will have so much to do for their final exams in the spring of 2011.

Thinking about what to do, I chose a topic that is really close to us, but we do not even notice that many times we meet people, but we do not really know them. Therefore, our meeting started on Friday at 3 p.m. and we first introduced ourselves, but then immediately went into groups and interviewed each other. Each person was able to interview about 7 others and later on the reports were very interesting. Why? Because the questions were not standard ones, but ones which really showed that they were interested in each other. We had a great time listening to the presentations of the interviews and I must congratulate them on being very innovative in presenting their friends through their working papers.

After a lovely dinner we sat down to a movie called Awakenings. The purpose was to show the students that if we cannot communicate with someone because of a disease, illness or handicap, it does not mean that the person is a nothing or better said, a nobody.

To communicate with these people is a difficult task and in today’s world, when everyone just wants to gain something,

it is also hard to imagine that one would sacrifice his time for another human being and not expect a material reward for doing so.

The following morning we focused on describing different pictures and even though this had already been done about 6 years ago, the results were totally different. The same picture does not bring the same feelings, emotions, thoughts to everybody.

After a coffee break the attendants were introduced to a British poet Lemn Sissay, who has an interesting past and a strong will for survival. We were able to hear two of his poems read by the poet himself and after that it was time to create our own poetry. And to be able to share some of our poetry with you, here it is and ENJOY!!

And maybe, just maybe, I’ll see some of you readers next year, when we try to create some other new things.

▲ Dobre volje jim očitno ni manjkalo

mag. julijana mary dolenšek vode, prof. angl.

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

137

At our English weekend in the beginning of October 2010 the students wrote some poetry and here it is just for you.

WHY Denial, deception, diversion, illusion of white and this is my version All those provide the illness of mind, when good is bad and bad is fine.

Why have we lost love, peace and truth, happiness and honesty of our youth.

Why war is a game for spending time?

Why can’t we clear our fact and wine?

Why can’t we show a little respect for our future and for death?

Why we still argue, whose fault, when we all are sinners at least for gold.

This is the era of money and fame, but for God it is all the same. We can change and I know we do.

We could say, “I love you”, we can care for each other and that’s a sign don’t give up the dreams, don’t lose the fight.

Denis Vrenko, 4. b

A Salesian Story Every day the same.

It comes and it passes.

But then one day …

A little butterfly flew down the street.

He tried to go higher, but the wind held him down.

He wanted to help himself with his feet.

But he was too weak to do it on his own.

Then he met a tiny fly.

For just one day went to fly by.

And he asked this tiny thing To help him with a silly wind.

Though the fly so little was She tried her best to make a change.

And the butterfly with just this extra strength Came up to the sky the way he meant.

Lara Novak, 4. a

138 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

A Typical Sonnet I live in a Salesian School, must say it is pretty cool.

We have lots of space, even a fitness place.

Educators, teachers are the best, better than are the rest.

Rooms are always warm, so students don’t mourn.

Is it here really cool in fact?

“Of course, it is,” I always say that.

As said Socrates, come and leash your spirit, for Dan odprtih vrat.

Lovro Skvarča, 4. b

When I look up in the sky I see infinity.

And I’m asking all the time is living there amazingly?

Can albatrosses see more world than we or it’s just the imagination of me and thee?

Can whales see more sea than we or it’s once again a fantasy of she and he?

Don’t we have aeroplanes to see more sky than nightingales?

Don’t we have the submarines to see more sea than Octopuses?

Pisanje

Don’t we have a fantasy to imagine unimagingly?

pesmi je

Ana Dolšak, 3. a

naporno

lahko tudi ▼

Who are you?

Kindness is gone, feelings are too, you don’t even hear “How are you!”

The world spins on, and so does time, the only thing you hear, is “that is mine.”

Who are you, who am I. No point in knowing just leave me behind.

No need to notice, anything around, “Just go earn your money and all will be fine.”

No smiles, no jokes, no interesting things.

“The only thing that matters, is how to pay the bills.”

Who are you, who am I? No point in knowing just leave me behind.

You don’t need no friends.

No; work is all you do.

“Even a tear on her face does not bother you!”

No point in gathering of chats with your friends.

“Want to grab lunch?”

“Sorry, meeting, no chance!”

Who are you, who am I? No point in knowing just leave me behind.

Anej Kokovnik, 4. b

Inspiration Where is our, your, my inspiration?

Is it getting through my head?

Is it getting away to spread?

Is it flowing to the sky, like an aeroplane so high?

Is it sailing through the ground where there is no sound?

But suddenly, I hear a whisper.

It is getting through my mind.

I look to the left, to the right, up and down, but it is like always, black inside my mind.

Manca Cimperman, 4. a

Together We Stand A billion, trillion barrels of oil the substance our forefathers never predicted would get us humans so highly addicted I guess it would have emptied the soil.

Through the sweat and tears at a worker’s tail the science that once came in to save the day is ready to blow nature away we’ll do this until the Earth starts to boil.

If we stand together we might have a chance to still save the weather a greener stance inside we must gather and join the dance.

▲ Celo Urban se kdaj sreča z neznanimi

Urban Strajnar, 4. a

besedami

A Poem What’s the world for you?

For somebody a pile of books; For another one just good looks.

A child’s world are toys, and for girls – looking for boys?

Safety of kids is the world for mother and father, and for my dog just not to get replaced by another.

In the dictionary it simply says the world is the planet that we live on, but for us it is where we leave our hopes upon.

Kaja Strmole, 3. a

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

139

»Hudi~ se boji veselih ljudi.« 140 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

Zum Deutschunterricht

Z

u den kleinen Schulen wird unser Gymnasium nur aufgrund der Schülerzahl gezählt. Was die außerschulischen Tätigkeiten und die Teilnahme daran betrifft, sind wir unbestreitbar groß.

Dies hat mich gleich begeistert, als ich am Anfang des vergangenen Schuljahres hier zu unterrichten begann. So wie jeden Lehrer für sein eigenes Lehrfach freut nämlich auch mich jede Stunde, welche die SchülerInnen zusätzlich zum Unterricht mit Deutsch verbringen, höchst. So bin ich im September auch diesbezüglich gleich an die Arbeit gegangen.

Das sog. englische Wochenende hat am Gymnasium Želimlje schon eine lange Tradition. Nach seinem Vorbild wurde im Oktober 2010 zum ersten Mal auch ein deutsches Wochenende vorbereitet. Es wurde auf Deutsch gesun-

gen, ferngesehen, gespielt, diskutiert, geschrieben und geforscht. Es gab also Vergnügen, aber auch harte Arbeit. Die TeilnehmerInnen waren äußerst fleißig

und gaben sich Mühe, die ganze Zeit Deutsch zu sprechen. Das Letztere war auch der Grund, warum die ersten Klassen nicht mit dabei waren. Sie stehen mit ihren Deutschkenntnissen im Allgemeinen noch eher am Anfang und keine Muttersprache benutzen zu dürfen, wäre für sie schwierig gewesen.

▲ Naši resni nemcistki

O pouku nem{~ine

K

o sem na začetku preteklega šolskega leta začela poučevati na Gimnaziji Želimlje, me je takoj navdušila tukajšnja raznolika ponudba obšolskih dejavnosti. Ker kot vse profesorje tudi mene razveseli vsaka dodatna ura, ki jo dijaki/-nje posvetijo mojemu predmetu, sem se nemudoma vneto lotila dela.

Po vzoru angleškega konca tedna so se dijaki/-nje zadnjih treh letnikov v oktobru 2010 lahko prvič udeležili tudi nemškega konca tedna. Prvošolcem je bila glede na njihovo znanje kot alternativa že v septembru, ob evropskem dnevu jezikov, ponujena prva nemška jezikovna delavnica, kmalu pa so lahko v okviru rednega pouka preizkusili tudi medpredmetno povezovanje angleščine in nemščine.

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

»

141

▲ Fonetična delavnica

»

Dass aber unsere SchülerInnen der ersten Klasse deshalb nicht allzu traurig gewesen wären, habe ich schon im September zum Europäischen Tag der Sprachen speziell für sie den ersten deutschen Workshop veranstaltet. Ähnlich wie am deutschen Wochenende wurde es gespielt, gesungen und gesprochen sowie gelernt, bloß dauerte das Ganze nur einen Nachmittag lang.

Im Rahmen des Deutsch- und Englischunterrichts konnten die ersten Klassen im vergangenen Schuljahr auch fächerverbindenden Unterricht ausprobieren. Das Thema Im Klassenzimmer wurde nämlich zugleich auf Englisch und Deutsch bahandelt.

Da die SchülerInnen in der ersten Klasse im Englischen anders als im Deutschen schon fortgeschritten sind, konnte die Stunde so ohne Verwendung der Muttersprache ausgeführt werden, was sowohl mich als auch die SchülerInnen begeistert hat.

Eine angenehme und erfolgreiche Zusammenarbeit hatten wir allerdings auch im Deutschteam des Gymnasiums Želimlje selbst. Meine Kollegin Frau Kranjec und ich haben stundenlang über unsere Arbeit und Erfahrungen diskutiert und haben gerne beieinander hospitiert. Wir haben zusammen die Vorbereitung auf den Pfiffikus-Lesewettbewerb geführt und in den zweiten Klassen einige Stunden interaktives Team-Teachings ausprobiert. Mehr dazu finden Sie in ihrem Beitrag.

Da unsere Schule über ein Phonolabor verfügt, was für Sprachenlernen einen gewissen Luxus darstellt, war das Thema des zweiten deutschen Workshops im März Phonetik. Für die deutsche Sprache ist dies zweifelsohne ein wichtiges, jedoch häufig übersehenes Thema. Deshalb haben wir mit den vierten Klassen auch im Rah-

Prijetno in uspešno pa sva kar vse leto sodelovali s kolegico nemcistko profesorico Kranjec: veliko sva razpravljali o svojem delu in izkušnjah ter druga pri drugi radi hospitirali. Skupaj sva vodili tudi pripravo na nemško bralno tekmovanje Pfiffikus in v drugih letnikih preizkusili nekaj ur interaktivnega timskega poučevanja. A več o tem v njenem prispevku.

Spomladi so dijaki/-nje na nemški fonetični delavnici lahko pobliže spoznali delo v šolskem fonolaboratoriju, v okviru turneje po Dolenjski pa nas je obiskala tudi nemško-slovenska druščina z Goethejevega inštituta. Dijaki/-nje so se v okviru obiska lahko na zabaven način naučili novih besed in slovničnih fenomenov, se preizkusili v poznavanju dežele in kulture, razumevanju, govoru

142 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

men des Unterrichts ein paar Stunden darin verbracht.

Zur Zeit des geplanten dritten deutschen Workshops hat uns das deutschslowenische Team vom Goethe-Institut besucht. Neben Präsentation des Goethe-Instituts und einiger seiner Projekte hatten die SchülerInnen der ersten drei Klassen die Möglichkeit, an mehreren kurzen Lernspielen mit Städteraten, Memory-Karten, Vokabelkreisen, Jugendsprache usf. teilzunehmen, sowie sich in Quasselbox aufzunehmen. Der absolute Hit jedoch war der darauf folgende Auftritt des slowenischen Standup-Komikers Boštjan Gorenc - Pižama, bei dem wir mit einigen neuesten Entdeckungen über die deutsche Sprache konfrontiert wurden.

Das Schuljahr war unglaublich schnell vorbei. In Erinnerung sind mir nicht nur die oben dargestellten Ereignisse geblieben, über die Sie mehr des Weiteren in Schülerbeiträgen lesen können, sondern der Deutschunterricht im Allgemeinen. Insbesondere die vierten Klassen, mit denen wir auch zweimal so viel Unterrichtsstunden hatten wie mit den ersten, waren äußerst motiviert und kreativ. Darüber zeugen

u. A. ihre Gedichte und Erzählungen.

Eine Auswahl davon finden Sie auf den nächsten Seiten, der Rest wurde regelmäßig in der neuen deutschen Rubrik in der Schülerzeitung Še en preblisk publiziert.

Danke für alles Schöne und noch viel Spaß am Deutsch!

▲ Obisk g. Pižame

mojca leskovec

in drugih spretnostih, v sklepnem delu pa jim je zabavne plati nemščine in jezikov nasploh razkril slovenski komik in prevajalec Boštjan Gorenc - Pižama ter požel val navdušenja. Šolsko leto je neverjetno hitro minilo. V spominu so mi ostali ne le omenjeni dogodki, ki so podrobneje predstavljeni v dijaških prispevkih v nadaljevanju, temveč pouk nemščine nasploh. Posebej četrtošolci so bili izjemno motivirani in ustvarjalni. O tem priča med drugim njihova poezija in proza.

Izbor je objavljen na naslednjih straneh, kaj več pa najdete v novi nemški rubriki šolskega časopisa Še en preblisk.

Hvala za vse lepo in še mnogo veselja z nemščino!

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

.

143

▼ Učenje preko igre ▼▼ Tudi Lovrenc se včasih zresni

W

ie schon von meiner Kollegin beschrieben, war das Geschehen im Rahmen des Deutschunterrichts im vergangenen Schuljahr ziemlich bunt.

Neben den unterschiedlichen Workshops wurden auch zwei Gelegenheiten zum „Kräftemessen“ angeboten,

K

und zwar der Lesewettbewerb Pfiffikus und der vom Slowenischen Deutschlehrerverband organisierte Deutschwettbewerb. Beim Letzteren stellte wieder einmal unser Drittklässler Evgen Zajc seine Deutschkenntnisse unter Beweis und belegte den ersten Platz unter allen Teilnehmern aus Slowenien. Besonders erfreulich daran ist, dass er sich damit einen mehrwöchigen Sommeraufenthalt in Deutschland erkämpft hat und auch das Land zur Sprache kennenlernen kann.

Ein bisschen leichter als dieser Wettbewerb ist der Lesewettbewerb Pfiffikus. Dieses Jahr wurden zwei Werke gelesen, und zwar „Fränze“ und „Die Fantasien des Herrn Röpke“ und danach mussten Fragen zu den beiden Büchern beantwortet werden.

Das Ziel ist, dass die Schüler über vereinfachte deutsche Texte an das Lesen in der Fremdsprache herangeführt werden und wir hoffen, dass wir in Zukunft noch mehr Schüler dafür begeistern können.

ot je razvidno že iz prispevka kolegice, se je v preteklem šolskem letu v okviru pouka nemščine dogajalo marsikaj. Poleg najrazličnejših delavnic so dijaki lahko preizkušali svoje znanje na dveh tekmovanjih, in sicer na bralnem tekmovanju in tekmovanju iz znanja nemščine, ki ga organizira Slovensko društvo učiteljev nemškega jezika. Pri zadnjem se je zopet zelo izkazal dijak 3. letnika Evgen Zajc, ki je osvojil prvo mesto na državnem tekmovanju. Za nagrado je prejel večtedensko poletno bivanje v Nemčiji, tako da bo lahko natančneje spoznal tudi deželo, katere jezik že tako obvlada.

Malo lažje kot državno tekmovanje iz nemščine pa je bralno tekmovanje Pfiffikus, pri katerem dijaki dokazujejo poznavanje dveh nemških del. Cilj tek-

144 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

Damit die Schüler die Kommunikation in der gelernten Sprache üben können, versuchen wir auch Kontakte im deutschsprachigen Raum zu finden. So erfolgt schon seit zehn Jahren erfolgreich die Schulpartnerschaft mit der TheresiaGerhardinger-Realschule in Weichs in Bayern. Interessierte Schüler tauschen Adressen aus, pflegen Brief- oder EMail-Kontakt und wenn sie sich schon ein bisschen kennen, folgen zwei Treffen – eins in Slowenien und eins in Deutschland. Dieses Jahr waren wir mit einer Gruppe bei unseren deutschen Freunden zu Besuch, hatten viel Spaß und hoffen auf weitere schöne Erlebnisse.

Bei den neueren Unterrichtsmethoden wird in der letzten Zeit auch das sog. Team-Teaching empfohlen. So versuchten meine Kollegin und ich in den 2. Klassen zwei solche Stunden durchzuführen. Als Thema wählten wir verschiedene Lerntechniken, die beim Erlernen von Deutsch behilflich sind, und einen kleinen Ausschnitt aus dem umfangreichen Angebot der verschiedenen Internetseiten zum Thema DaF (Deutsch als Fremdsprache). Die Stunden boten nicht nur den Schülern

etwas Neues, auch meine Kollegin und ich konnten bei der Vorbereitung und Durchführung viel voneinander lernen und freuen uns auf weitere Projekte.

So, das waren einige Einblicke in den Deutschunterricht in diesem Schuljahr, schöne Ferien und bis bald!

▲ Vesele dopisovalke

marjeta kranjec

movanja je, da preko lažjih besedil dijake uvedemo v branje izvirnih nemških literarnih del. Že deset let smo povezani s srednjo šolo v Weichsu na Bavarskem; izmenično se srečujemo v Nemčiji in Sloveniji. To leto je manjša skupina naših dijakinj dva dni spoznavala življenje in navade svojih nemških dopisovalk.

V okviru uvajanja novejših metod sva se s kolegico Mojco Leskovec preizkusili v interaktivnem timskem poučevanju nemščine. 2. letnikom sva predstavili različne tehnike za učenje tujega jezika in majhen izsek iz obširne ponudbe spletnih strani k temi nemščina kot tuji jezik.

Tako, to je nekaj nemških utrinkov iz tega šolskega leta, naj vam zaželim samo še lepe počitnice in na svidenje!

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

.

145

Kreatives Schreiben auf Deutsch Wunschdenken Ich möchte das zu dir zu sagen, dass ich dich sehr liebe.

Stark, wie ich nicht darf, weil ich dich nie haben werd‘.

Ich werde nur bitteres Andenken haben, das in meinem Herzen voller Schmerz bleiben wird.

Die Schmerzen gibt es nicht mehr, wenn jemand anderer mich warm umarmt.

Warm meine Lippen küsst, auf der Hand mir alles anbietet.

All das kann ich möchten, obwohl ich nicht darf.

Dürfen oder nicht, trotzdem habe ich gewünscht.

Ich möchte nur dich, obwohl ich allein leide.

Ich leide nur wegen ihm, weil er mir nicht alles anbietet.

Alles, was du könntest, wenn wir zusammen leben würden!

Tilka Brcar, 4. a

In der Steppe Er kreuzt die Vorderpranken, legt darauf das Haupt, das Haupt ist voll Wehmut-Gedanken.

Er ruht und träumt allerlei, der Löwe im Schatten des Baumes.

Wir gehen an die Zehen vorbei.

Erika Rovšek, 4. a

Fluss durch Ljubljana ich empfinde Liebe die Mutter meiner Nation Slowenien Urban Strajnar, 4. a

Mystische Liebe erster Teil: Freitag. Party. Nebel im Zimmer. Luftballons überall herum. Hitze. Musik. Sie ist in der Ecke und ihr kleines Herz tanzt im Rhythmus. "Ich sehe einen Engel!" haucht sie. Die Zeit stoppt.

Die Musik wird still. Dort sind nur sie und er und andere Leute sind unwichtig. Seine Augen sind schwarzer als süßeste Schokolade. Seine Bewegung ist leicht und mystisch. "Das muss ein Engel sein!" Sie geht ihm entgegen ... aber sie stoppt auf einmal. Eine andere Frau spricht mit ihm. "Ja, logo, das was zu schön, um wahr zu sein." Sie beginnt, weg zu gehen. zweiter Teil: Freitag. Party. Nebel im Zimmer. Luftballons überall herum. Hitze. Musik. Er ist am Tisch und trinkt sein Getränk. Er langweilt sich zu Tode.

Seine Freundin kommt und beginnt zu sprechen.

146 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

Auf einmal sieht er das schönste Mädchen auf der Welt. Aber es geht weg. "Ich muss es einholen!" Er rennt. Er muss es aufholen und sie kennen lernen!

Das ist nicht eine Frau, das ist eine Nymphe. Sie hat ihn völlig bezirzt. Er streckt seine Arme zu ihr, aber sie entschlüpft ihm. Er berührt nur ihre blonden Haare. Er erschnuppert ihr Parfüm. Er rennt wieder und sie entschlüpft ihm immer wieder.

"Das ist eine Fee", denkt er. dritter Teil (Ende): Endlich fängt er sie. Sie stehen auf der Terrasse.

Vollmond scheint und die Luft ist voller Spannung.

Sie sehen sich in die Augen. Die Zeit stoppt. Dort sind nur er und sie. Sie wissen, dass diese Liebe besonders ist und dass der Zufall unmöglich ist.

Also, das ist erst der Beginn einer mystischen und bescheidenen Liebe.

Nastja Dernulc, 4. a

Deutsches Wochenende

Hans

Und, was hast du am Wochenende gemacht?

Inge

Weißt du es nicht? In der Schule hatten wir deutsches Wochenende.

Hans

Ach, so. Und was habt ihr gemacht?

Inge

Wir haben uns nach dem Unterricht getroffen. Wir haben eine Reise durch deutschsprachige Länder gemacht. Wir haben auch Pro und Kontra Diskussion gehabt.

Hans

Dann habt ihr die ganze Zeit gesprochen? Das ist aber sehr anstrengend!

Inge

Nein, wir haben uns auch den Film Kebab Connection angesehen. Hast du darüber schon gehört?

Hans

Ja, das ist ein sehr interessanter Film. Ich erinnere mich an Kung Fu, Liebesprobleme, das Baby, Kebab und Ouzo. Habt ihr auch was geschrieben?

Inge

Das ist aber selbstverständlich.

Wir haben kreative Geschichten geschrieben. Aber das ist nicht alles. Wir haben mit Computern gearbeitet, eine sehr komische Pantomime gespielt und bei den Karaoken deutsche Lieder gesungen.

Hans

Habt ihr dann die ganze Zeit gearbeitet? Und was habt ihr gegessen?

Inge

Wir haben ein paar Pausen gehabt und sehr gute Pfannkuchen gegessen.

Hans

Ich sehe, ihr habt sehr viel Spaß gehabt. Es tut mir Leid, dass ich nicht dabei war.

Inge

Du kannst doch nächstes Jahr kommen! hema smrekar und nina horvat

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

147

Nem{ke jezikovne delavnice

K

▼ Pravila so bila jasna ▼► Kdo bo prvi spregovoril ▼▼ Vidu je vse jasno ▼▼► Teja si še malo beli glavo

er smo še mladi in puhasti ter nimamo veliko nemškega predznanja, se nismo mogli pridružiti višjim letnikom (Das ist unglaublich!) na nemškem koncu tedna. A mi se znamo zabavati in tudi učiti brez njih. In prav s tem namenom smo se vsi znanja in druženja v tujem jeziku željni dijaki in dijakinje prvih letnikov 27. septembra 2010, ob evropskem dnevu jezikov, zbrali na nemških (»fazanskih«) delavnicah.

Tam nas je gospa profesorica Leskovec razdelila v skupine in začeli smo z igro Človek, ne jezi se oziroma predstavi se (Interviewspiel), v kateri smo morali na vsakem polju povedati nekaj o sebi (v nemščini, seveda). Nato smo ob igri

148 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

Silbenkauderwelsch ponovili črkovanje in spoznali kakšno izjemno dolgo nemško besedo. Na koncu smo odigrali še igri Zahlenbingo, pri kateri smo utrdili svoje znanje števil do 100, in štiri v vrsto z glagoli.

Konec tega popoldneva je bil zelo sladek, saj nam je profesorica razdelila sladke nagrade.

Glede na zadovoljstvo, ki ga je bilo čutiti na delavnicah, veva, da večina od nas ne bo prav nič oklevala, ko se bo naslednjič treba pridružiti višjim letnikom na nemškem koncu tedna.

Wir sehen uns also am Deutschen Wochenende! laura koudela und katja zof

Goethe-Institut und Pižama zu Besuch

I

m März hatten wir eine Stunde Deutsch mit Lehrerin Mojca Leskovec und sie hat uns gesagt, dass Goethe-Institut unsere Schule besuchen wird. Dann hat sie uns gefragt, ob wir daran interessiert wären und ich war.

Es war der 19. April 2011 und ich bin nach der fünften Stunde vom Unterricht gegangen. Ich habe einige Zeit mit den ersten und zweiten Klassen gewartet. Dann ist die Gruppe vom Goethe Institut gekommen und wir hatten ein gutes Programm, das sie für uns vorbereitet haben.

Simon Erst hatten sie sich selbst und ihre spravi Arbeit vorgestellt. Dann teilten wir uns sošolce v in vier Gruppen und spielten. In der dobro voljo ersten Gruppe sollten wir ein Wort auf tudi po Deutsch sagen und dann mit seinem nemško letzten Buchstaben ein neues Wort be▼ ginnen. Am zweiten Platz haben wir von

der Republik Deutschland gesprochen.

Zuerst hatten wir einige Probleme mit Verstehen, aber dann habe ich fast alles übersetzt, so dass es alle Schüler in der Gruppe verstanden haben.

Am Ende ist der Stand-up-Komiker Boštjan Gorenc - Pižama gekommen und hatte einen Auftritt. Er hat uns u. a. erzählt, dass Goethes Werther der erste Emo in der Geschichte war. (Für Leute, die nicht verstehen, was Emo bedeutet: Emo ist eine Person, die sehr emotional, depressiv und traurig ist.)

Dann hat er uns auch gezeigt, dass Deutsche diejenigen waren, die Smileys erfunden haben.

Der Besuch des Goethe-Instituts war sehr interessant und belehrend.

Wenn sie noch einmal kommen, mache ich bestimmt wieder mit.

▲ "Vsi, ki imate črne čevlje ..."

eva kraljić

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

149

Sprechen Sie Deutsch? ali enomese~no potovanje po Nem~iji

V

šolskem letu 2010/2011 sem se kot edini tekmovalec na Gimnaziji Želimlje udeležil šolskega tekmovanja iz nemškega jezika. Zbral sem zadostno število točk, da sem se uvrstil na državno tekmovanje, ki je potekalo v Mariboru.

Tam sem v svoji tekmovalni kategoriji dosegel vse možne točke in tako postal državni prvak v nemščini. Pri večini predmetov, iz katerih se tekmuje na državni ravni, se je mogoče uvrstiti tudi na olimpijado: tako je tudi pri nemščini. Žal pa olimpijada iz nemščine poteka le vsako drugo leto in je letos ni bilo. Kljub temu da sem izvedel, da se v znanju nemščine ne bom mogel spopasti z dijaki z vsega sveta, sem bil na podelitvi zlatih priznanj, ki je potekala na Ptuju, zelo zadovoljen in poln pričakovanj, saj sem izvedel, da je moja nagrada enomesečno bivanje v Nemčiji, skupaj z dijaki z vsega sveta. Čas je mineval in junija sem prejel dokumente in nadaljnja navodila za svoje potovanje.

Nemci so res poskrbeli za vse.

Potovanje se je začelo 7. julija dopoldne na ljubljanskem letališču Jožeta Pučnika, ko sem spoznal še tri Slovence, ki so se podali na isto pot. Leteli smo preko Münchna in pristali na letališču Köln/Bonn, kjer so nas čakali vodiči.

Nato smo se odpravili v hotel, kjer smo spoznali še druge člane skupine. Bili smo z vseh vetrov (7 različnih držav, 3 različni kontinenti)!

Popotovanje po Nemčiji smo začeli v nekdanjem glavnem mestu – Bonnu. Obiskali smo rojstno hišo znamenitega skladatelja Ludwiga van Beethovna, bili na radiu Deutsche Welle, ki nemške programe oddaja po celem svetu, in si ogledali Haus der Geschichte – muzej, ki prikazuje Nemčijo po drugi svetovni vojni. Odšli smo pa

150 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

tudi iz mesta, v naravo, in se z ladjo (po Renu) ter zobato železnico popeljali na Drachenfels, od koder smo imeli res prekrasen razgled na Bonn.

Na izlet smo se odpravili tudi v sosednje mesto Köln, kjer smo imeli voden ogled mesta, piknik ob Renu, čas za nakupovanje in priložnost za obisk svete maše v Kölner Domu.

Po štiridnevnem bivanju v Bonnu smo se 11. julija odpeljali proti jugu, v prelepo “obmorsko“ mesto Überlingen, kjer smo dva tedna živeli pri družinah in obiskovali tamkajšnjo gimnazijo.

V gimnaziji smo kot najboljša skupina – PAD 24 – imeli tudi prav poseben pouk, ki je bil poln novih spoznanj in odkritij v zvezi z Nemčijo kot deželo, nemško kulturo in nemškim jezikom.

Poleg pouka pa smo se predvsem potepali. Obiskali smo Marienschlucht, ki leži na drugi strani Bodenskega jezera, in se podali na krajši pohod ob obali. Ker smo bili zelo blizu meje z Avstrijo, smo se odpravili tudi tja – šli smo na hrib z imenom Pfänder, kjer smo si ogledali park divjih alpskih živali. Kot državni gosti smo bili povablje-

▲ Avtor ni temnopolt

ni tudi na občino, kjer nam je podžupan pripovedoval in odgovarjal na vprašanja o mestu, politiki in drugih zadevah.

Bili smo tudi v kraški jami in na gradu Lichtenstein. Ker je največje mesto ob “Švabskem morju“ Konstanz, smo se odpravili tudi tja. Svoje bivanje smo zaključili z internacionalnim večerom, ko smo vsi predstavili svoje domače države in se potem poveselili z družinami. Življenje v pravi nemški družini je bilo po svoje res lepa izkušnja, saj nihče iz naše skupine še ni poznal občutka, kako je, ko si zaradi okolja primoran, da se vedno in povsod sporazumevaš v nemščini. Sicer pa je bila družina zelo prijazna in dovzetna za moje želje in potrebe; razumeli smo se zelo dobro.

Pravijo, da tuji jezik dobro znaš, ko lahko v njem tudi razmišljaš. Moja izkušnja v zvezi s tem je, da je, kljub temu da si sposoben razmišljati v tujem jeziku, še vedno bolje vsake toliko časa razmišljati tudi v maternem jeziku, saj se lahko hitro zgodi, da začneš jezik pogrešati in komaj čakaš, da boš spet videl koga, s komer se boš lahko pogovarjal slovensko.

V ponedeljek, 25. julija, smo se odpravili proti našemu naslednjemu cilju, ki je bil München – bavarska prestolnica.

Takoj po postanku v hotelu smo se povzpeli na zvonik Alter Peter, ki ponuja lep razgled na mesto. Potem smo obiskali improvizacijsko gledališče Fastfood-Theater. Naslednje dni smo imeli ogled mesta; obiskali smo Deutsches Museum (Nemški tehnični muzej), BMW Welt, Allianz areno,

koncentracijsko taborišče Dachau in pivovarno Paulaner. Poleg tega smo bili tudi na najvišjem nemškem vrhu Zugspitze (2962m) in na poletnem sankališču. Zadnji dan našega obiska v Münchnu pa smo šli zvečer še na drsališče, kjer smo imeli začetniki kar nekaj težav pa tudi kar nekaj prijaznih “učiteljev“ drsanja.

V soboto, 30. julija, smo se odpravili proti zadnjemu cilju našega potovanja, proti glavnemu mestu – Berlinu.

Kot v vsakem mestu smo najprej imeli vodenje po mestu; tokrat kar z avtobusom. Obiskali smo eno izmed najpomembnejših berlinskih stavb – Reichstag, si ogledali ostanke berlinskega zidu in bili na bolšjem trgu. Naslednji dan je bil na programu ogled muzeja Story of Berlin in nadzemnih bunkerjev iz časa druge svetovne vojne. Vsak ima rad živali, tudi PAD 24, zato smo šli tudi v berlinski živalski vrt. Bili smo v Humboldtboxu, ki pripoveduje o že porušenem berlinskem gradu, in v najznamenitejšem berlinskem muzeju (Pergamon museum). Obiskali smo tudi zapor tajne službe Stazi in univerzo, kjer so nam razložili možnosti študija v Nemčiji.

Mesec se je iztekel in tako smo se 4. avgusta poslovili od skupine, saj smo naslednji dan že odleteli domov.

To potovanje mi bo za vedno ostalo v spominu, saj sem spoznal veliko dobrih, zabavnih in prijaznih ljudi. Upam, da se bomo še kdaj videli. Bilo je zares prekrasno in nepozabno. Vsakomur lahko rečem: Splača se učiti tuje jezike, saj so in vedno bodo ključ v svet! evgen zajc

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

151

Besuch an der Partnerschule in Weichs 18.–20. Mai 2011

A

m Mittwoch sind wir nach Deutschland gegangen, unser Bibliothekar Stane hat uns gefahren.

Wir haben den See Chiemsee besucht und da haben wir „Krokodilčki“ gesungen.

Wir haben auch ein Eis gegessen und auf dem Schiff gesessen.

Mit dem Zug sind wir nach Hause gefahren, da haben wir unsere Gasteltern getroffen.

Am Abend sind wir spät eingeschlafen, denn wir haben viel gesprochen.

Am Donnerstag sind wir früh aufgestanden und dann sind wir in die Schule gegangen.

Später sind wir nach München gefahren und da haben wir eine Tour angefangen.

Marta und ich haben die Orientierung verloren, aber dann sind wir wieder glücklich zum Treffpunkt gekommen.

Freitag ist unser letzter Tag gewesen, wir haben gesagt: „Wir werden euch nicht vergessen!

Wir werden euch auch besuchen oder wollen euch wenigstens anrufen!“ Zuletzt haben wir einander gewunken und dann sind wir nach Slowenien aufgebrochen.

Das ist unser Ausflug nach Deutschland gewesen, wir hatten viel Spaß und hoffentlich auch Sie beim Lesen! tina lovka

152 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

153

1. b o (ne)uresni~enih pri~akovanjih iz ~asa pred vpisom na Gimnazijo Želimlje

Pričakovanje, da bom spoznala veliko novih prijateljev, da se bom na tej gimnaziji naučila veliko novih stvari, tudi takih, ki se jih na kateri drugi ne bi, se je uresničilo.

Uresničila so se moja pričakovanja, da je to šola z dobrimi vrednotami, delavnostjo, prilagodljivostjo, kjer je potrebno veliko delati in so ob tebi ljudje, ki ti pomagajo in niso samovšečni. Pričakovala pa sem več prostega časa, saj imam kdaj občutek, da se cele dneve samo učimo.

Uresničilo se je pričakovanje, da je srednja šola težja od osnovne in da bo tu boljša hrana. Ni pa se uresničilo pričakovanje, da bodo ljudje tu manj otročji kot v osnovni šoli.

Pričakoval sem bolje razporejene kontrolne naloge.

V Želimljem so se mi uresničile želje po boljših prijateljih – sošolcih in izkušenih učiteljih, ki se včasih znajo tudi v razredu prikazati v bolj sproščeni, nagajivi, »človeški« luči.

Nisem si mislila, da bo šola tako zahtevna. Kot sem pričakovala, pa sem tu našla (večinoma) prijazne profesorje ter zabavne in zanimive ekskurzije.

154 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

Med uresničenimi pričakovanji naj omenim, da sem tu dobila veliko novih prijateljev, se naučila veliko novega in uporabnega in se spremenila kot oseba. Pričakovala pa sem manj stresa. A tudi s tem stresom se da živeti.

Vedela sem, da je ta gimnazija težka, vendar nisem pričakovala, da bo tako težka, kot v resnici je.

Neuresničenih pričakovanj nimam, uresničilo pa se je, da sem dobila dober razred, s katerim se dobro razumem.

Tu v Želimljem so res dobri ljudje, ki pa seveda niso popolni. Vsi smo le ljudje.

Uresničilo se mi je to, da moje ocene skoraj niso padle in da je šola zahtevna. V razredu se čuti veliko večja povezanost, kot sem pričakoval. Neuresničenih pričakovanj nimam.

Pričakovala sem, da bom imela precej slabše povprečje ocen, a to se, hvala Bogu, ni preveč uresničilo. Pričakovala sem dobre odnose in prijazne ljudi – to pa se je uresničilo.

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

155

Držite skupaj. V razredu se trudi za prijateljske odnose.

Dopusti možnost, da te nekdo sooblikuje; pri tem imej lastno mnenje.

Spoštuj profesorje in ravnatelje, lastnino in pravila, da ti bo v Želimljem dobro in lepo.

Na račun odnosov ne zanemari šole in obratno.

Uči se! Pri pouku sodeluj in redno delaj zapiske in domače naloge.

Poskusi se učiti sproti. Poišči pomoč, če ti kje škripa. Ne "plonkaj" preočitno. Na začetku se zelo potrudi. Na koncu se zelo potrudi.

Kopiraj čitljive in jedrnate zapiske; vendar ne v petek, ker je gneča.

156 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

Razred dobro prezrači.

Ukvarjaj se s športom. Pojdi v naravo.

Pri telovadbi se ogrej s počepi. Začni trenirati pred "kuperjem".

Hodi na potovanja. S seboj nesi "pouštr" pa "dekco".

V petek pohiti, da uloviš prvi avtobus.

Ne spuščaj se v prepire s čistilko.

Ne vrivaj se v vrsto pri malici ali kosilu. Ne prinašaj hrane v učilnico!

Ko si dežuren, pobriši mize.

Urnik poglej 10x na dan.

Bo kakšen profesor zbolel?

Beri Žurnal!

Ne meči predmetov po razredu, da ne razbiješ okna.

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

157

Vi ste moja mami

Z

ikomo kwambiri, najlepša hvala v jeziku čičeva, lahko izrečeta Paul Kanditiona in Patience Zulu, otroka iz Malavija, ki jima pomagamo pri šolanju.

Prebivalci te afriške države so med najrevnejšimi, saj ima 5 % prebivalstva v lasti kar 95 % premoženja. Veliki revščini se pridružuje še visok nivo okuženosti z virusom HIV, kar močno otežuje njihov življenjski položaj. Kar pol milijona otrok je brez enega ali obeh staršev.

Zaradi težav z denarjem bi imela Patience in Paul kaj malo možnosti za ustrezno izobrazbo. Tukaj pa smo na pomoč prišli mi. Zahvala gre pravzaprav Agati in Urški, našima sošolkama, ki sta že v prvem letniku pri uri vere in kulture predstavili Afriko. V zaključku te predstavitve sta med drugim povedali, da je možno finančno posvojiti otroke iz revnih družin in jim s pomočjo omogočiti vsaj nekaj kvalitete v življenju. Šolanje si morajo plačevati sami, kar pa je težko, če starši svojim otrokom ne morejo priskrbeti niti najosnovnejših življenjskih potrebščin. Naš sočutni razred ni dolgo odlašal in je ta predlog hitro sprejel. Izvedbo so nam omogočili profesorji Peter Končan, Petra Živec in Nataša Svetina, ki so poskrbeli za uresničitev naše želje. Tako se je beseda udejanjila.

Spraviti dva otroka do ustrezne izobrazbe že ni mala malica. Ali ni za nas najmanjša stvar, če se odpovemo eni veliki pici in s tem kot razred omo-

158 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

gočimo celoletno šolanje otroku, ki mu starši tega ne morejo nuditi? Med nami in njimi so takšne razlike, ki si jih ne moremo niti predstavljati. Virus HIV se širi neznansko hitro, saj tam monogamija ni splošno sprejeta. AIDS je že tako napredoval, da je ohromil celotno državno strukturo. Izobrazba in ozaveščanje ljudi sta pravzaprav edini možni rešitvi tega problema. Zato v sodelovanju z misijonarji iz Malavija, natančneje s Pawełom Skołasinskim, misijonarjem poljskega rodu, pomagamo preživljati pomoči potrebne ljudi.

Razveselili smo se, kadar smo o Paulu in Patience izvedeli kaj novega.

Velikokrat je bila to kakšna fotografija, nekaj poročil so nam poslali njuni skrbniki, Patience pa nam je tudi sama napisala pismo. Tako smo vedeli, da sta v redu in jima grejo stvari po načrtih.

Poseben vpogled smo dobili, ko nas je obiskal Pawel, pričeval o tamkajšnjih razmerah in kar sam odnesel naše prispevke. Leto prej so jih namreč odnesli bivši dijaki, ko so pod vodstvom profesorjev Petra Končana in Nataše Svetina šli pomagat v misijone.

Vendar pa nismo sami. V največje veselje nam je, ko vidimo, koliko drugih iz naše ustanove se je odločilo za podobno pomoč; celi razredi, posamezni dijaki, profesorji, salezijanci in še drugi, ki so jih nagovorila naša dejanja ...

V tem času bosta Paul in Patience dobila drugega sponzorja, saj se mi kot

razred počasi razhajamo. S svojo štiriletno pomočjo smo veliko naredili in upamo, da bosta naša posvojenca v življenju uspela in postala zgled upanja za vse svoje bližnje, saj je na svetu še veliko prijaznih ljudi, ki želijo pomagati revnejšim in pomoči potrebnim.

Hvala tudi vsem, ki so nam v teh štirih letih pri naši odločitvi stali ob strani: profesorju in ravnatelju Doma Janeza Boska Petru Končanu, bivši razredničarki Petri Živec, profesorici Nataši Svetina, družbi Salve in še mnogim drugim. Hvala. urban strajnar, neja žorž in vanesa koračin

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

159

Na gozdni u~ni poti

V

Je bilo to terensko delo le za fante? ▼

četrtek, 24. marca 2011, se je slab ducat dijakov odzval povabilu profesoric za geografijo in biologijo. Profesorici Jana Mohorič in Vida Šinkovec sta nas povabili, da bi na geografsko-biološkem terenskem delu na gozdni učni poti v Dragi pri Igu skupaj koristno in prijetno preživeli popoldne.

Po pouku smo se zbrali pred šolo in se odpeljali v nekaj kilometrov oddaljeno Drago. Ustavili smo se ob začetku učne poti. Glavna atrakcija našega "izleta" so bila seveda umetna jezera, ki so izvor biotske raznovrstnosti, ki nas je tako zanimala. Sprehodili smo se torej mimo jezer, sledili gozdni učni poti in s slikovnimi ključi iskali zapletena imena preprostih rastlin. V praksi smo se

160 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

seznanjali z biološkimi in geografskimi pojavi; preučevali smo talne profile, opazili posledice vremenske ujme izpred let in se od časa do časa ustavili ob kakšnem drevesu ter ga označili za to in to. Vzeli smo si tudi čas za otroka v sebi in se dodobra razgibali tako med hojo kot tudi na jasi, ki je bila več kot primerna za kotaljenje po bregu.

Prehodili smo precej kilometrov, osvojili kar nekaj znanja in spoznali, da se prav blizu naše šole skrivajo čudoviti biseri narave, ki kličejo dijake in dijakinje, da jih odkrijejo. blaž podobnik

Kemijski popoldnevi

L

etošnje šolsko leto je bilo s kemijskega vidika zelo dejavno. Jeseni smo zaključili s serijo obiskov Instituta Jozef Stefan, kjer smo izdelali pokalni plin, amonijev jodid in eksploziv nitrocelulozo. Spomladi pa smo začeli s kemijskim krožkom (kemijskimi popoldnevi) pod vodstvom naše laborantke Mateje Resnik.

Na prvem popoldnevu smo kristalizirali natrijev acetat (za tiste, ki ne veste – to je snov v grelnih blazinicah, ki ob pritisku kristalizira in odda toploto), nato pa določali kislost cvička.

Na drugem popoldnevu smo cviček destilirali in iz njega pridobili alkohol (kolikor ga je pač bilo v njem). Na tretjem kemijskem popoldnevu pa smo naredili poskusa z imenom ples mavrične pene in nevidni risar.

Vsi popoldnevi so bili dobro obiskani, vendar pa bi se našel prostor še za kakšnega nadobudnega kemika. Zato se ne bojte napisati svojega imena na listek pred laboratorijem. Dobrodošli vsi, ki vas kemija vsaj malo zanima. matej drobnič

Bodoči znanstveniki ▼

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

161

VIKEND KEMIJE

Pozorno so prisluhnili uvodnim navodilom

Meta je naredila odličen lijak

"Vipavci" so prišli "zažgat" Želimlje

162 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

Le kaj bo "skuhal" naš Matija?

Je to kemijska ali kuharska delavnica?

Gore~i robec in {e kaj

V

šolskem letu 2010/11 smo v sodelovanju s škofijsko gimnazijo v Vipavi pripravili kemijski vikend, ki je potekal pri nas, in kemijsko popoldne, ki je bilo v Vipavi.

Kemijski vikend, ki smo se ga udeležili dijaki in dijakinje obeh gimnazij, je potekal 9. in 10. novembra. Pripravili sta ga profesorici mag. Nataša Svetina in dr. Marija Slavec.

V petek smo testirali maščobo v raznih živilih, pripravili brezbarvno kokakolo (iz nje smo odstranili karamelo), naredili avtentičen polarni sij, opazovali z etanolom prepojen robec pri gorenju ter pripravili pokalni plin in pokali z njim napolnjene mehurčke. Pri laboratorijskem delu smo se zelo zabavali in se obenem tudi veliko naučili. Bolj proti večeru smo opazovali rast faraonovih kač in reakcijo med kokakolo in bomboni Mentos.

V soboto smo najprej izdelali plakat, na katerem smo predstavili dogajanje in delo in nato poslušali predavanje dekana Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo prof. dr. Antona Medena, ki nam je govoril o kristalih in njihovih lastnostih.

Kemijsko popoldne pa je potekalo 18. maja na gimnaziji v Vipavi. Naj-

prej smo v računalniški učilnici s pomočjo posebnega programa izračunali potrebne količine reaktantov, nato pa smo v laboratoriju iz različnih maščob (svinjska mast, kokosovo maslo) in olj (arašidovo, olivno in sončnično olje), natrijevega hidroksida in eteričnih olj, ki dajejo prijeten vonj, naredili milo. Laboratorijskemu delu je sledilo predavanje o mikroporoznih materialih, ki ga je pripravila bivša dijakinja vipavske gimnazije Tadeja Birsa Čelič, ki se s tem ukvarja na kemijskem inštitutu.

Na kemijskem popoldnevu in vikendu smo spoznali nove prijatelje, ki so prav tako navdušeni nad kemijo kot mi.

Trditev, da kemija združuje, se je spet izkazala za resnično.

▲ Mešaj, mešaj, da se ne prismodi!

evgen zajc

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

163

Mnogo ve~ kot tajnica Gimnazije Želimlje 164 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

Karolina Repar (do nedavnega Sim~i~) je ena tistih želimeljskih dijakinj, ki so ustanovi ostale zveste tudi po maturi. Tako zasebno kot pri delu je bila dejavna na {tevilnih podro~jih. ^etudi je uradno tajnica, v resnici po~ne marsikaj: spremlja dijake na ekskurzijah, vodi zbor, kramlja z dijaki … Z nami je delila spomine na svoje {olske dni, nam spregovorila o svojem delu, pripovedovala o na~rtih in nam razkrila skrivnost prijateljevanja z dijaki.

≈

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

165

≈

Pot te je po kon~ani gimnaziji vodila iz Želimelj, proti koncu {tudija pa zopet sem. Kaj te je pripeljalo nazaj?

Pravzaprav splet okoli{~in. Slu~ajno sem pri{la v Želimlje v ~asu, ko so iskali spremljevalko gibalno ovirane dijakinje. Tako sem postala zaposlena absolventka. Med odmori sem poskrbela za dijakinjo Barbaro, poleg tega pa sem v~asih kaj postorila v tajni{tvu. Zato se je kljub Barbarinemu odhodu na{lo delo zame.

Kak{ne so bile tvoje zadolžitve pri delu z gibalno ovirano dijakinjo?

Med odmori sva se s pomo~jo »gosenice«, kar je stopni{~ni vzpenjalnik – pripomo~ek za prevažanje invalidov, prepeljali iz enega nadstropja

»Najzanimivej{i so mali uporniki.« v drugega, poleg tega pa sem z Barbaro hodila na ekskurzije, {portne dneve in terenske vaje. V njeni družbi mi ni bilo nikoli dolg~as. Ker sem bila takrat {e precej zmedena, pa se mi je kdaj zgodilo, da nisem gledala na uro in sem pozabila nanjo. "Gosenica" nama je v~asih nagajala in vedno se je na{el kdo, ki mi je hotel pomagati, da bi tako upravi~il zamudo pri pouku.

za dobavo in finance v klubu in

▲

po~ne{ {e marsikaj. V {olskem letu

"Mm,

2010/11 si vodila tudi dekli{ki pev-

to je pa

ski zbor. Katera izmed službenih

okusno!"

V resnici tudi danes {e zdale~ ne opravlja{ le tajni{kega dela. Spremlja{ dijake na ekskurzijah, skrbi{

po {oli vsi te~ni in tajni{tvo postane

166 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

dejavnosti ti je najljub{a?

Težko bi rekla, katera, ker je to v~asih odvisno od lune. Pride dan, ko gre vse tako, kot si zamisli{, pride pa tudi tak, ko si imajo dijaki med poukom veliko povedati, ko dekleta gledajo v note, kot bi jih videla prvi~, ko so sredi{~e tak{nih in druga~nih izbruhov. Preživeti take viharje z mirnimi

živci in uživati v »vremensko ugodnih dneh« se mi zdi prava umetnost. Je pa res, da sem se v preteklem {olskem letu najbolj zabavala ob varovanju Eve in Sare, h~erk prof.

Ane [pan ^esen, ki sta popravljali mojo sloven{~ino, si me ogledali od pet do glave in me nau~ili ogromno zanimivih stvari. Že pred vodenjem želimeljskega dekli{kega pevskega zbora si imela kar nekaj tovrstnih izku{enj, saj te glasba spremlja tudi v prostem ~asu. Ali si bila v preteklem {olskem letu z vodenjem zbora zadovoljna?

Vodenje dekli{kega pevskega zbora sem sprejela z veseljem, vendar sem se zavedala, da moja naloga ne bo lahka. Že v novembru smo imele prvo preizku{njo, ko smo nastopile na odru Slovenske filharmonije, na zaklju~nem koncertu pa smo premierno zapele cikel Tri Murnove pesmi skladatelja Du{ana Bavdka. ^eprav se z dirigiranjem ukvarjam že nekaj ~asa, je bila to povsem nova izku{nja. Veliko sem se nau~ila. Z delom zbora sem zadovoljna, ~eprav sem imela v mislih {e kar nekaj projektov, ki pa jih zaradi pomanjkanja ~asa ni bilo mogo~e izvesti.

Kje se poklicno vidi{ ~ez, recimo, desetletje?

To vpra{anje si zastavljam že nekaj let, vendar ne najdem primernega

odgovora. ^eprav mi nikoli ni bilo žal, da sem se odlo~ila za {tudij politologije, pravzaprav ne vem, kaj si po kon~anem {tudiju želim po~eti.

Ne zanima me zakonodajna veja oblasti, zanimajo pa me {tevilna gibanja in mali posameznik. Po srcu sem borka za pravice, vendar ne za vsako ceno. In morda je problem prav to, da me zanima preve~ stvari in se bojim, da bi morala opravljati zgolj birokratsko delo.

Od kod pa ~rpa{ energijo za vse, s ~imer se ukvarja{?

Energijo ~rpam iz zadovoljstva, ki mi ga dajejo uspe{no opravljene stvari, v~asih pa tudi iz jeze, ker vem, kako malo je potrebno, da se

»Prvi teden sem se izogibala zbornice.« dolo~ene stvari naredi. Je pa res, da imam to sre~o, da je okrog mene vedno skupina, ki je pripravljena delati. Brez takih ljudi bi bil moj trud zaman.

Si bila že v svojih srednje{olskih letih dejavna na toliko podro~jih?

Od nekdaj sem se ukvarjala z vsemi možnimi stvarmi in tudi v srednji {oli je bilo tako. Razrednik mi je nekega dne po pouku "naredil pridigo", da si moram postaviti prioritete in da {ola zaradi vseh mojih dejavnosti ne sme trpeti. Takrat sem bila zelo jezna in užaljena,

≈

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

167

svoje pravice. V tem ne vidim ni~ slabega, ~e dijaki ne izgubijo ob~utka za meje. Glede neumnosti pa mislim, da so ravno tako kreativni, kot smo bili mi.

Kako sicer doživlja{ dijake?

»Skrivnost uspeha: dijakov ne ocenjujem.« ▲ Pogled, da te kap

vendar danes vem, kaj mi je hotel povedati, ~eprav mi ni bilo nikoli žal za nobeno stvar, ki sem jo v življenju naredila ali poskusila. ^e pogledam na svoje delo v Želimljem, bi lahko rekla, da je zmes vseh mojih {tudentskih del.

Kako je biti sodelavec s svojimi nekdanjimi profesorji?

Prvi teden sem se izogibala zbornice, kot sem to po~ela že v srednji {oli, potem pa sem po~asi ugotovila, da mi nih~e ni~ no~e. Vesela sem, da sem lahko profesorje spoznala tudi v druga~ni lu~i in ugotovila, da so ti stra{ni ljudje v resnici zelo prijetni.

Se je v Želimljem od tvojih srednje{olskih let kaj spremenilo? ^eprav mi je Peter Polc neko~ rekel, da tudi mi nismo bili ni~ druga~ni, mislim, da so se stvari nekoliko spremenile. Zdi se mi, da na{a generacija ni bila tako obremenjena s {olskim pravilnikom in da se nismo upali tako odkrito boriti za

168 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

Vsak je svet zase. Znajo te razjeziti, in to na dan, ko že tako vstane{ z levo nogo, znajo te pa tudi do solz nasmejati. V splo{nem se mi zdi, da so zelo ustvarjalni in sposobni, ~eprav so med njimi tudi taki, ki se jim uspe kljub sposobnostim potuhniti, in taki, ki jim je v~asih vse odve~. Kljub težavam, s katerimi se morajo profesorji ukvarjati, pa mislim, da so neprimerno znosnej{i od ve~ine srednje{olske populacije.

Z njimi se odli~no razume{. Dojemajo te kot prijateljico. V ~em je skrivnost lepega odnosa?

Mislim, da je klju~nega pomena to, da jih ne ocenjujem, kar nam omogo~a, da smo že takoj korak bliže in ni nih~e z ni~imer obremenjen. Poleg »ta gob~nih«, ki me pridejo sami obiskat v tajni{tvo, so mi bili zmeraj zanimivi mali »uporniki«, ki se tako radi jezijo na ves svet. Ko se jim uspe{ približati na njihov na~in, vidi{, da se za vsakim malim upornikom skriva krhka du{a, ki potrebuje le malo pozornosti. Je pa velika razlika, ~e to pozornost i{~e med odmorom v tajni{tvu ali pa celo uro med poukom. Pri pouku bi zagotovo imela manj potrpljenja, kot ga imam sedaj.

Hvala za pogovor in {e mnogo ustvarjalne mo~i pri tvojem delu! teja jereb in mojca leskovec

::

Le zakaj ju je sram?

Je kdo alergičen na čebele?

Najnovejše lepotne smernice

Vzgojiteljici iz starih časov

Če ni brade, si jo pa narišeš ...

PUST OKROGLIH UST GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

169

Na fronti

N

Samotar ▼

a sončni dan 2. aprila 2011 smo se s skupino bojevitih maturantov odpravili na Soško fronto. Za uvodno motivacijo je poskrbel Gašper z Gregorčičevo pesmijo Soči. Nato so udeleženci ekskurzije s pomočjo delovnega lista obnovili svoje znanje o dogodkih ob tej reki v letih 1915–1917.

Medtem nas je avtobus pripeljal v Tolmin, kjer sta nas čakala dva kombija in lokalni vodič, s katerim smo se odpeljali do cerkvice sv. Duha na Javorci. V duhu secesije so jo zgradili cesarski vojaki, da so v zaledju bojišča molili za padle vojake, mir ...

Od Javorce smo se peljali na Kolovrat, kjer smo si ogledali obnovljene strelske jarke, kaverne, strojnična gnezda … Z vodičem sva opisala tako imenovani čudež pri Kobaridu in ob jasnem vremenu smo z vrha Kolovrata lepo videli kraje, kjer so potekali odločilni boji.

V dolini smo si pri Tolminu ogledali lepo nemško kostnico in se vprašali, zakaj Slovenci nimamo kostnice za žrtve vojne, revolucije in povojnih pobojev.

170 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

◄ Gašper si je pripravil odlično enolončnico

Naša zadnja postaja je bila Most na Soči, kjer smo videli zasebno zbirko orožja in opreme iz prve svetovne vojne, ki jo hrani domačin Peter Kogoj. Razveselil nas je z jasnim opisom vojaških spopadov v bližini svojega kraja in strastno zbirateljsko žilico.

Ko smo čakali avtobus, so najbolj vročekrvni maturanti razmišljali o skoku v ledeno reko, a so si zadnji hip premislili. To je bila razumna odločitev, kakršna se pričakuje od vsakega zrelega maturanta … jurij pavel emeršič

◄◄ Informacij željni Žiga ◄ Mimo planinskega doma na vrh

◄▲ Ana je ponosna na svoj dosežek ▲ Pri zasebnem zbiratelju ◄ Na nekdanjih bojiščih

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

171

2. a o svojem razredu

Ni mi všeč, da je razred precej razdeljen na skupinice. Ko imamo veliko testov, smo živčni in mislimo skoraj samo na to. Včasih tudi ne znamo priti do skupne odločitve. Vseeno pa se mi zdi, da smo dobro povezani in se veliko pogovarjamo. Všeč mi je, ker se nekateri res potrudijo za razred in tako lažje izvedemo kakšen projekt. Je pa tudi res, da bi moralo kdaj komu biti več do razreda.

Za skupne projekte smo se letos še bolj potrudili, in ko so bile pri katerem izmed profesorjev kakšne težave, smo znali stopiti skupaj. Ne smem pa pozabiti na razrednika, ki ga nova hčerka očitno navdaja z energijo, saj je zadnje dni še bolj nasmejan in zagnan.

Letos smo bolj povezani, zato smo se lažje lotevali projektov in jih bolj ali manj uspešno končali. Ima pa naš razred vodjo, ki mnogokrat ne upošteva drugih.

V 99 % primerov držimo skupaj. Če je komu hudo, mu stojimo ob strani. Na žalost pa se za razred po navadi vedno trudijo eni in isti ljudje.

172 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

V mojem razredu me obkrožajo »ful fajn« ljudje, s katerimi se dobro razumem.

Znamo si priskočiti na pomoč. Pride pa včasih tudi do trenj zaradi zelo majhnih stvari.

Smo v drugem letniku in tako nam je padel uspeh. Seveda pa smo zelo dejavni pri športu ... Zmagali smo pri prodaji voščilnic.

V razredu so sošolci, ki ti pomagajo, ko potrebuješ pomoč.

Zelo mi je všeč, da se razrednik za nas zelo trudi.

Vsako leto smo bolj povezani. Na žalost pa so nekateri še preveč otročji (»kraja« copat, obmetavanje s časopisi, pisanje po tabli, kričanje ...).

Všeč mi je, da smo pripravili darila za profesorje, ki so dobili otroke.

Pouk je letos bolj sproščen tudi zaradi zabavnih pripomb sošolcev.

Moti pa me, da so nekateri dežurni zelo leni.

Ni mi všeč, da nekateri odločajo o vseh stvareh.

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

173

2. b o {olskem letu 2010/2011

Letos je bilo še več smeha, še več zabave in še več učenja.

Kljub temu da je bilo to leto težko in naporno, je bilo zelo zanimivo.

Letos se mi je zdelo, da so bile ekskurzije in druge dejavnosti zelo enakomerno razporejene čez leto. Tudi zato je leto hitro minilo.

Letošnje leto je bilo manj naporno od lanskega, saj smo bili že vsega bolj navajeni.

Veliko je bilo učenja, kontrolnih nalog, spraševanja ... A bilo je tudi veliko prireditev, ekskurzij ...

Drugi letnik je zame po učni snovi daleč najtežji. A z našimi profesorji se da tudi to »prebroditi«. Pohorje, Italija, izleti ... Vse je bilo dobro, zanimivo, predvsem pa sproščujoče.

To leto se mi je zdelo zelo dobro. Mislim, da smo se kot razred zelo ujeli in da smo drug drugemu pripravljeni pomagati.

Učenje, učenje, potovanja ... in spet učenje.

174 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

Včasih polno energije, drugič zamorjeno.

Leto smo začeli z dobro energijo in ga tako tudi končujemo. Seveda se pozna, da smo leto starejši kot lani. Tudi profesorji od nas zahtevajo več kot v preteklem letu.

Vseeno pa je bilo v naše izčrpne študijske dni z raznovrstnimi prireditvami, razstavami, ekskurzijami ... vnešeno tudi kar nekaj zabave. Leto mi je bilo všeč.

To šolsko leto je bilo zelo navdušujoče. Kljub padcu uspeha (glede na prvi letnik) se mi zdi, da rada hodim v šolo, ker je vedno tako zelo »fajn«. Mogoče imam sedaj v maju še vedno občutek, da se leto še ni niti dobro začelo in se nikakor ne morem spraviti učit. Vse zelo hitro teče ...

Drugošolec ni enako prvošolec. Lani smo bili pridni, letos pa so nas opominjali, kako smo brez energije. Kljub godrnjanju pa je bilo to leto gotovo boljše od lanskega.

Sladko, vendar kratko. Polno vzponov in padcev, novih prijateljev, spoznanj, znanja.

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

175

^e{nje iz rimskih ~asov

N

ekega sončnega junijskega popoldneva smo se vrle "fazanke" in "fazani" odpravili na miniaturno zgodovinsko ekskurzijo. Pot nas je iz želimeljske doline popeljala do antične Iške vasi. Tam so Rimljani v majhno cerkvico skrili svoje nagrobnike, katere smo se namenili temeljito preučiti. Posedli smo po trati in rade volje prisluhni► "Antična" cerkvica ►► Katera črka je to? ▼ Profesorica Jana med razlago

176 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

li starodavnima konzuloma Evi in Juriju Pavlu. Popeljala sta nas v čarobni svet epigrafike in nam zavzeto pojasnjevala skrivnostne pomene kratic na nagrobnikih in kamnitih skulpturah.

Seveda smo si morali delčke razlage "vklesati" na delovne liste in v glave, saj bi bilo nadvse tragično, če bi se takšni starodavni podatki na poti

iz antične Iške vasi v kruto gimnazijsko sedanjost v naših glavah izgubili. Še pred vrnitvijo smo v cerkvici poiskali že prej razložene kratice, za najbolj zagnane pa je bil izziv najti namerno poškodovan spomenik zunaj stavbe.

Oskrunili so ga nič hudega sluteči zidarski mojstri, ki so menda tukaj "izumili" akvedukt.

V neposredni bližini starih rimskih spomenikov smo odkrili čudovit sadež, ki so ga v antiki gotovo cenili. Seveda se tudi mi nismo mogli odpovedati ponujajoči se rimski pojedini in smo bližnjo češnjo, ki se je upogibala pod težo čudovitih temnordečih plodov, olajšali za nekaj njenega bogastva.

S težkim srcem smo ob znaku za

umik zapustili svoje položaje in se v rimski formaciji ("štuporamo") odpravili na avtobus, ki nas je popeljal v grenko, s pelinom "začinjeno" realnost.

Delirant isti Romani! (So nori ti Rimljani!)

▲ Portreti avtoric tega prispevka

monika čuk, natalija gruden, lucija zajec

P. S.: Opravičujemo se za nekoliko falsificirana zgodovinska dejstva!

◄ Počitek plebejcev ◄▼ Zgodovinska utemeljitev ▼ Latinska abeceda

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

177

Strokovne ekskurzije

Maturanti na Kočevskem

Zgodovinsko-latinska ekskurzija za prvošolce

Na radiološkem oddelku Kliničnega centra

Zgodovinsko Posočje Bojišča 1. svetovne vojne za maturante

178 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

Geografi na Gorenjskem

[olski utrip

Natančna Gaja

Nekateri študirajo še med odmori

Povsod je lepo, pri matematiki najlepše

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

179

Kosilo!!!

Vsega lepega je enkrat konec, tudi odmora.

Sledijo učne ure po sobah ali v učilnici, ki jih je pametno dobro izkoristiti. Uro in petnajst minut učenja torej!

Zvonec. In takoj zatem topot mnogih korakov. Konec pouka.

Ko pridem v sobo, torbo vržem v kot, nato pa se, če nimam v načrtu česa drugega, preoblečem in odhitim na igrišče ali v telovadnico.

15.30

14.00

13.45

9.45 12.30 13.20 13.30

Po treh urah se malo daljši odmor za malico res prileže.

6.35 6.45 6.50

6.30

Odhitim v vrtec.

Urejanje dnevnikov, knjižnica, kava, pisanje mailov, pisanje testov (4. možnost), klepet v zbornici, krožek …

Počakam, da se gneča v jedilnici razredči; nato grem tudi jaz na kosilo.

Konec službe. Brez komentarja.

V službi. Brez komentarja.

V avtu v miru poslušam poročila.

Z Jakobom zapustiva stanovanje in se odpeljeva v vrtec.

Budim Špelo (ženo) in Jakoba (sina). Uspeh po 10 minutah.

Skupen zajtrk, zelo hitro umivanje zob, oblačenje sina, priganjanje (»Ati bo zamudil v službo!!!«).

6.15

7.20

Z velikim samopremagovanjem vstanem in grem na kratke molitve in nato na zajtrk.

Po zvočnikih se oglasi budnica. Kot vsega hudega vajen "domovec" jo prespim.

Oglasi se budilka, ki jo preslišim. Po petih minutah se oglasi druga in zvoni v duetu s prvo. Vstajanje, umivanje, britje …

5.50

Pouk se začne s kratko rediteljevo mislijo, molitvijo, karkoli že (ne) pripravi.

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

Dan v življenju dijaka

180

181

peter hrovat, dijak

3. letnika

22.30

Vzgojitelj Feri nam nepreklicno ugasne luč in je gluh za vsakršne prošnje po ugodnostih (»… ja pa če je tazadn teden! ...«), mi pa, eden prej, drugi kasneje, počasi zaspimo.

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

22.00

"Fazani" imajo (bi morali imeti!!) že ugasnjene luči, mi pa smo še pokonci. Le nekoliko tišji postanemo ...

24.00

21.15

21.00

19.45

18.30 19.30

18.10

16.45 17.00

Večerne učne ure se končajo in pred nami je samo še krajši večerni odmor. S "cimri" se še malo pregovarjamo za prednost v kopalnici, potem pa se počasi umirimo.

Hitim, da ne zamudim na večerne molitve.

Po molitvah se še kaj na hitro pomenimo, vzgojitelj Klemen pove še kakšno informacijo. Še zadnja učna ura ...

Hitro tečem na večerjo, da v vrsti ne bom zadnji. Če sem pozen, raje počakam 15 minut, da se vrsta malo skrajša. Odmor izkoristim podobno kot prejšnjega, le da zamenjam vrsto športa.

Učne ure se nadaljujejo, zbranost pa po navadi popušča.

Odrešenje pride čez uro in deset minut.

Petnajstminutni odmor. Pretegnem se in grem v jedilnico po sadje.

16.00

mag. jurij pavel emeršič, profesor zgodovine

Spanje. Končno!

Priprava na naslednji dan (branje, popravljanje, sestavljanje testov …), pomivanje posode, klepetanje z ženo …

Večerja, risanka (za sina!), umivanje, molitev, pravljica.

Zaspim skupaj s sinom, a me žena zbudi.

Igranje z železnico ali Playmobili – s sinom, seveda!

in profesorja

Živalski vrt, knjižnica, obisk prijateljev …

Vse je odvisno od vremena.

Projekt Spomenik

T

ople pomladi pred 66 leti se je končala vojna. Pa se je res? Številna grobišča širom po Sloveniji pričajo, da ni tako. Morda so se res končali večletni spopadi med Slovenci, vendar so se zmagovalci poražencem kruto maščevali. Začeli so se povojni poboji, ki še danes burijo duhove tako starejših, nekateri med njimi so se celo uspeli rešiti, kot mlajših generacij, ki se zanimajo za narodovo preteklost in bi rade takšen teror v prihodnosti preprečile.

21. junija se je skupina nadobudnih dijakov s profesorjem Jurijem Emeršičem odpravila po sledeh grozot, ki so se dogajale po 2. svetovni vojni. Že pred obiskom Kočevskega roga smo se poučili o zgodovinskih dejstvih in poslušali poročanje gospoda Ivana Korošca, ki se je večkrat uspešno rešil iz rok krutih krvnikov. Polni znanja smo se odpravili do enega od morišč, do Macesnove jame pri Macesnovi gorici.

Tam smo na plano privlekli svoje mobilne telefone in začelo se je. S klicem na številko 01 8888 264 smo začeli

182 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

podoživljati zgodovino. Poslušali smo opis pobega enega od 12 srečnežev, ki so se iz brezna uspeli rešiti, in se peš napotili do jame ter tam v spomin pokojnim pozvonili z zvonom.

Obisk Kočevskega roga je del projekta Spomenik (Monument), ki ga pripravlja nottinghamska univerza iz Velike Britanije v sodelovanju s Študijskim centrom za narodno spravo. Projekt istočasno izvajajo tudi v Ruandi, kjer se je množični pokol zgodil leta 1994. Dijaki Gimnazije Želimlje smo bili testna skupina, ki je preizkusila tako tehnično plat projekta kot tudi izpovedala svoje dojemanje in občutenje pretresljivega doživetja v gozdu. Gospodje Rolf Wiesemes, Dave Kirk in Jim Kosem, predstavniki in tehnični vodje projekta, ki so bili z nami, so nas na koncu povprašali po naših mnenjih in predlogih za izboljšanje vodenja po mobilnih telefonih.

Med drugim smo s profesorjem Emeršičem na kraju dogodka še enkrat in temeljiteje povzeli zgodovinska dejstva ter z gospo Heleno Janežič iz Narodne in univerzitetne knjižnice spoznali D-fond, oddelek, v katerem so po 2. svetovni vojni shranjevali knjige, ki bi lahko škodovale takratni enopartijski oblasti.

Danes se ta fond imenuje Zbirka tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije in shranjuje vso izseljeniško literaturo.

Gospod Kuntner je za konec pred grobom številnih domobrancev prebral pesem Slutnja partizana Karla Destovnika Kajuha:

▼Predstavitev težke zgodovinske tematike

▼Študij

▼Spomin in opomin

»Ni res, ne morem vejeti vestem tem zloglasnim, da spet bo tako kot pred dvajsetimi leti.

Ne, ni res, ne morem verjeti ...

Da bomo z barbarskimi klici hiteli preko zemlje, da bomo pobijali vse, razrušili vse, mi, ki čitamo Byrona, Gorkega, Bloka, Puškina, in da bomo jutri divjali s peno krvavo na ustih.

Uživali bomo ob krvi nedolžnih teles.

O, ne ... O, ne ...

Kako sram me je ...«

▼Poklon žrtvam

Molče smo odšli ... ana dolšak, želimlje,

3. a 22. junij 2011

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

183

3. a o tem, kaj bi na {oli želeli

Naša matična učilnica je lepa, zato naj bo naša še naslednje leto.

Ohranil bi tudi vse sošolce in sošolke, zato naj nihče ne ponavlja letnika.

Ohranil bi ekskurzije, športne in kulturne dneve, razstave, prireditve ...

Naj bo v prihodnje čim več potopisnih predavanj in glasbenih prireditev v Majcnovi dvorani.

Dijaška skupnost si vedno znova zmišljuje dejavnosti. Naj pri tem vztraja.

184 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

ohraniti ...

Število prireditev je vsekakor potrebno ohraniti.

Ohranimo pa tudi način šolskega dela.

Letos smo imeli kar precej prostih ur; naj se to ohranja še naprej.

Urnik in čas pouka mi je zelo všeč. Prav tako številne obšolske dejavnosti.

Ohranila bi dobro voljo, pravičnost, poštenost, ki vlada med profesorji in dijaki.

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

185

[olske ekskurzije Velemojster

Mrtvaškemu plesu naproti

Fotografija za oboževalke

Profesor Simon

Piranski akvarij

Najlepši drugošolci

186 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

V Oglejski baziliki

Pred simbolom slovenstva

Nad Beljakom v spremstvu ptic Tretješolske opravljivke Krištof bo lončar

Kaj ima kovaštvo skupnega s fiziko?

Prijateljice Zakaj strmite v nebo?

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

187

Dol 201 omit 0 i 188 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

C

elo leto sm s dija o bile s o trdo ki g eve da p arali in eks lansko rekr n kurz leto atke aposle ija v s te d in k žkim , bila je šoli po mal smo g seb ko s eks srce u a le e j vr je ku o mm anjk rzija za li, smo prišel č dočaka pom drugi š es as v li ko al a o rnitv ... Kon smo licali. N ladko i pri po dličnja t V.I.P. ec e sp k uku at o ž (to j e v Itali sebe o v Želim pouka prev e v se o nas j ali. Po ez jo, dš lje pte na e do e dob č izmuč mbru ovinkas lgi vož golj ša natanč li na ek . Ker pa mreč. P s i i, so n l neje mel ta p a), š il kurz očit ji sm smo i o n nam , so se e na P odp priložno t pripel o se na težje v Dolom ijo. To n bili ne ice ass v re k j p r a i j a s a oG ter iau, stavrac vili pog t, da s la do g prej ust a smo ite. Kot bila na vad i vsta orsk e na iji po avili kjer odli leda na li že čn e o k smo st t še ob 4 jaki sm tune epamo skupin b jezer se š regli z u . e . o o l 30 z e za , im e T Mis k e u dnji usno “ iz 1. s isti, ki j veto č na paš jih v novane rina, kj utraj, to”. e vne gled z Tre r pon S v ali p Cim smo reču pet poln ojne. K pod “T e .

Ta o r dov itih i energ t se za i vrhov m e” n ije s Dolo Itali i mo j mito pot ane sp v. onad alje ale vali ssa n dra

lav

rič

cas

cio

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

189

190 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

Potovalna agencija Želimlje predstavlja ekskluzivno ponudbo tega poletja

LONDON Z

brali se bomo v torek, 5. julija 2011, ob 22. uri in se z udobnima avtobusoma odpeljali proti Avstriji, prečkali Nemčijo in v dopoldanskih urah prispeli do nemško-luksemburške meje.

Prvi dan Nekaj uric bomo preživeli v prikupnem Luksemburgu, glavnem mestu istoimenske države. Privoščili si bomo oddih za malico in se sprehodili po starem mestnem jedru ter mimo Grunda, starega dela mesta, ki je obdan z obzidjem in danes pod okriljem Unesca. Pot bomo nadaljevali proti Franciji in se v večernih urah ustavili v obmorskem mestu Dunkerque, kjer bomo nedaleč od predora pod Rokavskim prelivom tudi prenočili.

… vro~e cene … … odli~ni vodi~i … … nepozaben program …

prej ogledali stadion Stamford Bridge, kjer domuje klub Chelsea, nato pa svoje možgane urili v Naravoslovnem muzeju. Na Trafalgarski trgu si bomo vzeli prosto popoldne, zvečer pa bomo uživali še na predstavi Fantom iz opere.

Tretji dan Po tipičnem angleškem zajtrku (jajca, šunka, klobasice, pečen paradižnik ...) v našem udobnem hotelu nas bo čakala krajša vožnja na južno angleško obalo, kjer se bomo ustavili v razgibanem in vetrovnem Brightonu.

Sledil bo ogled razkošnega Kraljevega paviljona, zgrajenega v eksotičnem orientalskem slogu, in sprehod ob široki prodnati obali, ob katero bodo udarjali visoki penasti valovi. Naslednji

Leži na igrišču, na katerem igra Chelsea? ▼

Drugi dan Pravijo, da je rana ura zlata ura, česar se bomo držali tudi mi, saj bomo v zgodnjih jutranjih urah prečkali Rokavski preliv in prišli na največjo evropsko otoško državo. V njenem glavnem mestu si bomo naj-

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

191

postanek bo v Portsmouthu, od koder bomo šli do Stonehenga, ki že tisočletja kraljuje nad okolico.

^etrti dan Soboto bomo preživeli v Londonu, kjer se bomo v muzeju voščenih lutk Madam Tussauds lahko fotografirali s številnimi slavnimi osebnostmi, se sprehodili mimo Buckinghamske palače, Londonskega očesa, Big Bena in drugih londonskih znamenitosti.

Peti dan Nedeljsko jutro bomo pričeli z obiskom prave angleške maše v eni od londonskih cerkva in se preizkusili v razumevanju angleščine. Naš zadnji »angleški« dan bomo obeležili z obiskom znamenitega Greenwicha na vzpetinici na vzhodu angleške prestolnice, kjer bomo lahko prestopili greenwiški poldnevnik. Ogledali si bomo tudi zapornice na reki Temzi ter Tower Bridge, nato pa se bomo pod Rokavskim prelivom odpeljali na celino. ► Bi rade dobile službo v Londonu?

192 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

[esti dan Predzadnji dan potovanja bo belgijsko obarvan, saj si bomo ogledali Atomium, model železovega kovinskega kristala, ki je bil zgrajen za svetovno razstavo leta 1958. Nato bomo v Evropskem parlamentu obiskali dr. Milana Zvera, si pobliže pogledali glavni trg in poskusili lokalne kulinarične dobrote.

Sedmi dan Za konec bomo potovanje začinili še z obilico vrtoglave zabave v Europaparku, največjem nemškem zabaviščnem parku, razdeljenem na kar 15 dežel s številnimi adrenalinskimi atrakcijami.

V večernih urah se bomo znova vkrcali na avtobus in nadaljevali pot proti Sloveniji, natančneje Želimljam, kamor bomo 13. julija 2011 prispeli v zgodnjih jutranjih urah. maša budič in ana dolšak

Son~na

Irska

Po ~em se bomo star{i dijakov Gimnazije Želimlje spominjali Irske? Po smehu, ki nas je stresal od jutra do poznih ve~ernih ur. Po soncu, ki nas je spremljalo ves ~as potovanja. Po zelenih odtenkih osupljive pokrajine.

Po prijaznosti doma~inov, ki so nam popestrili dneve in zlasti ve~ere. Pa tudi po poletu z letalom, ki je bil za mnoge star{e prvi.

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

193

S

Idila ▼

▲ Je tole garaža?

poznali smo delček zanimive prazgodovine, slišali o dogodkih, ki so oblikovali preprostega, trmastega in nadvse domoljubnega irskega človeka, občudovali divjo, skalnato in predvsem zeleno pokrajino ter urejene vrtove in ne nazadnje okušali specialitete dežele ter poslušali njihovo navdušujočo glasbo.

Vsak dan pa smo našli čas za sv. mašo, s katero smo se zahvalili Bogu za svoje družine in doživetja na poti.

Številne vtise je sila težko strniti v kratko besedilo, zato jih bom opisala z zanimivimi dogodki s poti. Le-to so lani že prepotovali dijaki Gimnazije Želimlje.

Zdaj smo bili na vrsti še starši. Imeli smo seveda najboljšega vodiča, organizatorja in koordinatorja potovanja, ravnatelja Petra Polca.

Z nekaj strahu in nelagodja smo preživeli miren polet nad oblaki od Benetk do Dublina. Polet ni skrbel samo staršev, pač pa tudi otroke, saj so po pristanku

194 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

kar deževali kratki sms-i v smislu: »No, atek, kako je b'lo na avionu?« Odgovori so bili »super« in »preživeli«.

Nato se je začela avtobusna avantura. Že po nekaj prevoženih kilometrih smo namreč spoznali, da za volanom sedi najboljši »šofer« Irske, ki je zagotovo sorodnik Nikija Laude ali pa vsaj Eddija Irvina.

Prva postanka sta bila pri klifih, previsnih skalah nad morjem – Cliffs of Moher, in megalitski grobnici iz zgodnjega neolitika – Poulnabrone Dolmen. Po kratkem sprehodu in fotografiranju smo se po čudoviti pokrajini Burren, ki je s pašniki spominjala na naše božične jaslice, odpeljali v zelo živahno obmorsko mesto Galway, kjer smo med kratkim večernim pohajkovanjem poslušali poulične koncerte različnih glasbenikov.

Naslednji dan smo odpluli na Aranski otok Inishmore. S kolesom ali kočijo ali peš smo si ogledali star svetilnik na najvišji točki otoka in ostanke trdnjave Dún Aonghasa. Naj tu omenim še dve izgubi mobilnih telefonov. Prvi je poletel k tlom pri kolesarjenju, drugi pa s klifa v globino morja. Nesrečna lastnika sta se lahko kmalu malo potolažila z neobičajnim pogledom, in sicer z opazovanjem štirih tjulnjev, za katere so naši vrli možakarji najprej mislili, da so v plitvini nasedli in da potrebujejo pomoč. Ko pa so prišli v njihovo bližino, so ugotovili, da se glasno prepirajo za svojo izvoljenko.

Naslednjega dne smo se prilagodili čudovitemu vremenu in dopoldne preživeli na posestvu Kylemore Abbey, ki je bilo prvotno dom družine Henry, po smrti Margaret Henry pa je žalostni vdovec posestvo prodal. Posestvo je menjalo nekaj lastnikov, leta 1020 pa so ga kupile redovnice benediktinke, ki so tu odprle šolo. Poleg opatije smo si ogledali cerkvico, mavzolej in prekrasen cvetlič-

no-zeliščni vrt ter pri tem pridno nabirali ideje za (pre)ureditev domače okolice.

Ker nas je sprehod po vrtu nekoliko utrudil, smo si v Westportu s »special of the day«, kar je bil ta dan piščanec na različne načine, ali pa s »soup of the day«, juho s krompirjem in korenjem, privezali dušo. Kmalu zatem smo se povzpeli na hrib sv. Patricka. Čeprav se je nekaj prav »korajžnih« spustilo v dir in v nekaj minutah prišlo do zadnjega grebena pod vrhom (čestitke!), vrha, ki ga irski romarji množično obiskujejo zadnjo nedeljo v juliju, zaradi prekratko odmerjenega časa žal niso dosegli.

Druge so pri vzponu zaustavili prelep razgled na obalo, miren potoček ob poti (za meditacijo), nekoga pa tudi moker čevelj. »Ja, kdo si je pa mislil, da je v gorah močvirje?!« Proti večeru smo se pripeljali v mesto Sligo, kjer so nas v študentskem naselju pričakali lično urejeni apartmaji.

Ker je eden izmed staršev praznoval rojstni dan, se v apartmajih nismo prav dolgo zadrževali. Na zelenici med hišicami smo sklenili krog, se predstavili, nazdravili ter skupaj odšli v mesto, kjer smo ravno prav razpoloženi na križišču ulice Wine street zapeli venček slovenskih narodnih. Dovolj glasno, da so nas prebivalci opazili ter povabili v pub The harp Tavern, kjer so nam dodelili posebno sobo, posodili kitaro in v kozarce nalili, kaj drugega kot Guiness. Tako smo s pesmijo v veselem vzdušju praznovali do polnoči, potem pa šli nabirat moči (spat) v naše študentske apartmaje.

Zgodaj zjutraj naslednjega, četrtega, dne smo se odpeljali proti Derryju, kjer smo pod vtisom na avtobusu videnega filma Bloody Sunday (30. januar 1972) razmišljali o Ircih in njihovi neizmerni želji po samostojnosti in neodvisnosti.

Iz teh težkih misli smo se izvili šele

z ogledom proizvodnje viskija v Bushmillsu, kjer nas je irski vodič navdušil s poznavanjem Slovenije in željo, da spozna tudi nekaj slovenskih besed, kot so hvala, za menoj ter kvas, voda, ječmen (sestavine pri destilaciji alkohola). Po pokušnji ene izmed najbolj znanih irskih pijač smo se vrnili na obalo, kjer smo si na Antrimski obali ogledali velikanovo pot: vulkanska tla, skale v obliki satovja – Giant's Causeway. Nekdo si je ta ogled popestril še z namakanjem nog, ki pa se je končalo z velikim valom in "tuširanjem" morja željnega možakarja. K sreči je malce pihljalo in oblačila (hlače, srajca in še kaj) so se hitro posušila. Vrvi za sušenje pač ni bilo, je bila pa naša naslednja točka ogleda prav posebna vrv – most Carrick-a-Rede Rope Bridge, ki povezuje kopno in otoček z galebi. »Mostninar« se nam je čudil in komentiral v smislu: »Foolish people from all around the world come to wait 30 minu-

▲▲ Gremo na pot? ▲ Večno mladi!

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

195

Knowth – na skupinski sliki manjka le kup fotografov ▼

tes to cross the bridge«. (Neumni ljudje s celega sveta pridejo in čakajo 30 minut, da prečkajo most.) Zvečer smo ti »neumni« ljudje prispeli v Belfast in v odličnem hotelu Ibis v trenutku zaspali.

Naslednji dan je bila nedelja in takoj po obilnem zajtrku, kot običajno z jajci, slanino, maslom, toastom, sokom ter kavo, smo se odpravili v bližnjo Marijino cerkev, kjer smo imeli sv. mašo, po njej pa še ogled mesta. Videli smo tamkajšnji poševni stolp (Albertova spominska ura), nenavadno ribo ob obali, slike nemirov zadnjih 35 let ter druge drobne zanimivosti, primerne za lepe fotografije.

Naša pot se je obrnila nazaj, proti Dublinu. Ogledali smo si velike kamnite križe na pokopališču Monasterboice, še pred tem pa na ozki in ovinkasti cesti doživeli majcen zastoj. Naš avtobus se je namreč zagozdil z osebnim avtomobilom. Ni šlo ne naprej, ne nazaj. Nikamor. Situacijo je z nenavadnim prijemom rešil naš Niki Lauda, ki je skozi zasilni izhod avtobusa stopil na streho zagozdenega avtomobila in njegovemu vozniku pomagal iz cestnega zapleta. Najbrž ni potrebno izgubljati besed, da so bili vrli želimeljski možje že pripravljeni, da ročno dvignejo in odstranijo avtomobil, ki je tako nepremišljeno zausta-

196 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

vil naše vozilo. K sreči pa ni bilo potrebno.

Kmalu smo se pripeljali v Dublin, kjer smo si, ne krivi ne dolžni, ogledali notranjost nekdanjega zapora. Zanimiva stavba, ki jo irski narod pojmuje kot zibelko, rojstvo Irske, saj so bili v letih 1912–1916 v njem zaprti in nato pomiloščeni mnogi pomembni možje, ki so razglasili neodvisnost Irske ter jo kasneje kot predsedniki države ali pa člani njenega parlamenta tudi vodili. Vse to je zelo doživeto pripovedoval tudi naš vodič, zelo domoljuben Irec.

Iz zapora pa v lepši del mesta. V tovarno-muzej-pivnico Guiness, kjer smo si z zanimanjem ogledali proizvodnjo piva in na koncu v sedmem nadstropju temno kapljico tudi okušali.

Zvečer smo utrujeni posedali v hotelski avli in se pogovarjali o naših otrocih, potovanjih in drugih za nas zelo pomembnih zadevah. Ker pa za vse ni bilo dovolj prostora, so nekateri sedli v pub ali kar v okolici hotela in še naprej okušali znamenito pijačo.

Po napornih dnevih smo si šesti dan privoščili oglede naravnih lepot. Najprej Powerscourt Waterfall, slap v Guinessovih barvah, in čudovito urejen park – Powerscourt Gardens z nenavadnim živalskim

pokopališčem. Poleg naravnih lepot smo bili starši navdušeni tudi nad odlično gradbeno mehanizacijo, sicer pomanjšano, pa vendar primerno za neizživeto otroštvo, ki je na tem otroškem igrišču privrelo na dan.

Smeha in veselja ni manjkalo.

Po tem postanku je sledil sprehod med ruševinami samostana sv. Kevina (Glendalough) ob dveh jezerih in ogled dublinškega botaničnega vrta. Zvečer pa sprehod po glasnih ulicah, O'Connel Street, Grafton Street in seveda Temple Bar, z njihovimi pubi, glasbo in plesom.

Pravo irsko vzdušje.

Kar prehitro je prišla noč in počitek.

Naslednji dan smo si s starejšim vodičem, zavednim Ircem, ki je stresal šale na račun Angležev, ogledali notranjost in arheološko najdišče dublinškega gradu z obzidjem. Po ogledu gradu, ki je danes v uporabi kot protokolarni objekt, smo se zopet odpeljali na podeželje, v Knowth, kjer je muzej s pregledom prazgodovinskih dogodkov in 5000 let stara gomila, spomenik megalitske umetnosti s socialno, gospodarsko, versko in nagrobno funkcijo, ki vzbuja posebno pozornost ob enakonočju, ko snop svetlobe posveti v središče gomile. Za takrat že sedaj zbirajo prijave in vpisali smo se tudi mi. Izpolnili smo lističe za žreb in kdo ve, morda se med nami najde kakšen srečnež, ki ga bodo za to noč povabili na to prav posebno mesto. Znamenitost tega kraja pa so tudi okrašeni kamni, ki naj bi predstavljali najstarejši lunarni zemljevid.

Po skoku v prazgodovino smo se vrnili v sedanjost – v Dublin, natančneje v mestni predel Temple Bar, poln navdušujočih ritmov in piva. Potovanje smo zaključili z obiskom gledališča Gaiety, kjer smo si ogledali osupljivo glasbeno-plesno predstavo Riverdance.

Sedem nepozabnih dni zelene dežele je kar prehitro minilo in zgodaj zjutraj

smo polni vtisov in lepih doživetij poleteli v sončno nebo, proti Benetkam.

Vsekakor si bomo izlet na Irsko zapomnili po vseh naštetih ogledih in zanimivostih. Še bolj pa, v to sem prepričana, po druženju staršev z različnih koncev Slovenije, raznolikih poklicev in izkušenj, ki se razlikujemo tudi po starosti in številu otrok.

Vsa ta pestrost nas je bogatila skozi vse dneve potovanja, ko smo se strinjali, da so naši otroci dijaki najboljše gimnazije, ki ima najboljšega ravnatelja … pravzaprav smo se z beneškega letališča proti domu že pogovarjali o ideji za ustanovitev Društva prijateljev Gimnazije Želimlje, ki bo imelo v svojem programu organiziranje izletov za starše sedanjih in bivših dijakov.

O uresničitvi le-te pa se bomo, menda, dogovarjali na naslednjem potovanju – ob letu obsorej (če bo le žreb pravi).

Irci so gostoljubni ▼

▲ Razdeljeni Derry

nevenka malavašič

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

197

Son~no – kljub dežju

P

o ogrevanju na sončnih Boromejskih otokih nas je prebudil trd pristanek na škotskih tleh. Prileteli smo sicer z Ryanairom, toda v Glasgowu nas je pričakal Audijev vozni park pa tudi tipično škotsko vreme, ki smo ga nato uživali skoraj vse dni. Ob tem smo se prepričali, da smo na muhasto vreme neobčutljivi; kljub

li tudi pobliže spoznati in jih fotografirati.

Po raziskovanju doline Glencoe smo višavsko divjino zamenjali z vodnimi potmi.

Naše prvo izhodišče za osvajanje škotskih Hebridov je bil otok Mull. Po uspešnem boju z morsko boleznijo smo lahko občudovali bazaltne stebre na Staffi in zapeli v tamkajšnji Fingalovi jami. Naš drugi posta-

◄ Le kdo tu nosi hlače? ▲ Ekipa škotskih popotnikov

oblakom na nebu in vlagi v zraku se je v Frilku in Friltu, kakor smo po registrskih oznakah poimenovali naši prevozni sredstvi, razlegal smeh in so se odpirale vroče razprave. Strasti je pomirjal pogled na prostrano zeleno-sivo škotsko pokrajino, na levi in desni dobesedno posuto z ovčicami. Sem ter tja se je med njimi znašla tudi kakšna kravja zasedba, najraje kar sredi ceste. Med vožnjo po ozkih enopasovnih cestah Škotskega višavja smo na izogibališčih imeli priložnost živa-

198 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

nek je bil v zibelki škotskega krščanstva, na otoku Iona. Potem nas je pot vodila nazaj na otok Mull, od tod pa na »kopno« v Fort William, neuradno prestolnico zahodnega Škotskega višavja z veličastnim razgledom na najvišjo britansko goro Ben Nevis. V bližnjem Glenfinnanu smo skoraj odkrili pot na Bradavičarko Harryja Potterja, a smo se odločili ostati zvesti Želimljam.

Na poti na otok Skye so na svoj račun prišli romantiki, ki jih je očaral pogled na enega najbolj romantičnih gradov na sve-

tu, grad Eilean Donan, na otoku samem pa so bili navdušeni hribolazci, čeprav je ob vzpenjanju proti monolitu Old Man Storr nekatere skoraj odpihnilo. Še vedno na Škotskem višavju smo pred sprehodom po očarljivem Invernessu obiskali tudi Nessie, slavno pošast iz jezera Loch Ness, ki pa nam je kljub prizadevanjem ni uspelo ugledati.

Zadnje dni našega potepanja je zaznamovalo bolj urbano okolje. Po Invernessu,

▲ Dobrodošli na mojem gradu

največjem mestu Škotskega višavja, smo zavili v Dufftown, prestolnico škotskega viskija, kjer smo v eni izmed devetih destilarn tega mesteca (Glenfiddich) preizkušali izbrane žlahtne tekočine starosti naših dijakov. Nato nas je pot vodila mimo granitnega mesta Aberdeen proti Dunnotarskemu gradu, iz Pertha pa do palače Scone. Nekaj časa smo namenili tudi raziskovanju škotske prestolnice Edinburgh.

Preden smo naše potovanje zaključili z ogledom srednjeveškega gradu Stirling

in vrnitvijo v Glasgow, smo prestopili še škotsko-angleško mejo ter se sprehodili ob Hadrijanovem zidu, kjer smo si pobliže ogledali tudi Robinovo drevo, znano iz filma o Robinu Hoodu.

V naših spominih bo Škotska z dežjem (in soncem), škornji in pelerinami, ovcami, obilnimi zajtrki, kilti, dudami in viskijem, predvsem pa z odlično družbo zasedla prav posebno mesto. Za nepozabna doživetja smo v prvi vrsti hvaležni našemu

▲ Slika pove vse! ◄ Blaženi Stane v Jelenovi dolini

ravnatelju, ki je prevzel breme organizacije in vodenja. Zahvala gre takoj zatem kar obema Petroma, našima neutrudljivima "krotilcema" škotskih cest. Nato njunima kopilotoma, Klemenu in Stanetu, ki sta skrbela za duhovno krepčilo in vsakdanje razvedrilo. Seveda pravega potovanja ne bi bilo brez že izkušene ženske zasedbe: Ivanke, Marije, Marine in Tjaše. V utrjeni ekipi pa sva prvič nadvse uživali tudi katarina in mojca.

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

199

Misija Svizec

Profesorji na Velikem Kleku

P

o vrnitvi dela profesorskega zbora s potepanja po Škotski se je ravnatelj odločil v zbornici vzdrževati popotniško vnemo in naznanil dolgo načrtovani enodnevni izlet na najvišji vrh sosednje Avstrije, Veliki Klek (nem. Grossglockner). Čeprav pravijo, da gre v tretje gre rado, nam je bilo tokrat vreme več kot naklonjeno. Že zgodnje jutro je bilo z visokimi temperaturami in prvimi sončnimi žarki vremensko nadvse obetavno.

Pot je ob kramljanju o minulih počitniških dneh in rekreativnem ogrevanju s presedanjem med sodelavci minila nenavadno hitro. V njenem zadnjem delu nas je prevzela alpska cesta z veličastnim razgledom na gorske poti in vrhove ter nas kot ene prvih ta dan pripeljala več kot 2500 metrov visoko.

Z razgledne ploščadi Franca Jožefa smo čisto od blizu občudovali vrh gore, ki se ponaša z zavidljivimi 3798 metri, in Pastirico (nem. Pasterzen), enega največjih ledenikov v Evropi, na posameznih delih debelega več kot 160 metrov. Našo pozornost pa so kmalu pritegnili tudi tamkajšnji ljubki prebivalci – svizci in medtem ko so se nekateri odločili priti še

▲Je tisto v ozadju Keopsova piramida?

200 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

kak meter višje ter zato vzeli pot pod noge, smo se drugi podali na lov za prisrčnimi živalicami, ki so se po premagani sramežljivosti pričele prav samozavestno spogledovati s fotografskimi objektivi.

Proti poldnevu je razgledna ploščad zaradi številnih obiskovalcev postajala pretesna, razgled pa zastrt, zato smo se odločili odpeljati na drugo stran, proti salzburški pokrajini. Spuščali smo se vse nižje, temperatura pa se je dvigala vse višje.

Po okrepčilu v gostišču Pri medvedu se kljub temu nismo vdali in smo krenili še proti Bischofshofnu na ogled slovite skakalnice Paula Ausserleitnerja, enega izmed prizorišč prestižne novoletne Turneje štirih skakalnic (nem. Vierschanzentournee).

Dan se je medtem prevesil v drugo polovico, mi pa smo se šele zares razživeli. Pot domov je minevala v znamenju smeha in obujanja doživetij. Eden izmed sodelavcev mi je ob koncu prišepnil, da je bila to najboljša profesorska ekskurzija doslej. Rada bi mu pritrdila, a se moram, da bo to slovnično čisto upravičeno, udeležiti še vsaj dveh.

Ta je namreč bila po osvajanju Škotske moja prva enodnevna. Nekaj pa je vendarle gotovo tudi zame: zbirka nepozabnih želimeljskih doživetij je še za eno bogatejša. mojca leskovec

▲ Kdo koga lovi?

Pozorno so prisluhnili

Postavljanje kipa

Katero čustvo bi bilo to?

Ana, bodi pokončna

Španci imajo smisel za humor

[panski vikend GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

201

3. b bi rad povedal {e tole ...

Odkar sem na Gimnaziji Želimlje, ne maram meseca maja!

Lahko bi imeli še kakšen ples več in mogoče športne ure skupaj s kakšnim drugim razredom. To je vedno zanimivo.

Vsako leto je nekaj posebnega. Mislim, da je naša šola kar v redu.

Komaj čakam, da bom maturant!

Uspelo nam je dobro leto. Upam, da bo naslednje še veliko boljše.

Naša ustanova naj ostane taka, kot je, saj je samo taka nekaj posebnega.

Všeč mi je bil fotografski natečaj.

202 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

Pri izpolnjevanju te ankete mi je zmanjkalo časa!

Fino bi bilo, če bi posodobili kemijski laboratorij.

Ali gremo lahko drugo leto spet sami (samo naš razred) na Pohorje? Želim povedati, da bi se še enkrat vpisala sem, če bi se lahko.

V Disneylandu res ni preveč »fajn«.

Spustite nas vse v četrti letnik!

Francija je bila super! Hvala!

V šoli je lepo, če se trudiš, vendar vseeno komaj čakam konec.

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

203

Pikniki

1. a, 1. b, 3. a, 4. a, 4. b Kako so se nam cedile sline

Tečaj vodenja aviona ni bil uspešen

V dežju je vse lepše

Ali ni lepa?

Mojstrice na delu

204 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

Pa še res je!

Počitek

Starši so tekmovali z dijaki

Kuhinjski mojster Puding mu ni preveč teknil

Kostanjeve zgodbe Starševski klepet

Jeseni bo pekla v Ljubljani!

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

205

3. c o tem, kar mu je v

Ko imaš v Želimljem težave, se lahko obrneš na marsikoga.

Tu ni težko najti dobre družbe. Dober pa je tudi urnik in dobro organiziran popoldanski čas.

Všeč mi je, ker odnosi med profesorji in dijaki niso tako strogi oziroma uradni.

V Želimljem mi je všeč naša povezanost in sproščenost. Tukaj se počutim, kot da bi imela tu svojo drugo družino. Seveda so nepozabna tudi potovanja, prireditve, izleti ...

Kosilo!

Na celi šoli je čutiti neko pozitivno energijo. Na prireditvah in potovanjih dobim občutek, da se poznamo že od otroštva, in to mi je nadvse všeč.

Okolje, zaposleni ... na splošno to vzdušje, ki je okrog nas.

206 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

Želimljem v{e~

Všeč mi je, da smo tako majhna šola, da se vsi dijaki poznamo. Imamo tudi prijazne kuharice.

Imamo lepo okolico, lep razred, zanimive hodnike in dobra kosila. Pa še v naravi lahko tečemo.

Najbolj mi je všeč to, da se tu počutim, kot da bi bil tu doma.

Zelo mi je všeč odnos dijak – profesor/vzgojitelj/zaposleni.

Všeč mi je tukajšnja dobra družba, dobra hrana, dobra vzgojiteljica. Želimlje so super!

Solatni bar je super, prav tako pa so čudovite tudi proste ure, ki pa jih je na žalost premalo.

Mislim, da imamo dobro vzgojo.

V Želimljem so mi všeč ženske vzgojne skupine!

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

207

Niso {li zaman vetrovi

P

o štirih letih bivanja v Želimljem mi je doma ostalo nekaj učbenikov in zvezkov … Med iskanjem navdiha za članek v letnem poročilu sem zato znova odprla berila za slovenščino in oko se mi je ustavilo ob pesmi Kajetana Koviča Južni otok.

Je južni otok. Je. Daleč v neznanem morju je pika na obzorju.

Je lisa iz megle.

Cinque Terre za maturante

Želimlje so kot južni otok, kamor smo po neznanem morju odpluli konec devetega razreda. Vendar južni otok ne pomeni daljnega kraja, kjer bi se po osmih letih osnovne šole lahko izgubili, ampak nam ponuja toplo zavetje, točko, na katero smo se lahko v vsej širini obzorja orientirali.

▼

208 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

Želimlje pa ne bi bile Želimlje brez vseh ljudi, s katerimi smo se vsak dan srečevali. Ves čas so nas spodbujali profesorji, vzgojitelji, ravnatelja in tudi tajnica ter čistilka sta nam znali nameniti spodbudno besedo. Še najbolj pa mi bodo v spominu ostali vsi prijatelji, s katerimi se je v štirih letih nabralo kar nekaj čudovitih skupnih uric. Brez njih bivanje na Pohorju, ekskurzije, potovanja, odmori in tudi učenje ne bi bili enaki.

O teh štirih letih lahko zaključim le s prvo kitico pesmi Aleksandra Sergejeviča Jesenina Niso šli zaman vetrovi.

Niso šli zaman vetrovi, ni zaman vihar vršil.

Nekdo s sijajem, tihim, novim mi oči je napojil. lucija gartner

Želod in hrast

V

štirih letih smo doživeli veliko, morda celo preveč za teh nekaj stavkov; toliko, da ne vemo, kje začeti. Pa začnimo, kot po navadi, na koncu.

Spomine obujamo na poti iz velemestnega Londona v belo Ljubljano. Še zadnjič "na potovanju s Polcem".

1. september je bil sončen dan.

Morda je imelo to globlji, simboličen pomen, najverjetneje pa ni pomenilo prav nič. Bodimo realni: Gimnazija Želimlje ni idealna šola, idealni nismo ne dijaki ne profesorji, pa šole vseeno ne bi zamenjali. Gimnazija je posebna zaradi majhnosti. Vsak dijak lahko pokaže, kaj zna, kaj zmore in kaj si želi. Nismo le zaporedne številke v redovalnici in profesorji niso le profesorji, ampak tudi prijatelji. Za dobro oceno pa je še vedno potrebno znanje, ki ga lahko pridobimo le s trdim delom. Dolino zapuščamo

tudi s spomini na ljudi, ki so naše delo naredili lepše. Zapomnili si bomo dneve komunikacije na Pohorju, kjer so se spletala prijateljstva pa tudi kaj več. Če smo želeli, smo lahko storili nekaj zase; za svojo duhovnost in poglobljen pogled na svet.

Približujemo se cilju – Ljubljani. Tik preden izstopimo, želimo dijakom zaupati še modrost. Trudite se in ne obupavajte. Kadar pa padete (in padli boste), se spomnite zgodbe o želodu in hrastu. Sprva majhen in na videz nemočen želod zraste v mogočen hrast. Tudi mi smo se v močno drevo s koreninami razvili prav v Želimljem. gašper govekar, urban strajnar, anže merhar

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

209

4. a o {tirih letih v Želimljem

Mislim, da sem bila za trud in delo vedno poplačana. Dobro je bilo to, da smo veliko potovali. Hvala, ker ste se toliko trudili, da šola ni bila samo šola – nikjer nimajo organiziranih toliko dejavnosti kot pri nas.

Ta štiri leta so bila med najlepšimi v mojem življenju. Čeprav smo včasih ob mnogih testih in spraševanjih težko shajali, smo se naučili veliko novega in pomembnega in to znanje bomo nosili v sebi celo življenje. Najbolj bom pogrešala Pohorje in potovanja. Gradili smo na medsebojnih odnosih, na veri, kar bomo ponesli v življenje in v tem stilu vzgajali tudi svoje otroke.

Dobili smo znanje in – če smo le malo želeli – tudi osebnostno rast. Nekaterih ljudi ne bom nikoli pozabila, tudi drugi mi bodo ostali v lepih spominih.

Bilo je veliko smeha, a tudi nekaj solz. Tako kot v vsakdanjem življenju, kjer ni vse samo lepo. V prvem letniku so me hitro "prizemljili". Ko se navadiš na red in disciplino, se zazdi, da je nad teboj veliko manj črnih oblakov oziroma tečnih profesorjev.

Začelo se je negotovo, končalo se je super. Dijaško življenje, ki mu ni para. Če bi še enkrat izbiral, bi ponovno izbral Gimnazijo Želimlje. Tu smo doživeli neskončnost pohorskih večerov, predstave Gregorja Čušina, duhovitost voditeljev razstav na šolskih hodnikih, »vedoželjna« vsakoletna potovanja po Evropi ...

V Želimljem sem spoznala veliko ljudi z različnimi pogledi na svet in različnimi cilji.

Naučili so me stvari, ki se jih v kakšnem drugem okolju ne bi mogla, ne bi uspela naučiti.

Zdi se mi, da sem v teh letih osebnostno najbolj zrastla. Tu sem našla prijatelje, ki mi bodo ostali za vse življenje, tu sem pridobila novo znanje in nova spoznanja, ki mi bodo pomagali v nadaljnjem življenju, tu se nam je s prijatelji včasih malo »trgalo«. To so bila leta, polna dogodkov, ki jih ne bom nikoli pozabila.

210 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

Štiri leta so se vlekla, a so hkrati minila prehitro. Štiri leta sem izgubljala živce nad učno snovjo, a sem hkrati pridobivala znanje. Štiri leta sem gradila na medsebojnih odnosih in iskala moralnost v sami sebi. Štiri leta nepozabnega Pohorja in potovanj v tujino. Štiri leta, ki so močno obogatila mojo življenjsko pot. Štiri leta, ki so mi pomagala ugotoviti, kdo sem.

Tukaj mi je lepo. Doživela sem nekaj slabih stvari, vendar je bilo mnogo več tistih prijetnih, ki mi bodo ostale v spominu. Gimnazija Želimlje res ni le šola, ampak je šola za življenje. Tukaj imamo več kot dovolj priložnosti, da se iščemo in tudi najdemo, da zgradimo kaj na novo. Od vsakega posameznika pa je odvisno, v kolikšni meri bo te priložnosti izkoristil. Zase lahko rečem, da sem jih. Štiri leta, od katerih sem odnesla toliko pozitivnega, kot prej v celem življenju. Bilo je seveda tudi marsikaj negativnega, ampak to se pač pozabi.

To so bila neprecenljiva leta – dobro izhodišče za naprej!

V Želimljem dobiš veliko življenjskih lekcij, pravih prijateljev, pristnih in poglobljenih odnosov in veliko zakladnico znanja. Posebnost šole je, da ni sredi mestnega vrveža, kar je včasih prednost, včasih slabost. Znanja tu pridobiš res veliko. Trud je poplačan.

Pomembna leta v mojem življenju. Pridobila sem si veliko znanja, a pomembnejša so številna spoznanja o sebi. Gimnazija Želimlje omogoča, da se poglobiš v šolske predmete in tudi osebnostno rasteš.

Ta štiri leta so bila prelomna v vseh pogledih. Mislim, da lahko prav za vsako leto rečem, da sem razmišljala drugače. Bilo je obdobje, ko je bilo težko, a zagotovo lahko rečem, da sem se vsako nedeljo rada vračala nazaj. Ta leta niso bila le šola, temveč še marsikaj drugega!

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

211

Dokler se srce ne ustavi, do takrat bom pel!

212 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

Veronika: Ej, Neža, kako se je že začela naša letošnja pevska sezona?!

Neža: A veš, s čim? Z novico, da je Polona postala srečna mamica male Pie in da smo brez zborovodje. Vsaj začasno.

V: O, saj res! Ampak naša Karolina se je bila pripravljena spopasti z novo nalogo in prevzeti dekliški pevski zbor (DPZ).

N: In po dolgem in mučnem iskanju je Špela Potočnik našla še Ano Erčulj, ki je zadirigirala mešanemu pevskemu zboru.

V: In za nagrado, ker smo bile na tekmovanju v Zagorju zlate, smo dekleta iz obeh zborov že novembra zapele v Slovenski filharmoniji. Vaje so bile zelo naporne, včasih celo ob petkih popoldne!

N: Ja, naš trud je bil poplačan z gromkim aplavzom, ki se je razširil po veliki dvorani takoj zatem, ko je izzvenela naša interpretacija Gallusovega Clare vir.

V: Kaj pa ste pri mešanem peli? In kdaj ste imeli vaje? Je bilo zabavno?

N: Peli smo večinoma ljudske pesmi in se zbirali na vajah ob ponedeljkih in četrtkih. Včasih smo se zabavali, smejali, vendar tudi resno vadili in peli. Zelo resno delo se je začelo, ko je Ana naznanila skupni koncert štirih katoliških gimnazij za Slomškovo ustanovo.

V: A to je tisti koncert, ki so ga prenašali po televiziji in radiu iz Cankarjevega doma?

N: Seveda! Še prej pa smo se na ŠKG v Ljubljani dvakrat dobili na skupnih pevskih vajah. Vodil jih je gospod Damijan Močnik, ki je dirigiral tudi na koncertu.

V: In kakšni so bili občutki na koncertu?

N: Izjemni! 200-članski pevski zbor, 70-članski simfonični orkester, solistka Bernarda Fink ... Vse to je nastop naredilo nepopisno lep in nepozaben! Kaj ste pa ve pele?

V: Naučile smo se veliko popevk in nekaj ljudskih pesmi. Karolina nas je morala kar malo prisiliti, da smo poprijele za note treh uglasbenih Murnovih pesmi skladatelja Dušana Bavdka, ki so nam kasneje prav zlezle pod kožo. Naj omenim, da so bile te pesmi izvedene premierno in da je založba Astrum za to prosila prav naš zbor. Štejemo si v čast!

N: Ja, in aprila ste jih na našem zaključnem koncertu v Antonovem domu na Viču zapele zelo čuteče.

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

213

V: Koncert je bil uspešen in slišati je bilo mnogo odzivov, saj smo menda tisti večer polepšale kar nekaj ljudem, ki so nas prišli poslušat. Velika zahvala za organizacijo koncerta gre Karolini, Ani, Bernardki in njihovi potrpežljivosti. Seveda pa tudi ravnatelju Petru Polcu, ki nas je pri vsem delu podpiral na več načinov.

N: Leto je res hitro minilo in željni počitnic so se naši glasovi nekoliko umirili. Sicer pa kljub počitnicam radi zapojemo, saj kot pravijo – kdor poje, "zlo ne misli". In mi mislimo dobro! veronika simončič in neža verdinek

Objem življenju Na petem dobrodelnem koncertu, ki je bil 27. marca 2011 v Cankarjevem domu, so sodelovali zbori vseh štirih katoliških gimnazij v Sloveniji, združeni v enoten zbor pod taktirko profesorja Damijana Močnika, in orkester, sestavljen iz dijakov in profesorjev katoliških glasbenih šol in nekaterih gostujočih glasbenikov. V telefonski akciji zbiranja prispevkov za pomoč dijakom iz socialno šibkejših družin so zbrali več kot 22.000 EUR. »Kdo bi si mislil ...« je bil naslov prvega dobrodelnega koncerta Slomškove ustanove, od katerega je minilo že deset let. Pogumno in tudi z vznemirjenjem v srcu smo takrat zakorakali na oder Gallusove dvorane. »Poslušam odtenke življenja« (2003), »Vse do srca« (2006), Jenkinsova Maša za mir (2008) in letošnji skupni projekt vseh štirih katoliških gimnazij vedno znova pomeni tudi glasbeni izziv: visoko kakovostni

214 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

koncerti so potrditev, da so naši mladi zelo nadarjeni in ustvarjalni; nanje smo upravičeno ponosni! Za jasen in visok cilj so pripravljeni vložiti veliko svojega časa in energije. Skupni dogodek nas povezuje in napolnjuje z zadovoljstvom, ker lahko tudi z glasbo sodelujemo in prispevamo svoj delež v letu dobrodelnosti in solidarnosti. polona stegu, zborovodkinja

sv.

Miklavž

za otroke zaposlenih

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

215

»Od mladih si ne želim drugega, kot da so dobri in vselej veseli.« 216 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

Zakaj na Gimnazijo Želimlje?

P

reteklo leto in letos sem obiskal več gimnazij. Najboljši vtis je name naredila Gimnazija Želimlje. Zakaj?

1. Ker nudi možnost učenja latinščine.

2. Ker cenim vrednote, ki jih šola posreduje dijakom.

3. Ker so znanje, delavnost in zdravo življenje za dijake vrednote.

4. Ker mi je všeč okolica šole.

5. Ker so šolski prostori lepi in se vsi trudijo, da bi taki ostali.

6. Ker omogoča veliko prostočasnih dejavnosti.

7. Ker učitelji sodelujejo z dijaki.

8. Ker je šola dobro izhodišče za nadaljnje šolanje.

9. Ker je poleg običajnega pouka tudi veliko drugega (šola za življenje, ekskurzije ...).

10. Ker ima šola odličen dijaški dom.

11. Ker pričakujem, da bom izboljšal svoje delovne navade.

12. Ker so mi vsi, ki jih poznam, rekli, da mi ne bo žal.

13. Ker sem bil na informativnem dnevu in dnevu odprtih vrat in ... me je vse skupaj prepričalo.

veliko želimeljskih dijakov. Vsi so bili med seboj prijatelji in so si pomagali. Čez nekaj časa sem spoznal, da je to zaradi majhnosti te šole in zato hočem

matic bartol

gašper čuk

a Gimnazijo Želimlje sem slišal že v petem razredu osnovne šole. Takrat se mi je to zdelo nekaj nepomembnega, saj so bila pred mano še štiri leta.

Kasneje sem o gimnaziji še veliko slišal in nekajkrat prišel v Želimlje na duhovne vaje. Na duhovnih vajah sem spoznal

Gimnaziji Želimlje sem si ustvaril zelo dobro mnenje na dnevu odprtih vrat. Že takrat sem bil skoraj prepričan, da želim šolanje nadaljevati v Želimljem. Še zadnji dvom se mi je razblinil na informativnem dnevu, ko sem se dokončno odločil, da je vaša šola zame

Z

priti na to šolo. Želim si, da bi lahko navezal stik z vsemi dijaki.

Na dnevu odprtih vrat ▼

▲ Dekliški pevski zbor

O

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

217

Informativni

prva in edina, na kateri želim pridobiti vse potrebno znanje za nadaljnji študij.

dan – predstavitev gimnazije ▼

▲ Le zakaj me fotografira?

lucijan kvar

P

ri vas so me navdušili: vaša prijaznost, red, velike in odlično opremlje-

ne učilnice ter bližina dijaškega doma.

Ker bi stanoval v domu, bi imel več časa za učenje in udejstvovanje v kulturnem utripu ustanove, saj že sedaj mnogokrat nastopam na raznih šolskih prireditvah.

Letos bom končal deveti razred osnovne šole. Učenje mi ne dela težav, saj sem imel skozi vso devetletko skoraj same odlične ocene in bi tako želel tudi nadaljevati. jože oblak

Ž

e ob prvem obisku mi je bila šola takoj všeč. Lepo urejena, ravno

218 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

prav velika, na lepem kraju ... Večkrat, ko sem bila tam, bolj mi je ugajala. Lani sem se dokončno odločila, da se bom vpisala na vašo gimnazijo. Navajam nekaj razlogov, ki so pripomogli k moji odločitvi:

1. Znanje. Da se bom lahko vpisala na želeno fakulteto, bom potrebovala znanje, ki ga bom tukaj zagotovo pridobila.

2. Ekskurzije. Želim obiskati veliko različnih držav in krajev. Vaša gimnazija mi to omogoča. Ekskurzije so, kot sem slišala od nekaterih dijakov, zelo poučne, kar mi je še posebej všeč.

3. Medsebojni odnosi. Na vaši gimnaziji je pomemben vsak posameznik in iz pogovorov z nekaj vašimi dijakinjami sklepam, da so odnosi spro-

Bodoči sošolki? ▼

▲ "Hišni" glasbeniki se predstavijo

ščeni in dijakom dajejo prave napotke za življenje.

Upam, da bom sprejeta, in se že veselim šolanja pri vas. špela polc

Pogovor ob vpisu ▼

▲ Obisk pri biologih

Č

as osnovne šole se izteka in jeseni se želim šolati na gimnaziji. Odločil sem se za meni najbolj poznano gimnazijo – Gimnazijo Želimlje. Z njo sta me

dodobra seznanili sestri, ki sta jo pred leti uspešno zaključili. Pravita, da je to kakovostna gimnazija, ki ti da ogromno znanja. jan ponikvar

O

Gimnaziji Želimlje so mi najprej pripovedovali starši. Iz radovednosti sem se odločila, da pridem na dan

odprtih vrat. Tu sem doživela izjemno pozitivno presenečenje. Zakaj? Zaradi dobrega vzdušja, prijaznih dijakov in profesorjev, zahtevnega učnega programa, potovanj in ekskurzij ter urejene šole. Zato, ker nisi le številka, ampak si lahko res tisto, kar si.

Vem, da bo na gimnaziji potrebno sprotno učenje in delavnost. Tega me ni strah. Vem tudi, da bom dobila odlično

podlago za nadaljnje šolanje in "super" prijatelje.

Poznam nekaj dijakov te šole in od njih slišim samo pohvale. Zato upam, da izpolnjujem pogoje za vpis in da bom lahko naslednje šolsko leto tudi jaz dijakinja te gimnazije.

"Fizike se ni treba bat'!" ▼

▲ Ali bo dovolj točk?

lucija šerjak

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

219

Maturanti imajo urejene mize

Prijatelja

Velikost plakata je pomembna

V nekoliko drugačnem razredu (čitalnici)

220 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

Malica se pa res prileže

Sama igrata za štiri Biološko raziskovanje

Predavateljici zgodovine

Jože rad priskoči na pomoč

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

221

[portni dnevi Lepotca na Rabeljskem jezeru

Reševalci na delu

Pohodniki

Spopad s Sočo

Meta ima novo pričesko

Plavanje brez plavanja

222 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

Že spet na "riti"

Bled je lep tudi pozimi

Spoznavanje

Počitek na Kronplatzu

Nekateri so bili hitri ...

... drugi počasni

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

223

4. b o dogodku, ki mu ...

Pri kartanju na avtobusih, ko smo bili na študijskih potovanjih, smo se odlično povezali s profesorji, ki so sodelovali v igri.

S filmom, ki smo ga pripravili ob kulturnem dnevu, smo pokazali, da smo lahko zabavni in kulturni hkrati.

Zadnji dan na potovanju po Nemčiji je bil zame dan najlepših sanj.

Pri postavljanju razrednih jaslic se je pokazalo, kako smo dobri, če stopimo skupaj in vsak prispeva k skupnemu uspehu.

Na potovanju po Španiji smo večere preživljali v dobri družbi ob kartah.

Igranje pantomime na potovanju po Španiji, ko smo se pošteno nasmejali našim domislicam.

Spominjal se bom ur zgodovine, pri katerih smo imeli polno besednih iger. Čudovit je bil razredni piknik: peka kostanja, pogovor, »roverček« ... »Popravci« v drugem letniku so bili nepozabna in koristna izkušnja.

V drugem letniku je prišla prava ljubezen in to je zame nekaj zelo pomembnega in posebnega.

Na vsakoletnih potovanjih se vidi veliko sveta, povežeš se s prijatelji in spoznaš, da profesorji niso le profesorji.

224 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

je ostal v spominu

Nenavaden je bil obisk eksorcista na Pohorju.

V spominu mi je ostalo edino nasilno dejanje, ki sem ga doživela na gimnaziji, ko je nek dijak mahnil drugega dijaka.

V spominu so mi ostale zanimive izjave sošolcev in profesorjev pri pouku.

V spominu mi bo ostala pevska revija v Zagorju ob Savi, kjer smo dobile zlato priznanje.

Prvi dan v prvem letniku sem bil prestrašen, saj mi je bilo vse novo.

Priprave na maturo pri zgodovini so bile res nekaj posebnega. Nikoli si nisem mislil, da je zgodovina lahko tako zabavna. Vse pohvale profesorju.

Na izletu v Dolomite se nam je pokvaril avtobus.

Posebni so bili naši prvi skupni dnevi na Pohorju. Tja smo prišli kot popolni tujci in odšli kot prijatelji.

Ko sem prišel v Želimlje, sem sedel na svojo posteljo in razmišljal, kakšni »piflarji« obiskujejo to gimnazijo. Zazdelo se mi je, da bo tu življenje bedno. Takrat pa je skozi okno vstopil moj sostanovalec in takoj mi je odleglo. Začutil sem, da bo tudi tukaj »zakon«! Študijsko potovanje po Španiji je bilo super, noro, najboljše. Imeli smo najboljše spremljevalce; še boljši smo bili dijaki. Zelo smo se povezali in doživeli marsikaj zanimivega.

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

225

»Najve~ja sre~a otroka je spoznanje, da je ljubljen.« 226 ZAVOD SVETEGA FRAN^I[KA SALE[KEGA 2010/11

Prvo{olci v Italiji Stolp v Pisi še vedno stoji

Da bi ljubezen trajala večno

Ulični umetnik na delu

Colle don Bosco

ZAVOD SVETEGA FRAN^I[KA SALE[KEGA 2010/11

227

Ljubezen je v zraku

Pogled na Forum Romanum

Rim – popek sveta

Vezuv tokrat ni bruhal

Prvošolci ob don

Bosku

228 ZAVOD SVETEGA FRAN^I[KA SALE[KEGA 2010/11

Drugo{olci v Italiji

P

rerivaš se v množici ljudi na trgu v Firencah (ali kjerkoli drugje v Italiji), oprezaš za Končanovim oranžnim dežnikom, opazuješ mesto in mimoidoče, se spotoma ustaviš še pri kakšni stojnici (tako ali tako na vseh prodajajo enake stvari), oranžen dežnik ti izgine izpred oči, počasi zgubljaš potrpljenje, ko se ti že spet približa tisti nadležni temnopolti moški, ki prodaja očala, in spet se ga moraš znebiti (»Do you wanna buy ORIGINAL Ray Beans?«), malo pohitiš naprej, in preden te zagrabi panika, ga spet zagledaš … Začutiš utrip mesta.

Potem se zberemo ob neki znamenitosti, Končan nas kar zasuje z informacijami in zanimivostmi in naenkrat se zalotiš, da ga sploh ne poslušaš več.

Hitro se spet zbereš in pridno poslušaš naprej. Nato pa spet prosti čas. Čas za

li radijskega voditelja

V Firencah smo sreča

nakupovanje, kosilo, sprehod po mestu, petje ob kitari …

Pa spet in spet. Nekako tako je potekalo naše nepozabno potovanje po Italiji. Lahko smo občudovali Michelangelovega Davida, podprli poševni stolp v Pisi, srečali ogromno Poljakov in ugotovili, da jih kar dobro razumemo, vrgli kovanec v Fontano di Trevi, se podali na nočni sprehod po Rimu … V Pompejih smo se vrnili nazaj v antični čas, prilezli na Vezuv, spoznali pa smo tudi kakšnega mafijca. Potem pa nakupovanje v San Marinu in zadnja noč v hotelu v Riminiju. Zadnji dan pa Mirabilandija …

Iz zasanjanosti te prebudi šolski zvonec, ki naznanja konec ure. Oh, ta Italija … selena benedik

Denisa Avdića

ZAVOD SVETEGA FRAN^I[KA SALE[KEGA 2010/11

229

Ko se ti strga …

a so zakon

Italijanska očal

Pri sv. Pavlu

Pogumna Lucija

Italijanski karabinjerji "šminki

rajo"

230 ZAVOD SVETEGA FRAN^I[KA SALE[KEGA 2010/11

Dežela

»joie de vivre« K

onec aprila smo se tretješolci podali na vznemirljivo popotovanje po Franciji – deželi neustavljive romantike, sirov, šampanjca, francoskih štručk, dirke Tour de France in še česa. Če zanemarimo dolgo in zaspano vožnjo, nas je Francija očarala na svoj poseben način.

Slastne ostrige

Najbolj mi je v spominu ostal Pariz. Mesto s prekrasno arhitekturo in polno mero kulturnih znamenitosti.

Mesto z neskončnimi vrstami turistov, ki se vijejo od Elizejskih Sre čan poljan do je znamenitega Eifflovega stolpa, od muzeja v Louvru pa do nabrežja reke Sene, od koder te turistična ladjica popelje v zasanjani nočni Pariz.

ZAVOD SVETEGA FRAN^I[KA SALE[KEGA 2010/11

231

Tisti, ki jim je bližje zgodovina, so med potepanjem po Normandiji ter na vojaških Dišeči Pariz pokopališčih iz prve svetovne vojne v Verdunu (Lorena) dobro prisluhnili profesorju Emeršiču. Spet drugi smo občudovali klife v Etretatu. Vsekakor pa je bila vsem zanimiva vlažna šampanjska klet v Epernayju, kjer so mnogi za domače nakupili še zadnja darila.

Francije pa seveda nismo zapustili brez obiska Disneylanda. Za nekaj uric smo se pridružili Disneyjevim junakom in se sprehodili skozi pravljični svet. Tisti pogumnejši so se gnetli v vrstah za vlakec Aerosmith ali pa so v The Twilight Zone Tower of Terror čakali, da jim zmanjka tal pod nogami. Tisti z malo manjšo željo po adrenalinu pa so lahko uživali v filmskih spektaklih.

Hladni Atlantik

Naše osemdnevno potovanje smo zaključili v Strasbourgu, kjer smo si ogledali Evropski parlament.

Ob koncu smo se enoglasno strinjali: J'aime la France! eva krč

232 ZAVOD SVETEGA FRAN^I[KA SALE[KEGA 2010/11

Počivajoča Parižanka

V normandijski opatiji

Romantični Etretat

Dobrepoljska francoska moda

Jezični gospod

nad Parizom

ZAVOD SVETEGA FRAN^I[KA SALE[KEGA 2010/11

233

No hablamos español Via del'Amore – Cinqu

e Terre

Dalí 21. stoletja

Pod akveduktom Pont du Gard

234 ZAVOD SVETEGA FRAN^I[KA SALE[KEGA 2010/11

S

eptembra nas je kot novopečene maturante čakalo enotedensko potepanje po Španiji in Franciji. Kot generacija smo se na pot odpravili zadnjič, zato smo čas na avtobusu še posebej izkoristili za petje s kitaro, tarok in resne pogovore o prihodnosti. Večinoma smo si ogledali iste stvari kot naši predhodniki, le na koncu smo kot češnjo na vrhu sadne kupe dodali še obisk romantičnih italijanskih vasic, ki jih poznamo Materina roka pod imenom Cinque Terre.

Po dolgih urah nočne vožnje smo se prebudili v sončno jutro in si že prvi dan našega potovanja ogledali dva velika salezijanska centra: Colle don Bosco in Valdocco. Še isti dan nas je očarala državica Monako s svojimi kazinoji, pregrešno dragimi avti in razgibano zgodovino.

V don Boskovih sobah

Trenutek tišin

e

ZAVOD SVETEGA FRAN^I[KA SALE[KEGA 2010/11

235

Naslednji dan smo nadaljevali v prestižnem stilu. Ustavili smo se v mestu Cannes in tam primerjali velikost naših rok z odtisi rok nekaterih zvezdnikov. Uživali smo tudi v eni izmed najpomembnejših francoskih parfumerij, kjer smo lahko kupili pravkar »iznajdene« parfume, ki jih v trgovinah še nekaj časa ne bo mogoče dobiti.

Izpoved

Napredovali smo proti zahodu Evrope in dospeli v Barcelono, kjer smo cele tri dni uživali ob melodičnem jeziku, flamenku, tradicionalni hrani, nakupovanju spominkov na neskončno dolgi ulici Rambli … Seveda ni šlo brez Sagrade Familie in stadiona na naši šoli izredno priljubljenega nogometnega kluba Barca.

Kljub temu da je sredi septembra 2010 Slovenijo pošteno zalivalo, smo se mi tri dni zapored nastavljali soncu in se metali v še prijetno toplo Sredozemsko morje. Lepo vreme nas je spremljalo tudi na poti domov.

Nostalgija, nostalgija, nostalgija …

nastja dernulc in hema smrekar

loni

Poleti v Barce

236 ZAVOD SVETEGA FRAN^I[KA SALE[KEGA 2010/11

Fotografovo razkritje

[tudijski dan zaposlenih Predavatelj dr. Stane Gerjolj

Zbrano delo

Narisali smo svoja občutja Vsakdo se je poglobil vase

Izmenjava mnenj po končanem delu po skupinah

ZAVOD SVETEGA FRAN^I[KA SALE[KEGA 2010/11

237

Tudi {olsko leto 2010/11 je bilo za na{o zavodsko družino radodarno s ~udežem rojstva ☼ S Špelo Potočnik smo se veselili Davida, ☼ s Petro Živec Emilije, ☼ z Veroniko in Luko Planincem Benjamina, ☼ s Štefanom Arhom Sare, ☼ z Ano Špan Česen Maruše, ☼ z Lucijo Petelinšek Justina, ☼ in z Mojco Arko Lore.

238 ZAVOD SVETEGA FRAN^I[KA SALE[KEGA 2010/11

Na{a ustanova je bila mnogim drugi dom tudi zato, ker so poleg profesorjev in vzgojiteljev z nami ...

namestnik direktorja in ekonom

Janez Drnovšek

svetovalna delavka

svetovalna delavka

Katarina Mohar

Kajetana Simčič

Leopold Koren

Stane Zupančič

Zvone Rebolj

Alojzija Zelko

Mojca Arko

Marija Berk

Anica Cimerman

Ana Černe

Janja Hrovat

Gabrijela Kranjec

Tadeja Strahan

Senad Čović

Marija Kiselak

Marija Strežek

Tomislav Lovrič

vratar

kuharica

kuharica

čistilka

Špela Potočnik

knjižničar

kuharica

kuharica

kuharica

čistilka

hišnik

kuharica

računovodkinja

Karolina Repar tajnica

perica

kuharica

Danila Kos kuharica

kuhar

čistilec

ZAVOD SVETEGA FRAN^I[KA SALE[KEGA 2010/11

239

DOM JANEZA BOSKA

240 DOM JANEZA BOSKA 2010/11

»Ni dovolj sanjati, temve~ je treba pla~ati ceno, da se sanje uresni~ijo«

S

temi besedami se začenja poslanica, ki jo je letos mladim celega sveta namenil vrhovni predstojnik salezijancev Pascual Chavez. V nadaljevanju pravi: »Ne morete se sprijazniti s tem, da bi živeli svoje življenje kot preprost biološki potek (roditi se, rasti, množiti se in umreti). Ne morete zastaviti svojega življenja kot življenje brez energije, anemično, brez navdušenja za Boga in bližnjega. Ne morete skrčiti življenja na vlogo porabnikov in gledalcev. Poklicani ste, da postanete vodilni člani družbe in Cerkve. Dragi mladi! Danes vas potrebuje Bog, da bo obnovil svet.« Površen opazovalec mladih bi danes lahko rekel, da so brez idealov in energije, neambiciozni … Da jih zanimajo le divje zabave, življenje brez omejitev, preživljanje prostega časa na socialnih omrežjih … Kadar pa mlade pozorno pogledamo v oči, lahko v njih opazimo iskreno željo po življenju, željo, da bi iz svojega življenja napravili nekaj lepega, velikega. Vsak mlad človek nosi v sebi sanje, kako bi rad živel, kaj bi delal, vendar se te v realnosti vsakdana pogosto razblinijo.

Mladi, ki bivajo v naši ustanovi, in tisti, ki so že odšli na študij, večkrat tožijo, da je življenje v Želimljem precej drugačno od življenja zunaj tega okolja.

Večkrat jim je težko, ker novo okolje ponuja vrednote, ki so popolnoma nasprotne tistim, za katere se trudimo pri

nas. Poraja se občutek, da je pri nas drug svet, neko pravljično okolje z nerealnimi vrednotami, ki jih je v konkretno življenje nemogoče prenesti. Ob takih frustracijah je nevarno, da se sanje hitro razblinijo in ideali razgubijo.

Vendar življenje v okolju, ki je določenim vrednotam nenaklonjeno, še ne pomeni, da jih ne moremo živeti. Za uresničitev sanj je treba plačati določeno ceno. Ne moremo samo čakati, da bo nekdo drug stvari spremenil na bolje.

Vsak posameznik je poklican, da spreminja svet po svojih najboljših močeh.

Sanj ne moremo uresničiti s samo eno pomembno odločitvijo, temveč so nujne vsakodnevne (tudi majhne) odločitve, ki poživljajo in utrjujejo naše prizadevanje.

Pomaga pa tudi, če nimamo občutka, da smo v tem prizadevanju sami.

Ob 20-letnici Gimnazije Želimlje in Doma Janeza Boska se še močneje zavedamo, koliko mladih ljudi je že dajalo pečat naši ustanovi, koliko mladih živi podobne sanje in si prizadeva za podobne vrednote. Sanjamo in želimo, da bi vsi ti mladi postali veliko gibanje, ki bi zmoglo spreminjati najprej sebe in nato še druge. Tako gibanje bi prispevalo tudi k spreminjanju družbe in zgodovine. Smo pripravljeni plačati ceno, da se te sanje uresničijo? peter končan, ravnatelj doma janeza boska

DOM JANEZA BOSKA 2010/11

241

Kronika

Avgust 2010

24. uvodna vzgojiteljska konferenca

31. prihod dijakov September 2010

2. piknik

2. skupna uvodna večerna molitev (5. VS)

6. krst prvih letnikov

7. spoznavni večer prvih letnikov

9. filmski večer

15. začetek jesenskega turnirja

22. filmski večer

23. duhovni večer (6. VS)

24. roditeljski sestanek za 1. letnik

29. domski ples Oktober 2010

19. športno srečanje katoliških dijaških domov

21. filmski večer

22. roditeljski sestanek za vse letnike November 2010

2. duhovni večer (2. VS)

3. Heresov športni turnir

6. študijsko srečanje zaposlenih (dr. Stanko Gerjolj: Odločitve)

8. študijska olimpijada

10. taizejski večer

► Krepitev sivih celic

242 DOM JANEZA BOSKA 2010/11

12.

16.

23.–24.

25.

filmski večer zaključek jesenskega turnirja adventne delavnice duhovni večer (3. VS)

December 2010

6. miklavževanje

8. sveta maša ob prazniku Brezmadežne

10. govorilne ure

13. napoved Don Boskovega turnirja 2011 (DBT 2011)

16. filmski večer

16. začetek božične devetdnevnice

17. božičnica za zaposlene

22. božična akademija in slavnostna večerja Januar 2011

3. začetek tekmovanj DBT 2011

5. blagoslov svetih treh kraljev 7.–8. polletna vzgojiteljska konferenca

15. dan odprtih vrat

17. Heresov gala ples

21. roditeljski sestanek Salezijanec

24. domski ples Jože Bergant

25. filmski večer

26. začetek Don Boskovih dnevov o svoji

27. duhovni večer (1. VS) mladosti ▼

◄ Prvošolski spoznavni večer

◄ ►

Predbožični

Prizadevna

večer ob

Anja

svečkah

◄ Koncert ►

skupine

Adventni

Hillsong v

venčki

Zagrebu

◄ »Krst« prenovljenega parketa v telovadnici

DOM JANEZA BOSKA 2010/11

243

Februar 2011

2. predstavitev vzgojnih skupin

4. študijsko srečanje vzgojiteljev katoliških dijaških domov v Vipavi 11.–12. informativni dan Marec 2011

9. duhovni večer (4. VS)

23. ustvarjalne delavnice ob materinskem dnevu

24. filmski večer

31. Domijada – kulturna prireditev (Novo mesto) April 2011

1. govorilne ure

11. zaključek DBT 2011 (gostja rokometašica Andreja Lekić)

14. Strgana struna

20. duhovni večer (5. VS)

► Vzgojne skupine se predstavijo

► Križev pot

244 DOM JANEZA BOSKA 2010/11

Maj 2011 5.–6. Domijada – državno tekmovanje (Rogla)

13. roditeljski sestanek (1.–3.letnik)

23. zahvalna sveta maša in slovo od maturantov

23. piknik

26. filmski večer Junij 2011

2. sv. maša (telovo)

13. pikniki po vzgojnih skupinah

16. filmski večer 17.–18. zaključna vzgojiteljska konferenca

20. košarkarski turnir

22. Dirty dancing (velika igra)

23. duhovni večer (7. VS) in zaključek leta

◄ Izdelovanje darilc ob materinskem dnevu

◄ Dijaki znajo poskrbeti za dobro vzdušje

◄ Srečanje vzgojiteljev katoliških dijaških domov

◄ Piknik v naravi

►

◄

Spomin

Šahistka

iz Italije

Rozi

DOM JANEZA BOSKA 2010/11

245

Vzgojitelji v Domu Janeza Boska Dušan Antolič Anja Arbajter Jure Babnik Klemen Balažič Anita Beguš (Gradišar) Jože Brečko Blaž Cuderman Lojze Dobravec Tone Dolgan Matild Domić Tina Drobnič Janez Drnovšek Mitja Franc Dominik Frelih Petra Hribar Horzelenberg Boštjan Jamnik Jana Jemec Peter Končan Marko Košnik Martina Kotnik Matej Kovačič Jerneja Kovšca Janez Krnc Jože Krnc

2004/05–2005/06 2010/11 1999/2000–2000/01 1999/2000–2000/01 2004/05 do danes 2001/02–2010/11 1996/97–1999/2000 1994/95 1991/92–1992/93 1995/96 2010/11 do danes 2009/10 do danes 1996/97–1998/99 2010/11 do danes 1997/98–1998/99 2008/09 do danes 1998/99–1999/2000 2003/04 2009/10 1995/96–1996/97 2000/01–2002/03 ravnatelj 2003/04 do danes 1994/95–1995/96 2010/11 do danes 1994/95 1999/2000–2000/01 1996/97–2000/01 1996/97–1997/98 1996/97

246 DOM JANEZA BOSKA 2010/11

1992/93–1993/94 1997/98–1999/2000 Bogdana Mikša (Lavrenčič) 2004/05 do danes Jana Mohorič 2008/09 Aleksander Osojnik 1991/92; 1995/96 Monika Pajk 1993/94–1997/98 Luka Planinc 2007/08 do danes Veronika Planinc (Primožič) 2007/08 do danes Franc Podbevšek ravnatelj 1991/92 1994/95–1995/96 Peter Polc ravnatelj 1996/97–2002/03 Janez Potočnik 1993/94 Mojca Potokar 2004/05–2007/08 1992/93–1993/94 Peter Pučnik 1999/2000–2009/10 Hanzej Rosenzopf 1994/95 Bernardka Rupnik 2010/11 do danes 1991/92–1992/93 Miran Sajovic 1994/95 1997/98–1998/99 Drago Senčur 2002/2003 Janez Suhoveršnik 2009/10 Marija Stavanja 1998/99–2003/04 s. Urša Šebat 2007/08–2008/09 Martina Šetina Čož 1995/96 do danes Lucija Umek (Ferlin) 2007/08–2009/10 1993/94–1994/95 Aleš Ušeničnik 2001/02–2003/04 Grega Valič 2006/07–2007/08 1991/92 Janez Vodičar ravnatelj 1992/93–1995/96 Marjan Lamovšek

DOM JANEZA BOSKA 2010/11

247

Anja Arbajter Klemen Balažič Anita Beguš Matild Domić Tina Drobnič Mitja Franc Petra Hribar Horzelenberg

Peter Končan, ravnatelj Marko Košnik Bogdana Mikša Luka Planinc Veronika Planinc Bernardka Rupnik Martina Šetina Čož

1. Jan Barić 2. Miha Bizjak 3. Jakob Brodarič 4. Žiga Cukor 5. Janez Demšar

Luka Planinc, vzgojitelj

6. Matjaž Demšar 7. Rok Demšar 8. Gašper Govekar 9. Jurij Gregorc 10. Klemen Gregor Gregorc

16. Luka Marinko

11. David Homšak

17. Anže Merhar

12. Miha Jurančič

18. Janez Novljan

13. Tadej Kern

19. Patrik Polc

14. Andrej Kučič

20. Vid Planinc

15. Rok Malovrh

21. Jakob Rupar 22. Jan Štefanič 23. Sebastijan Štravs 24. Denis Vrenko

Prva vzgojna skupina 248 DOM JANEZA BOSKA 2010/11

Prva vzgojna skupina

D

obro jutro! Sem maturant iz prve vzgojne skupine. Naj vam opišem svoje šolsko leto kot dolg dan. Po jutranji maši, ki nas je vpeljala v šolsko leto, je sledil zajtrk iz »fazanov« in barbarov, začinjen z nočnim »fazaniranjem«.

Dopoldan je bil poln športnega duha, borbenosti in veselja ob mnogih zmagah jesenskega turnirja. Opoldanska vročica nam je vzela končno zmago, a nič za to, saj je sledilo kosilo s predjedjo prav posebnega miklavževanja, ki nas je s prometnimi znaki pripeljalo do mesta, v katerem jedi nimajo skupne melodije, dokler jim tuji kuhar ne pove njihovega pravega pomena. Pri glavni jedi so se izkazali »fazani«, ki so z dobro igro in zanimivim filmčkom poskrbeli za gurmansko vzdušje božične večerje.

Pregrešno dobro sladico duhovnega večera je sestavljalo sedem naglavnih grehov, ki nas oddaljujejo od božjega slaščičarja in njegovega pomočnika sv. Janeza Boska. Popoldne je bilo že v polnem teku in prav nerodno smo se lotili priprav na predstavitev DBT-ja. Ko smo jo v slogu Pata in Mata iz risanke vendarle izpeljali, je sledila večerja. Ta

je na pladnju slovesa od maturantov prinesla slastnega zlato zapečenega odojNavihani »fazani«

ka. Dan se je prevesil v otožno noč, ko smo vam maturantje še zadnjič zaželeli sladke sanje v pričakovanju novega dne. Lahko noč! denis vrenko in sebastijan štravs

Turnir v pokru

Manekeni Mojstri rubikove kocke

DOM JANEZA BOSKA 2010/11

249

1. Sebastjan Cvelbar 2. Miha Debeljak 3. Jan Gačnik 4. Janez Godec 5. Nejc Kastelic 6. Gregor Klinc

Marko Košnik in Matild Domić, vzgojitelja

7. Sašo Klun 8. Aljoša Korošec 9. Tadej Košmerl 10. David Lenarčič

16. Janez Puntar

11. Timotej Mihelič

17. Simon Smrekar

12. Dominik Mlakar

18. Borut Stramšek

13. Klemen Mlakar Rismondo

19. Rok Umek

14. Toni Nagode

20. Samo Umek

15. Matevž Okršlar

21. Filip Urh

Druga vzgojna skupina 250 DOM JANEZA BOSKA 2010/11

Druga vzgojna skupina

Praznovanje Druga vzgojna skupina

Jan je vedno dobre volje

Domić in Košnik vstopila na povelje, Razburkala valove, včasih vzela nam veselje.

Upal še Matevž je priti k nam, Ga hitro je minilo, da bi odšel drugam.

Ampak naša želja je, da tudi Pučnik bil bi »tle«.

Veliko skupaj počnemo, veliko sodelujemo, Zdaj že drugo leto vsi skupaj plujemo.

Glasbeno smo se na DBT-ju izkazali, Okoli po odru smo v pajkicah skakali.

Jeseni smo priredili duhovni večer, Na veliko smo se streljal’, mal’ smo tud' zapel’, A kljub vsemu smo se dobro imel'.

Nejc je zavzet ministrant

Zasanjani Timi

tadej košmerl

Navdušeni plesalci

DOM JANEZA BOSKA 2010/11

251

1. Matej Arh 2. Simon Bolta 3. Jure Boncelj 4. Jure Debeljak 5. Matej Drobnič 6. Jan Francelj

Klemen Balažič in Mitja Franc, vzgojitelja

7. Blaž Gluk 8. Peter Hrovat 9. Dominik Jan

16. Matej Pucihar

10. Klemen Kraševec

17. Krištof Rener

11. Anže Mlakar

18. Janez Rus

12. Kevin Mohar

19. Simon Senčar

13. Nejc Piber

20. Lovrenc Skvarča

14. Andrej Podkoritnik

21. Aljaž Škrjanec

15. Urh Pucihar

22. Miha Vehovar 23. Evgen Zajc 24. Klemen Žumer

Tretja vzgojna skupina 252 DOM JANEZA BOSKA 2010/11

Tretja vzgojna skupina

T

retja vzgojna skupina ima 24 članov, 6 maturantov in 18 bodočih maturantov. Za nas skrbita vzgojitelja Klemen Balažič in Mitja Štefan Franc (Feri).

Tako kot vsi v našem domu se tudi mi zjutraj zbudimo in pridemo na molitve, ki jim sledi zajtrk, njemu pa standarden proces organiziranega mučenja dijakov, imenovan pouk.  Po pouku se večina naših fantov ukvarja s športom; zunaj igrajo nogomet ali odbojko, v telovadnici košarko ali pa plezajo po plezalni steni. Drugi, ki nad moštvenimi športi niso preveč navdušeni, pa pogosto odhajajo na sprehode po želimeljski dolini ali pa si čas krajšajo v klubu. Vsak od nas si zna poiskati tisto, kar mu najbolj ustreza.

Ura je 15.30 in že se po prostorih tretje vzgojne skupine razlega Klemenov glas: »Učne ure!« Tako je, pri nas se (občasno) tudi učimo. Pogosto – posebno, ko je v šoli manj dela – pa med učenjem v sobi nastane vsesplošna debata o tem in onem.

Po koncu učnih ur (včasih tudi prej) odhitimo na večerjo. Nato je večerni od-

mor, ki ga večinoma preživimo na enak način kot popoldanskega.

Ko je ura 19.45, se spet zasliši glas našega Klemena: »Fantje, molitve!« Molitvam po navadi sledi sestanek vzgojGlasbeni navdušenci ne skupine, potem pa se zopet učimo.

Po koncu učnih ur (ob 21.15) se pripravljamo na spanje oziroma na to, da se bodo ugasnile luči – za maturante ob 23.00, za tretješolce pa ob 22.30. Ko se luči ugasnejo, vsi pridno zaspimo. V resnici nas večina ostane budnih še kako uro, saj se pogosto tudi zvečer učimo v učilnici, še pogosteje pa po sobah debatiramo. Čvekanje se kar ne konča – včasih smo hujši kot dekleta. Približno takšen je navaden dan v naši vzgojni skupini. evgen zajc

Predstavitev na DBT-ju

DOM JANEZA BOSKA 2010/11

253

12. Tina Košir 13. Lucija Kovač 14. Eva Lisec Anita Beguš in Bernardka Rupnik, vzgojiteljici

15. Nežka Lukan 16. Neli Mavrič 17. Mima More

1. Nika Adamič

18. Katja Polc

2. Barbara Aljaž

19. Polona Polc

3. Tina Bačar

20. Marika Prošek

4. Ana Barić

21. Maja Rajšp

5. Monika Čuk

22. Anamarija Treven

6. Rebeka Gregorc

23. Teja Trontelj

7. Jerneja Gros

24. Lucija Zajec

8. Natalija Gruden

25. Urška Zgonc

9. Jana Hrušovar

26. Polona Zupančič

10. Lara Kirm

27. Valerija Žebovec

11. Meta Košir

28. Vesna Železnik

^etrta vzgojna skupina 254 DOM JANEZA BOSKA 2010/11

^etrta vzgojna skupina

Z

elene, še čisto zelene »fazanke« smo prišle v želimeljsko dolino in spoznale mnogo zrelejše, že skoraj čisto rdeče maturantke. In bile smo: RDEČE – bile smo Srčne Eve, reševale smo srčne težave in se veselile novih ljubezni. In bile smo RUMENE – trudile smo se za dobre odnose in jih poskušale odeti v tople odtenke. Pa ZELENE – s skoki v naravo, z vsakodnevnim tekom, s pomladjo v očeh. In končno smo ena ob drugi postajale vse bolj MODRE – tako in drugače.

Iskale smo svoje prave barve in jih odkrile v čudoviti mavrični melodiji, ki je naslikana na našem hodniku. »A veš un filing«, ko smo skupaj uživale ne glede na vse … teja trontelj in meta košir

Travniški wellness

Jana ustvarja …

»Cimre«

Pogled v prihodnost

DOM JANEZA BOSKA 2010/11

255

1. Nika Bergant 2. Alja Bizjak 3. Simona Bizjak 4. Tilka Brcar 5. Valerija Dolenšek 6. Jerica Felicijan 7. Marija Gartner

Martina Šetina Čož in Tina Drobnič, vzgojiteljici

8. Lucija Gartner 9. Katarina Godec

21. Tina Lovka

10. Diana Homec

22. Urša Malavašič

11. Nika Hrušovar

23. Neža Mišmaš

12. Ana Jakopin

24. Lana Modrej

13. Jerca Košir

25. Maruša Nartnik

14. Urška Klemenčič

26. Agata Nuč

15. Vanesa Koračin

27. Lucija Rejc

16. Norma Marija Korošec

28. Hema Smrekar

17. Lejla Košmrlj

29. Rozalija Stegnar

18. Astrud Kovačič

30. Ana Stritar

19. Alessandra Lavrič Cascio

31. Alenka Tratnik

20. Nika Lesjak

32. Neja Žorž

Peta vzgojna skupina 256 DOM JANEZA BOSKA 2010/11

Peta vzgojna skupina Za peto vzgojno skupino je bilo to šolsko leto polno PRESEŽKOV: 1. Imele smo »samo« dve vzgojiteljici. Kdo ve, kaj lahko pričakujemo naslednje leto?

2. Kar naenkrat v vzgojni skupini ni bilo več »fazank« in tretješolk, ampak drugošolke in modre maturantke.

Razigrana dekleta

3. Znanje smo delile in prejemale s pomočjo projekta »Znam-dam«; lotile smo se kuhanja, masaže, debatiranja, fotografiranja …

4. Ste na duhovnem večeru kdaj hodili za križem?! Me smo krive …

5. Da bi kar najbolje izkoristile svoje sposobnosti in bi bile naše ocene velik presežek, nas je Tina poučila o učenju in motivaciji.

6. Na DBT-ju smo se predstavile kot praktična in sposobna dekleta, primerna za možitev.

7. Naše maturantke (in še kdo) so opazile presežke v kilogramih, za katere so menile, da ne sodijo na maturantski ples, zato jih je Agata popeljala v zadihani svet pilatesa.

8. Tik pred dnevom D (beri: maturantskim plesom) smo naše vrle maturantke zasliševale o vseh podrobnostih tega posebnega dne.

Tina temu reče okrogla miza, me pa strokovni posvet.

9. In prišli smo do žalostnega konca. ► Žalostni konec 1: - preizkus iznajdljivosti bodočih študentk, - preizkus higienskih standardov (čiščenje jeklenega konjička), - preizkus gradbenih sposobnosti, - preizkus »kok neseš« (dobrot z žara in sladkih pregreh). ► Žalostni konec 2: - drugošolke smo se na slavnostni večerji izkazale v natakarskih in aranžerskih spretnostih, nikakor pa nismo zanemarile pevskih …

Poslovilni piknik

► Žalostni konec 3: - Valerija je izlila reko solz (papa, »cimre«), - maturanti so nas iz sladkega spanca vrgli ob enih, in to s prav posebno tehniko po principu »fazaniranja«. Po pridobljenih bombonih, avtogramih in obrisanih solzah smo zdrsnile v otožne sanje. ► Konec žalostnega konca: - na hladno torkovo jutro so naše oči poslednjič uzrle svobodne nasmeške naših velikih vzornic.

P. S.: Z našimi maturantkami smo preživele dve zelo zanimivi leti. Menimo, da smo se od njih veliko naučile, obogatile so nas s svojimi izkušnjami in na nas pustile svoj pečat. Upamo, da bomo dobro prevzele vlogo najstarejših v 5. vzgojni skupini. valerija dolenšek in neja žorž

DOM JANEZA BOSKA 2010/11

257

1. Manca Arh 2. Selena Benedik 3. Sara Grahek 4. Ana Herman 5. Anamarija Hribernik 6. Lidija Klanjšek 7. Meta Knafelc

Petra Hribar Horzelenberg, vzgojiteljica

8. Manca Kojek

20. Lucija Nagode

9. Lucija Košir

21. Nina Ocvirk

10. Klavdija Kraševec

21. Barbara Pavlinič

11. Štefka Krajnik

23. Marjana Pavlinka Kocmur

12. Eva Krč

24. Veronika Simončič

13. Lara Kromar

25. Helena Sorč

14. Tina Levstek

26. Tatiana Elizabet Sušnik

15. Barbara Malovrh

27. Ema Šavs

16. Žana Marin

28. Mojca Špende

17. Sara Meglič

29. Petra Vidergar

18. Ana Merzel

30. Monika Zabret

19. Valentina Metež

31. Anja Zore

[esta vzgojna skupina 258 DOM JANEZA BOSKA 2010/11

[esta vzgojna skupina

Povezane

Drugošolke

Navihane

Ustvarjalne

≈ ≈ ≈ ≈ ≈ ≈ ≈ ≈ ≈ ≈ ≈ ≈ ≈ ≈ ≈ ≈ ≈ ≈ ≈ ≈ ≈ ≈

dve leti skupnih dogodivščin dve leti zmag na DBT-ju 30+1 nasmejanih obrazov 30+1 vsestranskih talentov ure in ure igranja kitare in prepevanja smeh in zabava »športanje« na igriščih in v naravi spomladanske urice na sončku neprespane noči zaradi učenja, ko zmanjka učnih ur nešteto porabljenih rolic WC papirja zadovoljstvo ob dobrih ocenah 30×30 prijateljskih vezi (najmanj) 5789345 kg pojedene čokolade nešteto norih idej vzgojna skupina vseh barv, vrst in oblik pokal z jesenskega turnirja – v trajni lasti!

65873009 popitih skodelic kave prehojene vse želimeljske poti, stezice, travniki … nekaj kratkih minut, prebitih v ledeno mrzli Želimeljščici 10 oddanih in 19 prostih deklet ter poročena in noseča Petra 30+1 velikih src, ki bijejo kot eno nešteto zanimivih dejstev

selena benedik

DOM JANEZA BOSKA 2010/11

259

1. Barbara Bojc 2. Petra Boncelj 3. Sara Brozovič 4. Maša Brozovič 5. Ema Doplihar 6. Nika Jakopin 7. Ina Kebe 8. Teja Kebe

Veronika Planinc, Anja Arbajter, Bogdana Mikša, vzgojiteljice

9. Eva Kraljić 10. Eva Levstek

18. Gaja Sorč

11. Tjaša Malavašič

19. Teja Sulejmanovič

12. Neža Martinčič

20. Katja Špende

13. Eva Mišmaš

21. Maruša Tušar

14. Eva Mulej

22. Neža Verdinek

15. Neža Okršlar

23. Mateja Urh

16. Nina Ozebek

24. Nina Zaplatar

17. Katarina Rupar

25. Maja Žibert

Sedma vzgojna skupina 260 DOM JANEZA BOSKA 2010/11

Neža in Eva vam predstavita DRU[TVO 7. VS

V

tokratnem intervjuju je ob dobri kavici z nama z veseljem poklepetala predsednica društva 7. VS, gospodična Sedma Vzgojna. Po začetni tremi je pogovor stekel in izvedeli sva kar nekaj sočnih podrobnosti.

Pozdravljena, gdč. Sedma Vzgojna! Najprej se nam, prosiva, na kratko predstavite. Živijo! Zelo sem vesela, da ste me povabili na ta pogovor. Sem zelo visoka (po višini, da ne bo pomote), po karakterju pa prijazna, energična in polna norih idej. Moj dnevnik so v letošnjem šolskem letu pisale kar tri tajnice – Veronika, Anja in Bogdana – in z vsemi sem bila nadvse zadovoljna. Naj na tem mestu povem, da je v moje društvo trenutno včlanjenih 9 »fazank« in 15 starejših članic, ki me pri mojem delu zvesto podpirajo. Hvala, drage moje!

Kaj v zameno za zvestobo in podporo nudite svojim članicam?

Seveda jim nudim največje udobje, kar ga premorem. Letos sem jim z novimi okni tudi razširila pogled v svet.

Kaj pa zabava, aktivnosti v prostem času …?

Tudi tega ne primanjkuje. V božičnem času smo pripravile že tradicionalno praznovanje, polno norih iger, dobre hrane, smeha, zabave in romantike ob ogledu filma. Saj vesta, kakšne smo ženske!

Predvidevava, da vaše življenje ni le zabava.

Kako pa skrbite za svoje zdravje?

Letos smo si ponovno pripravile košarkarski turnir in sodelovale na jesenskem turnirju, na katerem nismo bile zadnje. Poleg tega z dekleti tudi veliko tečemo, se vozimo z rolerji ali pa si privoščimo kratek sprehod ob (v) Želimeljščici.

Omenili ste, da ste v tem šolskem letu zamenjali kar tri tajnice. Je bil za to kakšen poseben razlog?

V pričakovanju Benjamina

Res je. Moja dolgoletna tajnica Veronika je v februarju postala mamica in vse smo se z njo veselile malega Benjamina. Ob tako velikem številu »tet« se mu bo zagotovo dobro godilo, kajne?

Brez dvoma. Za konec pa nam zaupajte še nekaj svojih najljubših stvari. ● Najsladkarija: posebna torta našega kluba (za recept se obrnite na tajnico), ● najdogodek: maša na Onkološkem inštitutu, ● najsprostitev: večerna masaža ob soju svečk, ● najčuvaj: Klemen, ki poskrbi za pravo količino spanja, ● najneumnost: HAHA! Samovžig adventnega venčka. Požar smo uspešno pogasile.

Bi želeli za konec bralcem še kaj sporočiti?

Bodite v cvetju in ostanite pošteni! Pa lep pozdrav iz DRUŠTVA 7. VS. eva mišmaš in neža verdinek

DOM JANEZA BOSKA 2010/11

261

Vzgojiteljski »nered«

262 DOM JANEZA BOSKA 2010/11

DOM JANEZA BOSKA 2010/11

263

▲

▲

Eva s

Dobra volja

svojimi starši

na začetku

► Uvodna prireditev ▼ Darilo za dobrodošlico ▼ Spoznavanje

▼ Novi »fazani«

▲ David pa samo gleda …

264 DOM JANEZA BOSKA 2010/11

Spomini na prvi ve~er v domu

I

n prišel je 31. avgust; dan, ki sem ga pričakovala in se ga malo bala že vse poletje. Med vožnjo v Želimlje so se v meni pojavili dvomi. Je bila moja odločitev prava? Bo vse tako »super«, kot sem si predstavljala? Kakšni bosta moji »cimri«?

Končno smo prispeli; stopila sem iz avta in začel se je prvi prizor mojega novega življenja. Pred domskim vhodom je bilo že veliko mladih (verjetno mojih novih sošolcev) in malo manj mladih (verjetno njihovih staršev). Skupaj smo odšli do fitnesa, kjer je po kratkem programu moral vsak nekaj povedati o sebi. Gledala sem nove obraze in si v mislih sestavila svoj »govor«. Ko smo se vsi predstavili, so nas razdelili po vzgojnih skupinah in odšli smo s svojimi vzgojitelji.

Do četrte vzgojne skupine sem prišla med prvimi in se namestila kar v prvo sobo, ki je bila še prosta. Čez nekaj časa je prišla še Nežka, nato pa nobeden več. Vsak je pogledal v sobo in odšel naprej. (Verjetno zato, ker je bila z mano v sobi še moja sestra Nika in so mislili, da so v njej že tri »fazanke«).

Ko smo bili že vsi razporejeni po sobah, je prišla vzgojiteljica Anita in nama povedala, da bo z nama v sobi ena od maturantk. To je bil precej velik šok; »fazanki« in maturantka skupaj v sobi, ali bo to šlo?

Ravno sem se poslavljala od staršev, ko je v sobo prišla Anamarija (na-

jina maturantka). Na prvi pogled ni bila tako strašna, mogoče bo pa šlo. Kmalu smo v sobi ostale same, zato smo se odločile, da gremo malo pogledat še v druge vzgojne skupine. Pridružilo se nam je še nekaj deklet in Anamarija nas je popeljala v magični svet fantovskih vzgojnih skupin.

Izkazalo se je, da biti v sobi z maturantko sploh ni slaba stvar. Več kot »super« je imeti nekoga, ki ti pomaga najti pot iz zapletenih hodnikov našega doma, ti predstavi nove obraze in pove, kdo je še »samski« in kdo ne.

Dan je hitro minil, v postelji pa sem že razmišljala o novem izzivu, ki me je čakal naslednji dan: spoznavanje profesorjev. jana hrušovar

DOM JANEZA BOSKA 2010/11

265

▲ Glasno bujenje ▲ Kdo se boji maturantov? ◄ Druščina barbarov ▼

▼

Zbiranje

Razne preizkušnje

koruze

266 DOM JANEZA BOSKA 2010/11

Miklavževanje

T

u, tu, tu … bolniška postelja … tu, tu, tu … mraz in tema prevzemata dušo … tu, tu, tu, tuuuuuuuuuuuu …

Dolg, oster pisk para ušesa navzočih, ravna črta na zaslonu. Še eno srce je podleglo hladni brezbrižnosti.

Ko se znova zavem, stojim na cesti življenja. Ob cesti opazim znak, ki me zaslepi in me vodi v Gogo, v Ninive in celo v rodni kraj. Pred mestom naletim na skupino cigank, polnih obljub in prerokovanj, ki mi prav vsiljivo razlagajo svojo nesrečno zgodbo. A obrnem se stran in stopim v ozko ulico. Zaznam rezek vonj po alkoholu in suho postavo pijanca, ki svojo žalost utaplja v pijači.

Pa kaj bi ga poslušal, saj imam že sam dovolj težav. Stopim naprej. Za naslednjim vogalom stoji prostitutka. Zamišljeno opazujem ljudi, ki jo gledajo le kot predmet poželenja. Še sam se prepustim njenim čarom, ko me na trdna

tla postavita mladeniča. Z izgovorom o težkem otroštvu mi spraznita žepe.

Jezen in prepričan v brezsrčnost sveta stopim na trg, kjer ulični glasbeniki igrajo za vsakdanji kruh. Vržem jim še zadnji kovanec, ko v temnem kotu zagledam zaprašeno škatlo. Privlečem jo na trg in si jo pozorno ogledam. Na njej z bledimi črkami piše »Od Miklavža«.

Pomislim: »Pa kdo sploh je?« Misel mi pretrga globok glas: »To si ti!« Obrnem se in zagledam zgubanega moža, ki me opazuje in ponavlja: »Ti si lahko Miklavž, ti si lahko dober, ti …« Njegove besede me kot električni sunek prebudijo in …

Tu, tu, tu … spet sem nazaj v bolniški postelji. A tokrat mi dušo prevzemata svetloba in toplina, saj vem, da sem lahko tudi jaz Miklavž za sočloveka.

Maturanti so nam pripravili lepo miklavževanje

denis vrenko in jan barić

▼

DOM JANEZA BOSKA 2010/11

267

Na{a lepa tradicija

D

Dobro razpoloženje ▼

om Janeza Boska goji mnogo tradicij. Ena najlepših je zagotovo božičnica, ki jo vsako leto pripravlja generacija »frčeče perjadi«. Tako smo tudi mi decembra začeli sestankovati in pripravljati to čudovito želimeljsko tradicijo.

Neprestano ponavljam besedo tradicija. Zakaj? No, tradicionalen (»Evo, že spet!«) in tudi osrednji del božičnice je duhovni večer. Letos je potekal v Majcnovem domu, osrednja oseba pa je bil preprost pastirček, ki je videl Jezuščka in od njega prejel dar pravega božiča in vere. Obiskal je sodobno družino, v kateri je vera le še tradicija, pravi pomen

vsem modrejšim glavam. Nato sledi ples, ki ga pripravijo maturantje. Ko smo se vsi naplesali, smo se odpravili ven, kjer smo občudovali veličasten ognjemet. »Fazančki« smo večer zaključili s pospravljanjem. Ko smo opravili, smo nekateri odtavali v sobe in se po hitrem postopku utrujeni dali v pižame in zaspali, drugi pa so še nekaj časa veselo popevali na domskem hodniku, kar je tudi že prava tradicija.

Take božičnice pa ne bi imeli brez pomoči vzgojiteljev in truda vseh, ki so sodelovali pri programu in delu v jedilnici. Hvala, ste »the best«. Osebno si bom to božičnico za vedno zapomnila.

božiča pa se je v sodobnem božičnem blišču izgubil. Ob tem smo se zamislili, kolikokrat vidimo in doživimo le še komercialen božič, na njegov pravi pomen pa pozabimo. Krivi so številni žarometi, med katerimi pa skoraj nikoli ni glavne luči – vere.

Po duhovnem večeru je slavnostna večerja, pri kateri podmladek streže

Kot ena izmed scenaristk mislim, da ▲ nam je sporočilo božičnice uspelo pre- Obisk pri nesti vsem in smo lahko vsi začutili pra- sveti družini vi pomen božiča.

Ob koncu sem imela res lep občutek, da nam je skupaj uspelo nekaj velikega. In to le zato, ker smo bili skupaj.

268 DOM JANEZA BOSKA 2010/11

polona zupančič

Miha z oboževalkama Slavnostno urejene

Tina in Sebastijan Sprejem Novorojenega

Je božič samo še tradicija? Zdravica in voščilo

Brez petja ne gre Jaslice v jedilnici

DOM JANEZA BOSKA 2010/11

269

Strgana struna S 2011 Gaja Lara in Urška

trgana struna 2011 se je s prvim plakatom, ki je vabil h glasbeni ustvarjalnosti, napovedala že v februarju. Razpis je, Bogu hvala, uspel, saj se je prijavilo kar osem zasedb z zelo zanimivimi skladbami. Priprave so potekale v tišini in skrito.

Kantavtorski večer je potekal 14. aprila.

Občinstvo, ki je dvorano Majcnovega doma napolnilo do zadnjega kotička, je bilo navdušeno. V zakulisju je vseskozi trepetal vzgojitelj Luka Planinc. K soustvarjanju večera je povabil povezovalca in napovedovalca programa Gašperja Govekarja in Urbana Strajnarja. Imel je srečno roko. S hudomušno teatralnostjo, ki je občinstvo neizmerno zabavala, sta po vrstnem redu napovedala naslednje skladbe: ♫ Novi dan (avtor Blaž Podobnik, izvajalci trio Mešani gozd) ♫ Perfect to me (avtorica Lidija Klanjšek, izvajalci Lady kvakva in Ščurki) ♫ Naj ti veter govori (avtorica Urška Klemenčič, izvajalci trio K. U. L.) ♫ Vem, da ne smem (avtorici Karolina Simčič in Bernardka Rupnik, izvajalki BEla KAva) ♫ Čas prehiteva (avtor Timotej Mihelič, izvajalci Škampi) ♫ Svet je lep, ko si zadet (avtor Mrtev, izvajalci Band 15) ♫ S tabo (avtor Blaž Podobnik, izvajalca brata Podobnik)

Denis

270 DOM JANEZA BOSKA 2010/11

♫ Tak je lajf (avtorji Sebastijan Štravs, Žiga Cukor, Denis Vrenko, izvajalci Kind a Crazy and Annoying Band)

Gašper in Urban

In kako so bile razdeljene nagrade? Občinstvo je nagradilo skladbo Blaža Podobnika S tabo, strokovna žirija (Tina Gačnik – Tiana, Rok Kelvišar, Jurij Rus) pa se je odločila za naslednji vrstni red: 1. mesto: Novi dan 2. mesto: Naj ti veter govori 3. mesto: Perfect to me Bilo je zelo zanimivo. Če bi jih slišali v živo, bi uživali. Ker to ni mogoče, si izvajalce oglejte na fotografijah, skladbe pa lahko poslušate na CD-ju, ki je v visoki nakladi izšel kmalu po prireditvi.

Ob spremljavi s kitaro

marko košnik

Timi

Miha

Lidija

Strokovna komisija

DOM JANEZA BOSKA 2010/11

271

Slovo od maturantov

P

Skupaj s

rišel je čas slovesa, bratje, čas je,

Ne, to ni bilo novo »fazaniranje«, to je

da gremo ...

bil le navdušen krik po svobodi in dej-

Res je, poslovili smo se. Zaključili smo

stvo, da ob odhodu nismo hoteli poka-

vse ocene, pospravili vse neuporabne

zati solz.

zvezke, pripravili kres, se začeli pospe-

Čeprav smo se že poslovili, upamo,

šeno pripravljati na maturo in prtljago od-

da nam Želimelj ne bo treba nikoli popol-

nesli domov. Z mašo in odlično priprav-

noma zapustiti. Poleg mnogih obiskov,

ljeno večerjo smo se v domu poslovili v

ko bomo prihajali nazaj v to želimeljsko

družbi naših staršev in vzgojiteljev. To je

dolinico, bi radi tu ostali še na drugačen

bila naša zadnja skupna domska večerja.

način – v vaših srcih in spominih.

starši smo

Ponoči se nam nikakor ni dalo za-

pomahali v

spati. Zato smo zbudili še vse druge

slovo

vzgojne skupine in hoteli na kar se da

▼

glasen način povedati, da odhajamo.

272 DOM JANEZA BOSKA 2010/11

A zdaj gremo. Tu smo preživeli štiri leta in čas je, da odidemo naprej. urška klemenčič in lucija rejc

Bernardkina pesem za maturantke

Preizkus praktičnosti

Vodne igre

Učenje previjanja

"Adijo" in hvala za vse!

Čiščenje avtomobila

DOM JANEZA BOSKA 2010/11

273

Dirty dancing (velika igra) ► Povabilo na umazani ples

► Blatni, vendar nasmejani

► Uživali smo v blatu

► Preizkus spretnosti in moči

B

ližal se je že konec leta, ko smo ugotovili, da nam maturantski, gala, Heresovi in drugi plesi niso dovolj. Odločili smo se, da se razgibamo še malo drugače – bolj umazano. Dobesedno.

Zbrali so se vsi želimeljski skavti, taborniki ter frančiškova mladina z Bernardko, Anjo in Lukom na čelu in začeli načrtovati. Umazani ples je bil rezultat domiselnih idej, zagnanosti in mladostniške navihanosti. »Plesalci« so se najprej zavrteli pri Veroniki in Marjanci, nato pa se odpravili na dolgo in tresočo pot čez opičji most, se borili na vrvi, kjer so si morali pridobiti rutko, se zibali in gugali na prav posebni gugalnici. Od tam so šli na tobogan, kjer se je začel umazani del poti: plazenje in tunkanje v blatu, plezanje čez gume in padci s sodov v mrzlo Želimeljščico. Bilo je nepozabno! tjaša malavašič

274 DOM JANEZA BOSKA 2010/11

M

ed odmori so najbolj zasedeni prostor igrišča, kjer dijaki in dijakinje (ne glede na vreme) svoj prosti čas izkoristijo za športno druženje. Veliko je tudi takih, ki želijo svoje športno znanje še izboljšati. Zato so bili v tem šolskem letu organizirani treningi nogometa, košarke, odbojke in strelstva. Potekali so enkrat tedensko, in sicer pod vodstvom Marka Straha, Domna Bančiča, Tine Drobnič in Tonija Nagodeta, ki so se s trenerskim delom zelo izkazali.

Uspešnost treningov

Treningi so ekipe dokazale ob različnih športnih dogodkih in na turnirjih, kjer so dosegle kar nekaj lepih rezultatov. meta knafelc in lucija nagode

DOM JANEZA BOSKA 2010/11

275

»Živi z nogami na zemlji in s srcem v nebesih.« 276 DOM JANEZA BOSKA 2010/11

Ko{arkarski turnir mladih ► Zmagovalna ekipa

◄ Aljaž je skrbel za nemoten potek tekmovanja ▼ Na igrišču je bilo živahno

► Počitek po naporni tekmi

Udeleženci turnirja ▼

DOM JANEZA BOSKA 2010/11

277

Jesenski turnir

O

b pisanju tega prispevka se nama misli vrnejo v jesen 2010. Medtem ko so se naše nadobudne športnice predano ogrevale, smo se druge članice vzgojne skupine še bolj predano pripravljale na bojni pohod. Iz naše Pri fantih orožarne (beri iz kuhinje) smo privlekle je bila nepremagljiva svoje bojno orožje: lonce, kuhalnice, tretja vzgojna pokrovke ... Nato smo se zapodile – ne skupina na kuharski tečaj, ampak na bojno polje ▼ Pri dekletih je zmagala šesta vzgojna skupina ▼▼

(beri v telovadnico). Med pohodom so bili našemu hrupu na milost in nemilost prepuščeni vsi stanovalci Doma Janeza Boska.

Tekmovanje je potekalo ob glasnem navijanju. Fantje so tekmovali v košarki, nogometu in odbojki. Tretja vzgojna skupina je v skupnem seštevku le za las premagala prvo, ki je bila za lasek boljša od druge vzgojne skupine.

Dekleta so tekmovala v odbojki in nogometu. Šesta vzgojna skupina je za atom v konici lasu premagala peto, ki je »kar konkretno« premagala četrto vzgojno skupino. Ta je le za lasek premagala sedmo vzgojno skupino. Skratka, boj je bil zelo napet.

Ja, športni duh jesenskega turnirja se dotakne tudi nešportnih src! neja žorž in nika lesjak

278 DOM JANEZA BOSKA 2010/11

Plezanje

V

Domu Janeza Boska smo se nekateri dijaki že lani zanimali za plezanje, zato smo enkrat tedensko plezali v Grosupljem.

Domovci, na smuko!

P

isalo se je leto Gospodovo 2011, ko smo se 29. januarja ob 6.00 zjutraj odpravili smučarskim dogodivščinam naproti. Bilo nas je več kot 30, zato smo odšli z manjšim avtobusom in kombijem. Z nami so bili trije »angeli varuhi«: ravnatelj Peter Končan ter vzgojitelja Klemen Balažič in Tina Drobnič.

Malo pred deveto uro smo prispeli na smučišče Bad Kleinkirchheim. Po njem smo se »lomili« vse do štirih, nato pa za »rehabilitacijo« odšli v toplice ob vznožju smučišča. Največja atrakcija je bilo valjanje po snegu v kopalkah, nato pa hitro »čof« v topel bazen. Nekateri so bili nad toplicami tako navdušeni, da so tam celo pozabili svoje smučarske hlače.  Naslednji dan smo se odpravili na smučišče Osojščica. Tudi tu smo padali, jedli, se smejali, skakali, lomili smučarske palice – skratka, imeli smo se lepo.

Ob štirih smo s smučanjem zaključili, se uredili in se polni lepih vtisov odpravili proti Želimljam. Bili smo veseli, da se ni nihče resneje poškodoval. janez godec, timotej mihelič in tadej košmerl

▲ Blagoslov nove plezalne stene

Na koncu počitnic pa nas je presenetila novica, da bo plezalna stena tudi v Želimljem. Nanjo smo težko čakali. V začetku novembra, ob zaključku jesenskega turnirja, jo je ravnatelj DJB Peter Končan blagoslovil. S tem je bila stena uradno odprta za uporabo. Od takrat na njej vsak dan plezamo in urimo svoje prste. Za to pridobitev smo zelo hvaležni.

Novi plezalni navdušenci ste vedno dobrodošli! peter hrovat

DOM JANEZA BOSKA 2010/11

279

Don Boskov turnir

D

Lovro je moral priznati premoč rokometašice Andreje Lekić ▼

on Boskov turnir je tradicionalno tekmovanje dijakov Doma Janeza Boska.

Tekmovalci se med seboj pomerijo v številnih disciplinah: prosti meti in met trojk, ročni nogomet, namizni tenis, pikado, štiri v vrsto, balinci, remi, biljard, tam-tam, šah in namizni hokej.

Del turnirja je tudi predstavitev vzgojnih skupin. Strokovna komisija je odločala o kvaliteti nastopa, o imenu skupine in izvirnosti zapete himne ter o unikatnosti plakata.

Vzdušje je bilo ves večer zelo prijetno, vendar tudi zelo napeto. Vsaka vzgojna skupina je hotela pokazati največ kar se le da in to so kazali tudi izdelki. Prižigali smo

280 DOM JANEZA BOSKA 2010/11

ogenj, iskali »punce za oženit«, peli podoknico, se bojevali za ozemlje, bili na aerobiki za nosečnice, obiskala sta nas junaka iz risanke A je to, osvajali smo Matildico …

Priprava programa za nastop nas je znotraj vzgojne skupine zelo povezala. Uživali smo v skupnih trenutkih, kljub temu da včasih ni bilo vse po naši volji. S skupnimi močmi in dobro voljo smo pokazali tisto, kar je v mladih želel videti in prebuditi Don Bosko – veselje, ustvarjalnost, dobro voljo, povezanost, enotnost …

Na prireditvi ob zaključku turnirja so najboljši tekmovalci dobili priznanja. Kot skrita gostja se nam je letos pridružila ena najboljših evropskih rokometašic, Andreja

► "Punce za ožen't" ►► Tekmovanje v namiznem tenisu ▼ Jurij se je razveselil podpisa

Lekić, ki igra za najuspešnejši slovenski rokometni klub Krim Mercator. Večer nam je popestrila s kratkim pogovorom in reševanjem zastavljenih nalog. Dokazala nam je, da lahko dekleta premagajo tudi najmočnejše fante na šoli.

In kdo so letošnji zmagovalci Don Boskovega turnirja? Med

vzgojnimi skupinami je naslov pripadel 3. vzgojni skupini, med posamezniki pa je slavil Andrej Podkoritnik, ki si je pokal zaslužil z dvema zmagama v posameznih disciplinah. Iskrene čestitke tudi vsem drugim udeležencem.

▲▲ Predstavitev tretje vzgojne skupine ▲ Zmagovalci

mateja urh in maja žibert

DOM JANEZA BOSKA 2010/11

281

► Lucija je bila po teku izmučena

► Dekleta so bila dobre volje

► Košarkarji so se izkazali

► Nogometašice so postale državne prvakinje

► Odbojkarice so bile manekenke

Domijada 2011

V

si popoldnevi, ki jih na dolgih poteh (v Maribor, Mursko Soboto ipd.) preživljamo v kombiju in na igriščih, kjer skušamo dokazati, da smo najboljši (včasih nam uspe, drugič ne), so prava pot do finala Domijade. Čeprav smo letos vedeli, da v finalu na Rogli zaradi ekskurzije po Franciji naši tretješolci ne bodo mogli sodelovati, nam to ni vzelo zagona in smo se kljub temu trudili. In naš trud ni bil zaman. Na Roglo se je uspelo uvrstiti odbojkarski (dekleta) in košarkarski (fantje) ekipi ter obema ekipama namiznega tenisa; z nami so šli strelci in strelke, šahistke ter letos prvič tudi nogometašice.

Tekmovanja so se začela z udobno namestitvijo, uradnim pozdravom organizatorjev in obilnim kosilom. Glede na to, da so bile naše ekipe okrnjene, smo dosegli kar dobre rezultate: odbojkarice, igralci namiznega tenisa in strelke smo dosegli 4. mesto, košarkarji, dekliška ekipa namiznega tenisa in strelci tretje, šahistke drugo, nogometašice pa so bile prve.

V teku se je izkazala Lucija Nagode, ki je zasedla 2. mesto. Lucija pa ni bila edina, ki je tekla. Naša vzgojiteljica Bernardka je v spominskem teku premagala kar vse (ampak res vse!) vzgojitelje slovenskih dijaških domov.

Bravo, Bernardka!

V dveh dneh na Rogli so dijaki ugotovili, da dejstva, o katerih smo (glede Domijade) izkušeni dijaki pripovedovali že prej (odlična hrana, zabava in športni duh – Rogla je najboljša!), čisto zares držijo.

Prihodnje leto bomo zopet pridno trenirali in želja po uvrstitvi v finale Domijade nas bo vodila do najboljših rezultatov. alja bizjak

282 DOM JANEZA BOSKA 2010/11

Bojni posvet

Priznanje za četrto mesto

Žrebanje za začetni servis

Sre~anje katoli{kih dija{kih domov Čestitke tekmovalcem

Skupna slika zmagovalcev

DOM JANEZA BOSKA 2010/11

283

284 DOM JANEZA BOSKA 2010/11

Duhovnost

v Domu Janeza Boska

D

uhovnost v Domu Janeza Boska obsega marsikaj: jutranje in večerne molitve, neobvezno vsakodnevno sveto mašo, ob ponedeljkih molitev rožnega venca, v maju šmarnice, mesečne duhovne večere na različne teme, ki jih pripravljajo posamezne vzgojne skupine, in še kaj bi se našlo. Seveda ne izpustimo nobenega pomembnega praznika in tudi šolsko leto se začne in konča s sveto mašo. Od vsakega posameznika pa je odvisno, koliko ima od tega, koliko dejansko hoče imeti in kolikokrat reče Gospodu svoj da.

Upal bi si trditi, da duhovnost večina dijakov uvršča med prostočasne dejavnosti, da je prevečkrat na stranskem tiru, da pride na vrsto šele potem, ko je za šolo poskrbljeno.

Ne zavedamo se, da ima duhovnost enak značaj kot voda. Brez nje naš organizem ne more delovati. Zmedeni smo, misli so nejasne, neurejene in na koncu počasi, vendar zanesljivo duhovno umremo. Brez duhovnosti, brez čim bližjega stika z Jezusom, Ljubeznijo, sicer fizično obstajamo, vendar ne živimo. Svoje življenje samo preživljamo. Iz dneva v dan enako, brez smisla in brez pomena.

Prepričan sem, da si tega ne želi nihče; prepričan sem, da ga ni človeka, ki na dnu svojega srca ne bi želel Živeti in Ljubiti. Prepričan sem namreč, da vsako človeško bitje preprosto hoče svoje bivanje osmisliti, da stremi k svoji izpolnitvi in v končnem k svoji sreči.

Zato je duhovnost pomembna, »[z]akaj pod nebom ljudem ni dano nobeno drugo ime, po katerem naj bi se mi rešili« (Apd 4,12). Zato, ker smo lahko resnično srečni le v čim močnejši povezanosti z Bogom, ker nas edino on lahko reši vseh ujetosti, ker smo le v njem lahko resnično svobodni. In predvsem zato, ker nas On tako brezmejno, brezpogojno in neskončno ljubi, da tega niti dojeti ne moremo! matevž okršlar

DOM JANEZA BOSKA 2010/11

285

Adoracija »Ne pozabimo ~astiti Presvetega zakramenta, kar je najvažnej{a in najve~ja pobožnost, pobožnost, ki jo morajo imeti vsi kristjani.« Catherine de Bar

V

šolskem letu 2010/2011 smo se v Domu Janeza Boska bolj zavzeli za adoracijo. Priložnost zanjo je bila enkrat na mesec. Program za to obliko molitve smo z vzgojiteljem Markom Košnikom pripravili dijaki.

Zakaj je adoracija tako pomembna? Ker je v hostiji navzoč resnični Bog. V njej je skrito vse, po čemer najgloblje hrepenimo. Če trpimo, nas Jezus tolaži, če smo veseli, nam da še več veselja. Če smo obupani, v zrenju najdemo pogum, če je v naši duši puščava, oporo. V adoraciji molitveni obrazci niso dovolj. Potrebne so besede srca, potrebna je iskrenost – najbolj pa je potrebno srce, odprto za božjo ljubezen. Bog ne more vstopiti v naše srce, če mu tega ne dopustimo. Moramo mu reči, da bi radi živeli popolnoma po Njegovi volji, moramo mu zaupati in tako postajamo sveti – On je naša svetost.

Boga doživljamo globoko v sebi – zavedamo se, da nas ljubi, da je z nami in sliši, kar mu govorimo. Bog je Ljubezen in želi, da bi mu postajali vedno bolj podobni – da bi se goreče ljubili. miha vehovar

286 DOM JANEZA BOSKA 2010/11

Duhovna skupina ^rpalka

D

ijaki, ki smo želeli poglobiti svojo vero, smo se ob sredah v večernem odmoru v meditacijski sobi srečevali v okviru duhovne skupine Črpalka.

Najprej smo pod vodstvom vzgojitelja Klemena Balažiča zmolili uvodno molitev, nato pa je nekdo izmed nas predstavil določeno temo ali postavil kakšno vprašanje, ki se je po navadi nanašalo na vero. Pogovarjali smo se o bogatenju cerkve, spoznali smo življenje sedaj že blaženega Alojzija Grozdeta, pogledali smo si kratki film Most, brali odlomke iz Svetega pisma in ob njih razmišljali, predvsem pa smo se trudili utrditi svoj odnos z Bogom. Nekateri so se tudi udeležili koncerta ritmične duhovne glasbe na Rakovniku.

Na srečanjih smo spoznali marsikaj novega, zanimivega in pomembnega za krščansko življenje, dostikrat pa smo se ob kakšni stvari tudi sproščeno nasmejali, tako da je 45 minut srečanja zelo hitro minilo. david lenarčič

DOM JANEZA BOSKA 2010/11

287

Don Boskovi dnevi

N

a praznik svetega Janeza Boska smo se tudi letos pripravljali v duhu ponižnosti, pokorščine in molitve.

Letos smo tej pripravi dali novo obliko in jo prvič poimenovali Don Boskovi dnevi. Priredili smo vsebino in ohranili njen namen – priprošnja k svetemu Janezu Bosku in poglabljanje v njegovo življenje. Program in vsebino je sestavila skupina treh dijakov (Peter Hrovat, Matej Drobnič in Klemen Kraševec) pod mentorstvom vzgojitelja Mitja.

Prvi dan smo za voditelja povabili salezijanca Marka Košnika. Za začetek smo v svetnikovo čast zapeli nekaj pesmi. Srečali smo se z revščino in bedo, ki ju je don Bosko preživljal kot otrok. Spoznali smo prvi čudež, ki mu je pomagal do časti oltarja, in prebrali pismo nekdanjega dijaka Gimnazije Želimlje, ki ga je naslovil don Bosku, ko je razmišljal o njegovem pismu iz leta 1884. Očetu mladine smo se priporočili pred njegovimi relikvijami. Gost večera nas je v »besedi za lahko noč« spodbudil k pobožnosti do svetega Janeza Boska s pripovedjo o dogajanju ob don

288 DOM JANEZA BOSKA 2010/11

Boskovi relikviji, ki potuje po vsem svetu. Na koncu nam je podelil blagoslov.

Drugi dan smo za voditelja povabili salezijanca Janeza Žabota. Srečali smo se z don Boskovim mladostništvom in obdobjem bogoslovja. Spoznali smo drugi čudež, ki mu je pomagal do časti oltarja, in prebrali pismo nekdanje dijakinje Gimnazije Želimlje, ki ga je naslovila don Bosku, ko je razmišljala o njegovem pismu iz leta 1884.

Tretji dan sem bil voditelj sam. Prevzel sem še vlogo moderatorja, saj smo ta dan medse povabili gosta g. Jožeta Berganta, salezijanca, ki pa ni duhovnik, ampak redovnik brat. Za »ogrevanje« smo izbrali črtico, ki nam je odprla duhovno dimenzijo – neljub dogodek, ki ga je Janez Bosko doživel sredi noči po smrti svojega najboljšega prijatelja. Potem smo o doživljanju Boska povprašali našega gosta, ki nam ga je skušal celovito in nazorno podati. Zanimala nas je tudi njegova povojna izkušnja in kako je pristal pri salezijancih. Preveč nam o sebi ni hotel izdati, vendar smo začutili njegovo ljubezen do mladih, sobratov salezijancev in don Boska.

Hvala vsem, ki ste sodelovali in se udeležili dnevov – brez vas jih ne bi bilo.

Don Boskovi dnevi 2011 so bili lep uvod in priprava na praznik. Minili so hitro, a gorečnost in utrip za don Boska se v nas nista končala.

Don Bosko je velik! mitja štefan franc

Ministranti Fantje, ki smo bili v domačih župnijah dejavni ministranti, smo se v Domu Janeza Boska povezali v ministrantsko skupino, ki smo jo poimenovali Don Boskovi veterani.

Znani smo po tem, da smo zvesti, nadobudni in elegantni di(v)jaki po letih in norostih.

Naš voditelj je bogoslovec, mladi salezijanec Mitja Štefan Franc - Feri. Je vesel, strog, zagnan in zvest svoji novi službi. Večkrat nas opomni, da smo ministranti, »možje v belem«, v službi Najvišjega in ne samo duhovnikovi strežniki.

Naš namen je razbiti predsodek, da smo ministranti staromodni, zamorjeni, priliznjeni in pridkani sončki, ki »svetijo« pri oltarju. V bistvu smo nasmejani, željni znanja, inovativni, razigrani in »odštekani«.

Skozi šolsko leto smo z našim ministriranjem dogajanje ob oltarju večkrat polepšali. anže mlakar, simon bolta, lovro skvarča

DOM JANEZA BOSKA 2010/11

289

Tako kot vsako leto smo tudi letos imeli možnost obiskovati te~aj kitare.

Vodil ga je Gregor Strajnar.

Navdu{enje za igranje je bilo veliko, saj je bilo na prvem sre~anju kar 24 dijakov. Med njimi je bilo najve~ za~etnikov in nekaj že izku{enih kitaristov.

Leto{nja posebnost je bila, da se nam je pridružil na{ vzgojitelj Marko.

Te~aj je potekal zelo spro{~eno.

Vsako sre~anje smo za~eli in zaklju~ili s priporo~itvijo Bogu.

Preigravali smo že znane pesmi in se u~ili novih. Ob igranju smo se seznanili z novimi ritmi in akordi. Za uspe{no zaklju~en te~aj smo ob koncu leta vsi dobili diplome. Želim si, da bi s pridobljenim znanjem {e dolgo razveseljevali sebe in druge. sa{o klun

290 DOM JANEZA BOSKA 2010/11

Kitara

[kampi

imajo že večletno tradicijo. Kdo so bili letos člani? Za bobni je navduševala Eva Levstek, na črno-bele tipke je pritiskala Gaja Sorč, za basom je »basiral« Miha Lavrič, kitaro je »žgal« Sebastijan Štravs, sam pa sem dobil nehvaležno mesto pevca.

Bobni

V letošnjem letu nam je bil ponujen tudi tečaj bobnanja, ki se ga je udeležilo osem bolj ali manj izurjenih bobnarjev. Pri »razbijanju po bobnih« nam je pomagal Jurij Rus. Ure so hitro minevale, saj smo vsakič dobili nove vaje. Najprej za občutek vaja praddide, nato so sledile težje vaje in ritmi, ki so zaobjeli kar nekaj glasbenih stilov. Te smo, če smo pridno vadili, lahko kmalu trenirali tudi ob pesmih, ki smo si jih izbrali sami.

Naši najodmevnejši nastopi so bili na dnevu odprtih vrat, Strgani struni in koncertu ob koncu leta. Ponosni smo na zelo uspešno zaigrano priredbo Kreslinove pesmi Preko Mure preko Drave.

Rock’n’roll baby! timotej mihelič

Nastop Škampov ob dnevu odprtih vrat ▼

Moram priznati, da se mi je bobnanje na prvi pogled zdelo bolj enostavno. Na prvi vaji se je izkazalo drugače, vendar je vseeno postalo zabavno, ko počasi dojameš, kako na dobo udarjati po bobnu s palico ali nogo in katera činela bo ob določenih udarcih bolje zvenela.

Lepo je, ko nazadnje le »zaslišiš svoj napredek«. lejla košmrlj

DOM JANEZA BOSKA 2010/11

291

Dogajalo se je

Slovo v Ä?etrti vzgojni skupini

Ples s koktajli

Piknik tretje vzgojne skupine

Koncert v Zagrebu

Poslavljanje od maturantov

292 DOM JANEZA BOSKA 2010/11

Praznovanje rojstnega dne

Praznovanje športnih zmag

Barvanje hodnika

Nogomet v deževnem popoldnevu

Fotografska delavnica

Benjaminov obisk

Zaključni piknik

DOM JANEZA BOSKA 2010/11

293

Draga

T

udi letos se je nabralo nekaj prostovoljcev, ki smo ob torkih po pouku radi zahajali v Drago. Verjetno vam to ne pove prav veliko, zato bom podrobneje razložila.

CUDV Draga na Igu je socialno-varstveni center za usposabljanje, vzgojo in izobraževanje, zdravstveno varstvo, nego in rehabilitacijo otrok, mladostnikov ter odraslih oseb z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju z dodatnimi motnjami. V Dragi imajo dnevni center za vse otroke; tako za tiste, ki se v dom pripeljejo vsak dan, kot tiste, ki v centru ostajajo ves teden (in se ob koncu tedna odpravijo domov) ali pa so v centru kar celo življenje.

Naše prostovoljstvo – druženje s temi otroki in odraslimi – je bilo zelo razgibano. Ko smo prišli tja, so nas psihologi vsakokrat pospremili k različnim dejavnostim, ki se pri njih odvijajo popoldne. Tako smo z otroki risali, ustvarjali, peli, se igrali v telovadnici, nemalokrat pa smo šli tudi na sprehod. Varovanci v centru imajo zelo različne motnje, stari pa so do 25 let.

V Drago smo šli zelo radi, saj so nam ti otroci vedno polepšali dan; predvsem zaradi svoje iskrenosti in volje do življenja. mojca špende

294 DOM JANEZA BOSKA 2010/11

[tudiram tudi za druge!?

M

ami me vedno, ko pokličem domov, povpraša, kako je bilo tisti dan v šoli. Tako je bilo tudi v osnovni šoli. Ko sem bila še deklica, sem se za kakšno slabšo oceno, ki se je prikradla v redovalnico, branila z besedami: »Ampak, mami, saj je Živa tudi dobila 3!« Mami pa je rekla le: »Neža, zase se učiš!« Tudi letos sem jo med tednom ob večerih mnogokrat poklicala in pokramljala z njo. In v mesecu novembru sem že drugo leto zapored porušila njeno teorijo o »učenju zase«. V DJB-ju je namreč spet potekala študijska solidarnostna olimpijada, s katero smo za kakovostno izkoriščeno učno uro preko donatorjev darovali 1 € za naše neznane prijatelje, ki si študija ne morejo plačati oziroma jim ga družine ne omogočajo.

Pravzaprav smo s to olimpijado ubili dve muhi na en mah: se kakovostno učili (morda je bila prav zaradi te ure ocena naslednji dan za nekaj odstotkov boljša) in darovali 1 € za nekoga, ki ga ne poznamo. In prav to, da ne veš, komu si pomagal, je tisto, kar te naredi boljšega.

Moje otroške sanje o uspešni rabi izgovorov so se končno uresničile, le v drugačnem, mnogo boljšem smislu, kakor sem jih sanjala kot otrok. Smisel nesebične pomoči, ki ga moraš odkriti sam, me izpolnjuje in mi prinaša prijeten občutek. neža verdinek

Hip hop

T

emna dvorana, v kateri je slišati korake. Vstopim. Prižgem luči in vidim dekleta, ki že pridno vadijo našo najnovejšo koreografijo.

Ko se zasliši glasba, se začne naš hip hop; najprej ogrevanje, nato ponovimo že naučene korake. Po nekaj ponovitvah dodamo nekaj novih elementov.

Dekleta povabim, da še sama dodajo

kakšen korak ali pa samo majhen gib z rokami. Njihove predloge z veseljem sprejmem in dodamo jih v našo koreografijo. Treninga je konec po uri vadbe novih in starih korakov.

Dvorana je spet temna in prazna do naslednjega tedna, ko se spet srečamo. ema doplihar

Jazz balet

O

b torkovih večerih smo se nekatere izmed deklet Boska zbirale v fitnesu ter se v ritmu glasbe vrtele, raztegovale, plesale in preprosto uživale.

Jazz balet ni klasični balet, za katerega potrebuješ baletne čeveljce, krilce in ne vem, kaj še vse. Jazz balet je plesna tehnika, na kateri temelji večina popularnih plesnih koreografij. Je gibalna osnova za vsakega resnega plesalca.

Osnove baleta so podkrepljene z malo tršimi ritmi, kot so elementi show danca, hip hopa in street danca. Vsi ti »delčki« tvorijo fantastično celoto, ki je zelo razgibana in plesalcu dovoljuje veliko ustvarjalnosti. Glasba je lahko različna, od klasične do ljudske ali sodobne.

Skozi skrivnosti jazz baleta nas je vodila vzgojiteljica Tina Drobnič, občasno pa sta jo zamenjali naši nadarjeni dijakinji Rebeka Gregorc in Neja Žorž. Čas, ki smo ga imele na voljo, smo

dobro izkoristile tako za ogrevanje, ki je zelo pomembno, za preplesavanje koreografij ter za učenje poskokov in piruet kot tudi za druženje in »kurjenje« kalorij.

Dekleta so zaplesala na prireditvi ob dnevu odprtih vrat

teja kebe

▼

DOM JANEZA BOSKA 2010/11

295

Te~aj italijan{~ine

I

talijanščina je simpatičen jezik, ki te hitro navduši. Navdušenci za italijanščino smo se dobivali ob sredah zvečer v učilnici 4. b razreda. Prvo uro smo do zadnjega kotička napolnili učilnico, potem pa je bilo skozi leto vse več prostih sedežev. Eni so obupali, drugi pa so na žalost imeli preveč rednega dela v šoli.

Naš “il professore” je bil salezijanec Janez Drnovšek, ki nas je pridno zalagal s snovjo, z delovnimi listi pa tudi z okusnimi piškoti. Včasih nam je optimistično prebral tudi kaj iz italijanskega Svetega pisma.

Svoje znanje italijanščine smo nekateri lahko uporabili na ekskurzji po Italiji. Navajam tri stavke, ki vam bodo morda še kdaj koristili: *Hai un ragazzo/una ragazza?

(Imaš fanta/dekle?) *A che ora ci incontriamo?

(Kdaj se dobimo?) *No, grazie. Ho gia gli occhiali da sole.

(Ne, hvala. Sončna očala že imam.)

Skratka, imeli smo se zelo lepo in ugotovili, da je lahko italijanščina nadvse uporaben jezik. alessandra lavrič cascio

296 DOM JANEZA BOSKA 2010/11

V E D N O U S T VA R J A L N I D om Ja n e z a B o s k a

DOM JANEZA BOSKA 2010/11

297

Zadnji teden v domu

Prva vzgojna skupina se je odpravila na paintball

Na Strgani struni so se nam ustvarjalci še enkrat predstavili

298 DOM JANEZA BOSKA 2010/11

Zaključni koncert

Snemanje za film

Igrali smo tudi namizni tenis

Dirty dancing

Prva vzgojna skupina si je privoščila odojka

DOM JANEZA BOSKA 2010/11

299

MAJCNOV DOM

300 MAJCNOV DOM 2010/11

Majcnov dom – prostor mladinske duhovnosti

Ž

e nekaj desetletij Majcnov dom odpira vrata otrokom in mladim, ki želijo vstopiti v svet duhovnosti. Pa ne kakršne koli! Središče naše duhovnosti je Jezus Kristus. Zbiramo se v božjem imenu, kakor nas je učil sveti Janez Bosko. Zato so tudi naše duhovne vaje postavljene na štiri temelje, ki jih je poudarjal že don Bosko.

Voditelj duhovnih vaj in animatorji otroke sprejemamo, kakor bi jih sprejemali v svoj DOM. Želimo si, da bi se vsak, ki vstopi v Majcnov dom, počutil sprejetega.

Na DVORIŠČU med kriki veselja in razposajenimi igrami odpiramo srca ter postajamo prijatelji.

Pogovori v skupinah postajajo UČILNICE našega življenja. Vsake duhovne vaje pripravimo na določeno katehetsko temo. V letošnjem šolskem letu smo se posvetili naslednjim: ☼ Kdo je Jezus? ☼ Zgodbe iz Narnije – pokukaj v notranjost; ☼ Sveta Bakhita – kar ni darovano, je izgubljeno.

Vsak dan se zberemo v KAPELI, kjer v mladostni vnemi svoja srca darujemo Gospodu. Veliko nam pomenita ključna zakramenta, po katerih prihaja Jezus v naš svet in življenja mladih ljudi: sveta spoved in sveta evharistija.

Ob praznovanju obletnice pa ni primernejše besede kot iskrena HVALA. ☼ Hvala Bogu!

☼ Hvala voditeljem duhovnih vaj,

Janezu Potočniku, Petru Polcu, Petru Pučniku, in drugim salezijancem. Podnevi in ponoči smo delali in molili, da bi otrokom in mladim prinesli veselo oznanilo. ☼ Hvala celi vojski animatorjev, ki ste v vseh teh letih darovali čas, talente, izkušnje in energijo. Svojo vero in življenje ste delili z vrstniki in otroki ter jih navduševali za krščansko življenje. ☼ Hvala vsem otrokom in mladim, ki ste na duhovne vaje prinašali svoje veselje in pripravljenost za sodelovanje. ☼ Hvala staršem, duhovnikom in katehetom za zaupanje. Pogosto ste veroučence, ministrante in birmance spodbujali, da so se udeležili duhovnih vaj, in nas podpirali s spodbudno besedo in molitvijo.

Ob pogledu v prihodnost našo dejavnost in vse otroke ter mlade izročamo v varstvo Mariji Pomočnici z naslednjo molitvijo: Vsak človek, ki vstopi v salezijanski zavod, je pod Tvojim posebnim varstvom. Prosimo te, da v sekulariziranem svetu, v katerem živimo, ne izgubimo luči, ki prihaja od Boga. Prosimo te za vse otroke, mlade in njihove družine ter redovne skupnosti, da bi ostali zvesti krščanski veri. Ne zapusti nas v tem zmedenem in brezbožnem svetu. Amen. klemen balažič, ravnatelj majcnovega doma

MAJCNOV DOM 2010/11

301

Biti animator v Želimljem

V

sak dan bolj se zavedam, kako velik čar ima prostovoljno delo. Čar, ki ga je z besedami težko opisati, ki te vsakič nekaj nauči in ti da misliti. Kot animatorka ta čar doživljam vedno znova.

V Želimlje sem prvič prišla pred sedmimi leti, ko sem v okviru priprav na birmo morala iti na duhovne vaje. Prišla sem brez kakršnih koli pričakovanj, saj sem bila na duhovnih vajah prvič. Domov pa sem se vrnila ne samo zadovoljna, ampak navdušena. In to šolsko leto sem se končno odločila, da tudi sama postanem animatorka v Želimljem.

Pred vsakim duhovnim vikendom razmišljam, kaj bi lahko dala udeležencem, česa bi jih naučila, kateri video bi jim pokazala ... In prav po vsakih duhovnih vajah, ko sem doma razmišljala o njih, sem spoznala, da sem se še največ naučila sama. Že kot udeleženka sem se zavedala, da je po vsakem srečanju ne-

302 MAJCNOV DOM 2010/11

kaj drugače, da se v tebi nekaj spremeni.

Mislila sem, da se bo to z leti končalo, če ne drugače vsaj takrat, ko bom postala animatorka. Pa je ravno obratno – kot animatorka prejmem še veliko več.

Animatorji se velikokrat premalo zavedamo svoje odgovornosti. Ne razmišljamo, kaj vse lahko naredimo v enem vikendu. Če dosežemo samo to, da nekaj udeležencev ponovno pride v Želimlje, je veliko. Če so prvič preslišali sporočilo, vrednoto, ki smo jim jo hoteli približati, jo bodo vsekakor slišali drugi ali tretji ali pa deseti vikend. Verjamem, da duhovne vaje človeka spremenijo, da imajo vpliv na življenja mladih in otrok. Prepričana sem, da če pred sedmimi leti ne bi prišla v Želimlje, danes ne bi bila tukaj, kjer sem, in bi bila drug človek. zala cempre

B

iti animator v Želimljem je čudovit dar. Včasih je težko, vendar vedno dobiš več, kot daš. Ko sem animator, lahko poglobim svoj odnos z Bogom, se družim z udeleženci duhovnih vaj in soanimatorji in resnično živim mladost.

Biti animator je poslanstvo. Ko sem z animatorstvom začel, sem začutil, da je to nekaj, kar si zares želim početi.

Sedaj spoznavam, da se kot animator hitro izpraznim, utrudim, izčrpam, tudi naveličam, če sem sam sebi dovolj. Če pa se dam na razpolago Bogu, da On po meni dela čudovita dela, sem vedno znova presenečen.

Biti animator je čudovito. Za izkušnje z duhovnih vaj sem lahko res samo hvaležen. Čudovito je igrati kitaro in peti z mladimi, čudovito je voditi igro ali pa le biti eden izmed njih. Čudovito je skupaj z njimi pohajkovati po želimeljski dolini in občudovati naravo, čudovito je, ko vidiš, da otroci odhajajo polni navdušenja za Jezusa in za življenje, še posebej, če veš, da so sem prišli po želji staršev, zaradi birme … Čudovito je biti v družbi animatorjev, s katerimi se lahko pogovarjaš in deliš svojo mladost.

Z animatorji smo podobne starosti pa tudi družimo se ob nečem plemenitem, zato so tu rojena prijateljstva res nekaj posebnega. In nekaj posebnega je ob koncu duhovnih vaj zapeti našo animatorsko himno: »Non nobis, Domine, sed nomini tuo da gloriam.« Včasih je tudi težko. Težko je, ko dobiš “tiho” skupino ali pa ko ti “veseli večer” ne uspe, kot si si zamislil. Včasih je težko biti ves čas na razpolago otrokom,

ko pa bi vendar rad nekaj časa in miru tudi zase. Včasih je v poznih večernih urah težko opraviti pregled dneva in se pripraviti na naslednji dan. Marsikdaj je težko, a nikoli pretežko.

Odkar sem animator, sem pridobil mnoga nova prijateljstva z mladimi in otroki. Zdi se mi, da lahko zaradi tega svoje poslanstvo po duhovnih vajah opravljam še naprej, zato se moje animatorstvo v nedeljo po kosilu ne konča.

Bogu sem hvaležen za izkušnjo animatorstva v Želimljem, za soanimatorje, za voditelje in udeležence duhovnih vaj, ki nam jih zaupa. Prosim Ga, naj še naprej blagoslavlja naše delo in naše mlade dni. blaž podobnik

MAJCNOV DOM 2010/11

303

Vtisi nekaterih udeležencev

Duhovne vaje v Želimljah obiskujem že nekaj let. Vedno spoznam veliko novih prijateljev in vedno znova sem navdušena nad animatorji, ki nam pripravijo nepozabna srečanja!

Na duhovnih vajah sem bil že večkrat in mi je všeč, ker se tam veliko igramo.

Komaj že čakam naslednji termin! ana in anej brozovič Na duhovne vaje hodim rad, ker tam spoznavam nove prijatelje.

Družimo se, igramo več različnih športov, pojemo in spoznavamo, kako biti boljši ljudje.

Animatorji in voditelj duhovnih vaj so zelo ustrežljivi in prijazni. tadej boncelj

304 MAJCNOV DOM 2010/11

duhovnih vaj

Ja, že kar nekaj časa je minilo, odkar smo se poslavljali. Polno novih prijateljev, nova spoznanja, odkritja in nepozabni trenutki! Na duhovnih vajah mi je bila zelo všeč tema Narnija.

Film sem si že večkrat ogledala, a zdaj sem ga videla v malo drugačni luči. Spoznala sem, da nam v srcu lahko cveti pomlad, tudi če je zima. Kadar se imamo radi in smo obkroženi s prijatelji, nam je pri srcu toplo in prijetno. Geslo »pokukaj v notranjost« nam lahko veliko pove.

Pripravi te do tega, da več razmišljaš in znaš stvari pobliže in drugače spoznati.

Tako kot zmeraj je bil spovedni večer lepo pripravljen. Skupna molitev in pesmi so nas vse združile. Duhovne vaje so mi bile zelo všeč in v Želimlje se vedno znova rada vračam! klara hrovat

MAJCNOV DOM 2010/11

305

Vtisi nekaterih udeležencev

Želimlje sem prvič obiskala kot zelo majhna, stara okoli 7 let. Takrat sem se udeležila pevskega vikenda. Ko sem bila dovolj stara, sem začela hoditi tudi na duhovne vaje. Včasih je bilo »brez mamice in očija« težko zdržati, a na koncu je bil občutek vedno izjemen (razen težkega poslavljanja ). Z leti pa je bilo vse lažje in kmalu so vikendi postali prekratki, moja navezanost na Želimlje pa vedno močnejša. Konec koncev so bile duhovne vaje vzrok, da sem se vpisala na Gimnazijo Želimlje.

Doživljanje duhovnih vaj se je spreminjalo. Na začetku mi je bilo pomembnejše druženje in igra, sčasoma pa sta dobila velik pomen tudi delo po skupinah in molitev. Zdaj se imam namen udejstvovati tudi kot animatorka.

306 MAJCNOV DOM 2010/11

duhovnih vaj

Duhovne vaje obiskujem predvsem zaradi vzdušja, pomagajo pa mi tudi pri osebni in duhovni rasti. Zato vsem, ki posedate doma in se dolgočasite, svetujem obisk duhovnih vaj.

Ne bo vam žal. natalija selšek Duhovne vaje v Želimljah so res nekaj posebnega; zelo dobro so organizirane in zabavne. Razdeljeni smo v skupine, v katerih se pogovarjamo, igramo, vsak večer pa tudi gledamo film. Vsak dan smo pri sveti maši, kjer sodelujejo vse skupine. Zelo všeč mi je tudi sveta spoved, ki je drugačna od spovedi, ki smo je navajeni, in je zelo lepa.

Duhovne vaje so res lepo doživetje in se jih splača obiskati. marija okršlar

MAJCNOV DOM 2010/11

307

^udovita izku{nja žive in mlade Cerkve julij 1990–julij 1994

Š

e danes se čudim, kako sem našel pot v Želimlje oziroma na kako zanimiv način me je Gospod zvabil v »Finžgarjevo« dolino, kjer je nastal roman Pod svobodnim soncem. Bil sem ministrant in ob koncu 5. razreda osnovne šole sem s še tremi prijatelji ministranti prvič prišel v Želimlje na duhovne vaje, ki jih je tedaj vodil »čarovnik«, salezijanski duhovnik Mirko Žerjav. Živo se spominjam njegovih »coprnij«. Očitno mi je bilo všeč, saj sem šel na duhovne vaje med vsakimi poletnimi počitnicami, v 8. razredu pa tudi med zimskimi.

Po končanem 8. razredu se mi je zdelo skoraj samoumevno, da sem se vpisal na Srednjo versko šolo Želimlje. »In zakaj ne greš v Maribor, saj spadaš vendar v mariborsko škofijo?« so me vpraševali nekateri župljani. Odgovoril

308 MAJCNOV DOM 2010/11

sem jim: »Tam se počutim kot doma!« Pri 17-ih letih, po končanem 3. letniku srednje šole, smo bili mladi salezijanci povabljeni, da bi kot asistenti pomagali tedanjemu voditelju duhovnih vaj (gospodu Janku Novaku) na poletnih duhovnih vajah. Menda so bile štiri skupine. Tedaj sem pripravil nekakšno katehezo ob diapozitivih.

Izkušnja pomoči pri duhovnih vajah je name napravila izreden vtis in me pri vojakih resnično opogumljala, saj sem moral hitro po tej izkušnji na služenje vojaškega roka.

Pri duhovnih vajah sem rad sodeloval tudi kot bogoslovec (najprej jih je vodil gospod Janko Novak, potem pa gospod Ivan Turk), še bolj pa v letih, ko sem v Želimljem deloval kot vzgojitelj (1986―88). Leta 1990 sem bil znova

poslan za vzgojitelja v Želimlje in hkrati imenovan za voditelja duhovnih vaj. Naslednje leto (1991) je bilo nadvse pestro: ustanovitev Gimnazije Želimlje, vojna za Slovenijo … Kljub tedanjim zelo napetim razmeram smo imeli v Želimljem že konec julija dve skupini duhovnih vaj. V prvem letu Gimnazije Želimlje sem duhovne vaje vodil z Rudnika. Vsa ta leta (od konca 60-ih let, ko so salezijanci prišli v Želimlje, do prvih let Gimnazije Želimlje) so bile v Želimljem duhovne vaje samo za fante – pretežno za ministrante od 5. do 8. razreda. Potekale so v dveh sklopih: pozimi in poleti. Tudi po šest skupin. Za to delo sem bil odgovoren do leta 1994, ko sem bil iz Želimelj (tisto leto sem bil v dijaškem domu vzgojitelj za prvošolce) poslan na Rakovnik za ravnatelja redovne skupnosti.

Lahko rečem, da je bilo to delo zame kot mladega duhovnika čudovita pastoralna izkušnja. To so bila leta, ko je večina udeležencev prihajala z avtobusom in smo jih pričakovali na ljubljanski postaji. Koliko preigranih iger namiznega nogometa in namiznega tenisa pa nogometnih turnirjev in najbolj pričakovanih tekem med ekipama fantov in voditeljev. Poleti vedno celodnevni izleti (Kurešček, Golo, Sarsko, Turjak, Županova jama, Ahac …), tek s Kureščka v Želimlje, peka hrenovk na odprtem ognju, navdušujoče petje, spoved v naravi, pogovori, srečanja s starši ob prihodu ali odhodu …

Ni še bilo prenosnih telefonov ne elektronske pošte – bilo pa je kar nekaj tistih pravih pisem, kartic, prijetnih obiskov … Tistih let se rad spominjam.

Prav prijetna so tudi srečanja po dolgih letih, ko ti kak mlad mož pravi: »Se spomniš, kaj si mi rekel tam pod lipo … tam na Kureščku?« (Tedaj je bila cerkev še v ruševinah.) Ali: »To so bili najlepši dnevi mojega življenja!« Mineva 17 let, kar sem odšel iz Želimelj. Vseskozi sem se rad vračal, predvsem spovedovat. Vesel sem, da se to delo nadaljuje, da mladi vedno znova napolnijo želimeljsko dolino in da je za mnoge izmed njih izkušnja želimeljskih duhovnih vaj tudi danes čudovita izkušnja žive in mlade Cerkve ter doživetja božje bližine. janez potočnik

MAJCNOV DOM 2010/11

309

Non nobis, Domine, sed nomini tuo da gloriam 1994–2001

L

eto 1994. Vse je bilo novo: novomašnik, vzgojitelj, študent socialne pedagogike, voditelj duhovnih vaj. Po študiju teologije, med katerim smo bili na pedagoški praksi zgolj nekaj tednov, je bila to velika sprememba.

Zdi se mi, da me je o vodenju duhovnih vaj za osnovnošolce (fante) med nekim bežnim obiskom v Želimljem kar tako mimogrede povprašal njihov dotedanji voditelj g. Janez Potočnik. V letih vodenja duhovnih vaj je imel veliko drugih obveznosti, leta 1994 pa je prevzel še službo ravnatelja na Rakovniku v Ljubljani. Zato je bilo treba najti novega voditelja. Ne da bi se zavedal, kaj to pomeni, sem kar hitro prikimal. Kmalu pa sem začel spoznavati, da je to res težko in odgovorno delo.

Prvo leto, še zlasti čas prvih duhovnih vaj, ki so bile že nekaj tednov po začetku šolskega leta, je bilo zaznamo-

310 MAJCNOV DOM 2010/11

vano z iskanjem odgovora na vprašanje, kako naprej. Po zlatih osemdesetih letih, ko je na več kot dvajset razpisanih duhovnih vaj prihajalo preko tisoč udeležencev, se je stanje bistveno spremenilo. V letu 1993/94 je bilo razpisanih le pet srečanj, na katerih se je zbralo nekaj nad dvesto udeležencev.

Dotedanji način dela ni zahteval veliko zunanjih sodelavcev, zato tudi animatorjev ni bilo veliko. Zaradi premajhnega števila ležišč v stavbi današnjega Majcnovega doma smo ob petkih iz dijaškega doma tja znosili kar nekaj jogijev, ki jih je bilo treba po zaključku odnesti nazaj. Nekaj udeležencev je prenočevalo tudi v dijaških sobah.

Naše delo je očitno spremljal božji blagoslov. Število udeležencev je začelo naraščati, prav tako tudi število animatorjev, ki so pri duhovnih vajah prevzeli zelo pomembno vlogo. Anima-

torjem, ki so obiskovali Gimnazijo Želimlje, so se pridružili študentje in dijaki drugih šol. Zelo dobrodošli sodelavci so bili tudi salezijanci, ki so vzgojno prakso po drugem letniku teologije opravljali v Želimljem, in fantje, ki so v ustanovo prihajali na civilno služenje vojaškega roka. Po dograditvi dijaškega doma (1997) je bil današnji Majcnov dom v celoti namenjen duhovnim vajam. Tako prenočevanje v dijaškem domu in prenašanje jogijev ni bilo več potrebno.

Po letu dni smo na duhovne vaje povabili tudi dekleta (1995), kakšno leto kasneje pa še srednješolce.

Da bi duhovne vaje čim bolje pripravili, smo se z animatorji začeli zbirati na pripravljalnih vikendih, na katerih smo pripravljali materiale in razmišljali o našem poslanstvu. Našli smo tudi trenutke za oddih in prijetno druženje. Zapisali smo animatorske zapovedi, ki so nas usmerjale pri delu, in izbrali animatorsko himno (Non nobis, Domine). Po zaključku poletnih duhovnih vaj pa smo se podajali tudi na nekajdnevna potepanja po Evropi.

Za vsak sklop duhovnih vaj smo izbrali himno, ki je bila v slovenskem svetu ritmične duhovne glasbe praviloma novost. K sodelovanju smo povabili mlade glasbene talente, nekatere pesmi pa prevedli. Lepo je bilo videti, kako so se te pesmi v slovenskem prostoru uveljavile, saj so jih udeleženci ponesli na vse konce naše domovine.

Med šolskim letom smo predvsem za animatorje iz vrst dijakov želimeljske ustanove organizirali šolo za animatorje. Pri zagotavljanju finančnih sredstev zanjo smo bili uspešni na razpisu Urada

za mladino Republike Slovenije. Leta 1999 je Andragoški center Republike Slovenije želimeljski ustanovi podelil priznanje za izjemne strokovne dosežke pri bogatitvi znanja drugih. Pri tem so pomembno vlogo odigrale dejavnosti, ki so se odvijale v okviru Majcnovega doma.

Poleg duhovnih vaj je Majcnov dom pripravljal tudi srečanja družin. Organizacijo teh srečanj je od g. Janeza Potočnika prevzel g. Lojze Dobravec, ki je srečanja pripravljal vse do leta 2000, ko je postal salezijanski inšpektor.

Razmišljali smo tudi o pevskih vikendih, na katerih bi pesmi, ki smo jih prinašali v slovenski prostor, posneli na zgoščenko. A ideja je za zorenje potrebovala svoj čas in se je uresničila šele, ko je v letu 2001 duhovne vaje prevzel g. Peter Pučnik.

Ob napovedanih dodatnih obveznostih, ki naj bi jih prevzel v ustanovi, sem ob prehodu v novo tisočletje vedel, da se moj čas vodenja duhovnih vaj izteka.

Leta 2000 je pri duhovnih vajah začel aktivno sodelovati g. Peter Pučnik. V njem sem hitro začutil nekoga, ki za duhovne vaje živi z vsem srcem. Kljub zavesti, da sem našel dobrega naslednika, slovo ni bilo lahko. Na to delo je bilo vezanih veliko spominov. Z udeleženci, še bolj pa z animatorji je bilo stkanih veliko iskrenih prijateljstev. A občutek, da smo z božjo pomočjo svoje delo dobro opravili in da z novim voditeljem duhovne vaje čaka nov razcvet, je potrjeval pravilnost odločitve. Vesel sem, da se nisem motil. peter polc

MAJCNOV DOM 2010/11

311

Peter Pu~nik – salezijanec (v Želimljah bi lahko

Don Boskovemu zgledu. Vedno te je pripravljen

rekli, da si skoraj težko salezijanec, ~e nisi Pe-

poslu{ati, te razumeti in ti svetovati. Predvsem pa

ter), nekdanji vzgojitelj v dija{kem domu, ravna-

navdu{evati in s svojim zgledom vzgajati. Njegov

telj Majcnovega doma, voditelj duhovnih vaj in

žar je nalezljiv in resni~no nikoli ne ugasne. Hkrati

pevskih vikendov … pa vendar so to le formalni

pa je kljub vsem svojim zaslugam ponižen. Sam

nazivi. Peter pa je mnogo ve~ kot to – je tisti,

pravi, da je vse božji dar. Približno takole bi ga

ki ga samo z besedami res težko opi{emo.

lahko zelo na hitro predstavila. Podrobneje pa naj

Je tisti, ki pri vzgoji mladih z vsem srcem sledi

bo to storjeno z njegovimi besedami.

312 MAJCNOV DOM 2010/11

Kdaj si začutil, da te Bog kliče v svojo službo? Si že takrat čutil, da si poklican za don Boskovega naslednika – med mlade? Željo, da bi postal duhovnik, sem v sebi začutil že kot otrok v osnovni šoli, vendar se mi je v času najstniških let nekoliko odtujila, saj sem se, kot vsak najstnik v tem obdobju, precej ukvarjal z odločanjem, kakšen slog življenja me bo resnično osrečeval: družina ali življenje v duhovniškem poklicu. Ker sem že takrat bil precej navdušen nad glasbo, se mi je postavljalo tudi vprašanje, ali bom kot duhovnik lahko razvijal svoj talent na področju glasbe ali ga bom moral zatreti.

Znanka iz sosednje vasi mi je rekla: »Ne boj se, tudi kot duhovnik se boš lahko ukvarjal z glasbo!« Tako se je tudi zgodilo, da sem ravno na poti do duhovništva in kot duhovnik imel bistveno več možnosti za delo in ustvarjanje na glasbenem področju. Glasba je resnično postala sopotnica pri mojem delu z mladimi in za mlade. Prav tukaj čutim, da mi je don Bosko izprosil nekaj posebnega, kar nosim v svojem srcu, kar živim in želim deliti z mladimi.

Vse je božji dar 2001–2010

Kdaj te je pot prvič pripeljala v Želimlje in kakšni so bili začetki tvojega vodenja duhovnih vaj in ravnateljevanja v Majcnovem domu? Pred tabo je namreč to nalogo opravljal Peter Polc.

Prvič sem bil v Želimljem v sedmem razredu osnovne šole, ko sem tja prišel kot udeleženec duhovnih vaj.

Takrat jih je vodil salezijanec Ivan Turk. Po še nekaj tovrstnih srečanjih sem si zaželel, da bi tudi jaz postal salezijanec. Leta šolanja v takratni Srednji verski šoli (današnji Gimnaziji Želimlje) so hitro tekla. Tam sem opravil tudi leto noviciata in dve leti pedagoške prakse, ki je za nas salezijance kot izkušnja za delo z mladimi obvezna. Prav tako hitro je minil študij na teološki fakulteti v Ljubljani in v Turinu. Od tam sem se po končanem študiju vrnil v Želimlje in postal vzgojitelj v Domu Janeza Boska. Kmalu zatem sem prevzel tudi vodenje Majcnovega doma in vseh programov v njem.

MAJCNOV DOM 2010/11

313

Od kod si črpal toliko moči, dobre volje, optimizma in zamisli za dolgoletno vodenje želimeljskih duhovnih vaj in kaj bi o teh letih lahko rekel zdaj, ko gledaš na to prehojeno pot?

Vse, kar sem v tem času lahko delal, je dar, je posebna priložnost, ki mi jo je dal Bog. Trudil sem se s tem darom sodelovati in živeti tisto, kar sem nosil in

še nosim v svojem srcu. To sta sreča in iskreno veselje. Še enkrat poudarjam, da je to dar, čeprav mi marsikdo tega ni verjel. Ob svoji novi maši sem izbral geslo: »Gospod, ti si moja moč in moja pesem.« Ta misel me je spremljala skozi enajst let dela v Domu Janeza Boska in devet let v Majcnovem domu ter me spremlja še danes! Torej On je bil tisti, ki mi je dajal moč, dobro voljo in optimizem pri delu z mladimi. Moja naloga je bila predvsem v tem, da mu priskrbim čist, iskren ter ljubeč prostor v svojem srcu, za kar sem se iskreno trudil. Čez čas se, kot vemo, slabi spomini zabrišejo in lepi okrepijo. Pa vseeno – v teh letih si mnogo doživel, tako

314 MAJCNOV DOM 2010/11

enega kot drugega. Nam lahko kaj zaupaš?

Vsekakor prevladujejo lepi spomini in se zlepa ne bodo izbrisali. Ob njih lahko rečem, da sem srečen kot oseba, kot salezijanec in duhovnik. Pri svojih štiridesetih letih lahko rečem, da sem prav pri delu z mladimi v Želimljem doživel najlepše trenutke svojega življenja in hkrati tudi največje trpljenje doslej. Slednje ob storjeni krivici in odhodu od tam.

Tvoja ekipa smo bili animatorji. Zavedal si se pomembnosti dobrega animatorskega tima, zato si nas vseskozi oblikoval in vzgajal.

Pri vodenju duhovnih vaj, pevskih vikendov in nekaterih srečanj družin ste mi bili animatorji desna roka in »srčni spodbujevalec«. Brez vas ne bi bilo mogoče voditi toliko in tako velikih skupin ter dajati takega ognja, veselja, razigranosti in mladostno iskrene vere tem mladim, ki so prihajali na naše programe. Menim, da so želimeljske duhovne vaje imele svoj čar prav zaradi tega ozračja in vas, animatorjev. Hvaležen sem vsakemu posebej!

Med otroki in animatorji si bil in si še zelo priljubljen.

So ti kdaj kakšno »ušpičili« in te presenetili?

Veliko dogodkov je bilo, ko so mi mladi ali pa vi, animatorji, kaj ušpičili. Te trenutke sem vedno sprejemal kot iskren odnos, razigranost ter močno povezanost med nami. Pristnost v naših odnosih mi je resnično veliko pomenila in prav taki dogodki so jo še potrdili.

Imaš izreden dar za glasbo.

Si avtor mnogih mladinskih duhovnih pesmi, zadnja leta pa tudi oratorijskih himn. Tvoje navdušenje za »musko« je bilo nalezljivo in je očitno dvigalo vzdušje. Pevska skupina Sončni žarek je pod tvojo taktirko posnela več zgoščenk. Od kod sploh ideja in začetki?

Najprej moram reči, da je to dar, ki sem ga prejel. Res pa je, da sem že kot otrok vedno kaj muziciral in si marsikateri predmet nekoliko predelal, da mi je služil kot instrument. (To najbolj vedo moji domači …) Obiskoval sem tudi nižjo glasbeno šolo, pozneje pa še razne tečaje in osebne inštrukcije za glasbeno teorijo, harmonijo in instrumente. Glasba mi veliko pomeni in je moja spremljevalka pri duhovniškem, pastoralnem in vzgojnem delu. Tudi pevski vikendi so nastali zelo spontano ob navdušenju otrok. Seveda mi je pa, predvsem v začetku, močno podporo dajala želimeljska salezijanska skupnost.

Kaj meniš, da otroke in mlade v Želimljem tako pritegne, da se vedno znova vračamo?

Menim, da je občutek sprejetosti ter pristno navdušenje tisto, kar človeka nagovarja, da se vrača v kraj, kjer je to začutil. Upam si trditi, da so želimeljske duhovne vaje in pevski vikendi dajali veliko tega. Seveda tega ne bi bilo brez animatorjev.

Lani je tvoje mesto voditelja duhovnih vaj prevzel Kle-

men Balažič. Ali zdaj delo z mladimi kaj pogrešaš? Znano je namreč, da si bil pri svojem delu z vsem srcem in da si pri tem užival.

Da, oboje je res! Pogrešam in srčno si želim, da bi imel še kdaj takšno ali podobno priložnost za tovrstno delo. Bil sem mu predan z vso dušo in vsem telesom. Lahko rečem, da je bil v zadnjem obdobju to moj najdražji biser.

Za mlade si imel vedno pripravljeno lepo in spodbudno besedo. Gotovo jo imaš tudi zdaj?

Hmmmm! Rekel bom, kar mi najprej pade na misel. Veselite se življenja, odkrivajte bisere v njem! Ne iščite velikih stvari, ampak majhne vsakdanje radosti, ki drvijo mimo nas, a jih ne opazimo.

Te so najlepše! Odkrivajte bisere v sebi – nikogar ni, ki bi jih ne imel, samo odkriti jih je treba. Varujte jih, da vam jih lažni svet ne uniči, in podarjajte jih drug drugemu. Tukaj začenja človek postajati resnično človek, srečen človek.

Ko je Bog v tvojem srcu, ljubezen nosiš s seboj! marinka cimerman

MAJCNOV DOM 2010/11

315

316 MAJCNOV DOM 2010/11

»Kdor je v božji milosti, zve~er mirno zaspi; prav ni~ ga ne skrbi, kako bo z njim.« MAJCNOV DOM 2010/11

317

[tevil~ni pregled duhovnih vaj PODATKI O ŠTEVILU UDELEŽENCEV IN ANIMATORJEV NA DUHOVNIH VAJAH (Do šolskega leta 1994/95 ni podatkov o številu animatorjev.)

udeleženci

animatorji

Največ udeležencev je bilo v šolskem letu 2006/07, in sicer 1258.

Največja udeležba animatorjev je bila v šolskem letu 2001/02, ko je na duhovnih vajah animiralo 268 mladih.

V teh letih se je duhovnih vaj udeležilo 21881 otrok in mladostnikov ter 2948 animatorjev.

318 MAJCNOV DOM 2010/11

PRIKAZ RAZPOREDA 375 DUHOVNIH VAJ, KI SO POTEKALE OD 1984. DO 2010. LETA

MAJCNOV DOM 2010/11

termini

319

320 MAJCNOV DOM 2010/11

GIMNAZIJA ŽELIMLJE DOM JANEZA BOSKA MAJCNOV DOM

1991–1992 Zavod sv. Fran~i{ka Sale{kega LETNO

PORO~ILO 2010–2011

6. DEL

LETNO

1991 1992

PORO~ILO

2010 2011

ZAVOD SV. FRAN~I{KA SALE{KEGA