Page 1


NASLOVNICE

Beseda urednic

4

8

V DVEH URAH ...

10

DOBRODELNI KONCERT

Domijada 2013 22

12

BOSKOV LE DOMA 26

Misija strgana struna 2013

24

London po navijaško

41 S FLL-jem v Ameriko 43

44

PROSTOVOLJCI V DRAGI

Π malo drugače

52

PROFESORJI O MATURANTIH

57

POLETNE POČITNICE SO TVOJ ČAS

59

[E EN PREBLISK Glasilo dijakov Gimnazije Želimlje in Doma Janeza Boska Letnik 15, {tevilka 3, junij 2013 - NASLOVNICA Barbara [vigelj - Odgovorni urednici Nina Cergolj Podlogar in s. Kristina ^erin - UREDNICE Neža Kokalj, Teja Trontelj, Karmen Vrenko - ILUSTRATORJI: Lara Kromar, Andrej Ku~i~, Janja Zupan~i~ - FOTOGRAFIJE: Arhiv GŽ in DJB, osebni arhivi avtorjev prispevkov,


Maturantski ples 14

Ne čakaj na maj 20

Drugarji na Pohorju 28

Fazani v Italiji

72–75

33

Francija 2013 35 Izmenjava v Nemčijo

38

Poezija

46

Ščetka več, ščurek manj 50

MATURITETNA SEMINARSKA NALOGA PRI PSIHOLOGIJI: ANALIZA OTROŠKE RISBE

Recept 64

61

Parčkograf 66 fotografiranje na hodniku, splet – IZBOR FOTOGRAFIJ Uredni{tvo in avtorji prispevkov – LEKTORICA Eva Lajevec – IZDAJA IN ZALAGA Zavod sv. Fran~i{ka Sale{kega, Želimlje 46, 1291 [kofljica – OBLIKOVANJE Patricija Belak – TISK Salve d.o.o Ljubljana – Rakovni{ka 6, 1000 Ljubljana – NAKLADA 220 izvodov


4Ž {e en PREBLISK beseda urednic

Uvodnik – NCP

gometnega, z gledam tistega no ja ko m te ed M . le pridno Finale, veliki fina o zobljem kokice, vi rn že le z Ja . m ki ls se vi borite s šo zobljete zn anje. hko že končan in vam la le na fi no či ve za s ne . Verj amem, da je da dodatne kvalifikacije v še no et rj ve l ra mo čest itam, kdo pa bo koncu le čaka em primeru nas na ak vs V ! m gu po le vanj, , Nič zato teri se veselite poto ka Ne . no zo se vo no prijeten oddih pred ika na dom ačem ji zguljenega ležaln et tr c, pi sa h ki rs inov drugi mo vega branja in spom mi ni za j ka Ne e. jig dvorišču in dobre kn di Preblisk. m (upamo) ponuja tu va to le ko ls šo lo ek na pret nje jeseni! Uživaj te in nasvide

U

f, kako je to leto hitro minilo! Vsi testi, spraševanja, zaspani ponedeljki, prekratki konci tedna, športni dnevi, vse je mimo. Zdaj pa sta pred nami dva meseca poležavanja in spanja do desetih. No, uradna verzija za profesorje: pred nami sta dva meseca učenja in pripravljanja za novo šolsko leto.  Upam, da vam je v tem letu uspelo narediti stvari, ki ste jih želeli, in doseči stvari, o katerih ste sanjali. Pred vami je nov Preblisk, ki vam bo delal družbo med poletjem. Seveda le med odmori od učenja.  Lepe počitnic! Karmen Vrenko


5Ž {e en PREBLISK beseda urednic

I

n pred sabo imaš še zadnjo številko letošnjega Prebliska! Najbrž ga ne boš uspel takoj v celoti prebrati, saj se moraš v tem času (ne glede na to, kateri letnik obiskuješ) veliko učiti. Na svojo srečo pa moraš

ta tempo zdržati le še nekaj časa. Ko bodo vsi testi in spraševanja za tabo, boš lahko pozabil na šolo in se odpravil domov, na morje ... In če ti zaradi pomanjkanja časa ne bo uspelo Prebliska prebrati v celoti, ga vzemi s seboj,

kamorkoli pač greš, in ga v miru preberi tam.  Do takrat pa se v šoli še malo »pomatraj« za boljše ocene – oziroma vsaj tako dobre kot dosedaj. Ti boš bolj vesel, pa še starši in profesorji ti ne bodo težili. ;) Neža


6Ž {e en PREBLISK beseda urednic

Š

e kar nimam občutka, da se leto kočuje, čeprav so se maturantje že poslovili. Še vedno sedim v dolgih rokavih in pišem tale uvodnik. Čeprav je še mrzlo in pogrešam kakšen sončen vikend, se plani za počitnice izdelujejo … Želim vam, da si s Prebliskom popestrite še te zadnje dni, potem pa na počitnice (upamo, da bodo tople) in se vidimo septembra!  Teja

P

rehod iz pomladi v poletje nas preseneča z mnogimi spremembami. Malo je vroče, potem spet mraz, sonce in dež. Tudi Želimlje ne zaostajajo po pestrosti dogajanja tako v šoli kot tudi izven nje. Dijaki s profesorji potujejo po svetu; maturantje se počasi poslavljajo in pripravljajo na še zadnji veliki preizkus znanja v srednji šoli; nabrane ščetke že čakajo na svoj odhod v Brazilijo in pospremili jih bodo tudi nekateri dijaki ... Obiskal nas je don Bosko in prinesel med nas svoje sonce. Med tem dogajanjem pa vozimo slalom tudi me urednice in se trudimo ujeti v papirnato obliko to, kar odmeva okoli nas. Če bi me v zadnjem času kdo prosil, naj dam izjavo za kartico z napisom Kaj me osreči?, bi verjetno izstrelila: »Članek za Preblisk!« Če držite natisnjeni Preblisk v rokah, pomeni, da sem bila dovoljkrat osrečena.  s. Kristina Čerin


7Ž {e en PREBLISK pr’jave 1. a Ponedeljek. Prof. Šinkovec namerava naslednji dan spraševati. Razred: »Jutri pa ne bo šlo …« Žiga: »V petek pišemo slovenščino.«

☻☼☺☻ Prof. Vrbovšek: »Bil je neke vrste deklica za vse.« Razred: »Haha … hahahaha.« Prof. Vrbovšek: »Je ‚deklica‘ metaforično in je ‚za vse‘ metaforično.«

☻☺☻☼ Prof. Vrbovšek (na podlagi zmešnjave listkov za domače branje): »Lepiti ali ne lepiti, to sedaj ni vprašanje.«

☻☼☺☻ Prof. T. Šlajpah: »Ptujsko je naše največje jezero na svetu.« ☻☺☻☼ Prof. Dolenšek Vode: »Raje imam vaš razred, ker je v njem več zraka. No, danes so v njem pisali maturo, pa tudi tam ni bilo zraka …«

Ilustracija Barbara Švigelj

☻☺☻☼ Pri angleščini profesorica vpraša, ali imamo doma psa. Andraž: »I don‘t have a dog.« Prof. Dolenšek Vode: »Oh, you don‘t have a dog, they have you.«

☻☼☺☻ Prof. Tomažič na tablo piše račun. Veronika: »A to je neki uno za nadarjene …«

☻☼☺☻ Prof T. Šlajpah (hoče, da določimo, kje je vzhod): »Tako, če pogledate, kje vam sonce vzhaja? Pomislite na svoj domači kraj.« Vsi: »Na vzhodu.«

☻☺☻☼ (Jošt in Luka potegneta kroglo s tlakom narazen.) David: »Evo, to so naši konji.«


8Ž {e en PREBLISK nate~aj za naslovnico

Natečaj za poletno o Prebliskovo naslovnic

Neznani avtor Tokrat smo bile urednice prijetno presenečene. Na uredništvo so namreč prispele kar štiri naslovnice. Vse zanimive in posebne, a treba je bilo izbrati. In smo izbrale. Tisto, ki najbolje ponazarja želje vsakega želimeljskega dijaka v tem trenutku, to je: zaslužen in prijeten oddih nekje na toplem. Čestitamo torej Mihaeli Drobnič iz 1. a, ostalim sodelujočim pa se zahvaljujemo za sodelovanje.

Urednice


9Ž {e en PREBLISK nate~aj za naslovnico

Rok Malovrh, 3. b

Eva Sušin, 1. b


10Ž {e en PREBLISK dogajalo se je

V DVEH URAH OKOLI ŽELIMELJ izgubljeni v divjini

In bilo je jutro, četrti dan osemindvajsetega tedna naše letne tlake v Želimljah. Nekaterim se je zdel ta dan čisto običajen, toda pred na-

mi je bila pomembna misija, od katere sta bila odvisna naša ponos in čast. Misija 'Orientacija'. Po neusmiljenih borbah z nepremagljivimi ovirami, neizprosno žejo in večno odvezanimi vezalkami smo končno

prišle do našega cilja, don Boskove dvorane, kjer se je orientacija začela. Po uvodnem delu, ko so nam razložili pravila in nam nagnali

[pišejo Regina Polc, Špela Polc in Tina Slatnar]

strah v kosti, se je pustolovščina pričela. Najprej smo se spopadle s pisnim delom, v katerem smo na zemljevid bolj ali manj uspešno vrisovale točke. Sledil je terenski del, kjer so bile na srečo točke že vrisane na karto, kar pa nam ni preveč pomagalo. Po dve skupini skupaj sta vsaka v svojo smer odkorakali v divjino izven meja salezijanske žepne državice.


11Ž {e en PREBLISK dogajalo se je

Najprej smo se podale v goščo proti Kureščku, kjer smo s pomočjo blagoslova od zgoraj nekako uspele locirati prvo točko in priti do nje. O opravljanju naloge ne bi izgubljale besed. Sledili sta še dve premišljeno skriti točki, ki smo ju iskale za vsa-

nahaja. Po obisku smo premišljeno izpustile predzadnjo točko, da nam ne bi zmanjkalo tako dragocenega časa. Ko smo opravile z zadnjo postajo, smo svoja napol mrtva telesa nekako privlekle do vhoda

desetega tedna naše letne tlake v Želimljah. Pica za zmagovalce. V ugledni družbi organizatorjev (beri: Tina Šlajpah in Vida Šinkovec) smo se v popoldanskih urah odpravile v Arkado, kjer smo preizkusile kar nekaj okusov pic in preskočile želimeljsko enolončnico, na katero so bili obsojeni naši sotlačani. Zvečer smo ugotovile, da si druga desno lahko pripiše še eno neverjetno pustolovščino.

kim grmičkom in drevesom v želimeljskem pragozdu. Ob tem smo proslavile zmago proti strašnim robidam, ki so se nam prav zlobno nastavljale pred nos. Naslednjo točko smo našle zelo hitro, saj smo z zemljevida hitro uspele razbrati, kje se

gimnazije, kjer so se proti naši volji zgrudila. smo Kmalu iz pričevanja ostalih izvedele, da smo se odrezale precej dobro. In bilo je jutro, drugi dan tri-


12Ž {e en PREBLISK dogajalo se je

Dobrodelni koncert Radia Ognjišče v Mariboru Sreda, 10. april, je bil dan, ki smo ga želimeljski pevci in pevke zagotovo nestrpno pričakovali – no, verjetno nekateri bolj, drugi malo manj, vsi pa smo bili prav zagotovo pod velikim vplivom treme. Ob 15. uri smo se, natovorjeni z vso malico, kravatami, rutkami, čevlji in še marsičim, odpeljali iz naših sončnih Želimelj proti deževnemu Mariboru. Po (pre)dolgi vožnji smo le prispeli na Škofijsko gimnazijo Antona Marti-

na Slomška v Mariboru, kjer smo se namestili v nam namenjenih učilnicah, prav kmalu pa so nas poklicali na generalko. (Ne smem pozabiti slastne večerje, ki smo je bili deležni po generalki. ) Prišli smo namreč na dobrodelni koncert z naslovom »Gradite z nami verigo solidarnosti«, ki sta ga organizirala Radio Ognjišče in Zavod Antona Martina Slomška. V znamenju dobrodelnosti pa ni bil le sam koncert, temveč kar

[piše Elizabeta Košir]

cel dan na mariborski gimnaziji, saj je omenjena dobrodelna akcija tam potekala že od zgodnjih jutranjih ur. Za poslušalce Radia Ognjišče so skozi dan predstavili dejavnosti in ljudi, ki še posebej veliko časa namenijo pomoči potrebnim. Sprva so predstavili prostovoljno delo na Gimnaziji Antona Martina Slomška, sledila je predstavitev dijakov prostovoljcev, animatorjev, dijaške skupnosti,misijonskegakrožka,


13Ž {e en PREBLISK dogajalo se je

projekta medgeneracijskega sodelovanja, glasbene šole ter vrtca. Vrh tega dne je bil vsekakor zaključek s skupnim večernim dobrodelnim koncertom dijakov slovenskih katoliških gimnazij. Naša gimnazija je nastopila z dekliškim in fantovskim pevskim zborom, program pa sta popestrila tudi Žan Oražem in Jan Štefanič s harmoniko ter Blaž Podobnik in Franci Rotar s kitaro. Poleg nas so na koncertu sodelovali še Vokalna skupina Il Divji, učenci Glasbene in baletne šole Antona Martina Slomška, dijaki mariborske škofijske gimnazije in dijaki Škofijske gimnazije Vipava.

Koncert se je pričel ob 20. uri, otvorili smo ga kar (najboljši) želimeljčani, in sicer najprej pevke dekliškega pevskega zbora s pesmijo Wishing you were somehow here again iz mjuzikla Fantom iz opere ter s pesmijo Krila. Takoj za nami so nastopili še fantje in zapeli pesmi Oprosti in Ptičja svatba. Sledil je čudovit nastop lanskoletnih zmagovalcev Strgane strune – Blaža in Francija s pesmijo Z melodijo kitare, poleg njiju pa še harmonikašev Žana in Jana. Tako kot celotna celodnevna dobrodelna akcija je bil tudi koncert predvajan v živo na Radiu Ognjišče.

Zaradi manjše stiske s časom ostalim nastopajočim žal nismo uspeli prisluhniti in smo se kmalu po svojem nastopu odpravili domov. Nastop smo odlično izpeljali in tako tistega dne kot tudi v naslednjih dneh smo od poslušalcev prejeli mnogo pohval. V Želimlje smo se vrnili okoli 11. ure – dokaj zaspani in utrujeni od napornega dneva, a srečni. (Pa tudi z malce povečano samozavestjo, saj je bil najpogosteje izrečeni stavek po nastopu: »Zdaj so nas pa vsi slišali, zdaj smo pa slavni!« )


14Ž {e en Čakajoči na ples PREBLISK

Večer lepih oblek – maturantski ples Gimnazije Želimlje 20 13 V soboto, 13. aprila 2013, je v svečani dvorani hotela Union v Ljubljani potekal maturantski ples, na katerem se nas je zavrtelo 57 maturantov in tudi nekaj dijakov iz nižjih letnikov. Ob treh popoldne so se že začele naše zadnje priprave. Tehnične zdrahe, naporne koreografije, visoke note in generalka – ob pol sedmih pa so že prišli starši in doživeli lep sprejem: v preddverju so jih čakale jagode, pecivo in šampanjec. Nato smo se vsi skupaj odpravili v mogočno dvorano in program se je lahko začel. Letošnja voditelja sta bila nočna vzgojiteljica Nežka Birk in bivši dijak Gašper Govekar. Najprej smo maturanti prišli na oder v parih. Timotej in Lara, Simon in Lucija ter ostali plesalci in plesalke, da so nas zbrani v dvorani lahko občudovali. To je samo šala. Ampak pravijo, da je v vsaki šali tudi malo resnice. Prvi nas je nagovoril naš velecenjeni ravnatelj Peter Polc, ki je s slavnostnimi primerami iz želimeljske doline

zbranim segel v srce. Sledila sta slavnostna govornika (da, kar dva!) – profesor zgodovine Jurij Pavel Emeršič in profesorica slovenščine Marija Modic Premrl. Kmalu za tem je sledila slavnostna četvorka, katere koreografija je bila izdelana posebej za Gimnazijo Želimlje. Ko smo odplesali plesno maturo in razjokali starše, je sledila molitev filozofa Janeza Vodičarja, ki je v filozofskem stilu kratko in jedrnato blagoslovil jedi. Pojedina se je lahko začela. Najprej predjed: hladna pečena teletina, puranje prsi, zelenjavna terina in solata Waldorf (Kar koli že to pomeni – Hecava se, je bilo kar v redu), nato pa še težko pričakovana glavna jed (pečena svinjina in ocvrto piščančje bedro, krompir s sirom in kuhana zelenjava z olivnim oljem – njami!). Po večerji se je na sredi dvorane kar naenkrat zbralo pet maturantov. Fantje smo razvneli dvorano, ko smo kot pravi guruji plesa in v stilu flash-moba zaplesali na glasbo Mambo No. 5. Presenečenj še ni bilo konec in pridružila se nam je še kopica so-


15Ž {e en PREBLISK dogajalo se je

[pišeta Timotej Mihelič in Simon Uršič]

maturantov in somaturantk. Skupaj smo navdušili vse zbrane. Morava pa povedati, da nas je plesati naučila naša Petra. Sledil je drugi del slavnostnih plesov. Dinamični ćaćaća, strastni tango, diskaški disko sving, temperamentno salso in čustveni angleški valček smo odplesali »ko če fika« (bi rekel Žile). Ozračje se je ogrelo, leteli so suknjiči, odvezale so se kravate in sledila je predstavitev 4. a in 4. b, ki je bila zanimiva, zabavna in poučna. Skratka The Best. Forever. Sledili sta dunajski specialiteti (ne zrezka!). Dunajski valček s starši (Timotej in Simon sta plesala s svojima mamicama, da ne bo kdo mislil, da z očkoma) in s profesorji (Timo-

Govor vodje plemena

tej je plesal s slavistko Jano, Simon pa s kemičarko Natašo). Kot krona večera, creme de la creme, češnja na vrhu smetane, medica v kozarčku (… ne, to ni prav …) pa tortaaaaa! Dvodelna! Sadna in čokoladna! Njamsi. Tako je bila velika, da so jo morali pripeljati kar trije natakarji (če ne celo več). Razrezala sta jo razrednika maturantskih razredov, Štefan Arh in Nataša Svetina. Sledilo je fotografiranje cele generacije z razrednikoma in pa ples pozno v noč. Potem je seveda sledil še »afterparty«, tega pa na žalost ne bova razlagala, ker meniva, da je Preblisk zgledno glasilo in ni namenjeno takim traparijam.


16Ž {e en PREBLISK dogajalo se je

Kako so moje oči gledale maturantski ples? Začelo se je s prošnjo maturantov, ali bi vodila program njihovega maturantskega plesa. Moj odgovor je bil pritrdilen. Poiskali so mi še sovoditelja, in tako se je akcija lahko začela. Najprej sem morala spoznati sovoditelja. Maturantke so mi Gašperja zelo dobro opisale (predvsem njegov zunanji videz), zato ga v središču Ljubljane nisem zgrešila, ko sva se prvič dobila in naredila osnutek

[piše Nežka Birk]

programa. Biti voditeljica na taki gala prireditvi, gledati dijake in dijakinje, ki sem jim vzgojiteljica, je res edinstven občutek. In še danes sem hvaležna, da sem imela to čast. Program je nastajal, uskladili smo želje maturantov in najine želje. Tako so sledile samo še vaje: tonske, gibalne, prostorske, skratka vse vaje, ki jih voditelj potrebuje. (Saj veste – tudi v krilu ne hodim vsak dan …)

Obleka: 120 €, čevlji: 70 €, plesati četvorko na maturantskem plesu: neprecenljivo!


17Ž {e en PREBLISK dogajalo se je

Mišica pri mišici

Profesorja na plesišču

Nastopil je dan D. Maturanti so se zbrali na kraju dogodka, vse je bilo pripravljeno. Dvorana kot iz pravljice, mize pogrnjene, natakarji pripravljeni, lu-

či usmerjene … Moje srce pa, saj veste, dogodku primerno je dobilo malo hitrejši ritem. Trema je počasi prihajala na obisk in strah, ali bo vse v redu, bo


18Ž {e en PREBLISK dogajalo se je

Zdaj smo pa veliki

vse šlo, bodo uživali, lahko jaz res pomagam s tem, kar sem, da bo večer maturantov nepozaben … Vsa ta vprašanja in neverjetna pozitivna energija. In potem prihod maturantov, napoved vsakega posebej … No, pri tem moram priznati, da sem se najbolj bala, da katerega od priimkov ne bom izgovorila prav. Ja, kar zanimive in pestre priimke imajo. Ko so odplesali prvi ples, sta celo-

tno dvorano prevzeli sproščenost in pozitivna energija. Midva z Gašperjem pa sva z »odklopljenimi« vložki (s humorjem in tudi z malo resnosti) skrbela, da ta energija ni upadla. In tako se je večer odvijal, da sama sploh nisem vedela, kdaj in kam je šel čas. Sledila je četvorka in pri tem sem se spomnila na svoj ples. maturantski Vmes pa sem imela čas in sem s ponosom opazovala vsakega

maturanta posebej. Tako prijetno jih je bilo gledati; privoščila bi tudi vam, da vidite, kako elegantno so bili oblečeni, kako so plesali, kakšno obrazno mimiko so uporabljali med plesom, kako so uživali v vsakem gibu in na vsakem koraku (če le pete niso bile ovira ). Po četvorki in obilni večerji je sledil ples, ki ni bil navaden ples, ampak je bil ples s starši. Takrat so moje oči videle tudi malo treme – saj ve-


19Ž {e en PREBLISK dogajalo se je

Tortaaaaa!!!

Razrednika med svojimi mulci

ste: ne plešemo vsak dan z očeti in materami, ali pač?  Ko sem odložila mikrofon, sem se v plesnih ritmih pri-

družila maturantom in ostalim plešočim na plesišču. Z Gašperjem sva »odvodila« zame enega prijetnih, najbolj

domačih, energijsko maturantpolnih skih plesov. In res še enkrat hvala za to priložnost, dragi maturantje.


20Ž {e en PREBLISK dogajalo se je

j a m a n j a Ne čak

[piše Jan Štefanič]

Tudi letos smo pevci in pevke Gimnazije Želimlje že od septembra naprej pod strogo taktirko zborovodknje Polone Stegu celo leto trdo garali. Vsak teden smo se upevali, izpevali, prepevali in včasih nam je uspelo fušati celo malo manj kot ponavadi. Hodili smo na nastope, snemanja, koncerte, pevske vikende ... in vse to nas je končno pripeljalo do zadnjega in zaključnega dejanja v naši letni pevsko-zborovski karieri – letnega koncerta. Ta veličastni dogodek se je, tako kot vsako leto, odvijal v Antonovem domu na Viču v Ljubljani. V petek, 19. aprila, se je cela želimeljska pevska srenja še zadnjič v tem šolskem letu skupaj spravila na avtobus in vsi zagnani in neučakani smo se pognali koncertu naproti. Vožnja je še prehitro minila in kmalu smo vsi skupaj ogrevali glasilke v veliki dvorani. Po generalki smo imeli še nekaj prostega časa, ki smo ga s pridom izkoristili, nato pa je kmalu napočil čas, da fantje nase spravimo srajce s čim ožjim ovratnikom in obujemo

Ilustracija Barbara Švigelj

čim bolj neudobne čevlje. Za lepoto je treba potrpeti, pravijo. No, seveda so se tudi dekleta ... uredila.  Gostje so množično prihajali in med njimi smo opažali tudi vse več znanih obrazov – sorodniki, prijatelji, učitelji, bivši dijaki itd. S tem je bilo vse pripravljeno za koncert. Fantje smo začeli s šolsko-ptičje-opravičujočim nastopom, nadaljevala pa dekleta s svojimi vedno vrhunsko izpiljenimi pesmimi. Nematurantje smo se s pesmijo že tradicionalno poslovili od svojih starejših kolegov in marsikdo je potočil tudi kakšno


21Ž {e en PREBLISK dogajalo se je

solzo. Končali smo kot mešana zasedba z eno zimzeleno: Ne čakaj na maj. Ves čas nas je s klavirjem spremljal odlični Blaž Podobnik, brez katerega si res ne znamo več predstavljati naših nastopov, in pa povezovalka programa, naša najljubša profesorica geografije Tina Šlajpah. Po koncertu pa trenutek, ki smo ga vsi čakali že od želimeljskega kosila – na mizah nas je čakalo ogromno ogromnih raznovrstnih dišečih pic, ki pa tam niso ostale dolgo, zato verjamem, da nihče ni odšel lačen, ko smo se zvečer odpravili vsak na svojo pot domov. Bilo je krasno in gotovo bo prihodnjič še krasnejše, zato upam, da se (spet) vidimo naslednje leto! 

1. a

Prof. T. Šlajpah (o tem, kako ločiti makijo od garige): »Ne boste vprašali tako: Kaj si zdaj – makija ali gariga? Si že bila požgana ali ne?«

☻☼☺☻ Prof. Tomažič: »Nace, si narisal in zakaj ne?« ☻☺☻☼ Šlajpah: P. of. Pr »Možnosti zmanjšanja teže telesa je več. Lahko gremo recimo na Kilimandžaro …« Veronika: »… ali pa na dieto.« ☻☼☺☻ Žiga: »Kaj dobimo za nagrado, če dosežemo bronasto priznanje?« Prof. Svetina: »Bronasto priznanje!« ☻☺☻☼ Prof. Tomažič: »Veronika, tole ti bom zaplenil!« Nace: »Kakšen plenilec!«

Dijak: »Zakaj pa niso imeli protikorupcijske komisije?« Prof. Emeršič: »Mogoče je bila, pa je bila neučinkovita kot naša.«

☻☼☺☻ (Prof. Tomažič stoji pred tablo in čaka na tišino.) Veronika (ocenjujoče): »Prekrižane roke, prekrižane noge, čista obrambna pozicija.«

☻☺☻☼ Polona: »Zakaj petke tistim, ki jih že imajo, zakaj ne tistim, ki se trudimo?« Veronika: »Ja no, oni jih že skladiščijo.«


22Ž {e en PREBLISK dogajalo se je

Domijada 2013

[piše Nežka Lukan in Rebeka Gregorc]

Vtisi naših domovcev: • »Povezal sem se ne le z našo ekipo, temveč tudi z ostalimi dijaki.« • »Nepričakovano sem pela na zaključni prireditvi.« • »Zabavno je bilo navijati!« • »Hrana …« J Domijada? Za vozače najverjetneje malo manj znana, domovci pa ste kvalifikacije za odbojko, šah in namizni tenis lahko spremljali meseca marca v naši telovadnici. Domijada je namreč državno tekmovanje med dijaškimi domovi v različnih športnih disciplinah. Najboljši štirje tekmovalci oziroma moštva iz vsake discipline se uvrstijo na Roglo, kjer dva dni potekajo napeti finalni boji. Kot vsako leto smo se med potnike na Roglo uvrstili tudi dijaki dijaškega doma Janeza Boska. Letos še v posebej velikem številu: odbojkarice, nogometašice in nogometaši, šahistke ter tekačice in tekači. Prvi dan je minil v znamenju šahistk (2. mesto), odbojkaric (3. mesto), nogometašic (vzhod je razbil zahod) in nogometašev, ki so premagali moštvo Nove Gorice in se tako uvrstili v finale z zelo izkušeno ekipo DD Šiška. Na igrišču so se pomerili naslednjega dne in si priborili 2. mesto.


23Ž {e en PREBLISK dogajalo se je

Dan za tekače je bil vsekakor petek, saj so se odlično izkazali: Lucija Nagode je dosegla 3. mesto, Miha Nagode 2. mesto in tekačice ekipno 3. mesto. Na Rogli pa naša naloga ni bila le, da se kar najbolje izkažemo samo kot tekmovalci. Skrbeli smo tudi, da bazen ni bil nikoli prazen, plesišče nikoli osamljeno, zapisnik poteka tekmovanj popisan, še posebej pa, da so bili naši želodčki vedno polni 120% . Poleg poletnih sank in presenetljivo velike količine snega so nas zabavali tudi plesni in glasbeni programi dijaških domov iz vse Slovenije.


24Ž {e en PREBLISK dogajalo se je

MISIJA STRGAN A STRUNA 2013

[pišeta Anja Peterman in Natalija Selšek]

Želimlje. Ponedeljek, 22. 4. 2013. Deževen večer. Majcnova dvorana. Deset nastopajočih, dva voditelja, trije žiranti. Je to »misija nemogoče«? Ne! To je Misija Strgana struna 2013. Ogromno trdega dela za vse udeležene. Pa se je izplačalo? Baje da se je. Ta dan smo vsi že nestrpno pričakovali. Eni zaradi tega, da nastopijo in pokažejo, kaj zmorejo, ostali pa zaradi preproste radovednosti. Pričakovanje prvih in drugih je preplavilo vse Želimlje. Priprave so bile dolge in so iz naših nastopajočih iztisnile še zadnje kapljice energije. Strgana struna se je bližala in težko delo se je stopnjevalo. Pa se je vse to obrestovalo? Baje da se je.

bi bilo zmagovalca. Dva moška, ena ženska. Z mizicami, lučkami, listi papirja in pisali. Sredi dvorane. Brez njih Misija Strgana struna sploh ne bi bila »strgana«. Pa so se odločili prav? Baje da so se.

Trije pomembneži. Pravljič- Štiri violončela. Štirje čelisti. Nenadzorovani tano število, pravljična komi- lenti in glasba, ki ti nariše nasmeh na obraz. Brez sija. Trije, brez katerih ne njih bi bil čas štetja glasov mnogo bolj dolgoča-


25Ž {e en PREBLISK dogajalo se je

sen. Pa je njihovo igranje popestrilo dogajanje? Baje da ga je. Dva modela sta svojo tajno operacijo začela pripravljati že mnogo prej. Naredila sta poseben večer. Takšnega, da ga zlepa ne bomo pozabili. Bila sta nit misije, bila sta fanta v smokingu, bila sta ena in edina. Najboljša. Pa se je njuno delo izplačalo? Baje da se je.

Deset nastopajočih skupin z velikimi talenti. Brez njih Misija Strgana struna sploh ne bi bila enaka. Petje, trema, posebnosti, talent … vse to jih je povezovalo. Deset dobrih nastopov, vrednih greha, se je 22. 4. 2013 zvrstilo na odru Majcnove dvorane. Pa so bili res tako dobri? Baje da so bili. Bili so dobri, izvirni, neprecenljivi. Struna se je strgala, komisija jo je zakrpala, zdaj pa čaka, da jo naslednje leto spet strgajo še bolj doživeti in še bolj edinstveni nastopi naših umetnikov. Bo drugo leto Strgana struna še boljša? Ja.


26Ž {e en PREBLISK dogajalo se je

O K S O B N DO LE DOMA

P

rvič v zgodovini želimeljske ustanove se je zgodilo, da bi k njej na obisk prišel človek, ki je najbolj zaslužen, da sploh obstaja. Priprave na njegov prihod so bile zares intenzivne in nadobudne. Tako dom kot šola, oba glavna stebra te ustanove, sta vsak na svoj način pripravila svoj spektakularni sprejem.

V

domu se je vse začelo že s pripravami na plesno predstavitev flash mob. Vadili so ga v Želimljah, pozneje pa tudi na Rakovniku. Za nagrado so ta ples odplesali pred celo Ljubljano poleg ljubljanske stolnice. V nedeljo, 12. 5., zvečer smo začeli okraševati dvorano in tako je nastal pravi ambient. Dekoracija z baloni, lep visok oder, zelena podlaga, to so le nekateri utrinki iz prelepo okrašene dvorane. Medtem so nekatera dekleta za slavje napekla pecivo.

D

on Boskov sprejem smo v ponedeljek zvečer začeli zelo igrivo in razigrano. Cel dom se je na igrišču zbral v oranžnem, kot da navijamo za Nizozemsko. A nismo prišli navijat za Nizozemsko – navijaško in duhovno razpoloženi smo prišli le zaradi enega najpomembnejših igralcev v zgodovini: don Boska, ki je branil vrste pod taktirko sv. Duha in je bil posojen v torinsko ligo (delo z mladimi je zakon).

[piše Jožef Mezeg]


27Ž {e en PREBLISK dogajalo se je

O

b don Bosku smo skupaj plesali, slavnostni prihod so pričarali gasilci, v dvorano pa so ga odpeljali Don Boskovi veterani v svojih značilnih macdonalds uniformah. Program v dvorani se je začel s predstavitvami različnih skupin: skavti, taborniki, ministranti, želimeljčani, bivši dijaki ... Mateja Rakovec nam je posredovala svojo posebno dogodivščino, ki jo je doživela ob don Bosku. Zapeli smo tudi kakšno don Boskovo pesem in gledali don Boskove novice (v njih smo slišali različna mnenja o don Bosku).

N

ato se je odvil prav čudovit muzikal, ki nas je presunil, pozneje pa tudi Klemnove molitve. Program smo zaključili ob prepevanju in spodbudnih besedah Janeza Potočnika in Petra Končana. Nočno bdenje pa je bilo samo še pika na i. Ponoči so ob don Bosku bedeli stražarji, ki niso zatisnili očesa in so raje molili, da ne bi prišli v skušnjavo. Verjamem, da sem se prek don Boska srečal z živim. Tudi njegovo desnico sem občutil. Zares je dolga, in ko me je na hitro ošvrknila po obrazu, mi je dala misliti, kaj vse bi njen gospodar storil zame. Ja, ta njegova desnica res seže do nebes in verjamem, da je tja ponesla vso želimeljsko pošto, ki se je nabrala v teh dneh.


28Ž {e en PREBLISK zunaj {ole

Drugarji na Pohorju Ponedeljek, 12. marec 2013. Ura teče na pol četrto. Zvezki so porinjeni v predale, torba leži v kotu sobe. V

rokah so le kovčki, spalke, kitare. Avtobus se počasi napolni z našimi glasovi, motor zahrumi in že se v sončnem dnevu vozimo proti Pohorju. Kot »ta glavni« nas spremlja Peter Pučnik, pomagajo pa mu še vzgojiteljica Jana Jemec, nočna vzgojite-

[piše Zala Tolar]

ljica Nežka Birk in skavt Luka Lakosil. Ko smo prispeli, smo se najprej namestili v sobe, po večerji pa je sledila meditacija, med

in po zajtrku odkrivali razlike med moškimi in ženskami (ter se ob tem pošteno nasmejali), nato pa se razdelili v skupine in se tam pogo-

katero smo razmišljali o svojem življenju – preteklosti, sedanjosti in prihodnosti – ter eno od teh misli tudi upodobili na papirju. Škatla za pohorsko pošto je bila že narejena – pisma smo letos lahko pošiljali in prejemali kar cel teden!  V torek smo se zbudili v lepo jutro

varjali o slikah, ki smo jih narisali prejšnji večer. S tem smo spoznavali sebe, pa tudi druge. Zanimivo je bilo predvsem, ko smo slike poslali po skupini in nam je vsak član na hrbtno stran nekaj napisal. Kako lepo je dobiti toliko spodbudnih in lepih misli naenkrat! 


29Ž {e en PREBLISK zunaj {ole

Po ODLIČNEM kosilu (ja, hrana je bila nekaj najboljšega  pohvala kuharicam!) smo bili vsak dan prosti. Nasploh je bilo tega prostega časa kar precej – dopoldne, popoldne, zvečer. Kaj vse smo vmes počeli! Zunaj je v snegu nastajal iglu in vedno se je našel kdo, ki je na gugalnici skušal doseči nebo.

Tudi na sprehod smo odšli. V skupnem prostoru pa je bilo v enem kotu ponavadi nekaj kitaristov in pevcev (s sabo smo imeli kar sedem kitar!), v drugem so igrali poker ali kakšno drugo družabno igro, v tretjem je nekdo pisal pošto, spet drugje so si dekleta naredila masažni kotiček. Ko je zazvonil zvonec, smo se spet zbrali vsi skupaj

in nadaljevali z delom. Sreda je bila v znamenju ljubezni, tako da nam je bilo vsem toplo pri srcu, kjub temu da se je zunaj razdivjal veter in je snežilo, hm, kot iz škafa? No pač, močno je snežilo.  Poslušali smo pričevanje dveh zakoncev, ki sta nam pripovedovala o svoji skupni poti. Kako sta se spoznala in poročila ter o svojih otrocih in preizkušnjah. Imata namreč prizadeto hčer,


30Ž {e en PREBLISK zunaj {ole

s katero je precej dela; a naučili smo se, da je s podporo nekoga, ki te ima rad, mogoče prebroditi še tako hude težave. Spoznali smo tudi pet jezikov ljubezni: besede potrditve, posvečeni čas, sprejemanje daril, usluge in dotik; ter poskušali vsaj približno ugotoviti, katerega »govorimo«. Večer je bil res nekaj posebnega. Pred ve-

čerjo, še med predavanjem zakoncev, se je po skupnem prostoru začelo šušljati, da smo dobili novega papeža. Vznemirjenje je raslo in po večerji smo se skoraj vsi stlačili v kuhinjo k radiu in poslušali, kako je oče Frančišek prišel na balkon pozdravit množico v Rimu. Okrog osmih smo se odpravili ven na nočno igro. Sicer smo

imeli omejeno igrišče, saj zaradi preveč snega in slabega vremena nismo mogli v gozd. Bilo je temno in vetrovno, k skrivnostnosti pa je pripomogla tudi megla, ki je legla nad našo osamljeno kočo. Ker sta imela oba tabora odlično obrambo, nihče ni zmagal in kmalu nas je začelo zebsti. Odpravili smo se noter, Žan in Peter pa sta vzela har-


31Ž {e en PREBLISK zunaj {ole

moniki in tako smo še cel večer plesali. Nežka je poskrbela, da je vsak plesal z vsakim, saj je vmes ves čas tolkla z metlo ob tla in se drla: » Veksel!«* Verjemite, da smo tisti večer kar hitro, a z nasmehom na obrazu, popadali v postelje. Naslednje dopoldne smo si ogledali film Juno in z njim odprli vprašanje mladostniške nosečnosti, splava in odnosov v družini. O tem smo govorili tudi po skupinah, popoldne pa smo pripravili mašo. Zvečer so nam nekateri fantje pripravili zabavni večer, kjer smo skoraj vsi prišli na vrsto za sodelovanje pri različnih igrah, kot so pretep z blazinami na ramah močnih fantov, trojne sklece, pogovor o razmerjih, odgovori na uganke in podobno; najbolj pa nas je zagotovo nasmejalo tekmovanje v »mesoveljščini«.  In tako je mnogo prehitro prišel petek, ko smo se vrnili v Želimlje. Ko zdaj se-

dim za računalnikom in razmišljam, se zdi ta teden že zelo oddaljen. A spomin je še vedno živ. Če povzamemo Pohorje 2013 na kratko, bi šlo nekako takole (povzetek je zapisala naša dijakinja): »S snežno odejo prekrito, z redkimi žarki sonca obsijano, z dobro hrano razvajajoče, s Stojčevimi molitvami pred obroki blagoslovljeno, z jeziki ljubezni predebatirano, z najstniškimi nosečnostmi razsvetljeno, z veliko petja in kitarami obarvano, s Petrovimi, Lukovimi in Janinimi modrostmi navdihnjeno, od novega papeža požegnano, velikokrat po samurajsko (HAAAA!) presekano in z Nežkinim smehom zabeljeno! « *wechseln (nem.) = menjati

VTISI NEKATERIH DRUGARJEV O LETOŠNJEM POHORJU: dnevi Zasneženi na Pohorju so bili »super fino fajn«.  Skozi igro in risanje smo bolje spoznavali drug drugega, naši odnosi so se okrepili in spoznali smo razlike med puncami in fanti. Aja, pa ples je bil »dbest«. 

§§§§§§ Sneg je bil »čist‘ hud«, ker ga je bilo dovolj za iglu. Pa program je bil tudi super. Bravo, Pučnik!

§§§§§§ Meni je bilo na Pohorju odlično, ker smo se že bolje poznali kot lansko leto in smo bili (vsaj večinoma) bolj pripravljeni sodelovati. Peter je bil legendaren, ker ima pač žilico za take stvari. Prav tako mi je bila všeč maša, ker smo se vsi zelo potrudili zanjo. Pa hrano moram omeniti, saj je bila odlična. 

§§§§§§


32Ž {e en PREBLISK zunaj {ole

Zelo je bilo zabavno. Zelo mi je bila všeč nočna igra in seveda ogromne količine snega.

§§§§§§ Sneg, sirena in alarm na strehi, risanje, razmišljanje ...

§§§§§§ Letošnje Pohorje mi je bilo še bolj všeč kot lani. Všeč mi je bilo, ker smo delali na sebi in na odnosu med ženskami in moškimi; sproščeno vzdušje, veliko kitar in super vodstvena ekipa. Nežka je res poskrbela za smeh, pa tudi njena skupina je bila najboljša. Pohorje je zakon!

§§§§§§

Ples – to je bila najboljša stvar. Tudi zakonca sta bila super, saj sta mi dala vedeti, da v ljubezni leta RES niso pomembna in da ni vedno vse popolno, temveč da moraš stvari sprejeti, kakršne so, in živeti z njimi. Fino je bilo, da smo ogromno peli, zanimiva je bila tudi maša in Petrova pridiga s kitaro.

§§§§§§ Zabavno, prijetno bivanje s sošolci in »paralelci«, v glavnem: če je generacija najboljša, potem je Pohorje še toliko bolj zakon.

§§§§§§

Pohorje Letošnje je bilo »super fajn«.  Najboljša je bila itak nočna igra, pa tudi delavnice so bile v redu.

§§§§§§ Lahko smo odnesli veliko za življenje, seveda pa se ogromno zabavali s prijatelji.

§§§§§§ Nočna igra je bila kul, pa druženje s prijatelji, stran od šole. Skupni večer je bil najboljši. Največ razpusta.

§§§§§§ Bilo je fino, sploh gazenje v snegu po hribu navzdol.


33Ž {e en PREBLISK zunaj {ole

Fazani v Italiji Najboljši del šolskega leta je bila za nas fazane zagotovo ekskurzija v Italijo. Vsi nestrpni in veseli smo le dočakali torek, 23. 4. 2013, ko smo se v večernih urah odpravili na naše nepozabno potovanje po Italiji. Sledila je za nekatere kar naporna in neprespana noč na avtobusu. Naša pustolovščina pa se je zares pričela zjutraj v Torinu, kjer smo si ogledali don Boskov

grob in rojstno hišo ter o njem izvedeli veliko zanimivih stvari. Pot nas je vodila do romantične pokrajine Cinque Terre, kjer smo se sprehajali ob obali – nekateri pogumni dijaki so tudi zaplavali. Naš prvi dan po Italiji se je končal, ko smo v večernih urah vsi utrujeni prispeli v hostel in zaspani legli v postelje. V četrtek smo si ogledali stolp v Pisi, se odpravili v Assisi ... Na-

[piše Veronika Žižek]

redili »slikce« za spomin, v večernih urah pa že prispeli v Rim. Naslednjega dne nas je čakala dolga avtobusna vožnja do Pompejev in nato še do Vezuva, kjer smo del poti prehodili peš. Nismo imeli sreče z vremenom – ko smo se vračali, je začelo tako močno deževati, da smo prišli do avtobusa vsi mokri in umazani. V soboto je sledil najbolj naporen, a zelo zanimiv dan. Tistega dne smo prehodili skoraj polovico Rima. Ne spomnim se, kdaj sem nazadnje toliko prehodila, vendar se je splačalo. V dopoldanskih urah smo se odpravili v Vatikan, kjer smo si ogledali baziliko svetega Petra. Obiskali smo tudi vatikanske muzeje. V popoldanskem času smo se še malo potepali po Rimu, kjer


34Ž {e en PREBLISK zunaj {ole

smo si ogledali tudi znameniti Kolosej. Sledil je težko pričakovani prosti čas za osvežitev in sladkanje s sladoledom ter zasluženi počitek na klopci. J Dan smo zaključili na Španskih stopnicah, kjer smo prepevali dolgo v noč. Tisti večer je zares vsem ostal v zelo lepem spominu, saj smo se ob tem imenitno zabavali in družili med seboj. Tako se je končalo naše potepanje po slavnem Rimu. V nedeljo smo se odpravili k sveti maši v katakombe. Po maši smo se v nestrpnem pričakovanju odpravili v žepno državo San Marino, kjer smo opravili še zadnje, zelo ugodne nakupe ... Naslednje jutro je Mirabilandisledila ja. Za večino je bila to najboljša stvar na ekskurziji. V zabaviščnem parku smo se zabavali približno osem ur. S tem se je končalo naše noro, zabavno in nepozabno doživetje v pravljični Italiji.


35Ž {e en PREBLISK zunaj {ole

Francija 2013 Pa smo jo tudi mi dočakali. Tako zelo opevano Francijo (sedaj tudi vemo, zakaj). Začelo se je z velikim, udobnim in prijetnim avtobusom VIP, ki je za naslednji teden postal naša občasna postelja, klepetalnica, jedilnica, glasbena sobica in pa seveda naše prevozno sredstvo. Pot je bila dolga, a se je splačala. V prvem dnevu smo si ogledali nemški Trier – mestece, ki je prepojeno z zgodovino in je zato seveda nadvse zanimivo. Pot smo nadaljevali preko

Luxembourga, kjer so nas presenetile nizke cene bencina, a visooookeeee cene vseh možnih majhnih in sladkih stvari. Naslednji postanek je bil že v Franciji, in sicer v Verdunu na vojaškem pokopališču. Moram priznati, da me je pogled na morje križev in nagrobnikov močno pretresel, saj si take številke sploh ne morem realno predstavljati. Ganljiva je bila tudi kostnica s kapelo poleg pokopališča, ki je imela na oknih res zanimive vitraže. Potem smo se odpravili proti

[piše Mirjam Selšek]

pravim posteljam nekam na rob Pariza, kjer smo si nabrali moči za naslednji podvig – Pariz … Začeli smo z Louvrom, ogromnim in res zanimivim muzejem. Seveda ga vsi poznamo kot muzej z Mono Lizo, a v resnici ima na vsakem koraku toliko umetnin, zgodovinskih drobcev in ostalih zanimivosti, da bi potrebovali precej več, kot pa le nekaj ur, da bi ga celega predelali. Potem smo imeli prosti čas, ko smo lahko sami začutili utrip Parižanov


36Ž {e en PREBLISK zunaj {ole

in ogromnega Pariza, takoj zatem pa je prišel na vrsto Versailles. Naslednji dan smo začeli z mašo v samostanu, kjer je delovala Katarina Laboure, si ogledali biser gotike – Notredamsko

cerkev, Napoleonov slavolok, se povzpeli na Eifflov stolp, zvečer pa smo si privoščili malo romantike in se z ladjico zapeljali po čudoviti Seni. V drugi polovici tedna smo se podali proti Normandiji. Na poti smo se ustavili v Monetovih vrtovih in njegovi hišici ter ugotovili, da umetnik zagotovo ni bil reven (imel je štirideset vrtnarjev, ki so vsako jutro na ogromnem vrtu s cvetov brisali prah, da jih je Monet potem lahko risal …). Nato smo

prišli do Atlantika in klifov, in ti skoraj nikogar niso pustili ravnodušnega. Prečudovita pokrajina z najbolj dišečim morskim zrakom in prizadetimi galebi (ki radi pozirajo, se derejo

Naslednjega dne pa je prišla na vrsto novejša zgodovina: dan D. Ogledali smo si mesta izkrcanja, si prvi z naše šole imeli čast ogledati film, sestavljen iz realnih posnetkov in

na zelo poseben način in znajo biti pravi kradljivci) – to je bil vsekakor eden izmed lepših dnevov.

predvajan v najbolj posebnem kinu, kar sem jih kdaj videla. Stopili smo celo na ameriško ozemlje, kjer si po dolgem času francoščine končno zaslišal malo bolj domačo angleščino in kjer so bila spet šokantna bela morja nagrobnih križev in zvezd – tokrat iz druge svetovne vojne. Ogledali smo si tudi zelo zanimiv ameriški muzej, kjer smo lahko prisluhnili posnetkom preživelih vojakov in njihovim zgodbam … Tudi to je


37Ž {e en PREBLISK zunaj {ole

res čudovitih gotskih cerkva, obiskali rodno deželo originalnega šampanjca in naše čudovito potovanje zaključili v mestu štorkelj – Strasbourgu.

bilo zelo ganljivo. Popoldne pa je prišla na vrsto znana geografska posebnost: gora/otok Saint-Michel z najbolj temačnim samostanom, kar sem jih kdaj videla, in na katerem je res ljubko srednjeveško mestece. Zvečer je sledila še degustacija svežih ostrig, francoskih

sirov, salam in ostalih gurmanskih specialitet. V zadnjih dneh smo si ogledali še cerkev, ki je posvečena sv. Mali Tereziki, grobnice raznih francoskih kraljev in vladarjev, bili smo na kraju, kjer je bila zažgana Ivana Orleanska, si ogledali ogromno

V spremstvu najboljšega ravnatelja in super spremljevalk smo preživeli res nor francoski teden. Splošno vzdušje je bilo »supermegafantastično« in vsekakor bo tudi ta izlet eden izmed mnogih nepozabnih želimeljskih dogodkov. V eni povedi: Lahko vam je žal, ker niste bili z nami. 


38Ž {e en PREBLISK zunaj {ole

Izmenjava v Nemcijo

- Weichs

[piše Neža Banko]

A: Oooo, končno ste prišli nazaj! Kako je bilo v Nemčiji???? Mi: FUL DOBR! :D A: A lahko izvemo kaj več?? Jaz: OK.  Bilo je približno takole …

V torek zjutraj smo se ob približno 7.40 z malim avtobusom odpravili na dooolgo pot do nemškega kraja Weichs blizu Münchna. Med vožnjo smo imeli nekaj postankov, da se je naš prijazni voznik spočil, mi pa pomalicali. Vožnja je minevala hitreje, kot smo »upali«, in kar naenkrat smo se znašli pred našo pobrateno nemško šolo. Vznemirjeni, veseli, prestrašeni in polni pričakovanj smo stopali iz avtobusa. Najprej pogled levo ... desno ... in: »Uf! Hvala Bogu, tam je moj dopisovalec!« Ves strah je izginil. Nasmejani in drug ob drugem smo od-

šli na pogostitev in govore sprejemne ravnatelja, župana in še nekaterih drugih oseb. pomembnih Po pogostitvi smo z igro spoznavali njihovo šolo … Pravzaprav smo se bolj ali manj po svoje zabavali, kot se mi pač znamo.  Potem smo šli vsak po svoje domov k družini svojega dopisovalca, kjer smo pričeli spoznavati zanimivo nemško kulturo. V sredo zjutraj smo šli s svojimi dopisovalci v šolo. Ko smo se Slovenci zagledali v razredu, nam je odleglo, saj smo končno spet lahko govorili ‚‘po naše‘‘.  Pouk na njihovi šoli smo malce s težavo prenašali.

Zakaj? Ker enostavno ni miru v razredu. Učenci jejo, pijejo in klepetajo, profesorji pa bolj ali manj predavajo sami sebi. To je bilo za nas nekaj novega.  Po pouku so nas peljali na kosilo – pico. Potem smo jedli in se pogovarjali in sončili na stopnicah pred šolo vse do 5-ih, ko smo se z avtobusom vsi skupaj odpravili na ogled gradu Schleiβheim. Vsi utrujeni smo se zvečer vrnili domov v svoje začasne postelje. V četrtek smo nekateri lahko spali malo dlje, saj nam ni bilo treba v šolo. V načrtu smo namreč imeli ogled Münchna. Do mestnega središča


39Ž {e en PREBLISK zunaj {ole

smo se peljali z vlakom in s podzemno železnico. Ko smo prišli do centra – ki je veliko večji kot središče Ljubljane – smo se usedli na dvonadstropni avtobus z odprto streho, ki nas je peljal do vseh zna-

menitosti. Po ogledu mesta je sledilo tradicionalno nemško kosilo: svinjska pečenka in krompirjev cmok ali pa sirovi vlivanci ali klobasice z zeljem. Kljub temu da je bilo dobro, je bilo vsega preveč. In ko smo že

mislili, da smo ‚‘zmagali‘‘, so nam prinesli še sladico: jabolčni zavitek, seveda. Vsi siti smo se po kosilu odpravili v šoping in nato v park počivat, napisat kartice in se pogovarjat. Slovenci smo bili presenečeni


40Ž {e en PREBLISK zunaj {ole

nad malo oblečenimi ljudmi v parku – ti so se sprehajali v kopalkah, kratkih hlačah … pa sploh še ni bilo tako zelo toplo. Ko se je pričelo večeriti, smo odšli k Leni domov in tam preživeli prijeten večer ob ognju in sladkarijah in po-

govarjanju z našimi novimi nemškimi prijatelji.  V petek zjutraj nismo imeli veliko časa, tako da smo se kar se da hitro napakirali, zavleklo pa se je s poslavljanjem. Sto objemov in pozdravov ter tudi nekaj solz in

obljub smo naredili, preden je avtobus odrinil nazaj proti Sloveniji. Ta izmenjava je bila res velika, posebna, zanimiva in lepa izkušnja, ki je zagotovo ne bomo nikdar pozabili. 

Ilustracija Barbara Švigelj


41Ž {e en PREBLISK zunaj {ole

London po navijasko

[piše Neža Kokalj]

Ime misije: London 2013 Namen: predvsem navijaški Trajanje: 5. 4.– 9. 4. (pozno zvečer) Cena: neprecenljivo Cena hrane: malce višja kot v Sloveniji Cena piva v pubih: 4,8 funta Število udeležencev: 33 Naj pub: Lazy Fox Naj predel Londona: Fulham Naj tekma: Chelsea: Sunderland Najbolj zanimivo pri Sunderlandovi ekipi: Di Canio Najbolj zanimivo pri Chelseajevi ekipi: David Luiz, Eva Carneiro (po moškem izboru) Naj hostel: Queen Elizabeth Naj trgovina: Chelsea Megastore


42Ž {e en PREBLISK zunaj {ole

Naj kip: kip Petra Osgooda in kip Thierryja Henryja s Chelseajevo kapo in šalom Naj jutranja destinacija: Starbucks Ostale destinacije: Stamford Bridge, London Eye, Big Ben, Camden Town, Buckingham Palace, Green Park, Hyde Park, Emirates ... Naj prevozno sredstvo: londonska podzemna železnica Naj vodnik: Matthew Naj navijač Tottenhama: Darwin Naj navijač Chelseaja: Superboy Naj stavek: Cheers, mate in Hello, geezer (geeza) Vreme: sončno Naj pesem: We know what we are Zaključek: Misija London 2013 je uspela – Londončani sedaj dobro vedo, kdo smo slovenski navijači Chelseaja. Vsi udeleženci smo se vrnili domov zdravi in srečni. Misija London jesen 2013 – že v pripravi. P. S.: Če želiš postati eden od modrih navijačev na sončni strani Alp, veš, s kom moraš stopiti v stik.  Cheers!


43Ž {e en PREBLISK zunaj {ole

S fll-jem v Ameriko

[piše Šimen Hosta]

Naj najprej pojasnim, kaj pomeni kratica FLL. To je edinstveno tekmovanje, ki se imenuje First Lego League. First je neprofitna organizacija, ki spodbuja popularizacijo robotike že v osnovnošolskih in srednješolskih letih, Lego pa je vsem znana trgovska znamka kock. Tekmovanje je sestavljeno iz treh delov. 1. – robotska igra, 2. – projekt in 3. – vrednote (FLL-ja). Prvi del smo letos za šolsko ekipo OŠ Šentjernej – ROOSTERS prevzeli Izidor, Janez in jaz. Sestavili smo avtonomnega robota, ki se vozi po določenem zemljevidu in opravlja različne naloge. Na državnem tekmovanju smo se ROOSTERS-i kar dobro odrezali in se kot drugouvrščeni uvrstili na World festival v St. Luisu v Ameriki. Med državnim in svetovnim prvenstvom smo imeli kar precej dela z iskanjem donatorjev, vendar nam je s pomočjo radodarnih podjetij uspelo nabrati toliko denarja, da smo

pokrili vse stroške. In tako smo se 22. 4. odpravili na dolgo pot v Ameriko. Do tja smo skupaj s prestopanji potovali kar 25 ur. Ko smo končno prišli tja, smo utrujeni popadali v postelje našega hotela. Nato smo se en dan pripravljali, naslednje dni pa smo imeli polno zasedene s tekmovanjem – imeli smo veliko pogovorov s sodniki (o projektu, vrednotah, robotu …) ter odpeljali 3 vožnje z robotom. Naš najboljši dosežek je bil 426 točk, kar je zadostovalo za 18. mesto med 80 tekmovalci. Ob koncu tekmovalnega dela dneva smo se nahranili v italijanski restavraciji (ker drugje hrana ni prebavljiva) in uživali

v klasičnem ameriškem FREE REFILL-u. Ogledali smo si tudi mesto St. Luis in se povzpeli na približno 200 m visoki Gateway Arch, od koder se zaradi megle ni videlo nič. Na svojih poteh po St. Luisu smo se čudili velikosti ameriških avtomobilov in Američanov samih. Ko se je teden iztekal, smo se odpravili domov. Ker je letalo iz Chicaga zamujalo, smo na madridskem letališču čakali 6 ur. Tako smo za pot nazaj porabili 82 ur in komaj čakali domačo juho, brez sladkorja. Ta dogodivščina nam bo ostala v zelo lepem spominu, vendar se po njej še bolj zavedamo, da je povsod lepo, doma pa najlepše.


44Ž {e en PREBLISK zunaj {ole

Prostovoljci v Dragi Vsak torek se osem pod prostovoljcev vodstvom Roka Rojka odpravi v Drago, kjer pomagamo vzgojiteljicam pri njihovem delu z otroki. Vsak teden dobimo novo priložnost, da pomagamo tamkajšnjim otrokom in mladostnikom. Najbolj zanimivo se nama zdi, ko gremo na sprehod ali se igramo v telovadnici. Velikokrat tudi

pripomoremo k okrasitvi doma in šole. Kakor otroci so tudi vzgojiteljice vesele vsakega našega obiska in pomoči. Ko smo tam, nam nekateri otroci povedo veliko o sebi in o svojih družinah. Nekateri pa nam podarijo le mnogo zahvaljujočih objemov. Enkrat je na šolo prišel tudi tamkajšnji psiholog, s katerim smo se pogovarjali, kako se

[pišeta Anja Strojanšek in Klara Gaber]

počutimo na obiskih. Podali smo mu tudi nore predloge, kako bi bilo naše nadaljnje prostovoljstvo še uspešnejše. Ne glede na to, da drugače gledajo na svet kot mi, imajo vseeno velika srca. Včasih je res težko biti prostovoljec, ampak se ti vedno povrne, ko ob odhodu iz Drage vidiš nasmejane in hvaležne otroke.

Ilustracija Barbara Švigelj


45Ž {e en PREBLISK


a j i z e ppooezija

46Ž {e en PREBLISK poezija

JAMBSKI ENAJSTEREC Vsepovsod je pusto, prazno in še kaj, družba je drugačna, vpliva na to maj? Si iščejo ljubezni, jaz jo že imam od najlepše punce, nikoli je ne dam. Naj bo nasprotno kot življenja madež, srcu mojemu se ful dopadeš. Omamljen od lepote k tebi že hitim. V tvoji bližini, res, skoraj znorim. Vsakič, ko sva skupaj, nočem, da že greš. Zmerom bom tvoj rad, upam, da že veš. Klemen Trdan, 2. b


47Ž {e en PREBLISK poezija

MAVRICA OSTANE Na nebu mnogi so oblaki, razganja jih od teže svoje, a jaz naivno se sprašujem, kaj pomenijo ti znaki. Še predno se zavem, se ulije strašna toča. Nebo prelije tema, zopet jo uzrem. Led, velik kakor pest, udarjal moje je srce … A udarjal tudi tvojo vest. Ti kar ignoriraj, delaj se, da nič ne veš, lahko izbrišeš vse spomine, lahko uničiš vse dobrine … A kaj ti to pomaga? Kaj imaš od tega? Veš, da dobro vedno zmaga. Veš, da tole ni življenje – če se bojiš iskrenega pogleda in resnice – uniči te trpljenje.

Nikar naj ne skrbi te zame, če je Bog oblekel lilije in zvezde, zakaj ne bi pomislil tudi name? Če je odpustil moje grehe, zakaj mi ne bi dal utehe? Le ti, prijatelj, si ne odpustiš, težko ti reči je oprosti, a pazi, ta vlak prehitro lahko zamudiš. Razjeda te ta občutek, a malo le postoj, čeprav le za trenutek. Zazri že spet se v te oči – že zdavnaj so ti oprostile, ostal si le še ti – odpusti in ne pusti, da te izkušnje ne bi le bogatile. Vem, da veš – četudi ne poveš, da po vsaki dolgi noči, po slehernem viharju, ki nastane, ob koncu vedno – če si dovoliš – na jasnem nebu mavrica ostane. neimenovan


48Ž {e en PREBLISK poezija

Ne morem verjeti, kar se dogaja, mislila sem, da le slaba bo šala. Upam, da me nisi hotel prizadeti, a kar si storil, je težko razumeti … A. L.

≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈ Nisi verjel, da med nama bo kaj, bil si skrivnosten, zdaj vem zakaj. Poglej me! Zdaj sem svobodna: ljubezen bila je – nerodnost prehodna. A. L.

≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈≈ V dvomih sem, priznam. Kako naprej? Ne vem, ne znam … Živim kot ptica: sem in tja, nikjer zares doma … V. V.


49Ž {e en PREBLISK

1. b Pri slovenščini o obglavljenju. Lara: »A ni to ogabno, če prileti glava v publiko in se še kar premika. Da mežika pa to. Kaj pa potem narediš?« Prof. Vrbovšek: »Enostavno, pomežikneš nazaj.« ☻☼☺☻ Špela: »Ne bodite nesramni!« Prof. Tomažič: »A jaz?« Špela: »Ne, ljudje!« ☻☺☻☼ Dijaki: »Profesor, a bo test težek?« Profesor: »Ne ne … Mislim, da ima list le 8g.«

Konec ure slovenščine, profesor gre iz učilnice in mimo kuhinje 1. vzgojne skupine: »Kakšni pujsi … Vsaka druga beseda, ki mi pride na pamet, ni primerna za v šolo.« ☻☼☺☻ Prof. Emeršič: »Kaj je princeps?« Lučka: »Prinčev biceps!«


50Ž {e en PREBLISK projekti

Ščetka več, ščurek manj Jedilnica Gimnazije Želimlje med malico. Na prizorišču s. Barbara, ki skuša preprečiti odnašanje hrane. Vse izgleda povsem običajno, dokler se pred izstavljalnim pultom ne pojavita profesorja Benjamin Tomažič in Nina Cergolj Podlogar ter se trudita pridobiti pozornost. Dijak 1: Ej, kaj pa ta Benđo skače pa maha?! Kot da ga ne gledam že celo matematiko!!! Dijak 2: Ja, ti ga gledaš, ja ... Saj spiš celo uro. Ampak res, kaj se pa dogaja? Dijak 1: Nimam pojma. Daj, vprašaj soseda. Dijak 2 (Dijaku 3): A mogoče ti veš, kaj se dogaja? Dijak 3 (se mu posveti žarnica nad glavo): Ja, a nista videla plakata? Končno bodo povedali, kdo je zbral največ ščetk. Dijak 1 in Dijak 2 (v en glas): Kaj? Česa? Dijak 3 (popolnoma ogorčeno): A vidva sploh hodita na Želimlje?! Že od marca (opomba avtorja: do velike noči) so se zbirale zobne ščetke pa paste, nitke ... Baje tudi ustne vodice! Dijak 1: Ja zakaj pa? Dijak 3: A tudi tega ne vesta? Vse, kar smo zbrali, bo SKAM poslal v Brazilijo eni slovenski misijonarki (op. avtorja: s. Ana Slivka), ki bo zbrano razdelila med najrevnejše otroke. Fora je, da si ti otroci nimajo s čim umiti zob, spijo pa na tleh. In ker imajo med zobmi ostanke hrane, se ponoči na malico povabijo sostanovalci – ščurki. Sploh si nočem predstavljati, kako je to!

[pišeta Valerija Dolenšek in Nina Ocvirk]

Dijak 2: Aja? A zato nas je psiharca zadnjič spraševala, če se hočemo naučiti umivati zobe. Ker res nisem dojel fore.


51Ž {e en PREBLISK projekti

Dijak 1: Ja, jaz sem pa na to šel! Ful je bilo dobro! Prišel je Aljaž Golež, bivši dijak, in nam predstavil zobne bolezni, potem nas je pa učil, kako naj si peremo zobke. Dijak 3: Ja, saj to je pa to. Razredi smo med sabo tekmovali in danes izvemo, kateri razred je zbral največ ščetk. Dijak 2: Aja? A tudi tekmovali smo? A naš razred je kaj prinesel? Dijak 3: Ja, ne vem. Poslušajmo zdaj, bo profesorica povedala. Nina Cergolj Podlogar: Pozdravljeni! Rada bi vam sporočila rezultate zbiranja zobnih ščetk v okviru projekta Ščetka več, ščurek manj. Najprej bi vas rada pohvalila, saj ste skupaj zbrali skoraj 1100 kosov pripomočkov za ustno higieno. Pri tem ste bili nekateri razredi bolj zavzeti, drugi manj. 9. mesto je osvojil 2. b, 8. mesto 3. b, 7. mesto 2. a, 6. mesto 4. a 4. b Na »afterpartyju« je nekdo pozabil suknjič. V ponedeljek Valerija sprašuje: »Kdo je pozabil črn suknjič, H&M, številka 48 …?« Prof. Poljšak: »Mogoče je od kakšnega fanta.« ☻☼☺☻

Prof. Špan Česen: »Koliko vas je prebralo Catcherja? (Samo nekaj jih dvigne roke.) »Pa kako to? V paralelki jih je bilo vsaj tretjina, tukaj pa niti toliko!« Matic T.: »Njih je manj!«

☻☼☺☻ Prof. Špan Česen: »What happens before middle age (of life)?« Gregor: »Life!«

4. a, 5. mesto 4. b, 4. mesto 1. b, 3. mesto 1. a, 2. mesto 3. a, kot najbolj zavzet pa se je izkazal 1. c, ki je zbral kar 388 kosov potrebščin. Zmagovalcem iskreno čestitam, za nagrado pa se bodo posladkali s krofi. Celotna Slovenija je zbrala 4445 kosov pripomočkov za izvajanje ustne higiene. Mislim, da je jasno razvidno, kolikšen delež smo prispevali dijaki iz želimeljske doline. Prof. Emeršič: »Pospravite Zgodovino na maturi! Za ta test boste dobili 10 točk z znanjem iz 1. razreda osnovne šole!« Matic T.: »V 1. razredu osnovne šole nismo imeli zgodovine.«

☻☼☺☻ Prof. Špan Česen: »Imagine you are walking by the lake and see a great amount of ducks. How do you feel?« Matic T.: »Hungry.«


52Ž {e en PREBLISK projekti

π malo drugače Zgodil se je dan π. Kaj je že to π? Vsi dijaki veste, pa tudi odrasli se verjetno še spomnite tiste slavne konstante π , ki je enaka kvocientu med obsegom kroga in njegovim premerom. In to velja za vsak krog. Zanimivo, mar ne? Aja, tega se ne spomnite več? No, smo pa zdaj ponovili! Koliko je že število π? Seveda, najbolj znan približek je 3,14. In zato je tudi 14. 3. (gre za ameriški zapis datuma!) vsako leto dan števila π. In letos smo ga praznovali na naši šoli prav posebno slovesno. Razpisano je bilo tekmovanje v več različnih disciplinah: • Likovna stvaritev na temo števila π • Pisanje π-ezije (število črk v posamezni besedi mora slediti zaporednim števkam števila π) • Izdelek na temo števila π • Sladka stvaritev (pita ali pecivo) na temo števila π Plakati, ki sem jih obesila po razredih in na oglasno desko, so vas povabili k ustvarjanju. Seveda ste potrebovali še dodatno spodbudo tik pred zaključno prireditvijo, zato ste bili po šolskem zaslonu deležni »rola-

[piše Tjaša Novak Lavriša]

nja oglasov« na temo števila π. In po številu zbranih prispevkov sklepam, da je bil konec tedna pred prireditvijo res ustvarjalen. Prispevali ste 9 π-pesmi, 12 π-izdelkov, 44 likovnih stvaritev ter 22 sladkih stvaritev. Samo prireditev sta vodila profesor π in miss Pie (razlaga njunih imen: število π in pa pita se v angleščini izgovori enako, kar pomeni, da sta ti dve besedi enakozvočnici). Med prireditvijo smo uživali ob tekmovanju dijakov, kdo je najbolj pozoren ob branem besedilu. Vsi dijaki so morali biti pozorni na besede, ki so vsebovale zlog »pi«, dijaki posameznih letnikov pa še na števila 1, 2, 3, 4 ali pa na vrstilne števnike istih števil. Ob omembi zgoraj omenjenega zloga ali števila so morali dijaki vstati s stola in se ponovno usesti. Bilo je zabavno, še posebno za gledalce. Dih pa je občinstvo zadrževalo ob recitaciji decimalnih števk števila π dijaka Jana Lovšina. Pravilnost zaporedja števk smo spremljali na platnu. Res je fantastičen, poba obvlada! Medtem pa je v ozadju odra delala komisija dijakov, ki je ocenjevala izdelke in pite. Likovne stvaritve je


53Ž {e en PREBLISK projekti

ocenjevala profesorica likovne umetnosti, π -ezijo so ocenili slovenisti Gimnazije Želimlje. Sladke stvaritve so bile deležne tudi strogega strokovnega očesa naše glavne kuharice Mojce. Resnično je bila navdušena. Med sladkimi dobrotami sta se skrivali tudi dve stvaritvi naše čistilke Marije. Torej je bila prireditev π resnično dogodek cele ustanove, ne le dijakov. In še najpomembnejše: nagrado (to je odlična ocena 5 pri matematiki) so si prislužili po kategorijah Likovna stvaritev na temo števila π 1. mesto: π-hause, Staša Lesjak, 1. c 2. mesto: π-centrični sistem, Manja Ocepek, 1. b π -ezija 1. mesto: Jaz z roko v tvoji, Mima More, 3. a 2. mesto: Svobodnik, Anton Martin Emeršič, 3. b 3. mesto: Sem z njim, Monika Čuk, 3. a π-izdelki 1. mesto: Klemen Gregorc, 3. b 2. mesto: Aljoša Špindler, 2. b dodatni nagradi za izvirnost in veliko vloženega truda: Miha Nagode, 2. b, in Neža Kirn, 3. a π-dobrote ali pite 1. mesto: Lucija Nagode, 4. b 2. mesto: Laura Koudela, 3. b 3. mesto: Nadja Klemenčič, 2. b, in Sabina Stražišar, 1. c dodatna nagrada za izvirnost in veliko vloženega truda: Sara Ban Virant, 2. a

Aljoša Špindeler, 2. b

Klemen Gregorc, 3. b

Aljoša Špindeler, 2. b


54Ž {e en PREBLISK projekti

Kar pa so slike bolj zgovorne kot besede, si fotografije vseh stvaritev in same prireditve lahko ogledate na spletni strani Gimnazije Želimlje pod naslovom Projekt π. Za drugo leto pa velja, da gremo z novimi idejami naprej! PIdobrota Lucija Nagode, 4. b

Neža Kirn, 3. a PIdobrota Nadja Klemenčil, 2. b

Pi-pesem M. More, 3. a

PI-pesem A.M. Emeršič, 3. b


55Ž {e en PREBLISK projekti

Nagrajene PI stvaritve Risbe pri LUMRisbe pri LUM Po izboru Tjaše Celestina: 1. mesto: PI-hause Staša Lesjak 1. c 2. mesto: PI-centrični sistem Manja Ocepek 1. b

PIdobrota Laura Koudela, 3. b

PIdobrota Sara Ban Virant, 2. a

risba Manja Ocepek, 1. b

PI-ezija Po izboru strokovne žirije slovenistov GŽ: 1. mesto: Jaz z roko v tvoji, Mima More 3. a 2. mesto: Svobodnik, Anton Martin Emeršič 3. b 3. mesto: Sem z njim, Monika Čuk 3. a PI-izdelki Po izboru komisije dijakov: 1. mesto: Klemen Gregorc 3. b 2. mesto: Aljoša Špindler 2. b Po izboru organizatorice: dodatni nagradi za izvirnost in veliko vloženega truda: Miha Nagode 2. b in Neža Kirn 3. a PI-dobrote ali pite Po izboru strokovne komisije: 1. mesto: Lucija Nagode, 4. b 2. mesto: Laura Koudela, 3. b 3. mesto: Nadja Klemenčič, 2. b Po izboru komisije dijakov: 1. mesto: Lucija Nagode, 4. b 2. mesto: Laura Koudela, 3. b 3. mesto: Sabina Stražišar, 1. c Po izboru organizatorice: dodatni nagradi za izvirnost in veliko vloženega truda. Sara Ban Virant

risba Staša Lesjak, 1. c


56Ž {e en PREBLISK kaj zanimivega ....

Sporočamo žalostno vest, da so nas 24. 5. 2013 po štirih letih bivanja v naši sredi

zapustili dijaki 4. a in 4. b razreda. Od njih smo se poslovili v ožjem družinskem krogu.

Namesto cvetja darujte svoje molitve, da jim bo čas v vicah, ki se jim reče matura, čim hitreje minil. Verjamemo, da se nas bodo na onem, študentskem svetu s hvaležnostjo spominjali.

Naj se učijo v miru!

Žalujoči dijaki 1., 2. in 3. letnika ter vsi zaposleni v Zavodu sv. Frančiška Saleškega


57Ž {e en PREBLISK kaj zanimivega ....

i Profesorj tih n a r u t a m o Leto se bliža koncu in prišel je čas, da se maturanti poslovimo od Želimelj. A še preden gremo, nas je zanimalo, kakšno mnenje so si o nas ustvarili profesorji skozi leta skupnega druženja (beri: sedenja v razredu).

Mag. Jurij Pavel Emeršič Lepo je bilo ob vas, ko smo se potepali po časovnem traku od prazgodovine do slovenske osamosvojitve, še lepše pa med potepom po boemskem Parizu, deževni Normandiji, dišeči Provansi in vroči barcelonski plaži. V MOJI OSEBNI ZGODOVINI BOSTE DOBRO ZAPISANI … Prof. Benjamin Tomažič Letošnji maturantje me spominjajo na čudovite rože, ki v sebi nosijo potencial za veliko lepoto, a se jim včasih ne da obrniti proti soncu, saj to zahteva trud in posledično je tudi rast potem počasnejša. Iskreno sem jim hvaležen, ker so me potrpežljivo sprejeli in me kot novinca učili poučevanja ... na svoj način. Letošnje maturante imam iskreno rad in mislim, da jih ne bom nikoli pozabil (saj so moji „prvi“ ).

Prof. Ana Špan Česen SENIORS 2013 Salezijanski, Energični, Načelni, Inovativni, iskrivi, Obetavni, Razmišljajoči, Salomonski. V številnih govornih vajah in pogovorih o različnih življenjskih temah ste razkrivali delčke svojih razmišljanj, ki jih pestri mladostna modrost. Zanimivo je bilo opazovati, kako odraščate in postajate prav zares salezijanski – energični, načelni in polni obetavnih, novih idej, s katerimi postavljate izzive tako sebi kot tudi vsem drugim okoli vas.


58Ž {e en PREBLISK kaj zanimivega ....

Prof. Nina Cergolj Podlogar Ker ste moja prva generacija v šolskih klopeh, ste zagotovo najboljši do sedaj.:) Poleg tega pa še iskrivi, nagajivi, kritični do sebe in drugih, radovedni, vedno pripravljeni pomagati, občasno pa vas daje tudi virus „lenoritis“. Naj vam v dnevih okrog mature ne nagaja preveč. Vse dobro vam želim! Prof. Jana Poljšak Letošnji maturanti ste vedri in radovedni kot Kadetka iz Pomladnega

dne, znate pa se tudi zagristi v delo kot pob. Nekateri ste sanjavi, drugi klepetavi, nekateri resni, drugi vestni. Vsi pa veste, da ste moji sončki, srčki, pikci in še kaj. Pogrešala vas bom. Prof. Marjeta Kranjec Dragi maturanti 2013, lepo je bilo preživeti ta štiri leta z vami, ste polni energije in kreativnih idej, hkrati pa delavni in usmerjeni k uresničitvi ciljev. Kot sta oba razreda pri letošnjih jaslicah, znate pričarati družinsko vzdušje in polepšati dan sočloveku. Ostanite takšni še naprej. Vse dobro! mag. Nataša Svetina Čas z vami je minil z brzino bliska in nenadejanostjo arabskih pravljic. Hvala vam! (Po Dostojevskem.)

Ilustracija Miha Gašperin

Prof. Štefan Arh Skupina prijetnih, pridnih, zabavnih in med seboj vse bolj povezanih ljudi, katerih polovica mi je bila celo zaupana kot razredniku. Generacija, ki jo bom zagotovo še dolgo ohranil v lepem spominu! Prve ljubezni človek pač ne pozabi!:)


59Ž {e en PREBLISK kaj zanimivega ....

Poletne po ~itnice so tvoj ~as !

[piše Špela Trdan in Lina Drenik]

Iztekajo se zadnji tedni šole, ko je vreme zunaj čudovito, pred nami pa mnogo spraševanj, testov in za nekatere matura. Vsi že komaj čakamo poletje in z njim počitnice, ko bomo imeli več časa zase, za prijatelje in družino. Kako jih bomo preživeli, pa je odvisno od nas samih. Po Želimljah smo povprašali po poletnih načrtih nekaterih dijakov in domskih vzgojiteljev in dobili naslednje odgovore … Marjanca Kocmur in Sašo Klun Potovala bova okoli sveta z balonom, seveda s čopičem v roki. In ko pristaneva, se bova usedla na tricikel in s triciklom oddirjala prvih pet kilometrov, nakar se bova potrudila in nadaljevala pot z monociklom, ki ga sicer še ne znava voziti, ampak se ga bova naučila do počitnic. Hvalabogu imava tri mesece počitnic, tako da ne bo problem. Takoj zatem bova šla na ladjo in bova na ladji delala en mesec. Tam bova sadila rože in pahljala bogatašem, tako da bova zaslužila deset evrov na uro in bova najbogatejša študenta, ko bova začela študirat. Petra Hribar Horzelenberg, vzgojiteljica 6. vzgojne skupine Med poletnimi počitnicami se bom najprej poskusila malo spočiti, po-

tem bom poskusila iti malo na morje in na kakšen izlet, potem pa grem rodit. Tako da se moje počitnice še ne bodo končale, ampak se bodo nadaljevale v štiri. Luka Planinc, vzgojitelj 1. vzgojne skupine Z družino bomo šli na morje in upajmo, da v hribe ter na kakšne obiske, ker zdaj ni priložnosti. Ana Krošelj Komaj čakam, da grem na morje. Verjetno bom šla tudi na skavtski tabor in obiskala bom Lučko. Šla bom


60Ž {e en PREBLISK kaj zanimivega ....

na oratorij, potem bom pa še malo doma, da se odpočijem od vsega. Lucija Nagode in Manca Kojek Med počitnicami bova šli na Irsko. Šli bova v Dublin in še kam drugam, na obalo in v Babe. In šli bova na morje. Eva Sušin

Med poletnimi počitnicami bom od 3. julija do 15. avgusta na Malem Lošinju. Brez pavze. Zadnjih štirinajst dni pa se bom zabavala na svoj način.

Mima More Delala bom prek »študenca«, šla bom na morje. Pazila bom nečakinjo in NE bom se učila. In gledala bom NCIS. J Gašper Čuk Med počitnicami bom šel na morje, se družil s prijatelji, delal in se izobraževal. Jan Štefanič Malo bom delal pa malo bom »bluzil naokoli«. In igral harmoniko.

Jožef Mezeg Med počitnicami bom imel poslovni sestanek, nekakšne duhovne vaje v Vipavskem Križu. To je poslovni sestanek z Jezusom, da veš, kaj boš naprej, za poklic. Anja Strojanšek Šla bom na Malto, šla bom za mladinsko vodnico pri planincih. Potrudila se bom, da bom videla čim več ljudi, ki jih ne vidim več, odkar sem v Želimljah. Sara Stanko Najprej bom šla na Malto in se tam imela fajn. Potem bom šla še na mladinski tabor v Bavšico in nato še brala, ker je to zabavno.


61Ž {e en PREBLISK kaj zanimivega ....

Matu [piše Anja Zore] ritet na sem inars ka na pri ps loga i h o l o ANALI giji: ZA OT ROŠK E RIS BE Že kot otrok sem rada risala – sprva sem samo čečkala, čez čas pa sem se naučila risati čedalje bolj realistične sheme – postajale so vse bolj podobne resničnim predmetom, živalim, ljudem … Zdaj, ko sem starejša, se mi zdi zanimivo gledati risbe iz otroštva in opazovati napredek, ki sem ga dosegla v teh letih. Začelo me je zanimati, kdaj in zakaj otrok sploh začne risati ter ali obstajajo določene stopnje risanja, ki jih je mogoče časovno določiti in omejiti. Ravno zato sem za naslov svoje maturitetne seminarske naloge pri predmetu psihologija izbrala naslov Analiza otroške risbe. Teorija na kratko Risanje otroku predstavlja pripomoček, s katerim si razlaga svet, poleg tega je pomemben tudi za razvoj likovno ustvarjalnega človeka. Z risbo se otrok izraža, ne da bi se tega sploh zavedal. A starejši kot postaja otrok, več je v njegovi risbi

znanja in izkušenj ter vedno manj izpovedi (Pogačnik-Toličič, 1986). Otrok skozi risbo izraža svoje osebnostne značilnosti, temperament, čustveno dojemanje okolja okrog sebe. Tako bo na primer sramežljiv otrok narisal čisto drugačno sliko kot otrok, ki je energičen in nagajiv. Motivi, ki jih narišejo, se nanašajo na okolje, v katerem otroci živijo – tako bodo npr. otroci s podeželja narisali krave, hlev, polje, otroci iz mesta pa trgovine, avtomobile … Risanje poteka po značilnih razvojnih stopnjah. Prva je čečkanje (od 12. meseca do 3. leta). Ko otrok nariše obliko, ki že ima nek pomen, nastopi simbolna stopnja. Delimo jo na predshematsko (od 3 do 6 let) in shematsko (od 6 do 9 let) stopnjo. Za prvo je značilno, da so sheme enostavne – otrok eno shemo uporabi za različne predmete, za drugo pa, da otrok že razlikuje sheme za različne predmete. Sledi realistična stopnja (od 9 let naprej).


62Ž {e en PREBLISK kaj zanimivega ....

Ena najpogostejših prvin, ki jo rišejo otroci, je človek. Razvoj človeške figure se začne s čačkami. Ko je otrok star približno 3 leta, se nauči narisati glavonožca (figura z glavo in nogami, toda brez trupa), pozneje pa tudi konvencionalno človeško figuro (človeška figura, ki ima trup). Mlajši otroci se z barvami ne ukvarjajo, pomembna jim je samo oblika. Da barve nekaj pomenijo, se začnejo zavedati šele okrog 5. leta starosti. Moje ugotovitve V seminarski nalogi sem analizirala risbe otrok, starih od 2 do 8 let. Narisati so morali risbo z naslovom

Jaz pri igri. Zanimalo me je, do katerega leta otroci čečkajo, kako se razvijajo človeške figure na otroški risbi, koliko barv uporabljajo različno stari otroci in kdaj se začnejo zavedati, da imajo barve določen pomen – realistično vrednost. Moje ugotovitve se nekoliko razlikujejo od rezultatov, ki so jih predstavili različni psihologi. Otroci naj bi do tretjega leta samo čečkali, a izkazalo se je, da je ena deklica, stara dve leti, že narisala prepoznavno figuro, in tako že presegla stopnjo čečkanja. Moja naslednja ugotovitev je bila, da večina otrok že pri treh letih nariše konvencionalno človeško figuro. To je zelo zgodaj, saj naj bi

2-letni otrok je še vedno na stopnji čečkanja

4-letni otrok je narisal glavonožca

5-letna deklica je narisala konvencionalne človeške figure

Risba 8-letne deklice


63Ž {e en PREBLISK kaj zanimivega ....

pri tej starosti otroci še risali glavonožce. Od 60 otrok so samo 4 narisali glavonožca in samo 2 prehodno človeško obliko, vsi ostali so narisali konvencionalno človeško figuro. Ko sem raziskovala uporabo barv, sem ugotovila, da zelo malo otrok uporablja samo 1 barvo, tako kot navajajo nekateri psihologi. Res pa je, da starejši kot otroci postajajo, več barv uporabljajo. Tudi njihove realistične vrednosti se začnejo zavedati z leti. To se zgodi pri petem letu starosti. Takrat otroci že obvladajo risanje oblik in zato več pozornosti

4. a Prof. Kranjec: »Joj, Nejc, ti me boš resno spravil v dvome pri zaključevanju!« Nejc: »A med 4 in 5?« Prof: »Ja, nemško!« ☻☼☺☻ Prof. Emeršič: »‘Vsebinsko različna odgovora‘ pomenita, da ne moreš napisati: bombardiranje, nastavljanje tempiranih bomb, obmetavanje z bombami …« ☻☺☻☼ Prof. Špan Česen: »Bodite veseli, da toliko znate. Ni vsem dano.« Matic T.: »Niso imeli vsi tako dobre profesorice že od začetka.«

namenijo barvam – figure želijo narisati čim bolj resnične in zato izbirajo takšne barve, kot so figure v resnici. Ker sem morala ovreči dve od svojih hipotez, sem ugotovila, da razvoj risbe ni odvisen le od starosti otroka, ampak od vsakega posameznika in ljudi, ki ga k risanju spodbujajo. Ker so bili moji rezultati nekoliko »boljši« od rezultatov, navedenih v različni literaturi, sklepam, da sem proučevala nadarjene otroke, ki radi rišejo, ali pa jih starši, vzgojiteljice in učiteljice k risanju zelo spodbujajo in so zato njihovi rezultati tako dobri.

Prof. Tomažič: »Kdo je imel res preveč časa?« Nekdo: »Kraljeviči!« Matic T.: »Čistilke!« Gaja: »Tajnice!« Nekdo: »Filozofi!« Matic T.: »Brezdomci!« Nekdo: »Mrtvi ljudje!« ☻☺☻☼ Prof. Tomažič: »No, katera je taka bolj čudna skupina ljudi? Kot kakšna sekta? Nekaj podobnega …« Nekdo: »Profesorji.« Prof. Tomažič: »Ne, še bolj čudni.« Tina Z.: »To pa že težko!«


64Ž {e en PREBLISK recept

JAGODE Prvi sadež, ki dozori po dolgi zimi, rdeč, sočen, sladek, dišeč … poleg naštetega so jagode tudi zdravilne. Redno uživanje vrača koži sijaj, deluje odvajalno in čistilno ter krepi celoten organizem. So bogat vir vitaminov in mineralov, vsebujejo železo, natrij, kalcij, kalij in fosfor ter različne sadne kisline, vitamin A, B1, B2 in C. Plodovi dozorijo od zgodnjega do poznega poletja (odvisno od sorte). Barva je v vseh odtenkih rdeče. Če jih zamrznemo, izgubijo del

ROLADA Z JAGODAMI Biskvit: 50 g sladkorja 50 g Gustina 50 g moke 4 jajca

[piše Sara Ban Virant]

arome, ker ob zamrzovanju popokajo celične stene. Privoščimo si čim več svežih jagod, če pa jih imamo dovolj ali nam v krvi primanjkuje sladkorja, si iz njih pripravimo kakšno sladico. JAGODE, OBLITE S ČOKOLADO (belo ali temno) Nad soparo stopiš čokolado, v katero pomočiš jagode.

Postopek: Stepemo trd sneg iz beljakov. Posamezno dodajamo rumenjake in sladkor, nato narahlo vmešamo moko z Gustinom. Pečemo približno 10 minut pri temperaturi 200°C. Pečeno stresemo na prt in pokrijemo z mokro krpo, hladno namažemo in zvijemo. Nadev: stepena sladka smetana, nasekljane jagode.

Če nam jagod ostaja, lahko skuhamo domačo marmelado.


65Ž {e en PREBLISK pr’jave 2. a Prof. Emeršič sprašuje in v razredu nastane čisto tišina, samo Alenka še govori. Prof. Emeršič: »Ampak ene ženske. Tudi če bi jih zakopali pol metra pod zemljo, bi jih še vedno slišali.« ☻☺☺♣ Prof. Šinkovec: »V vašem razredu je postalo rahlo neprebavljivo, zato sem se odločila …« Govekar: »Za Activio, gospa profesor.«

☻☺☼☻ Prof. T. Šlajpah: »Katere živali so se prilagodile na nomadsko živinorejo v Severni Afriki?« Tomaž: »Gazele.« ☻☺♥☺ Prof. Svetina: »Vaši doma imajo za logaritme še tabele. Kaj imajo pa vaši stari starši?« Urban M.: »Glinene tablice.«

☻☼♥♥ Pri zgodovini vpisujemo ocene. Prof. Emeršič: »Nejc?« Nejc: »Štiri.« Prof. Emeršič: »Toliko?!?« Nejc odgovori z visokim glasom: »Ja.« Prof. Emeršič: »A drago plačuješ odvetnico?« Razred: »To je rekel on!« Prof. Emeršič: »To pa je bil sopran.« ☺☻☼♥ Pri zgodovini imamo pokvarjen grafoskop. Prof. Emeršič: »Pojdi v sosednji razred po grafoskop. Tega pa lahko kar njim neseš.«

Prof. Černeha: »Naštej glasbene oblike.« Čuk: »Koračnica, menuetida, …« Prof. Černeha: »A to si kar združil menuet in etido? Glej, da ne bo na koncu nastala koračna menuetida.«

☼☻☺♠ Prof. Novak Lavriša: »Enačbe nikoli ne deliš z neznankami. Neznankam se izogibajte … fantje!« ♥☼☺♣

Prof. Emeršič: »V tem času so dali na grmado preko 3000 čarovnikov in čarovnic.« Lucija: »Pa kje so dobili toliko lesa?« ☼♥☻☼

Pri glasbi pri spraševanju Tadeja ne odgovori na vprašanje, in ko ji profesorica postavi naslednjega, odgovori na prvega. Prof. Černeha: »To je še prejšnje vprašanje. Na tega sem že čisto pozabila. Tukaj ne gre na način ‚Lesie se vrača‘.« 1. b

☺♥♣☼

Pri slovenščini iščemo asociacijo na število 17. Jernej: »Moj sosed ima vilo na 17. Pri nas so itak same vile.« Nekdo: »Ja, razen tvoje.« ☼☻☺♠

Pri slovenščini iščemo prostovoljca za branje pesmi. Klemen: »Naj kakšna punca prebere. Punce imajo grmeč glas.«


66Ž {e en PREBLISK par~kograf

t ar M

Jože Okorn

aV

im

d

r+

a

v

č vši a Po Luk

+E

a Kr amar


67Ž {e en PREBLISK par~kograf


68Ž {e en PREBLISK pr’jave 1. b Prof. Vrbovšek: »… smo razdeljeni v dežele … (pogleda skozi okno) … opala, tropska nevihta!« ☻☺☺♣ Prof. Vrbovšek: »Pridi bliže.« Iz razreda: »Da te bolje vidim.«

☻☺☼☻ Prof. P. Šlajpah razlaga o balonih na topel zrak: »To bi pomenilo, da je treba še nekaj tovora odvreči … Kakšnega potnika vreči ven.« ☻☺♥☺ Prof. P. Šlajpah: »Si se že peljal z balonom?« Alen: »Ja.« Prof. P. Šlajpah: »Si preživel?« ☻☼♥♥ Prof. P. Šlajpah: »Če izprazniš pljuča, potoneš … razen, če imaš prazno glavo.«

☺☻☼♥ Prof. Dolenšek Vode: »Tell me three good things to be happy about everyday.« Lara: »Breakfast, lunch and dinner.«

☼♥☻♣ 3.a Dan števila π. Prof. Emeršič: »Kaj bo zdaj cela vrsta spala?! Kaj ste pa med vikendom počeli? Ste mogoče preveč πli (piiiiiili)?« Jožef: »Ja, preveč πra (piiiiiira).«

1. b Spomladi prof. Tomažič sprašuje celo uro. Pred tablo pokliče že petega dijaka in ga začne spraševati. Lara: »Profesor, zakaj pa danes toliko sprašujete?« Jernej: »Spomladansko čiščenje mogoče?« ☼♥☻☼

Prof. T. Šlajpah: »No, čez koliko časa ne bo več Bohinjskega jezera?« Dijak izstreli kot iz topa: »22 tisoč!« Prof. T. Šlajpah: »Omg, keri geeki ste vi!« ☺♥♣☼ Ana razlaga, kako so Blejsko jezero očistili s čistilno napravo. Jernej: »Haha, zdaj imate pa školjke!« ☼☻☺♠ Prof. T. Šlajpah: »Če bi v Blejskem jezeru pomešali dno, bi teoretično lahko eksplodiralo in Bleda ne bi bilo več.« Lara (z zanimanjem): »Aja, kje pa moraš to pomešati?« ☼☻☺♠ Prof. Svetina: »Klemen, super bi bilo, če bi kaj zapisal. Ali imaš kakšen list?« Klemen (ponosno): »Imam cel zvezek!« Prof. Svetina: »Zakaj le?« ☼☻☺♠ Prof. Emeršič: »Vsi viri kažejo, da je bil kralj grd kot smrt. No, vidite, zato je imel smolo z ženskami. Vse se ujema.«


še en Preblisk - 2012/13 - št. 3  

še en Preblisk je glasilo dijakov Gimnazije Želimlje in Doma Janeza Boska.