Letno poročilo 2012/12

P

ZAVODSV.FRANČIŠKASALEŠKEGA

A11/12 LETNO

POROČILO letno poročilo 2011/12 257

LP

11/12

ZAVODSV. FRANČIŠKA

SALEŠKEGA

LETNO 11/12ZAVOD

SV.

POROČILO SALEŠKEGA FRANČIŠKA

KAKOJE IME

NAŠI ČISTILKI 4 www.zelimlje.si

N

ZSFS 11/12

ekateri med vami ste morda že slišali za naslednjo zgodbo, ki je zaokrožila po e-pošti. Ob začetku šolskega leta 2011/2012 sem jo na Kureščku povedal tudi zaposlenim v želimeljski ustanovi.

»Po nekaj mesecih medicine nam je profesor dal vprašalnik. Ker sem bil dober učenec, sem hitro odgovoril na vsa vprašanja.

Razen zadnjega: Kako je ime naši čistilki?

Oddal sem svoj test, ne da bi odgovoril na zadnje vprašanje. Tik

pred koncem ure je moj sošolec vprašal, ali bo zadnje vprašanje štelo za končno oceno.

'Seveda!' je odvrnil profesor. 'V svojem življenju boste spoznali mnogo ljudi. Vsak od njih je po svoje pomemben! Vsak zasluži našo pozornost, pa četudi mu namenite samo nasmeh ali pozdrav!'

Te lekcije nisem nikoli pozabil.

In spoznal sem, da je bilo naši čistilki ime Marija.« Dragi mladi, spoštovani vsi zaposleni v Zavodu sv. Frančiška Saleškega v Želimljem. Čas šolanja je več kot le učenje za oceno in dober zaključni uspeh. Je veliko več kot štiri leta sedenja za knjigo, več kot na tisoče prebranih strani, na stotine testov in šolskih nalog … Ne rečem, da učenje in ocene niso pomembne. So. Zelo pomembne! Saj so ne nazadnje tudi pokazatelj pridnosti in odgovornosti za lastno prihodnost. So oblika samopotrditve, saj omogočajo študij na fakultetah, so pot do želenega poklica.

Toda, če bi čas šolanja bil samo »golo izobraževanje« in bi ob tem pozabili na tisoč drobnih stvari, ki gradijo ne le uspešnega dijaka, ampak tudi dobrega človeka – potem je po ocenah še tako uspešno štiriletno šolanje lahko tudi v prazno. Kaj pomagajo še tako dobre ocene, če človek ne zna živeti, če ni pripravljen ljubiti, če ni sposoben odpuščati, če se po neuspehu ne zmore dvigniti, če si ne upa »skočiti skozi okno«, kadar so se mu »zaprla vrata«. Šola življenja je šola neštetih priložnosti. In včasih lahko en sam trenutek, eno samo dobro delo, ena sama pozornost – povsem spremeni tvoje življenje. Če jo zanemariš – v minus, če jo izkoristiš – v plus!

Poleg čestitk vsem dijakom in dijakinjam (in seveda profesorjem, vzgojiteljem in drugim zaposlenim), ki ste bili na šolskem področju v zadnjem letu uspešni (tako ali bolj ali manj kot ste pričakovali), iskreno čestitam vsem tistim, ki ste se trudili tudi v šoli življenja (upam, da ste med njimi vsi želimeljčani!), ki niste omagali v preizkušnjah, ki ste videli, slišali, odpuščali, pomagali, ljubili, prinašali veselje; vsem, ki ste podarjali svoje talente.

In še tole: verjamem, da bo po končani želimeljski gimnaziji vsak izmed vas vedel ime vašega vratarja ...

JANEZ POTOČNIK, SALEZIJANSKI PREDSTOJNIK letno poročilo 2011/12 5

20. OBLETNICA GIMNAZIJE ŽELIMLJE

ČUTIM ŽIV 20. ROJSTNI DAN GIMNAZIJE IN DOMA Gimnazija Želimlje in Dom Janeza Boska sta v preteklem letu praznovala 20. obletnico ustanovitve. Osrednje praznovanje je pod geslom Čutim življenje potekalo v nedeljo, 18. septembra 2011, v športni dvorani gimnazije. Udeležili so se ga vrhovni salezijanski predstojnik Pascual Chavez, salezijanski inšpektor Alojzij Slavko Snoj, škofje Anton Jamnik, Peter Štumpf in Stanislav Hočevar, minister za šolstvo in šport Igor Lukšič, škofljiški župan Ivan Jordan ter številni nekdanji in sedanji dijaki, njihovi starši, vzgojitelji, profesorji, ravnatelji in drugi šolski delavci.

6 www.zelimlje.si

LJENJE

ZSFS 11/12 PIŠE: MOJCA LESKOVEC

letno poročilo 2011/12 7

20. OBLETNICA GIMNAZIJE ŽELIMLJE DUHOVNI SPOMENIK LETU OSAMOSVOJITVE Gimnazija Želimlje je bila slovesno odprta 7. oktobra 1991, torej v letu, ko je Slovenija razglasila neodvisnost in postala samostojna država. Kot je spomnil škof Jamnik, ko je na praznovanju v imenu Slovenske škofovske konference izrazil čestitke za pogum, voljo in moč v turbulentnih časih, jo je pokojni nadškof Šuštar zato označil za duhovni spomenik letu osamosvojitve.

"Leto 1991 je bilo težko leto in tisti, ki je zmogel pogum, da je takrat ustanavljal srednjo šolo, prvo zasebno gimnazijo v Sloveniji, si zasluži čestitke, zato sem danes tu," je dejal tudi minister Lukšič. Izrazil je prepričanje, da je šola v današnjih časih najpomembnejši stabilizator družbe in da je Gimnazija Želimlje med najboljšimi.

DOM, ŠOLA, DVORIŠČE IN DUHOVNOST Zbranim mladim, ki so v preteklih dvajsetih letih najbolj utripali z Gimnazijo Želimlje in Domom Janeza Boska, kot sta dejala voditelja Mateja Ramovš in Jernej Gašperin, tudi sama nekdanja želimeljska dijaka, je salezijanski inšpektor Snoj v uvodnem pozdravu na srce položil Don Boskove besede "Da ste le mladi, pa vas imam iskreno rad".

Medtem ko je profesor zgodovine Jurij Pavel Emeršič predstavljal pot gimnazije od njene ustanovitve do danes, so dijaki obiskovalcem skušali življenje v ustanovi, ki želi poleg obilice pridobljenega znanja mladim nuditi kakovostno okolje za dozorevanje, prikazati z besedo, igro in pesmijo. Vsaka hiša ima štiri vogale, in četudi jih ima želimeljska mnogo, so zanjo, kot so pokazali, ključni štirje stebri: topel dom, ki sprejema, šola, ki uvaja v življenje, dvorišče za prijateljske stike in življenje v veselju ter duhovnost, ki osmišlja življenje.

Kako življenje čutijo, so dijaki povprašali svoje sošolce, profesorje ter ravnatelja šole in doma. O tem so zapele Rozalije, pa tudi Aleks Volasko, Tina Gačnik Kadunc - Tiana in mešani pevski zbor gimnazije pod vodstvom Polone Stegu.

8 www.zelimlje.si

ZSFS 11/12 NE LE HIŠA, TEMVEČ LJUDJE Po paradi predstavnikov dvajsetih generacij, ki so ob zvokih maturantske himne in koračnice na odru oblikovali časovno premico ter tako pokazali, da Gimnazija Želimlje ni le velika hiša, temveč so to ljudje, so dijaki med seboj pozdravili vrhovnega salezijanskega predstojnika.

Chavez je povedal, da je del zgodovine tukajšnje ustanove že poznal, dodal pa, da je sedaj, ko je spoznal še preostalo, pod velikim vtisom. V svojem govoru je mlade sicer opozoril, da je življenje poslanstvo, ter jih povabil, naj prevzamejo oder zgodovine, saj lahko zgradijo boljši svet, ki bo res dom za vse.

V sklepnem dejanju prireditve ob zaključku preteklega dvajsetletja in začetku novega so ob spremljavi kitar v pesmi S tabo don Bosko, ki je za mnoge ena prvih asociacij na želimeljsko ustanovo, združili moči nastopajoči glasbeniki in okoli tisoč obiskovalcev, nato pa se je praznovanje s pogostitvijo v bližnjem šotoru nadaljevalo še dolgo v noč.

Beseda šolskega ministra (v spominski knjigi)

»

Častivredni ravnatelj, cenjeni profesorji, dragi dijaki!

Ob jubileju iskrene čestitke. Ste odlična šola, ki postavlja vrednote človeštva na prvo mesto.

Podpreti mlade talente je največji izziv za vsako šolo in vi to odlično opravljate. Čestitke in še na mnoga leta!

Igor Lukšič, minister

letno poročilo 2011/12 9

JE

?

TRADICIONALNO

NAZADNJAŠK

10 www.zelimlje.si

GŽ

N O

11/12

a Fakulteti za socialno delo je eden izmed profesorjev med svojo uro študente pozval, naj tisti, ki se nameravajo poročiti, dvignejo roke. Dvignilo se je kar nekaj rok, kar je profesorja očitno presenetilo. Njegov odziv je jasno pokazal, da nad takim »tradicionalnim« razmišljanjem ni navdušen, in študente, ki so se z dvigom roke izpostavili, spravil v zadrego.

Pred tedni je novinar ugledne slovenske časopisne hiše, doktorand teološke fakultete, katoliško šolstvo brez vsakršnega argumenta označil kot "projekt brez večje moralne vrednosti", ki naj bi vodil "v vulgarizacijo javne besede in v vzorce kulturne zaostalosti".

Takšen odziv in takšna mnenja bi morda pričakoval od kakšnega "napredno zagrizenega" pisca na anonimnih forumih, nikakor pa ne od profesorja, ki izobražuje (in vzgaja) bodoče socialne delavce, ali od kompetentnega novinarja, ki naj bi poglobljeno analiziral. Vprašanji družine in šolstva sta prezapleteni, da bi ju lahko kar na hitro potisnili v ropotarnico preteklosti. Tisti, ki delamo "na terenu", predobro vemo, kako pomembno vlogo ima pri odraščanju mladostnikov družina.

In vsakdo, ki šolstvo malo bolje pozna, dobro ve, da so takšne "ad hoc" ocene šolstva zelo populistične.

Na Slovenskem smo pred leti s pomočjo medijev na hitro obračunali z idejami neoliberalnih ekonomistov, na področju vzgoje in vrednot pa takšnega obračuna z "neoliberalizmom" ni zaznati. Za današnjega modernega in naprednega slovenskega človeka je značilen pretiran individualizem, ki v tradiciji ne vidi bogastva izkušenj, iz katerih se lahko česa nauči, temveč predvsem spone, ki omejujejo njegovo svobodo. Kaže, da skušnjava "biti in" vodi do poenostavljenih zaključkov tudi tiste, ki bi morali kritično preučevati. V tradiciji vidijo predvsem nekaj nazadnjaškega in so v svojem bistvu zgolj nekritičen odsev javnega mnenja.

Seveda nekateri znanstveniki opozarjajo na nevarnosti, ki jih prinaša takšna miselnost. A zdi se, da so to bolj donkihotovski borci v boju z mlini na veter, v katerem ne morejo uspeti.

Upam, da sta bila opisana primera le subjektivni napaki, ki se kdaj zgodijo tudi intelektualcem, ki ne plavajo s tokom, ampak razmišljajo z lastno glavo.

Vesel pa sem, da s svojo glavo razmišljajo naši dijaki. Že njihova odločitev za vpis na našo šolo, ki si prizadeva graditi tudi na dobrih izkušnjah preteklosti, je dejanje, ki dokazuje, da ne plavajo s tokom. Želimlje, 17. julij 2012

PETER POLC, RAVNATELJ GIMNAZIJE ŽELIMLJE letno poročilo 2011/12 11

KRONIKA 12.

AVGUST 2011

18.

26.

uvodna konferenca

prireditev ob dvajsetletnici Gimnazije Želimlje in Doma Janeza Boska

20.–27.

študijsko potovanje v Španijo (4. letnik)

prvi šolski dan

20.

23.

atletika – tekmovanje ljubljanske regije

7.

ekskurzije za 1., 2. in 3. letnik

12 www.zelimlje.si

Uroš Fürst: Jamski človek (monodrama) ≈ zgodovinski klub

avdicija za nove pevce pevskega zbora

26.

nemška jezikovna delavnica ob evropskem dnevu jezikov

29.

razvedrilna matematika – šolsko tekmovanje

18.

20.–21.

slovo od maturantov 2011

SEPTEMBER 2011

1.

6.

14.–15. kros – tekmovanje nemški konec tedna ljubljanske regije

ekskurzija na Plitvice za odličnjake

3.–7.

dnevi komunikacije na Pohorju (1. letnik)

10.

Gregor Kresal: Sfinga (gorniški film)

23.

Ljubljanski maraton

30.

odbojka – tekmovanje ljubljanske regije ≈ roditeljski sestanek (1. letnik)

10.–14.

tečaj CPP (3. letnik)

24.

odprtje razstave o Tonetu Pavčku ≈ elektrotehnika

OKTOBER 2011

3.

11.

ogled jedrskega košarka – reaktorja v Podgorici medrazredni turnir pri Ljubljani

25.

odprtje razstave Metulji (Jerica Felicijan)

26.

22.

ogled tekme odbojkarske lige prvakov v Stožicah ≈ astronomski večer

sistematski zdravstveni in zobozdravstveni pregled (3. a)

9.

12.

27.

srečanje ravnateljev katoliških gimnazij

pedagoška konferenca ≈ roditeljski sestanek

26.

14.–17.

tečaj prve pomoči (3. letnik)

13.

predavanje dr. Jožeta Dežmana o Hudi jami

4.

Miklavžev obisk otrok zaposlenih v naši ustanovi

18.–20.

vikend preventivnega potopisno vzgojnega sistema predavanje o v Veržeju za Islandiji (Sašo Klep) zaposlene v ≈ salezijanskih šolski ples (DOŽ) ustanovah

2.

Miklavžev koncert vokalnih in instrumentalnih skupin

29.

16.

7.

govorilne ure

sistematski zdravstveni in zobozdravstveni pregled (3. b)

Molière: Skopuh NOVEMBER 2011 (komedija v Mestnem gledališču ljubljanskem)

29. 11.–3. 12. obisk evropskih institucij v Bruslju

tekmovanje za Cankarjevo priznanje – šolsko tekmovanje

9.

profesorska ekskurzija na Dunaj

Heresov športni turnir

dnevi komunikacije v Veržeju (4. letnik)

28.

astronomija – šolsko tekmovanje

28.

24.–28.

8.

1.

Gregor Čušin: Janez brez glave (monodrama)

logika – državno tekmovanje ≈ geografska ekskurzija za maturante

8.

Molière: Namišljeni DECEMBER 2011 bolnik (komedija v Mestnem gledališču ljubljanskem)

13.–14.

obisk predstavnikov nekaterih fakultet

7.

odprtje fotografske razstave Tamare Bizjak letno poročilo 2011/12 13

14.

5.

P. Stone, J. Styne, novinarska B. Merrill: Sugar delavnica z Matejo (muzikal v Ramovš Mestnem gledališču ljubljanskem) 16.

astronomija – državno tekmovanje

12.

koncert Vlada Kreslina v Majcnovi dvorani

20.

21.

dan odprtih vrat

13.

roditeljski sestanek

23.

19.

športni dan

15.

nastop MeMPZ in DPZ Gimnazije Želimlje na Škofljici

14 www.zelimlje.si

biologija – šolsko tekmovanje ≈ obisk časopisne hiše Delo

26.

23.–27.

intenzivni tečaj angleščine English in Action

10.–11.

informativna dneva

13.

obisk oddelka za biologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani

3.

14.–17.

smučanje – regijsko dnevi komunikacije na Pohorju tekmovanje v (3. letnik) Kranjski Gori

6.

ogled radiološkega angleščina – oddelka regijsko tekmovanje Univerzitetnega kliničnega centra

JANUAR 2012

4.

FEBRUAR 2012

tekmovanje za Cankarjevo priznanje – regijsko tekmovanje

24.

potopisno predavanje o Pakistanu (Matjaž Jeran)

9.

ogled filma Otočje Svalbard v Majcnovi dvorani

2.

odbojka – medrazredni turnir

božičnodomovinska prireditev ≈ božičnica za zaposlene

31.

don Boskov praznik (Ljubljana Rakovnik)

9.–20.

izmenjava vipavskih in želimeljskih dijakov

7.

ogled razstave o Andreju Majcnu (Ljubljana Rakovnik)

16.

predavanje dr.

Tatjane Rejec o delovanju TIGR-a na Slovenskem

15.

17.

Blaze – The Streetdance Sensation (plesna predstava v gledališču Il Rossetti v Trstu)

5.–9.

dnevi komunikacije na Pohorju (2. letnik)

Kenguru – šolsko tekmovanje ≈ namizni tenis – šolski turnir ≈ obisk učencev OŠ Trnovo

KRONIKA 23.

APRIL 2012

fizika – regijsko tekmovanje

2.

9.–10.

Let's chat – angleška delavnica

V. Möderndorfer: Limonada slovenica (komedija Prešernovega gledališča Kranj v Centru kulture Španski borci)

17.

maturantski ples

24.

18.–24. počitnice

biologija – državno tekmovanje ≈ Messierjev astronomski maraton

12.

kemija – šolsko tekmovanje

19.

N. V. Gogolj: Revizor (satirična komedija v Prešernovem gledališču Kranj)

MAREC 2012

1.

28.

Kenguru – regijsko tekmovanje

6.

dan šole

10.

obisk Hude jame

12.

Rozalije (koncert) Cirkus čutil: Mother 20.

29. ≈ Africa (predstava v športni turnir predstavitev obisk Gorici, Italija) katoliških gimnazij v Katoliškega inštituta Cervantesovega ≈ Vipavi in Fakultete za mednarodna inštituta v Ljubljani turizem raziskava PISA

14.

EPI – Reading Badge ≈ odprtje fotografske razstave Tamina Petelinška

5.

nemška bralna značka

30.–31.

španski konec tedna

22.

Dan z Radiem Ognjišče (Vipava)

12.

Strgana struna ≈ spomladanski kros

14.

fizika – državno tekmovanje ≈ študijski dan za zaposlene v Veržeju letno poročilo 2011/12 15

KRONIKA 16.

F. G. Triesch: Vendar 19.–27. enkrat sam! študijsko potovanje (burka dramske v Francijo (3. letnik) skupine Zavoda sv.

Frančiška Saleškega)

9.–11.

25.

Weichs – obisk pobratene šole v Nemčiji

dopolnilni izpiti (4. letnik)

11.

pedagoška 18. konferenca maturantska parada ≈ v Ljubljani predavanje Karla Gržana in roditeljski sestanek

16.

badminton – državno prvenstvo

21.

B. Elton, Queen, Queen: We Will Rock You (muzikal v gledališču Dominion v Londonu)

MAJ 2012

17.

predavanje nutricionistke (Denis MlakarMastnak)

2.

piknik 3. a

5.

matura (slovenščina – esej)

12.

tek trojk ≈ kemija – državno tekmovanje

16.

atletika ≈ T. Rice, A. L. Webber, T. Rice: Joseph (muzikal v gledališču Il Rossetti v Trstu)

25.

ocenjevalna konferenca za 4. letnik

23.

odprtje razstave fotografij dijakov Gimnazije Želimlje

24.

predavanje nobelovca prof. dr.

Jean-Marie Lehna (Pravna fakulteta)

26.

tarok – šolski turnir (DOŽ)

24.

17.

nastop pevskega zbora ob začetku 17.–25. službovanja študijsko potovanje novega inšpektorja v Italijo (2. letnik) Janeza Potočnika (Ljubljana Rakovnik)

predstavitev osnovnih tehnik samoobrambe (policistka Darja Kokalj)

18.

zaključni koncert glasbenih zasedb Gimnazije Želimlje (Antonov dom na Viču v Ljubljani) 16 www.zelimlje.si

5.–11.

študijsko potovanje v Italijo (1. letnik)

25.

slovo maturantov

29.

izpiti (4. letnik)

21.

zaključene ocene, ocenjevalna konferenca

5.–13.

GŽ

11/12

ekskurzija za starše v Francijo

16.

objava rezultatov mature 2012, podelitev spričeval

JUNIJ 2012

11.

športni dan

22.

zaključna maša, spričevala

24.–28.

13., 14. in 19.

Veter v laseh

študijsko potovanje na Malto

AVGUST 2012

29. 6.–5. 7.

16.–21.

izpiti

18.

košarkarski turnir mladih

18.–19.

vpis prvošolcev

JULIJ 2012

izpiti

21.

zaključna konferenca

5.

ocenjevalna konferenca

letno poročilo 2011/12 17

PROFESORSKI ZBOR ime in priimek

predmet

1. a

1. b

2. a

2. b

3. a

Peter POLC

ravnatelj

Štefan ARH

športna vzgoja

X

X

X

X

X

Klemen BALAŽIČ

vera in kultura

Lidija BAVEC FLOTTA

španščina

mag. Tjaša CELESTINA

likovna umetnost

X

X

Minka ČADEŽ

športna vzgoja

X

X

Oliva ČERNEHA

glasba

mag. Julijana Mary DOLENŠEK VODE

angleščina

X

X

mag. Jurij Pavel EMERŠIČ

zgodovina

X

X

Tomaž KOGOVŠEK

športna vzgoja

Peter KONČAN

vera in kultura

Marjeta KRANJEC

nemščina

Eva LAJEVEC

latinščina/ slovenščina

X

Vera LAŠIČ

slovenščina

X

Marija MODIC PREMRL

slovenščina

Tjaša NOVAK LAVRIŠA

matematika

Estera PAPOTNIK ŠTOKAR

psihologija

Peter PUČNIK

vera in kultura

mag. Nataša SVETINA

kemija

X

Vida ŠINKOVEC

biologija

Peter ŠLAJPAH Tina ŠLAJPAH Ana ŠPAN ČESEN Simona Duška ZABUKOVEC

angleščina

Marija TRDAN Benjamin TOMAŽIČ Anita LOGAR

X X

X

4. b

4. c

M

X

X

X

X

X

X

X

X

X X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X X

X

4. a

X

X X

X

3. b

X

X

X

X

X X

X

X

X

X

X

X X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

fizika

X

X

X

X

X

X

X

geografija

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

matematika

X

X

X

X

X

dr. Janez VODIČAR

filozofija

X

X

X

X

X

Petra ŽIVEC Mojca LESKOVEC

nemščina

18 www.zelimlje.si

X

X

X

X

X

X

X

# Svetovalna služba: Špela Potočnik, Peter Polc # Tajništvo: Karolina Repar, Anita Logar # Računovodstvo: Kajetana Simčič # Knjižničar: Stanislav Zupančič # Vratar: Leopold Koren # Tajnik ŠMK: mag. Julijana Mary Dolenšek Vode # Koordinator OIV: mag. Nataša Svetina # Dijaško glasilo: Špela Potočnik # Kulturne prireditve: Marija Modic Premrl, Peter Polc #

11/12

GŽ

letno poročilo 2011/12 19

PRVI A 1. Sara

Ban Virant, Mokronog - Trebelno

2. Matic 3. Sara

Bartol, Domžale

Cukor, Dol pri Ljubljani

4. Janez

Češarek, Radovljica

5. Gašper 6. Ana

Čuk, Vodice

Dobnikar, Ljubljana (izpis: 5. 7. 2012)

7. Miha

Gašperin, Radovljica

8. Domen

Govekar, Ljubljana

9. Veronika 10. Anže

Javornik, Ljubljana

11. Vesna

Jereb, Cerklje na Gorenjskem

12. Alenka 13. Ana

Katrašnik, Kranj

Kepic, Komenda

14. Lucijan 15. Anže

Kvar, Celje

Marinko, Kamnik

16. Urban 17. Eva

Grad, Ljubljana

Marinko, Ljubljana

Metež, Črnomelj (izpis: 22. 6. 2012)

18. Marko

Okršlar, Preddvor

19. Metod

Orešnik, Brežice

20. Anja 21. Jan

Peterman, Gorje

Ponikvar, Bloke

22. Anamarija 23. Natalija 24. Tina

Rupnik, Cerklje na Gorenjskem

Selšek, Dol pri Ljubljani

Slatnar, Cerklje na Gorenjskem

25. Tomaž

Stojc, Domžale

26. Urban

Strle, Cerknica

27. Lucija

Šerjak, Ljubljana

28. Žiga 29. Jan

1.

Začetek leta je bil težak, a smo se kmalu med seboj povezali. Dobili smo najboljšo možno razredničarko, ki nas je podpirala in vodila skozi celo leto. Bili smo kar uspešni in bolj malo disciplinirani.

Trojer, Tolmin

Urbanija, Komenda (izpis: 9. 2. 2012)

30. Nejc

Valič, Ljubljana

31. Tadeja 32. Peter

Vidmar, Ljubljana

Žust, Logatec

20 www.zelimlje.si

Tjaša Novak Lavriša, razredničarka

a

GĹ˝

11/12

letno poroÄ?ilo 2011/12 21

PRVI B 1. Tadej

Aleš, Preddvor

2. Neža

Banko, Ljubljana

3. Nadja

Benedičič, Železniki

4. Sabina

Berus, Trebnje

5. Monika

Božič, Škofljica

6. Andrej

Čuk, Vodice

7. Valeria

Sabina Gaser, Škofljica

8. Ida

Gornik, Ribnica

9. Anže 10. Eva

Gregorc, Radovljica

Indihar, Grosuplje

11. Nadja 12. Neža

Klemenčič, Gorenja vas - Poljane

Kokalj, Litija

13. Eva

Kramar, Škofljica

14. Jan

Lovšin, Sodražica

15. Gašper 16. Matija 17. Miha

Mihelič, Sodražica

Mulej, Bled

Nagode, Metlika

18. Jože

Oblak, Vransko

19. Žan

Oražem, Ribnica

20. Regina

Polc, Zagorje bo Savi

21. Špela

Polc, Zagorje ob Savi

22. Izidor

Simončič, Šentjernej

23. Aljoša

Spindler, Velike Lašče

24. Zala

Tolar, Železniki

25. Klemen 26. Ana

1.

Na tekmovanju o poznavanju 1. b so morali tekmovalci med drugim odgovarjati na vprašanja: Kdo je najmanjši, kdo je še »prost«, kdo ima »zvezdice«, katera ima najdaljše lase …

Bi znali odgovoriti vi?

Trdan, Ribnica

Marija Udovič, Škofljica

27. Suzana

Voštić, Ribnica

28. Karmen

Vrenko, Celje

29. Klara

Vučko, Ljubljana

30. Monika 31. Katja

Zaviršek, Grosuplje

Zof, Škofljica

32. Lucija

Žitko, Brezovica (izpis: 23. 8. 2012)

22 www.zelimlje.si

Peter Šlajpah, razrednik

b

GĹ˝

11/12

letno poroÄ?ilo 2011/12 23

DRUGI A 1. Nika 2. Ana

Adamič, Ribnica

Barić, Ljubljana

3. Petra

Boncelj, Kranj

4. Jakob

Brodarič, Črnomelj

5. Maša

Brozovič, Črnomelj

6. Alenka

Cimerman, Dol pri Ljubljani

7. Monika

Čuk, Vodice

8. Natalija

Gruden, Grosuplje

9. David 10. Jana

Homšak, Sevnica

Hrušovar, Braslovče

11. Metod

Indihar, Velike Lašče

12. Nika

Jakopin, Sodražica

13. Miha

Jurančič, Šenčur

14. Peter

Kaiser, Ljubljana

15. Tadej

Kern, Cerklje na Gorenjskem

16. Lara

Kirm, Trebnje

17. Katja 18. Tina

Koprivc, Škofljica

Košir, Dobrova - Polhov Gradec

19. Meta

Marinko, Ljubljana

20. Luka

Marinko, Kamnik

21. Timotej 22. Jožef

Mencin, Ljubljana

More, Žiri

24. Jože

Okorn, Škofljica

25. Maja

Rajšp, Ljubljana

Stritar, Velike Lašče

27. Katja 28. Jan

Špende, Nazarje

Štefanič, Metlika

29. Teja

2.

Mezeg, Logatec

23. Mima

26. Jera

Če kdo stran od nas odide ali k nam pride, kakšen kviz mu ne uide. Zraven še kitara, znana pesmica, saj glasba je pri nas doma.

2. a – to prava je zabava!

Trontelj, Grosuplje

30. Polona

Zupančič, Komenda

31. Valerija

Žebovec, Medvode

24 www.zelimlje.si

Eva Lajevec in Ana Špan Česen, razredničarki

GĹ˝

11/12

a letno poroÄ?ilo 2011/12 25

DRUGI 1. Barbara

Aljaž, Kočevje

2. Matej

Babnik, Dobrepolje

3. Janez

Bevec, Škofljica

4. Miha

Bizjak, Radovljica

5. Barbara 6. Nika

B

Bojc, Ribnica

Černe, Škofljica

7. Janez

Demšar, Železniki

8. Klemen

Gregor Gregorc, Gorje

9. Rebeka

Gregorc, Radovljica

10. Manca

Grum, Grosuplje

11. Klara

Intihar, Grosuplje

12. Neža

Janež, Velike Lašče

13. Meta

Košir, Dobrova – Polhov Gradec

14. Laura

Koudela, Škofljica

15. Andrej 16. Nina 18. Rok

Lukan, Novo mesto

Malovrh, Dobrova - Polhov Gradec

19. Neža 20. Eva

Kučič, Gorje

Lesar, Ljubljana

17. Nežka

Martinčič, Zagorje ob Savi

Mulej, Bled

21. Janez

Novljan, Ljubljana

22. Neža

Okršlar, Preddvor

23. Maja

Perne, Škofljica

24. Vid

Planinc, Preddvor

25. Anja

Pleško, Brezovica

26. Sara

Prodan, Brezovica

27. Jakob

Rupar, Gorenja vas - Poljane

28. Jernej

Stražišar, Škofljica

29. Teja

Sulejmanovič, Preddvor

30. Lucija

Vida Šinkovec, razredničarka

Zajec, Ljubljana

26 www.zelimlje.si

2.

»Lepo je biti 2. b«

GĹ˝

11/12

b letno poroÄ?ilo 2011/12 27

TRETJI A 1. Selena 2. Jerica

Benedik, Tržič

Felicijan, Vransko

3. Sara

Gačnik, Dobrepolje

4. Ana

Gašperič, Grosuplje

5. Nika

Hrušovar, Braslovče

6. Aljaž

Jakob, Ljubljana

7. Nejc

Kastelic, Mirna Peč

8. Gregor 9. Sašo

Klinc, Dobrepolje

Klun, Ribnica

10. Aljoša

Korošec, Kidričevo

11. Marjana 12. Zala

Marija Korošec, Cerknica

Kromar, Ribnica

15. Alessandra 16. David

Lavrič Cascio, Bloke

Lenarčič, Kranj

17. Nika

Lesjak, Žalec

18. Tina

Lovka, Sodražica

19. Matic

Mehlin, Škofljica

20. Valentina 21. Timotej 22. Luka

Metež, Črnomelj (izpis: 28. 9. 2011)

Mihelič, Ribnica

Povšič, Ljubljana

23. Janez

Puntar, Cerknica

24. Iztok

Ramovš, Ljubljana

25. Simon 26. Gaja

Razred, o katerem vrabčki čivkajo: »Nimajo, nimajo popravnih!«

Kolenc, Ljubljana

13. Norma 14. Lara

Pavlinka Kocmur, Ljubljana

3.

Smrekar, Grosuplje

Sorč, Nova Gorica

27. Borut

Stramšek, Šenčur

28. Matic

Tkalec, Škofljica

29. Samo

Umek, Krško

30. Marta

Vidmar, Ljubljana

31. Tina

Zajec, Ljubljana

32. Anja

Zore, Zagorje ob Savi

28 www.zelimlje.si

Štefan Arh, razrednik

a

GĹ˝

11/12

letno poroÄ?ilo 2011/12 29

TRETJI B 1. Nika

Bergant, Medvode

2. Alja

Bizjak, Gorenja vas - Poljane

3. Jan

Bolha, Škofljica

4. Miha

Debeljak, Loški Potok

5. Valerija 6. Jan

Dolenšek, Šmarješke Toplice

Gačnik, Grosuplje

7. Marija

Gartner, Železniki

8. Janez

Godec, Dol pri Ljubljani

9. Diana

Homec, Gorenja vas - Poljane

10. Kristina 11. Petra

Klinc, Dobrepolje

Kogoj, Škofljica

12. Manca

Kojek, Ribnica

13. Vanesa

Koračin, Novo mesto

14. Tadej 15. Lejla

Košmerl, Loški Potok

Košmrlj, Sodražica

16. Astrud

Kovačič, Šmarješke Toplice

17. Anja

Levstek, Ribnica

18. Tina

Levstek, Ribnica

19. Neža

Mišmaš, Bohinj

20. Lucija

Nagode, Metlika

21. Meta

Novak, Škofljica

22. Tjaša

Obranovič, Ribnica

23. Nina

Ocvirk, Zagorje ob Savi

24. Katarina

Rupar, Gorenja vas - Poljane

25. Rozalija

Stegnar, Jezersko

26. Aljaž

Škrjanec, Šentrupert

27. Simon 28. Neja

3.

Kot razred smo se povezali, in odkar nas je manj, imamo se bolj fajn. Postali smo zelo športen razred – dekleta imamo najboljše povprečje pri cooperju in počasi se prebijamo do višjega povprečja ocen.

Menda smo najbolj pridna generacija do sedaj. V razredu se dobro počutimo in komaj čakamo, da bomo maturantje.

Uršič, Škofljica

Žorž, Nova Gorica

30 www.zelimlje.si

mag. Nataša

Svetina, razredničarka

b

GĹ˝

11/12

letno poroÄ?ilo 2011/12 31

ČETRTI A 1. Matej

Arh, Preddvor

2. Jure

Boncelj, Kranj

3. Sara

Brozovič, Črnomelj

4. Maša

Budič, Škofljica

5. Marinka

Cimerman, Dol pri Ljubljani

6. Ana

Dolšak, Velike Lašče

7. Ema

Doplihar, Nova Gorica

8. Matej 9. Jan

Drobnič, Bloke

Francelj, Sodražica

10. Bojana

Gašperič, Grosuplje

11. Anamarija 12. Peter

Hribernik, Preddvor

Jan, Velenje

14. David

Kaiser, Ljubljana

15. Lidija

Klanjšek, Preddvor

Krč, Preddvor

17. Miha

Lavrič, Velike Lašče

18. Tjaša

Malavašič, Logatec

19. Katja

Mehle, Grosuplje

20. Ana

Merzel, Ig

21. Dominik

Mlakar, Oplotnica

22. Lara

Petrič, Velike Lašče

23. Blaž

Podobnik, Velike Lašče

24. Janez

Rus, Dobrova - Polhov Gradec

25. Kaja

Strmole, Grosuplje

26. Ema

Šavs, Preddvor

27. Rok

Umek, Krško

28. Filip

Urh, Krško

29. Miha

Vehovar, Domžale

30. David 31. Daša

Pavel Emeršič, razrednik

Hrovat, Novo mesto

13. Dominik

16. Eva

mag. Jurij

Vidmar, Ljubljana

Vodičar, Dobrepolje

32 www.zelimlje.si

4. a je tako raznolik, da se ob njem razpoči vsak kalup. V našem razredu je vsak tako poseben, da celotni orkester sprva deluje disharmonično, a ko ga bolje spoznaš, ga občuduješ ...

GĹ˝

11/12

letno poroÄ?ilo 2011/12 33

ČETRTI

B

mag. Julijana

1. Manca

Arh, Bohinj

2. Sebastjan 3. Matej 4. Pia

Cvelbar, Ljubljana

Černe, Škofljica

Grm, Grosuplje

5. Matej

Kastelic, Grosuplje

6. Klavdija 7. Marija 8. Eva

Kraševec, Bloke

Kurent, Ljubljana

Levstek, Ribnica

9. Žana

Marin, Domžale

10. Sara

Meglič, Tržič

11. Toni

Nagode, Metlika

12. Barbara 13. Janez

Pavlinič, Komenda

Perne, Škofljica

14. Nejc

Piber, Gorje

15. Katja

Pičinin, Grosuplje

16. Matej

Pucihar, Grosuplje

17. Urh

Pucihar, Trebnje

18. Ana

Rojko, Ljubljana

19. Veronika 20. Helena 21. Marija 22. Neža

Mary Dolenšek Vode, razredničarka

Simončič, Šentjernej

Sorč, Bohinj

Šuštar, Domžale

Verdinek, Logatec

23. Monika 24. Evgen

Zabret, Kranj

Zajc, Sodražica

25. Klemen 34 www.zelimlje.si

Žumer, Gorje

V teh treh letih, kolikor smo bili skupaj, so razvili prijateljstva, za katera upam, da bodo ostala še v poznejša leta.

Meni je bilo z njimi lepo in nikoli se nisem počutila odveč.

4.

GĹ˝

11/12

b letno poroÄ?ilo 2011/12 35

ČETRTI 1. Simon 2. Matej 3. Jure

Bolta, Domžale

Čerin, Ljubljana

Debeljak, Loški Potok

4. Leonardo

David Gaser, Škofljica

5. Blaž

Gluk, Gornji Grad

6. Teja

Jereb, Ljubljana

7. Ina

C

Kebe, Cerknica

8. Teja

Kebe, Cerknica

9. Meta

Knafelc, Žužemberk

10. Lucija

Košir, Dobrova - Polhov Gradec

11. Eva

Kraljić, Ribnica

12. Klemen

Kraševec, Loška dolina

13. Barbara

Malovrh, Dobrova - Polhov Gradec

14. Timotej

Meglen, Dobrepolje

15. Eva

Mišmaš, Bohinj

16. Matevž

Okršlar, Preddvor

17. Nina

Ozebek, Cerkno

18. Anja

Prijatelj, Dobrepolje

19. Monika 20. Nastja

Prijatelj, Dobrepolje

Pugelj, Dobrepolje

21. Klemen

Rismondo Mlakar, Škofljica

22. Tatiana

Elisabet Sušnik, Grosuplje

23. Tadej

Škrjanc, Škofljica

24. Mojca

Špende, Nazarje

25. Maruša

Tušar, Cerkno

26. Damjana 27. Mateja

Urbar, Škofljica

Urh, Bohinj

28. Petra

Vidergar, Moravče

29. Nina

Zaplatar, Šentrupert

30. Anja

Zof, Škofljica

31. Maja

Žibert, Šentrupert

36 www.zelimlje.si

4.

Najlepše je res biti ce-jev'c, ker edini si in fajn se ti zdi.

Ko mislijo vsi, da pridni smo mi, pa se vedno nekaj zgodi.

Tomaž Kogovšek, razrednik

c

GĹ˝

11/12

letno poroÄ?ilo 2011/12 37

MATURANTI Jure Boncelj kvajdejpojdej Sara Brozovič amazonka Matej Arh gorenc

Maša Budič virtuoz Ana Dolšak klavirček Marinka Cimerman tortice

Ema Doplihar »ma ooow, ma kej lahko?« Jan Francelj gobica

Matej Drobnič dobko Anamarija Hribernik sekretarka helena

Peter Hrovat petrčk

Bojana Gašperič umetnica

David Kaiser maneken

Dominik Jan »ni živleja brez veleja« 38 www.zelimlje.si

Lidija Klanjšek kira bolnca

Eva Krč »kam pa pridemo brez domišljije?«

2012

GŽ

11/12 Katja Mehle steber družbe Ana Merzel truza

Tjaša Malavašič pata-pata Miha Lavrič lover-boy

Lara Petrič sonček Dominik Mlakar prešern

Janez Rus deus ex machina

Blaž Podobnik predsednik

Kaja Strmole mišiiiii

Ema Šavs zaljubljenka

Rok Umek »jes nism neč kriv, ne?«

Filip Urh fičo Miha Vehovar »aaaaaaa!!!«

Daša Vodičar »kaj je za jest?« David Vidmar vip (vozači imamo pravice)

letno poročilo 2011/12 39

MATURANTI Manca Arh v sibirijo!

Sebastjan Cvelbar dj mrga Matej Černe božo

Pia Grm party blond

Matej Kastelic gabr zakoreninjeni

Klavdija Kraševec »daj mi mir« po bloško: n t ž m.

Eva Levstek ¿que tal? ¡muy tal!

Marija Kurent ¡vamos barca!

Sara Meglič dobra kemičarka Žana Marin neskončna modrina

Barbara Pavlinič »kdaj se konča ta ura?« Toni Nagode »da, da, levo hoj!« 40 www.zelimlje.si

Janez Perne đoni boy, pač

2012

GŽ

11/12

Nejc Piber »kaj pa če …? kaj pa če …?«

Katja Pičinin telenovele

Urh Pucihar puci-kralj Matej Pucihar »js sm na morju.«

Ana Rojko pojoča ljubljančanka

Veronika Simončič v oblakih

Helena Sorč lorelei

Marija Šuštar glasbenica s statusom

Neža Verdinek dirigentka

Evgen Zajc klubski mojster

Monika Zabret gospa Merhar

Klemen Žumer alpinist

letno poročilo 2011/12 41

2012 Matej Čerin najboljši fizik Jure Debeljak vladar breskovega soka Simon Bolta »greš staut?«

Blaž Gluk obscure midwinter Teja Jereb fast and furious Leonardo David Gaser »ni moralno, nekaj pa že.«

Ina Kebe cukerček Teja Kebe are we human, or are we a dancer?

Meta Knafelc »a bi kdo masažo?«

Eva Kraljić hihihihihihi

Lucija Košir gdč. picassa

Klemen Kraševec don juan

Barbara Malovrh »ja, gremo!«

Timotej Meglen ap čih!

42 www.zelimlje.si

Eva Mišmaš zakladnica zapiskov

Matevž Okršlar zafilozofirani strojnik

GŽ

MATURANTI

11/12

Monika Prijatelj izdelava voščilnic d. o. o.

Nastja Pugelj D3000.nikon.D3000.

Nina Ozebek »o, sir je!«

Anja Prijatelj »a bi kdo kofe?« Tatiana Elisabet Sušnik ang+slo = odl (5)

Klemen Rismondo Mlakar zgleden učenec Mojca Špende »en posluh!«

Tadej Škrjanc veliki med velikimi Maruša Tušar plečnikova

Damjana Urbar bankomatka

Anja Zof feta sir

Mateja Urh španska borka iz bohinja

Maja Žibert šibrovka 

Nina Zaplatar matematičnofizikalnokemijska deklina Petra Vidergar »kva?!?!? kaj je zdj to?!«

letno poročilo 2011/12 43

MATURANTSKI

44 www.zelimlje.si

PLES

GŽ

11/12

Sledimo predhodnikom v širni zdaj svet, Ljubljana – bolana nas vabi »živet«, Od tu smo prejeli modrost in krepost, V življenje radost in prijateljstvo vso, Ostalo od nas prav veliko ne bo.

Mi vemo, da vsako slovo je težko, A to je potrebno, je v svetu tako.

Tako nebogljeni smo nekdaj bili, Ubiramo sami zdaj svoje poti, Ravne in krive, so dolge in kratke, A v mislih na vas veliko bolj sladke.

Naenkrat odšel bo želimeljski sin, Toliko med vami bo pustil praznin, Ostane naj v srcih vam večen spomin, V slovesu, prijatelj, več ni bolečin!

EVGEN ZAJC letno poročilo 2011/12 45

MATURA2012*

Uspešnost maturantov Povprečno št. točk Zlati maturanti Št. vseh maturantov

Gimnazija Želimlje

Republika Slovenija

100,00 % 22,40 9,88 % 81

91,10 % 20,21 5,63 % 6.715

PREGLED USPEHA PO PREDMETIH** predmet

št. dijakov

odstotek dijakov

povprečna ocena GŽ

povprečna ocena RS

razlika

psi fiz mat kem geo zgo špa (V) slo nem (V) bio mat (V) fil špa nem ang ang (V)

29 20 40 19 31 22 2 81 2 27 41 7 1 3 49 31

35,80 % 24,69 % 49,38 % 23,46 % 38,27 % 27,16 % 2,47 % 100,00 % 2,47 % 33,33 % 50,62 % 8,64 % 1,23 % 3,70 % 60,49 % 38,27 %

4,48 4,35 3,95 4,16 3,90 3,50 5,00 3,75 5,00 3,93 4,44 3,86 4,00 3,67 3,08 3,94

3,60 3,57 3,32 3,58 3,37 3,02 4,55 3,36 4,66 3,81 4,35 3,84 4,05 3,78 3,24 4,40

0,88 0,78 0,63 0,58 0,53 0,48 0,45 0,39 0,34 0,12 0,09 0,02 -0,05 -0,11 -0,15 -0,46

** Upoštevan spomladanski del mature.

ZLATI MATURANTI (od leve) Tatiana Elisabet Sušnik (31), Matevž Okršlar (30), Ana Dolšak (32), Evgen Zajc (30), Maša Budič (30), Žana Marin (30), Daša Vodičar (30) in Simon Bolta (30).

46 www.zelimlje.si

*Objavljamo rezultate spomladanskega dela mature na Gimnaziji Želimlje.

Izjema je le pri podatku o zlatih maturantih, kjer smo upoštevali tudi maturanta, ki sta se »pozlatila« v jesenskem roku.

Letošnja generacija želimeljskih maturantov je ob vpisu na gimnazijo imela minimalno omejitev, saj je bilo za vpis na Gimnazijo Želimlje takrat potrebno zbrati 157 točk (od 190 točk). Kandidati so povprečno zbrali 178,52 točke.

Ne glede na nizko omejitev ob vpisu je to že dvanajsta generacija po vrsti, ki je 100 % uspešna. Šestim, ki so maturitetno spričevalo s pohvalo (zlati maturanti) prejeli že v spomladanskem roku, sta se v jesenskem roku pridružila še 2 od 7 maturantov, ki so spomladi dosegli 29 točk.

Tudi v jesenskem roku so bili na maturitetnem preizkusu uspešni vsi maturanti.

GŽ

11/12 VPIS MATURANTOV NA FAKULTETE*** Univerza v Ljubljani

število

Akademija za glasbo Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Biotehniška fakulteta

1

Ekonomska fakulteta

3

Fakulteta za arhitekturo

1

Fakulteta za družbene vede

1

Fakulteta za elektrotehniko

2

Fakulteta za farmacijo

3

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Fakulteta za matematiko in fiziko

3

1 3

5 4

Fakulteta za računalništvo in informatiko 4 Fakulteta za socialno delo

1

Fakulteta za strojništvo

9

Fakulteta za šport

2

Fakulteta za upravo

1

Filozofska fakulteta

12

Medicinska fakulteta

4

Naravoslovnotehniška fakulteta

1

Pedagoška fakulteta

7

Pravna fakulteta

6

Teološka fakulteta

2

Zdravstvena fakulteta

4

Univerza Maribor

število

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Fakulteta za turizem

OB PRIHODU SPRIČEVAL

STROGA MATURANTKA BO GOTOVO UČITELJICA

PROF. EMERŠIČ BO JOKAL ZA MATURANTI

1 1

Univerza na Primorskem

število

Pedagoška fakulteta

1

»TOLE NAJU JE OŽULILO DO KRVI!«

Fakulteta za turistične študije ~ Turistica 1 Fakulteta za matematiko, naravoslovje in 1 informacijske tehnologije Visoka šola za dizajn 1 (pridružena članica) Drugi visokošolski zavodi

Visoka šola za trajnostni turizem *** Stanje na dan 29. 9. 2012.

1 RAZREDNIKI OB TORTI letno poročilo 2011/12 47

ŠTEVILČNI Stanje na dan 15. 9. 2011

DIJAKI PO OBČINAH občina

vsi

1. letnik

Bled

2

1

Bloke

4

1

Medvode

Braslovče

2

Brezovica

3

vsi

1. letnik

Metlika

4

1

1

Mirna Peč

1

1

1

občina

Brežice

1

1

Mokronog - Trebelno

Celje

2

2

Moravče

1

Cerklje na Gorenjskem

4

3

Nazarje

2

Cerknica

5

1

Nova Gorica

3

Cerkno

2

Novo mesto

3

Črnomelj

4

1

Oplotnica

1

Dobrepolje

9

Preddvor

11

2

Dobrova - Polhov Gradec

6

Radovljica

5

3

Dol pri Ljubljani

5

2

Ribnica

15

4

Domžale

6

2

Sevnica

1

7

2

Duplek

1

Sodražica

Gorenja vas - Poljane

5

1

Šenčur

1

1

Gorje

5

1

Šentjernej

2

1

Gornji Grad

1

Šentrupert

3

Grosuplje

19

2

Škofljica

26

4

Ig

1

Šmarješke Toplice

2

Jezersko

1

Tolmin

1

1

Kamnik

2

1

Trebnje

3

1

Kočevje

1

Tržič

2

Komenda

4

2

Velenje

1

8

1

Kranj

5

1

Velike Lašče

Krško

3

Vodice

2

1

Litija

1

1

Vransko

2

1

Ljubljana

32

10

Zagorje ob Savi

7

2

Logatec

5

2

Žalec

1

Loška dolina

1

Železniki

4

2

Loški Potok

3

Žiri

1

Žužemberk

1

Skupaj

274

64

48 www.zelimlje.si

0 0 0 0

PREGLED

01 02 03 4 0

GŽ

11/12

DIJAKI PO PREBIVALIŠČU IN SPOLU dijakov

DJB

drugod

m

ž

1. a

32

26

6

18

14

1. b

32

21

11

12

20

2. a

31

22

9

11

20

2. b

32

20

12

12

20

3. a

32

21

11

15

17

3. b

28

21

7

7

21

4. a

31

17

14

15

16

4. b

25

16

9

10

15

4. c

31 274

21

10

10

21

185

89

110

164

Skupaj

DIJAKI PO LETU ROJSTVA 1992 1993 1994 1995 1996 1997 skupaj

skupaj

1. letnik

2. letnik

3. letnik

4. letnik

vsi

1

0

0

0

1

ženske

0

0

0

0

0

vsi

86

0

0

3

83

ženske

53

0

0

2

50

vsi

55

0

2

50

3

ženske

34

0

1

31

2

vsi

68

3

59

7

0

ženske

44

2

38

5

0

vsi

61

58

2

0

0

ženske

30

29

1

0

0

vsi

3

3

0

0

0

ženske

3

3

0

0

0

274 164

64 34

63 40

60 38

87 52

vsi ženske

USPEH OB KONCU ŠOLSKEGA LETA 2011/2012* 1. a

1. b

2. a

2. b

3. a

3. b

4. a

4. b

4. c

skupaj

odlični

7

4

6

4

11

11

12

5

10

70

prav dobri

10

14

5

16

13

10

13

15

10

106

dobri

13

13

16

10

7

6

6

4

11

86

zadostni

1

0

3

2

0

0

0

1

0

7

nezadostni

0

1

1

0

0

1

0

0

0

3

skupaj

31

32

31

32

31

28

31

25

31

272

*Navedeni učni uspeh so dijaki dosegli ob zaključku šolskega leta 2011/2012. letno poročilo 2011/12 49

POHVALE ZA DEJAV

ODLIČNI DIJAKI 1. a Matic Bartol Vesna Jereb Urban Marinko Jan Ponikvar Anamarija Rupnik Lucija Šerjak Metod Orešnik 1. b Neža Kokalj Eva Kramar Regina Polc Izidor Simončič 2. a Alenka Cimerman Tina Košir Meta Marinko Jera Stritar Jan Štefanič Teja Trontelj 2. b Maja Perne Rebeka Gregorc Vid Planinc Jakob Rupar 3. a Selena Benedik Nika Hrušovar Aljaž Jakob Aljoša Korošec Norma Korošec Alessandra Lavrič Cascio David Lenarčič Tina Lovka Marta Vidmar Tina Zajec Anja Zore 3. b Nika Bergant Jan Gačnik Vanesa Koračin 50 www.zelimlje.si

Lejla Košmrlj Tina Levstek Neža Mišmaš Lucija Nagode Meta Novak Tjaša Obranovič Nina Ocvirk Rozalija Stegnar 4. a Sara Brozovič Maša Budič Marinka Cimerman Ana Dolšak Bojana Gašperič Dominik Jan Katja Mehle Lara Petrič Blaž Podobnik Janez Rus Kaja Strmole Daša Vodičar 4. b Žana Marin Toni Nagode Barbara Pavlinič Janez Perne Marija Šuštar 4. c Simon Bolta Barbara Malovrh Eva Mišmaš Matevž Okršlar Monika Prijatelj Tatiana Elisabet Sušnik Maruša Tušar Mateja Urh Petra Vidergar Anja Zof ŠTIRI LETA ODLIČNI 4. a Maša Budič Marinka Cimerman Ana Dolšak

Katja Mehle Lara Petrič Daša Vodičar 4. b Marija Šuštar 4. c Matevž Okršlar Monika Prijatelj Tatiana Elisabet Sušnik POHVALA ZA SODELOVANJE IN POMOČ V RAZREDNI SKUPNOSTI 1. a Janez Češarek Miha Gašperin Lucijan Kvar Anja Peterman Anamarija Rupnik Tina Slatnar 1. b Valeria Sabina Gaser Regina Polc Izidor Simončič Anamarija Udovič Katja Zof 2. a Alenka Cimerman Jana Hrušovar Mima More Jera Stritar Katja Špende 2. b Neža Janež Laura Koudela Nina Lesar Teja Sulejmanovič Lucija Zajec 3. a Selena Benedik

NOSTIDIJAKOV Nejc Kastelic Borut Stramšek Marta Vidmar Lucija Zajec 3. b Jan Bolha Tina Levstek Neža Mišmaš Tjaša Obranovič Katarina Rupar 4. a Blaž Podobnik 4. b Matej Kastelic Žana Marin Toni Nagode Neža Verdinek Evgen Zajc 4. c Eva Mišmaš Monika Prijatelj Mojca Špende Damjana Urbar Nina Zaplatar Maja Žibert POHVALA ZA PRIZADEVNO DELO PRI ŠE ENEM PREBLISKU 4. b Žana Marin Veronika Simončič POHVALA ODDELČNEGA UČITELJSKEGA ZBORA ZA SODELOVANJE PRI IZVEDBI PROJEKTOV 3. a Borut Stramšek

DIJAKI, KI NISO NIKOLI MANJKALI 1. a Urban Marinko Jan Ponikvar Urban Strle 1. b Nadja Benedičič 2. a Jožef Mezeg Jan Štefanič Polona Zupančič 3. a Borut Stramšek 4. a Bojana Gašperič BRONASTO CANKARJEVO PRIZNANJE NA ŠOLSKEM TEKMOVANJU 1. a Alenka Katrašnik Anamarija Rupnik Tina Slatnar 3. a Selena Benedik Rozalija Stegnar IZBIRNO IN DRŽAVNO TEKMOVANJE IZ LOGIKE Zlato priznanje 1. a Alenka Katrašnik Jan Ponikvar Lucija Šerjak 2. a Jan Štefanič 2. b Jakob Rupar (3. mesto v RS)

GŽ

11/12 Srebrno priznanje 1. a Lucija Šerjak 3. a Norma Marija Korošec 4. b Marija Šuštar Bronasto priznanje 1. a Alenka Katrašnik Anže Marinko Urban Marinko Jan Ponikvar Lucija Šerjak Tadeja Vidmar 1. b Jože Oblak Karmen Vrenko 2. a Katja Špende Jan Štefanič 2. b Barbara Aljaž Miha Bizjak Jakob Rupar 3. a Aljaž Jakob Nika Hrušovar Norma M. Korošec 3. b Jan Bolha Vanesa Koračin Rozalija Stegnar RAZVEDRILNA MATEMATIKA Zlato priznanje 2. b Miha Bizjak (1. mesto v RS) Srebrno priznanje 2. a Jan Štefanič letno poročilo 2011/12 51

POHVALE ZA DEJAVNOSTI 2. b Barbara Aljaž Miha Bizjak Bronasto priznanje 2. b Miha Bizjak MATEMATIČNO TEKMOVANJE KENGURU TER IZBIRNO IN DRŽAVNO TEKMOVANJE V ZNANJU MATEMATIKE Zlato priznanje 4. c Tatiana Elisabet Sušnik Srebrno priznanje 1. a Matic Bartol 1. b Anže Gregorc Regina Polc 2. a Jan Štefanič 2. b Miha Bizjak 3. b Nina Ocvirk 4. a Matej Drobnič 4. c Matej Čerin Tatiana Elisabet Sušnik Bronasto priznanje 1. a Matic Bartol Miha Gašperin Alenka Katrašnik Jan Ponikvar Lucija Šerjak 52 www.zelimlje.si

1. b Andrej Čuk Anže Gregorc Miha Nagode Regina Polc 2. a Jan Štefanič 2. b Miha Bizjak Jakob Rupar 3. a Aljaž Jakob Nejc Kastelic Aljoša Korošec Janez Puntar 3. b Jan Bolha Lucija Nagode Nina Ocvirk 4. a Matej Drobnič Janez Rus 4. b Evgen Zajc 4. c Matej Čerin Tatiana Elisabet Sušnik Mojca Špende EPI READING BADGE Zlato priznanje 1. a Tina Slatnar 1. b Zala Tolar 2. b Neža Janež 3. b Tjaša Obranovič Srebrno priznanje 1. a Ana Kepic

Anja Peterman 1. b Valeria Sabina Gaser Nadja Klemenčič Neža Kokalj Eva Kramar Regina Polc Špela Polc Aljoša Spindler Suzana Voštić 2. a Timotej Mencin Mima More 3. a Timotej Mihelič 3. b Manca Kojek Priznanje za sodelovanje 1. a Andrej Čuk 1. b Nadja Benedičič Sabina Berus Monika Božič Matija Mulej Ana M. Udovič Klemen Trdan Karmen Vrenko 2. a Petra Boncelj 2. b Nina Lesar DRŽAVNO TEKMOVANJE IZ ANGLEŠKEGA JEZIKA Bronasto priznanje 3. b Neja Žorž

DIJAKOV TEKMOVANJE ZA NEMŠKO BRALNO ZNAČKO EPI LESEPREIS Zlato priznanje 1. a Ana Dobnikar 1. b Klemen Trdan Srebrno priznanje 1. a Matic Bartol Sara Ban Virant Anja Peterman Tina Slatnar Lucija Šerjak Tadeja Vidmar 1. b Neža Banko Nadja Benedičič Sabina Berus Monika Božič Valeria Sabina Gaser Neža Kokalj Miha Nagode Jože Oblak Katja Zof 2. a Timotej Mencin Polona Zupančič 2. b Maja Perne Priznanje za sodelovanje 1. a Janez Češarek Anže Marinko Marko Okršlar 1. b Eva Indihar Aljoša Spindler Ana Marija Udovič

GŽ

11/12 2. b Nina Lesar Laura Koudela NEMŠKO BRALNO TEKMOVANJE PFIFFIKUS Pohvala za sodelovanje 3. a Tina Lovka 4. a David Kaiser KEMIJA Srebrno Preglovo priznanje 4. a Filip Urh Bronasto Preglovo priznanje 1. a Matic Bartol Anže Marinko 1. b Andrej Čuk 2. a Jan Štefanič 2. b Barbara Aljaž Miha Bizjak Rebeka Gregorc 3. a Aljaž Jakob 4. a Filip Urh 4. b Matej Pucihar 4. c Simon Bolta Matej Čerin Nina Zaplatar

BIOLOGIJA Srebrno priznanje 3. a Aljaž Jakob 4. a Ana Dolšak Bronasto priznanje 1. a Matic Bartol 2. a Metod Indihar 2. b Rebeka Gregorc 3. a Aljaž Jakob Sara Gačnik 3. b Vanesa Koračin 4. a Ana Dolšak Lara Petrič Janez Rus Miha Vehovar David Kaiser 4. c Simon Bolta FIZIKA Srebrno priznanje 2. a Jan Štefanič 3. a Borut Stramšek DRŽAVNO TEKMOVANJE IZ ASTRONOMIJE Srebrno priznanje 2. a Jan Štefanič Priznanje za sodelovanje 2. a Jan Štefanič letno poročilo 2011/12 53

POHVALE ZA DEJAVNOSTI 2. b Miha Bizjak 4. b Dominik Jan 4. c Matej Čerin DRŽAVNO TEKMOVANJE V ZNANJU TELEKOMUNIKACIJ Zlato priznanje 2. b Miha Bizjak IZBIRNO IN DRŽAVNO TEKMOVANJE IZ FIZIKE Srebrno priznanje 2. a Jan Štefanič 3. a Borut Stramšek Bronasto priznanje 2. a Jan Štefanič 3. a Borut Stramšek DRŽAVNO IN ŠOLSKO TEKMOVANJE IZ ASTRONOMIJE Srebrno priznanje 2. a Jan Štefanič 2. b Miha Bizjak 4. a Dominik Jan 4. c Matej Čerin 54 www.zelimlje.si

Bronasto priznanje 2. a Jan Štefanič 4. c Matej Čerin ŠPORTNA TEKMOVANJA POHVALA ZA DOSEŽKE NA ŠPORTNEM PODROČJU 1. a Gašper Čuk Miha Gašperin 1. b Sabina Berus Ida Gornik Eva Kramar Izidor Simončič 2. a Metod Indihar Jožef Mezeg Mima More Jože Okorn Jera Stritar Katja Špende 2. b Matej Babnik Janez Demšar Manca Grum Nežka Lukan Jakob Rupar 3. a Sara Gačnik Jerica Felicijan Nejc Kastelic Gregor Klinc Aljoša Korošec Norma Marija Korošec Alessandra Lavrič Cascio Matic Mehlin

3. b Alja Bizjak Janez Godec Diana Homec Lucija Nagode Katarina Rupar 4. a Matej Arh Jure Boncelj Ema Doplihar Jan Francelj Peter Hrovat 4. b Sebastjan Cvelbar Pia Grm Toni Nagode Barbara Pavlinič Klemen Žumer 4. c Teja Jereb Meta Knafelc Lucija Košir Timotej Meglen Matevž Okršlar Klemen Rismondo Mlakar Tatiana Elisabet Sušnik Maruša Tušar Maja Žibert ŠPORT NA GIMNAZIJI ŽELIMLJE NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI Dijakinje 1. Diana Homec (3. b) 2. Lucija Nagode (3. b) 3. Nežka Lukan (2. b) Dijaki 1. Jure Boncelj (4. a) 2. Matej Arh (4. a) 3. Gregor Klinc (3. b)

DIJAKOV NAJBOLJ ŠPORTEN RAZRED Dijakinje 1. mesto: 3. b 2. mesto: 2. b 3. mesto: 4. c in 3. a Dijaki 1. mesto: 4. a 2. mesto: 3. a 3. mesto: 4. b Skupno 1. mesto: 4. a 2. mesto: 2. b 3. mesto: 3. a MEDRAZREDNA TURNIRJA Košarkarski turnir (11. in 18. 10. 2011) 1. mesto: 3. a 2. mesto: 2. a 3. mesto: 4. a Odbojkarski turnir (20. 12. 2011) 1. mesto: 2. b 2. mesto: 4. a 3. mesto: 4. c TURNIR V NAMIZNEM TENISU (15. 3. 2012) Dijaki 1. Žan Oražem (1. b) 2. Gašper Mihelič (1. b) 3. Metod Orešnik (1. a) Dijakinje 1. Nežka Lukan (2. b) 2. Valeria Sabina Gaser (1. b) 3. Rebeka Gregorc (2. b) Ekipno 1. mesto v namiznem tenisu: 1. b ŠPORTNA DNEVA 19. januar 2011 ≈ smučanje (Osojščica) ≈ drsanje (Bled)

≈ plavanje (Ljubljana) ≈ pohod (Kurešček) 11. junij 2012 ≈ rafting (Soča) ≈ pustolovski park (Bled) ≈ kajak (Krka) ≈ ježa konj (Studor, Stožice) ≈ pohod (Kališče)

ŠOLSKA ŠPORTNA TEKMOVANJA ATLETIKA ≈ jesenski atletski miting ≈ jesenski kros ≈ spomladanski kros ≈ srednješolski tek na 16. ljubljanskem maratonu ≈ tek trojk za srednješolce ≈ spomladanski atletski miting KOŠARKA ≈ tekmovanja po skupinah srednjih šol Ljubljane NOGOMET ≈ I. ekipa – tekmovanja po skupinah srednjih šol Ljubljane ≈ II. ekipa – tekmovanja po skupinah srednjih šol Ljubljane STRELJANJE ≈ zračna puška SMUČANJE ≈ prvenstvo ljubljanskih srednjih šol

GŽ

11/12 PLEZANJE ≈ državno prvenstvo srednjih šol NAMIZNI TENIS ≈ prvenstvo ljubljanskih srednjih šol v dvojicah in posamezno ORIENTACIJA ≈ prvenstvo ljubljanskih srednješolskih ekip BADMINTON ≈ državno prvenstvo v dvojicah in posamezno ŠPORTNO SREČANJE KATOLIŠKIH GIMNAZIJ V VIPAVI ≈ tekmovanje dijakov in dijakinj v malem nogometu ≈ tekmovanje dijakov in dijakinj v odbojki ≈ tekmovanje dijakov in dijakinj v košarki ≈ tekmovanje dijakov in dijakinj v namiznem tenisu MEDRAZREDNI TURNIRJI ≈ tekmovanje trojk v košarki ≈ tekmovanje ekip v odbojki ≈ tekmovanje posamezno in v dvojicah v namiznem tenisu

letno poročilo 2011/12 55

MUZIKALI ≈ P. Stone, J. Styne, B. Merrill: Sugar ≈ B. Elton, Queen, Queen: We Will Rock You ≈ T. Rice, A. L. Webber, T. Rice: Joseph GLASBA ≈ koncert Vlada Kreslina ≈ koncert MeMPZ in DPZ Gimnazije Želimlje 56 www.zelimlje.si

glasbenih zasedb Gimnazije Želimlje

≈ gorniški film Sfinga ≈ film Otočje Svalbard ≈ plesna predstava Blaze - The

RAZSTAVE

Streetdance

≈ Jerica Felicijan:

Sensation

Metulji ≈ Tamara Bizjak: Indija ≈ misijonska razstava

≈ predstava Cirkus čutil: Mother Africa

o Andreju Majcnu ≈ Tamino Petelinšek: Utrinki ≈ nagradni natečaj: Želimlje PREDAVANJA ≈ potopisno predavanje o Islandiji (Sašo Klep) ≈ predavanje o Hudi jami (dr. Jože Dežman) ≈ potopisno

MOTHER AFRICA

predavanje o Pakistanu (Matjaž Jeran) ≈ predavanje o delovanju TIGR-a na Slovenskem (dr. Tatjana Rejec) ≈ predavanje nutricionistke (Denis Mlakar - Mastnak) ≈ predavanje nobelovca prof. dr.

Jean-Marie Lehna (Pravna fakulteta)

JANEZ BREZ GLAVE

skupine Rozalije ≈ zaključni koncert

DRUGO

LIMONADA SLOVENICA

KULTURNE PRIREDITVE GLEDALIŠČE ≈ Uroš Fürst: Jamski človek ≈ Gregor Čušin: Janez brez glave ≈ Molière: Skopuh ≈ Molière: Namišljeni bolnik ≈ N. V. Gogolj: Revizor ≈ V. Möderndorfer: Limonada slovenica ≈ F. G. Triesch: Vendar enkrat sam!

≈ koncert vokalne

NAMIŠLJENI BOLNIK

VETER V LASEH ≈ turnir ekip v malem nogometu ≈ turnir odbojkarskih ekip ≈ tekmovanje v hitrostnem sestavljanju rubikove kocke ≈ turnir v badmintonu

VLADO KR

ESLIN

BLAZE – THE STREETDANCE SENSATION

JOSEPH

ISLANDIJA

MeMPZ GIMNAZIJE ŽELIMLJE

O HUDI JAMI

letno poročilo 2011/12 57

JAMSKI ČLOVEK

ŠEKULTURA

SVALBARD

ROZALIJE

WE WILL ROCK YOU

SKOPUH

58 www.zelimlje.si

REVIZOR

SUGAR

PAKISTAN

SFINGA

VENDAR ENKRAT SAM

METUL JI

letno poročilo 2011/12 59

PROJEKT EVROPA

ALI

PO

PIŠE: TJAŠA NOVAK LAVRIŠA





V

šolskem letu 2011/12

povezav, in sicer s področja

poudarjeno razvijanje različnih

smo se pri izvajanju

matematike in kemije ter mate-

ključnih kompetenc, kot so uče-

posodobitve

gim-

matike in informatike, biologije

nje učenja, medijska pismenost,

nazije v posameznih

in športne vzgoje, nemščine in

literarna zmožnost in digitalna

trimesečjih osredotočili na eno

angleščine ter nemščine in zgo-

pismenost. Za razvijanje kultur-

samo področje.

dovine, angleščine in zgodovine

ne zavesti in z mislijo na držav-

V prvem trimesečju smo za svoj

ter angleščine in psihologije, kot

ljansko vzgojo je potekala bo-

temeljni cilj izbrali fleksibilno

tudi zgodovine in fizike.

žično-domovinska prireditev z

organizacijo učnega procesa.

V drugem trimesečju (decem-

igralcem in pesnikom Tonetom

Osredotočili smo se na med-

ber–februar) smo se pri ne-

Kuntnerjem, za razvijanje med-

predmetne povezave ter projekt-

katerih

posvetili

kulturne zmožnosti potopisno

ne dneve in tedne. Izvedli smo

spremenjenemu načinu pouka.

predavanje Matjaža Jerana o

devet različnih medpredmetnih

V tem obdobju je bilo opaziti

Pakistanu, za razvijanje socialnih

predmetih







60 www.zelimlje.si

GŽ

SODOBITEV GIMNAZIJE ŽELIMLJE 11/12



 in državljanskih kompetenc pa

škega bralnega oz. debatnega

V šolskem letu smo izvedli 12

predavanje oz. delavnica Zavo-

kluba. Mednarodne ekskurzije

medpredmetnih povezav, prija-

da Pelikan o trgovini z ljudmi.

so odlična priložnost za kros-

teljsko hospitacijo in se udeležili

V zadnjem trimesečju (marec–

kurikularno razvijanje kulturne

32 posodobitvenih seminarjev.

maj) smo razvijali koncept OIV.

zavesti in izražanja, socialnih

Učiteljskemu zboru in ravnatelju

Uspeli smo izpeljati več med-

in državljanskih kompetenc ter

se za odziv, zanimanje za novo-

narodnih ekskurzij, dnevov ko-

sporazumevanja v tujih jezikih.

sti in njihovo kritično sprejema-

munikacije, ogledov gledaliških

Obiski gledaliških predstav, raz-

nje ter za stalno pripravljenost

predstav, koncertov in razstav

stav in koncertov osmišljajo in

sodelovati iskreno zahvaljujemo.

ter pripraviti gledališko pred-

nadgrajujejo pri pouku pridob-

stavo, angleški konec tedna,

ljeno znanje, razvijajo kulturno

Takšnega sodelovanja si želimo tudi v prihodnje. ⁞⁞⁞⁞

matematično popoldne, astro-

zavest dijakov in spodbujajo nji-

nomske noči in srečanja nem-

hovo kulturno izražanje.









letno poročilo 2011/12 61

&

NOVINARJI TAKO

Novinarska delavnica z Matejo Ramovš

PIŠE: TJAŠA OBRANOVIČ

V

sredo, 4. januarja 2012, smo se nadobudne

se je novinar na intervju dobro pripravil. Če namreč

novinarke zbrale na novinarski delavnici. Špela,

postavlja splošna vprašanja, na primer o vzornikih,

odgovorna urednica glasila Še en Preblisk, je med

ambicijah ali prostem času, je to zagotovo znak, da

nas povabila Matejo Ramovš, novinarko Vala 202.

se je na svojo nalogo bolj slabo pripravil. Najboljša

Predstavila nam je intervju, ki ni le novinarski žanr,

so vprašanja, na katera sami ne bi želeli odgovori-

ampak tudi metoda dela. Po kratki zgodovini inter-

ti. Tako intervju ni suhoparen. Za večjo razgibanost

vjujev smo se pogovarjale o vrstah le-teh in pripravi

intervjuja v tiskanih medijih pa je dobro, da v okle-

nanje. Izvedele smo, da lahko kaj hitro ugotoviš, ali

pajih dodamo opise (se zasmeji, zardi ...).

četrtek 02

. 02. 2012

Želimeljča

ni na Delu

Želimeljč

ani na De lu

Po 8. šolski uri si je sk upina novi (večinoma narskih na sodelavce vdušence v Žana Mar šolskega g v z Gimna in lasila) ogle zije Želim Ljubljana dala Delo , čet, 02. 02 lje . . 2012, 12 :00

Sprejela jih je od govorna Romana urednica Dobnikar Šeruga, ki konferenčn jih je v i dvorani te časopis seznanila ne hiše z osnovnim i informaci jim predst jami in avila novo st i. V uredn delu so sp iškem oznali nast ajanje časo se ustavili pisa in v "kotičku" , kjer nast tronski ča aja eleksopis. Po ogledu arh se odpelja ivov so li v tiskarn o, da so si tiskanje in o gledali zlaganje ča sopisa.

62 www.zelimlje.si

GŽ

DRUGAČE

11/12

Da bi novo znanje čim prej preizkusile, smo pri-

se nam je Bernardka pridružila in odgovorila na

pravile vprašanja za intervju s popotnico Ber-

naša vprašanja. Po uspešno opravljenem intervjuju

nardko Rupnik. Vprašanja smo pokomentirale in

smo se Mateji zahvalile za zanimivo pripravljeno

ugotavljale, ali so dobra oziroma kako bi jih lah-

delavnico. Obljubile smo, da bomo vse, kar smo se

ko izboljšale. Da bi lažje pripravile podvprašanja,

novega naučile, poskusile uporabiti v intervjujih za Še en preblisk. ⁞⁞⁞⁞ JI! NOVINAR

smo poskusile predvideti njene odgovore. Potem

OČI

SAMI BOD

Še enA PrebliskOVA statistika

L

etošnje šolsko leto smo se urednice odločile, da naredimo kratko in za koga celo zanimivo statistiko glasila Še en Preblisk.

Strani: 312 Uvodniki: 10 Članki: 96 Število prijav: 177 (samo v tretji številki jih je 88) Pesmi: 25 Ilustracije: 47 Fotografije: neskončno + Parčkografi: 3 Redni in zvesti pisci: 40 + Oblikovalca: 2 Lektorji: 4 Urednice: 6

A

K?

REBLIS

I VI P

UD LI BI T

Za vsako številko je porabljeih X ur, napisanih X elektronskih in telefonskih sporočil, opravljenih X pogovorov in prepričevanj v živo, presedenih X ur pred računalnikom, popitih X kavic s smetano ali brez ...

Tegapreprostoneštejemo,kernakoncudobimolepodarilo:nov, enkraten Še en Preblisk. Špela Potočnik letno poročilo 2011/12 63

1. a

o minulem šolskem letu Najboljša šola. Druženje, veselje, tudi učenje.

A ni bilo težko, ker vemo, da nas profesorji hočejo nekaj naučiti.

Nekaj novega: super težka izkušnja, zgoščeni dogodki, brez spanca ...

V tem letu sem od šole odnesla več kot v vseh letih osnovne šole.

Veliko je bilo novega.

Novi so bili profesorji; potrebno se je bilo navaditi na njihov način učenja.

Novi so bili sošolci.

Večina stvari je dobrih, bilo pa je tudi nekaj manjših neprijetnosti.

Leto mi je bilo všeč.

Potrebno se je bilo prilagoditi na novo okolje, a ni bilo zelo težko. Z nekaj besedami lahko leto povzamem kot veselo, naporno, zaljubljeno, zahtevno, lepo.

Novi prijatelji, ogromno novih prijateljev in zanimiv urnik. Zdi se mi, da so se moja pričakovanja za to šolsko leto uresničila, saj je bilo ob nekaterih slabih trenutkih mnogo več dobrih.

V primerjavi z osnovno šolo je to leto, v katerem smo se še zlasti dobro povezali na Pohorju in v Italiji, minilo s "svetlobno hitrostjo".

S preteklim letom sem zelo zadovoljna. Leto je bilo polno novih izkušenj, prijateljstev, ocen ... Kljub temu da sem prišla v popolnoma novo okolje, sem tu zelo zadovoljna.

Eno veliko "zabušavanje"!

Naučila sem se veliko novega. To mi je pomagalo, da sem postala to, kar sem!

Leto je bilo naporno, saj smo se morali veliko učiti.

Spoznala sem veliko novih prijateljev in se precej spremenila.

Nepozabna izkušnja, saj sem uživala vsak dan posebej. Želimlje so zakon!

Bilo je naporno, saj sem moral večino časa posvečati šoli. A zgodilo se mi je tudi veliko dobrih in lepih stvari.

Nekaj najboljšega. Nova izkušnja, super sošolci, najboljše ekskurzije.

Seveda pa je bilo tudi veliko joka in smeha, truda in učenja ...

Bilo je leto sprememb.

Ne ravno briljantno, a vseeno v redu.

Bilo je leto padcev oziroma novih spoznanj za življenje. Iz slabih stvari sem potegnil nauke za prihodnost. Seveda pa je bilo leto tudi zelo zabavno in zanimivo.

Zdi se mi, da sem se nekaj naučil in da se je trud izplačal.

64 www.zelimlje.si

Bilo je leto sprememb.

Poleg tega, da je bilo glede pridobivanja ocen precej naporno, sem se naučila še marsikaj drugega. V Želimljah je veliko priložnosti tudi za osebnostno in duhovno rast, tako da je poleg sprememb pri preživljanju vsakdana (odselila sem se v dijaški dom) prišlo tudi do nekaj sprememb glede moje osebnosti, pogledov na stvari ...

GŽ

11/12

V ZDRA KI PO

RS GUSA

KLETA FANTJE

EJO DEKLETA IN DE

KO FANTJE POSTAN

letno poročilo 2011/12 65

Pohorje za vedno Polnoč.

Popolna tišina. Bel

sij lune razsvetljuje

temno nebo in dišeč gozd, zavit v noč. V zraku visi tveganje, da se bo med debli nenadoma razlil tuleč glas volka ali kakšne podobne zveri. Za mano gori bakla in nasmehnem se v srcu, ko moj pogled švigne čez kup grmičevja v moji bližini. Oči so se že privadile na temo, kajti že več kot dobro uro se s svojimi sošolci igram polnočno igro nekje v pohorskem gozdu. Med nami se iskri vznemirjenje, krog prijateljev okoli mene, ki straži baklo, opreza za nasprotno ekipo, ki nam jo poskuša ukrasti. Napetost narašča in čez nekaj trenutkov zaslišim glasen krik, ki prihaja z drugega konca gozda. Sledi še več vpitja in vsi vemo, da se zgoraj nekaj dogaja.

Nestrpna pozorno poslušam in si poskušam naslikati dogajanje, ki se odvija nekaj sto metrov severno od mene. Nenadoma glasno vpitje, nič mi ni jasno. Ravno razločim vesele krike naših od razočaranja in pripomb nasprotnikov, ko priteče sošolec in zadihan zavpije: »Dobili smo baklo!« Tudi iz mojih ust se izvijejo veseli vzkliki, ki se izgubijo med vpitjem mojih prijateljev. Globoko vdihnem in pogledam gor, proti zvezdam. Mesečina mi poboža obraz. Vidim le mehko črnino. Slišim le bitje svojega srca. Čutim le iskreno radost.

To so eni izmed prvih spominov na moje prijatelje in kako sem se počutila zares povezano z njimi. In prav to je Pohorje.

Spoznavanje, prvi globlji pogovori, čas, ko se končno naučiš imen vseh v generaciji, smeh, povezovanje, igranje odbojke, simpatije, delavnice, skupno pomivanje posode, sprehodi, nasmehi priprtih oči, jesensko listje in občutki, ki spadajo prav tja. Nekaj, kar ostane za vedno.

Prvo Pohorje.

66 www.zelimlje.si

PIŠE: TINA SLATNAR

GŽ

11/12

letno poročilo 2011/12 67

DOŽ Se kdaj vprašate, kdo stoji za številnimi šolskimi projekti in dejavnostmi? Kdo pripravlja vsakoletno Valentinovo pošto, organizira postavljanje jaslic in šolske plese ter se zavzema za pravice naših vrlih dijakov in dijakinj? Vse to in še več je v rokah Dijaške skupnosti Želimlje – DOŽ-a.

Letos smo poleg teh "tradicionalnih" aktivnosti skupaj z društvom naših bivših dijakov Heres pripravili gala ples, na katerem se je zbralo veliko plesalcev. Na potovanju po Franciji smo za vse pozabljive profesorje ustanovili fond za zbiranje mila, brivske pene in še česa.

Za prihodnje leto pa načrtujemo delovni tabor v Bosni, ki ga pripravljata Valerija Dolenšek in profesor Benjamin Tomažič.

Za nami je še eno DOŽ-evo leto. Bilo je dobro.

SELENA BENEDIK

ZA MATEJA SE KAR TEPEJO 68 www.zelimlje.si

GŽ

11/12 VIVARISTIKA 20 V želimeljskem šolskem letu 2011/2012 je bilo veliko presenečenj pa tudi nekaj »pretresljivih« dogodkov. V prvi polovici leta sta k nam »prileteli« dve prelepi papigi; ena nas je kmalu zapustila, druga pa si je našla dom pri oskrbnici hrčkov Tadeji Vidmar.

Sprva smo imeli v vivariju samo enega hrčka – Aljažka, katerega spol ni bil zagotovo znan do njegove prve brejosti. Takrat pa je menjal spol iz Aljažka v Katarinco. Čez nekaj tednov smo že imeli šest mladih hrčkov, ki smo jih brez težav oddali ljubečim skrbnikom.

S pomočjo šole za ribe smo poskusili ribo naučiti igrati nogomet, vendar nam je na žalost prehitro ušla. Zato imamo sedaj dva rakca, ki sta se uspešno vključila v novo okolje.

Kot skrbnici želve sva ugotovili, da je ta zaradi pretirane debelosti

ELEKTROTEHNIKA potrebna diete; na začetku leta sva jo zaradi velikega navdušenja nad skrbništvom preveč hranili.

Pohvaliti jo morava, saj je bila na dobri poti do manekenske postave, ko so ji neki vandali pripravili obilno gostijo in si drznili še napisati, da »veselo žre«.

V drugi polovici šolskega leta je Aljaž – glavni vivarist – v šolo prinesel dva nova hrčka, za katera do nove »pošiljke« mladih hrčkov prav tako nismo vedeli, katerega spola sta. Do sedaj sta bila že kar trikrat mamica in očka, kar je Aljaža spametovalo. Kljub temu da se je bal, da bosta postala depresivna, ju je ločil. V tem šolskem letu smo tako imeli "zgolj" 20 hrčkov.

V vivariju najdete tudi dvoživke in zvite plazilce, kot so: kača »veteranka«, poskočna žaba ter dva eksotična kuščarja.

VALERIA SABINA GASER

Med šolskim letom se je na vratih učilnice za fiziko pojavil list, ki je vabil k elektrotehniki. Namenjen je bil vsem. Tako fantom kot dekletom (tečaja se je udeležilo le eno), tako fazanom kot tudi maturantom. Zbirali smo se in spoznavali osnove novodobne znanosti. Spoznali smo elektronske elemente, njihov odziv na različne pogoje in vpliv na vezja; skupaj pa smo tudi ugotovili uporabnost in namembnost nekaterih izmed njih.

Na žalost smo imeli le nekaj srečanj, ki so bila sicer dolga skoraj pol popoldneva, a je vodji tečaja, Aniti Logar, uspelo predstaviti najpomembnejše.

V tem času smo uspeli sestaviti celo kakšno enostavno vezje. V nekaj besedah: bilo je poučno, zabavno, včasih tudi naporno in predvsem nabito s tako ali drugačno energijo.

in ANA MARIJA UDOVIČ

IZIDOR SIMONČIČ

ŽELVICA, RECI "A"!

"TE ŽE KAJ TRESE?" letno poročilo 2011/12 69

70 www.zelimlje.si

GĹ˝

11/12

letno poroÄ?ilo 2011/12 71

ENGLISH The First Day of our English Weekend The English enthusiasts gathered together to improve their almost perfect knowledge of the English language.

We did not practise it in a usual way. Instead of that we were playing linguistic games and making ever day small talk throughout the whole day because talking Slovenian was forbidden. At the beginning that seemed to be a bit difficult but at the end of the day we were having no problem to speak English fluently.

LJUBITELJI ANGLEŠČINE

Firstly, after a kind welcome and some encouraging words of our two professors mag. Julijana Dolenšek Vode and prof. Simona Zabukovec we started introducing ourselves to each other in groups of four. Obviously the students from the same class already knew too much about their classmates, therefore we mixed with the students from other classes. At the end when we were reporting what was going on during our conversations, we had lots of laughs about each other’s anecdotes.

Then followed making up dialogues with a partner. The roles were given on a piece of paper and we had to present the situation by using our acting skills for example as a costumer and salesman or a family (mother, father

PROFESORICA ANJA

and daughter who wants to go to a party).

The next exercise we did was drawing a picture. One person in the pair already had the sketch although he was not allowed to show it. The one who was drawing,

KO MORAJO SPREGOVORITI ROKE ...

had a piece of paper and numbers on it, so he could draw the picture in correct proportions. He followed the instructions he was told by the one who had the picture.

I must say we created quite a few masterpieces.

The last activity before finishing our successful first day was watching a film starring Tom Cruise and Nicole Kidman named Far and Away (with English subtitles, of course). We all enjoyed the views of an astonishing Irish landscape and were touched, especially the ladies, by the love story of a farmer and an aristocratic girl.

DAŠA VODIČAR

72 www.zelimlje.si

WEEKEND

GŽ

11/12

The second and also the last day of our english weekend As you have read before, the main purpose of the English weekend was to make us more confident around this foreign language, so we had the task (that is quite difficult, even in the Slovenian language) to write a poem!

At first, I must say that this task was rather terrifying, but it quickly changed to a pleasing and relaxing piece of our inner art – well at least for me. For some of the attendants, this job was a much harder task,

ŽIGA: "LE KAJ BI TA RADA OD MENE?"

but they improved in the game that was prepared by prof. Simona Zabukovec. The game went something like this: a team selected a picture from England, which was related with the question where we had to figure out its answer. It seemed fairly easy, but we managed to win only with a superb or better said, a fabulous team!

This second day went by rather fast, because there was no embarrassment over the “only-Englishlanguage” rule and also because of its duration. It ended in time for lunch. I think there was no one that went home disappointed or not feeling confident about his English, and from my point of view, this is exactly what an English weekend should do.

"BLAŽ, POTREBUJEŠ ŠE KAJ DODATNEGA GRADIVA?"

People shouldn’t think that an English weekend is only for flawless speakers, because everybody can still improve it and that’s what we were trying to do.

In those two days we figured out that the English

LE KAJ "PODČRTAVA" S SVINČNIKOM IN PRSTOM?

language is not so strict – only for school purposes – but it’s the most common communicational language and for me a beautiful and simple language that I love to use.

I’d like to thank prof. Zabukovec and prof. Dolenšek, for leading us and not just expanding our vocabulary, but also shifting our heads away from this fear of using foreign languages. And by the way, it was lovely!

MATEJ KASTELIC letno poročilo 2011/12 73

1. b o razlikah

med Gimnazijo Želimlje in drugimi šolami (iz pripovedovanja nekdanjih sošolcev)

Razlika je v profesorjih.

Veliko mojih nekdanjih sošolcev s profesorji izven pouka ne govori. Pri nas je to drugače.

Mislim, da je naša šola mnogo zahtevnejša in bolje organizirana kot druge.

Zelo mi je všeč, da imamo toliko izletov in študijskih potovanj, ki jih druge šole nimajo po tako ugodni ceni. Všeč mi je tudi, da se veliko družimo in spoznavamo z drugimi, saj je pri nas malo učencev.

V Želimljem je šola precej zahtevna, a hkrati tudi (mnogo) prijaznejša.

Pohvalim lahko odnos učiteljev do učencev, zaradi katerega je tudi učenje lažje. Tu so "normalni" ljudje in to mi je všeč.

V Želimljem je veliko bolje, kot sem si mislil.

Skupaj z dijaškim domom je gimnazija moj drugi dom.

74 www.zelimlje.si

Moji bivši sošolci pravijo, da na šolah, ki jih obiskujejo, vsak dan srečajo vsaj deset ljudi, ki jih še nikoli niso videli. To se pri nas ne dogaja, ker smo majhni, kar je prednost in slabost.

Gimnazija Želimlje je ena težjih šol v Sloveniji, zato se je treba učiti. A trud se pozna tudi na maturi. Včasih se kdo od osnovnošolskih sošolcev ponorčuje iz mene, da se preveč učim.

Veliko sem slišal o ljubljanskih "elitnih" gimnazijah. A v Želimljem se mi zdi kvaliteta šole boljša; šola je bolj urejena, ravno prav nas je.

V Želimljem imamo dobre profesorje. Je pa tudi res, da imajo ponekod več prostih dni in prej zaključene ocene.

V Želimljem je več spoštovanja, prijateljstva, zaupanja. Profesorji so bolj odprti, tu je večja domovinska zavest. Bolj smo samozavestni.

Želimeljska šola je zahtevnejša kot tiste, ki jih obiskujejo moji nekdanji sošolci.

Želimeljska šola je veliko boljša od drugih, je pa tudi mnogo težja.

Velike razlike so v znanju, saj se v Želimljem naučimo veliko več, kot na drugih šolah.

Šole se razlikujejo predvsem v načinu poučevanja. Ker nas je manj, smo v Želimljem mnogo bolj povezani kot drugod.

Na naši šoli ni nasilja!

Razlika je predvsem v odnosu profesorjev in ravnatelja do dijakov.

Imamo tudi več kulturnih prireditev, ki širijo naš pogled na svet.

Snovi na drugih šolah ne predelajo tako podrobno, njihove »kontrolke« so lažje in poznajo manj stvari, ki štejejo za splošno izobrazbo.

Na drugih šolah imajo bolj »zatežene« profesorje, pouk začenjajo kasneje, ne hodijo na ekskurzije v tujino in imajo slab odnos do učiteljev.

Med mojo šolo in šolami mojih nekdanjih sošolcev ni primerjave. Kolikor jih poslušam, jim njihove nove šole ne ustrezajo.

Niso jim všeč profesorji, sošolci ... Poleg tega se mi zdi, da je veliko bivših sošolcev zašlo na stranpoti (kajenje, alkohol, droge ...). Meni so ljudje na Gimnaziji Želimlje boljši, tu se dobro počutim.

GŽ

11/12

NA DVO

RIŠČU R

ASIH PROF. EMERŠIČ JE VČ

IMSKE Š

OLE

TUDI ZAHTEVEN letno poročilo 2011/12 75

ICH SPRECHE,

DU SPRICHST

Leto, ki je naokoli, je bilo pisano in razgibano tudi na področju nemščine. V septembru smo praznovali evropski dan jezikov, v oktobru smo se družili na nemškem koncu tedna, v novembru obiskali nemško knjižnico v Ljubljani, kar vse leto pa smo klepetali na srečanjih nemškega debatnega kluba.

S

pomladi so nas obiskali tudi dopisovalci

bolj spočite, ter bo trajal dan dlje. V tem času se

naših prvo- in drugošolcev s pobratene

bodo naši dijaki za en dan svojim dopisovalcem

šole v Weichsu na Bavarskem. Z njimi smo

priključili tudi pri čisto pravem pouku.

odkrivali lepote Slovenije, se pobliže spoznavali

Za nemško bralno značko so se dijaki v prete-

in ob tem preizkušali svoje znanje nemščine. Vsi

klem šolskem letu potegovali na dveh različnih

smo se strinjali, da je slovo prišlo mnogo pre-

tekmovanjih: prvo- in drugošolci so se v ločenih

kmalu, zato je razveseljiva novica, da jim bomo

kategorijah pomerili na tekmovanju Epi Lesepreis,

obisk v novem šolskem letu predvidoma vrnili že

ki je bilo tokrat na šoli izvedeno prvič, tretje- in

nekoliko prej, ko je urnik manj natrpan in so glave

četrtošolci pa v skupni kategoriji na tekmovanju Pfiffikus, ki ga poznamo že iz prejšnjih

V ...

I NEMCISTKI

PRESREČN

let. Posebej velja pohvaliti prvošolce, saj sta od 23 tekmovalcev dva osvojila zlati priznanji, kar 15 pa jih je osvojilo srebrna priznanja.

Za zaključek z veseljem sporočava še, da so prizadevanja obrodila sad in je v teku postopek, da bi dijaki tudi na naši gimnaziji lahko opravljali nemško jezikovno diplomo DSD Stalne konference za izobraževanje in kulturo nemških zveznih dežel, tj. mednarodno veljaven izpit, ki potrjuje aktivno znanje nemščine in na II. stopnji dokazuje raven znanja, potrebno za visokošolski študij v Nemčiji.

Letošnji tretješolci bodo predvidoma prva generacija želimeljskih dijakov, ki jo bo lahko pridobila.

Novo šolsko leto torej prinaša nove izzive tudi pri nemščini. Želiva vam, da si v počitnicah naberete moči zanje. Auf Wiedersehen im September!

MARJETA KRANJEC in MOJCA LESKOVEC

76 www.zelimlje.si

GŽ

… DEUTSCH

11/12

"EJ, TUKAJ PA VSE PIŠE V NEMŠČINI!"

OBISK NEMŠKE KNJIŽNICE V LJUBLJANI Navdušenci nad knjigami in nemščino smo se nekega novembrskega popoldneva odpravili v Ljubljano. Vendar nismo šli v navadno knjižnico, polno knjig v slovenščini, temveč v nemško knjižnico. Tam nas je toplo sprejel vodja knjižnice, g. Brane Čop, ter nam razkazal gradivo in prostor.

Ta je bolj majhen, a nadvse udoben in urejen. Sledil je ogled filma Nach Fünf im Urwald (kar v slovenščini pomeni Po peti uri v pragozdu). Primerno obisku je bil tudi film nemški z nemškimi podnapisi. Z vodjem knjižnice smo še nekoliko pokramljali, nato pa smo se mu zahvalili za gostoljubnost. Na poti domov smo se pa spraševali, zakaj ni dobro iti v pragozd po peti uri. Morda veš ti?

Polona Zupančič

NEMŠKI DEBATNI KLUB Nemški debatni klub je prvič zaživel v preteklem šolskem letu, čeprav je bila ideja zanj rojena že vsaj leto poprej. Oblikovala ga je najprej majhna skupina četrtošolcev, ko pa se je bližala pomlad in njihov zrelostni izpit ter je bilo za obšolske dejavnosti časa vse manj, je vajeti prevzela skupina zagretih prvošolcev. Medtem ko smo s četrtošolci zares razpravljali o tej ali oni življenjski problematiki ali pereči temi, je pri prvošolcih z le dvema urama pouka nemščine tedensko dodatna ura koristila za razširitev pri JE DEBATA NEKAJ ŽENSKEGA?

pouku obravnavanih tem in spoznavanje nemško govorečih dežel, ob vsem tem pa seveda tudi prve korake v smeri razvijanja govorne spretnosti. Od zamisli o nadaljnjih skupnih dejavnostih, podvigih in potepanjih je prekipevalo, a kaj, ko je bil kar naenkrat tu konec šolskega leta. O tem, ali so dijaki zagnanost ohranili, in tem, koliko zamisli nam je uspelo v novem šolskem letu udejaniti, pa v prihodnjem letnem poročilu.

Drücken wir uns die Daumen!

Mojca Leskovec

letno poročilo 2011/12 77

EVROPSKI PIŠE: MOJCA LESKOVEC

O

DANJEZIKOV

d leta 2001 je 26. september v Evropi

Pri dijakih so nekoliko drugačne učne ure zopet

posvečen jezikom. Drugo leto zapored

naletele na nadvse pozitiven odziv. Z vidika pouka

smo evropski dan jezikov praznovali tudi

nemščine v prvem letniku, kjer se mora pri začet-

na Gimnaziji Želimlje. Pouk tujih jezikov so v tednu

nem učenju vzporedno z nemščino pogosto še

po njem tokrat zaznamovale medpredmetne povezave in interaktivno timsko poučevanje.

uporabljati tudi materinščina, sta bili medpredmetni povezavi velik uspeh že zgolj zato, ker sta bili

Prvošolci so tako pri medpredmetni povezavi an-

učni uri tako lahko v celoti izpeljani brez uporabe

gleščine in nemščine na temo In the classroom/Im

materinščine. Ne glede na letnik pa je bila dijakom,

Klassenzimmer spoznavali navodila za delo v razredu in poimenovanje šolskih potrebščin v obeh jezikih ter ugotavljali razlike in podobnosti med njima. Medtem ko je bila njim pri sporazumevanju v veliko pomoč angleščina, je bila v okviru teme Sports/Sport pri drugošolcih že bolj samozavestna tudi uporaba nemščine. Tretješolci so v tem času pri interaktivnem timskem poučevanju nemščine s

ki so manj samozavestni pri uporabi bodisi prvega bodisi drugega tujega jezika, s tem omogočena pozitivna izkušnja dejavnega sodelovanja pri pouku. Dijaki so se hkrati zavedli tudi povezav med (germanskimi) jeziki in spoznali, kako jim lahko pomagajo pri učenju. Spodbujeni so bili k povezovanju znanj in razvoju splošnojezikovnih spretnosti.

kulturnega in literarnega vidika spoznavali balado

Za pripravljenost na sodelovanje ter vso pomoč

o Loreley, s četrtošolci pa smo pri medpredmetni

pri organizaciji in izvedbi sodelovalnega poučeva-

povezavi angleščine in nemščine Word formation/

nja se iskreno zahvaljujem kolegicam mag. Julijani

Wortbildung sistematično pregledali nemško be-

Mary Dolenšek Vode, Marjeti Kranjec in Simoni

sedotvorje in ga primerjali z angleškim.

Zabukovec. ⁞⁞⁞⁞

POGOVOR S POMOČJO NEMŠKIH "PLONKCEV"

MIHA: "ALI SE TEGA NISMO UČILI ŽE V OSNOVNI

78 www.zelimlje.si

ŠOLI?"

GŽ

DEUTSCHESWOCHENENDE 11/12 MAŠA BUDIČ

E

ines meiner Wochenenden im Oktober war

es noch einen Filmabend. Wir haben einen Film

nicht wie gewöhnlich. Es war etwas Beson-

gesehen und dann darüber gesprochen (der Film

deres. Vom Freitag, dem 14. Oktober, bis

war natürlich deutsch).

Samstag, dem 15. Oktober, habe ich nämlich am Deutschen Wochenende teilgenommen.

Am Samstag waren wir sehr kreativ. Wir hatten meinen Lieblingsworkshop – Kreatives Schreiben.

Nach dem Ende des Unterrichts haben wir uns in

Als unsere Lehrerinnen uns gesagt haben, dass

der Bibliothek getroffen. Zu Beginn haben wir uns

wir Gedichte schreiben werden, waren wir alle

ein bisschen kennen gelernt, weil wir aus unter-

ein bisschen schwankend. Wir haben es ziemlich

schiedlichen Klassen waren. So dass unser Spre-

schwer gefunden, aber nachdem die Lehrerinnen

chen leichter in Fluss gekommen wäre, haben wir

verschiedene Reimschemata und Textmodelle ge-

dann einige Sprechübungen gemacht. Es war sehr

zeigt hatten, wurden wir mutiger.

interessant und ganz effektiv.

Nach einer Spielpause hatten wir dann nur noch

Nachdem wir uns aufgewärmt hatten, begannen

zwei Aktivitäten. Zuerst haben wir über das Deut-

wir mit dem Workshop Deutsche Pop-Musik. Wir

sche von heute gesprochen und am Ende haben

haben viele neue und auch einige ältere Musik-

wir Reflexion gemacht und Abschied genommen.

stücke gehört und danach in Paaren entschieden,

Diese zwei Tage waren fraglos sehr bunt, abwechs-

welches uns am besten gefallen hat. Dann haben

lungs- und lehrreich sowie humorvoll. Wir haben

wir uns fürs Karaoke vorbereitet. Es war ziemlich

etwas Neues gelernt, uns dabei unterhalten und

interessant und unterhaltend, aber auch eine

am wichtigsten – wir sind mit fröhlichen Gesichtern zurück nach Hause gekommen. ⁞⁞⁞⁞

Herausforderung. Nach dem Abendessen gab

EVGEN IN KITARA? "REŠITE TO, IZPOLNITE TISTO ..."

PRIMADONI

MIHA JE ZNAL POSKRBETI ZA SMEH!

letno poročilo 2011/12 79

BESUCHAUS WEICHS V

on 9. bis 11. Mai hatten wir in Želimlje einen ganz besonderen Besuch. Es in waren unsere Brieffreunde aus Weichs Bayern, Deutschland.

Gäste Am ersten Nachmittag haben unsere enomeine Stunde am Slowenischkurs teilg Želimlje men, später sind wir ein bisschen um Abend herum spazieren gegangen und am aus haben wir mit den ersten Jungengruppe rt. dem Internat einen Tanz für sie organisie a Am nächsten Morgen sind wir nach Lipic gee gefahren. Dort haben wir viele Pferd ch im Besu beim Spaß sehen und hatten viel nach Museum. Am Nachmittag sind wir dann Ljubljana gegangen. Wir waren auf dem s FreiSchloss und hatten danach auch etwa zeit fürs Bummeln und Einkaufen. re Am nächsten Vormittag haben uns unse

Wir deutschen Freunde schon verlassen. mich waren deswegen schlecht gelaunt. Für alb waren diese zwei Tage sehr schön, desh n. hoffe ich, dass wir uns bald wieder treffe KLEMEN GREGORC

80 www.zelimlje.si

E

s war mir

ganz gut, als

wir Besuch aus Weichs bekommen haben. Es war komisch, als sie Slowenisch zu sprechen versucht haben und wir uns kennen gelernt haben. Wir haben u. A. festgestellt, dass die Deutschen nicht so pünktlich sind, wie man sagt.

Ich hoffe, dass wir beim nächsten Besuch die deutsche Sprache schon beherrschen.

MIMA MORE

A

ls unsere deutschen

Freunde gekommen sind, war es am

Anfang ein bisschen

peinlich, weil wir keine Ahnung hatten, worüber

wir sprechen sollten. Als wir dann spielen gegan-

gen sind, war es schon besser. Ich habe meinen

Freund nach Hause gebracht. Zu Hause war es noch besser, weil mein Bruder mit ihm

gesprochen hat.

Dieser deutsche Besuch

war seltsam, gut, interessant und lustig.

Wir hatten auch keinen

Unterricht. Na ja, leider

nur für einen Tag (besser als nichts).  MA JA PERNE

CI?

KDO VE, KATERI MED NJIMI SO NEM

GŽ

ŠPANSKIVIKEND

11/12 POR JAN GAČNIK

E

l último fin de semana en marzo fue dedicado al español. La asistencia

fue muy alta, porque sabíamos que tendríamos un par de invitados muy interesantes.

Este año hemos asistido hasta dos chicos que es un avance respecto al año pasado. El NAJNOVEJŠI ŠPANSKI GLOBUS V 2D

primer día nos visitó Maja, la bailaora, que nos había demostrado que el flamenco no es sólo un baile, sino también un estilo de vida.

Todos lo disfrutamos mucho en la danza y en su compañía.

Hacía el final del día vimos la película Belle Epoque, que nos hacía reír con su humor único español.

Al día siguiente nos visitó

LE KDO IMA VIJOLIČNE LASE?

Nacho, que es de Valencia, y que nos divertió con su forma de aprender. Juntos aprendimos muchas cosas. Él nos enseñó la canción que es muy fácil y con la cual se puede aprender muchas palabras nuevas. Demasiado pronto llegó el momento para decirnos adiós.

Todos salimos contentos y con la esperanza de que el próximo año será todavía mejor que ese fin de semana

KO NEJA OSTRMI!

español a pesar de que ya ha sido muy bueno este año. ⁞⁞⁞⁞ letno poročilo 2011/12 81

La visita al Instituto Cervantes POR NINA OCVIRK

Todos los entusiastas del español nos reunimos para empezar nuestro fin de semana español con una visita al Instituto Cervantes en Prule, Ljubljana. Alli nos explicaron que IC no se dedica simplemente a prestar libros sino que es mucho mas que eso. Pueden ayudar a prepararte para el Diploma de Español como Lengua Extranjera (DELE) y así abrirte las puertas al mundo del español. Todos los interesados en el español pueden encontrar algo para sí – simplemente aprender otra lengua extranjera o tambien conocer la cultura y las costumbres tanto españolas como hispanoamericanas.

En el Instituto organizan muchos eventos para acercarnos al mundo español.

Por ejemplo teatro en español, invitados nativos, noches de literatura, semana dedicada al cine y hasta actividades para los niños pequeños. Se dedican a acercar el español tanto a los alumnos y los estudiantes como a los profesores que quieren aun más.

Seguramente todos encontramos algo que nos llamó la atención y estoy segura que nadie se arrepiente de haber ido.

Pero claro que ese viajecito a Ljubljana solo fue una introducción a un fin de semana lleno de flamenco y España. 

PROFESORICA S SVOJO "ČETICO"

POGLED V RAČUNALNIŠKI ŠPANSKI SVET 82 www.zelimlje.si

DEJAVNI

PROFESORJI

GŽ

11/12

letno poročilo 2011/12 83

Ob zaključku 3. letnika se dijaki odločijo, katere predmete bodo izbrali za maturo.

Kakor so različni dijaki, tako so pestre tudi njihove kombinacije.

Ob zaključku šolskega leta so tretješolci predstavili svoje nabore predmetov v obliki »paketov«.

V risbe jih je »prepesnil« dijak Anton Martin Emeršič.

MATURITETNIPA

Samomorilski paket 1 nemščina in kemija

Džabe paket geografija in psihologija

Luzer paket zgodovina in psihologija

Samomorilski paket 2 fizika in biologija

Eksplozivni paket 84 www.zelimlje.si

kemija in fizika

GŽ

KETI

11/12

Specialc paket biologija in kemija

Šlajpah paket fizika in geografija

Psiho paket kemija in psihologija

Paket piflar u nulo zgodovina in geografija

Paket pogrebna služba nemščina in fizika

Klasik paket

slovenščina, matematika in angleščina

letno poročilo 2011/12 85

2. a

o svojem razredu Naš razred je letos veliko bolj povezan kot lani. To je super!

Nekateri med nami so taki, da bi radi samo ukazovali, naredili pa nič.

Nekateri so preveč pesimistični in imajo glede nekaterih stvari preveč predsodkov. In potem kritizirajo ...

V razredu mi je bilo všeč sodelovanje vseh pri projektu "jaslice" in slovesu profesorice angleščine.

Kot razred smo se letos res ujeli in smo pokazali, da znamo sodelovati. Smo dobri prijatelji.

V ključnih trenutkih smo znali stopiti skupaj.

V razredu se imamo res dobro. No, ne ravno takrat, ko imamo teste, drugače pa je res dobro.

Povezala nas je tudi razredničarka, ki si je za nas zelo prizadevala.

Naš razred je zelo požrtvovalen in precej iskren.

Imeli smo super razredne ure.

Letos me je motilo to, da sem včasih s svojim odnosom do pouka naredil razred nemiren in tega nisem popravil.

Smo pravi mali uporniki.

In to me moti.

Vsi za enega, eden za vse!

V razredu se letos počutim precej bolje, saj smo se bolj povezali in dokazali, da lahko kaj naredimo tudi skupaj. To leto smo bili precej živahni.

Glede preverjanj znanja se marsikdaj ne znamo dogovoriti na lep način.

Motila me je samo naša učilnica.

86 www.zelimlje.si

Morda smo sem in tja še vedno "pokupčkani" in se nismo še vsi znebili predsodkov do drugih, kar je včasih lahko ovira za dober odnos. In če se že nekateri izpostavljajo med poukom – upam, da vedo, da bi se nekateri dejansko radi učili.

Motijo me sošolci, ki se kar naprej hvalijo in mislijo, da so najboljši.

»Perfektne« so bile razredne ure. Za razliko od lanskega leta se letos v razredu lahko tudi kaj dogovorimo.

Določeni sošolci so mi zoprni. A so že mnogo boljši, kot so bili lani!

GŽ

11/12

ČE! KATJI JE BILO ZELO VRO

VOJSKA 2. A ODDELKA Z DODATKI letno poročilo 2011/12 87

POUK

88 www.zelimlje.si

GŽ

11/12

DRUGAČE TAKO&

letno poročilo 2011/12 89

Afrika

PIŠE: PETRA KOGOJ

Leto 2012 je zaznamovano z gospodarskimi zlomi držav (Grčija, Ciper, Španija ...), s točo, ki je kmetom marsikje uničila ves pridelek. Prav tako pa je v tem letu na Japonskem zabeležena gospodarska rast, v Veliki Britaniji pa recesiji navkljub razkošno praznujejo kraljičin jubilej.

Glavna tema pogovorov so tako znova svetovne velesile in Evropa. Finančno pomoč dobivajo sorazmerno bogate države, svet pa pozablja na revno Indijo, črno Afriko in druge, ki so pomoči mnogo bolj potrebni.

3. b ne pozablja. V šolskem letu 2011/2012 smo že tretjič zbirali denar za afriška otroka, ki smo ju posvojili v prvem letniku. Z zbranim denarjem smo jima omogočili šolanje in boljše življenje ter s tem pokazali, da nam ni vseeno. Upam, da nas bo čim več razredov posnemalo.

Le majhen dar je potreben, da nekdo v revni deželi dobi veliko. ⁞⁞⁞⁞ 90 www.zelimlje.si

SVETIMIKLAVŽ

GŽ

11/12

letno poročilo 2011/12 91

ŠPORTNI

92 www.zelimlje.si

DNEVI

GŽ

11/12

letno poročilo 2011/12 93

NEŽA VERDINEK

Gospa Meri Trdan je bila tista, ki nam je 1. 9. 2008 odkrila tančico gimnazijskega sveta. Bili smo razred njene zadnje generacije, katere dnevnik je vodila in se vsako razredno uro skrbno sprehodila po naši redovalnici. Velikokrat je bila žalostna in se spraševala, kaj bo iz nas. Vendar je, kljub temu da naše ocene niso bile briljantne, v razred vedno prišla nasmejana in polna energije. Pripravljena na iskanje »škratov« in opazovanje, kje se bo pojavila kakšna »strela jasna«.

94 www.zelimlje.si

K

N

a razrednih ekskurzijah in športnih dnevih, na katerih nas je spremljala, smo se pogovarjali o marsikateri temi, se spomnili bivših dijakov, razglabljali o delu na vrtu in še o marsičem. Takrat se nam je razdajala le kot človek, v razredu pa tudi kot strokovnjakinja, ki ji noben oreh ni bil pretrd.

Nikoli ne bom pozabila, da sva se enkrat med odmorom v razredu pogovarjali, da menda orhidejam za rast najbolj ustreza južna stran. Čez kar nekaj mesecev mi je povedala, da je po najinem pogovoru svoje uboge orhideje, ki že dolgo niso cvetele, res

GŽ

11/12

o smo bili nagovorjeni, da napišemo nekaj misli o naši sodelavki Mariji Trdan, sem šele začela razmišljati o najini skupni poti na želimeljski gimnaziji. Čeprav sva bili kar nekaj let skupaj, je vse tako hitro šlo mimo.

Meri se nam je v zbornici pridružila leta 1995 in takoj prevzela razredništvo takratnega 4. b, saj je njihova razredničarka odšla drugam. Tako sva postali sorazredničarki maturantov. Njeni začetki so bili v času, ko ni bilo pravega posluha za to, da imamo profesorji tudi družine in da je marsikdo zelo dejaven tudi v župniji. Svoje pedagoško delo je jemala zelo resno, zato je bila na delo v razredu vedno odlično pripravljena. Rada je pomagala tudi dijakom.

S prihodom novega ravnatelja, gospoda Ciglarja, se je povečala pedagoška pomoč profesorjem, saj je imel ravnatelj izreden posluh za pedagoško delo in vodenje kolektiva. Žal pa je v tem času Meri dobila še dodatno delo, in sicer izdelovanje urnika; kaj to pomeni, ve le tisti, ki se je kdaj spopadel s takim delom.

Vestnemu pripravljanju urnika ni namenila samo precejšnjega dela počitnic, temveč tudi obilo časa med šolskim letom.

Ko mi je decembra 2011 zaupala, da odhaja v pokoj, mi ni bilo lahko. Vedela sem, da bomo izgubili sodelavko, ki je znala marsikateri problem rešiti na tih način, hkrati pa je s svojim mirnim pristopom znala pomiriti razburkane duhove zlasti ob semestralnih prelomih.

Vedela sem, da bom izgubila prijateljico in sogovornico v zbornici, hkrati pa sem ji želela kar najlepše obdobje, saj se bo zdaj lahko posvečala stvarem, ki jih ima

premaknila na jug in pozabila nanje. Potem pa je po dolgem času nekega dne prišla mimo in predramilo jo je veliko cvetov njenih orhidej.

Draga gospa Meri, naj vaše orhideje še naprej lepo cvetijo in naj bodo – kot so njih cvetovi – lepi tudi vaši dnevi!

letno poročilo 2011/12 95

poleg matematike zelo rada: svojim domačim, vrtu, zeliščem, prijateljem, pohajkovanju po hribih, sprostitvam na mirnih obalah Jadrana in ogledovanju domačih in tujih znamenitosti.

In za konec še kratek povzetek najinega prvega telefonskega pogovora. »Julijana Mary pri telefonu,« se je oglasilo iz aparata. Bila sem začudena in kmalu ugotovila, da sem narobe razumela prejšnji stavek: »Julijana, Meri pri telefonu.« To je bilo pravo sporočilo in tako kot je pri matematiki vsak znak pomemben, je znala biti natančna tudi pri slovenščini.

Meri, hvala za vse vzpodbude, ki sem jih bila deležna, in hvala za to, ker si bila po srcu pravi pedagog in prijateljica, ki je znala prisluhniti.

Julijana Mary Dolenšek Vode

S

pominjam se prvih srečanj, največkrat na hodniku ob njenem

odhodu iz gimnazije. Vedno se je znala ustaviti in vzeti čas za klepet. Čudovita, modra gospa se mi je zdela. Z leti sva se bolj spoznali in pokomentirali tudi kakšen recept za pecivo. Bila je prava mojstrica. Znala je tako pristno, duhovito razložiti. Ne bom pozabila njenega reka: »Med peko nadev rad pokuka v svet!« Zares lepo.

Z lepo mislijo nanjo, Maja Strežek

96 www.zelimlje.si

A

li »matematika« lahko ima srce? Tisti, ki pozna profesorico Meri Trdan, ve odgovor. Gospa Meri je matematik s srcem. Rada ima matematiko in svoje znanje je z veseljem posredovala vedno novim generacijam dijakov. Še po mnogih letih pedagoškega dela ni zastala na udobnih uhojenih poteh. Vedno znova je razmišljala, kaj bi se še dalo spremeniti, da bi znanje uspešneje podajala svojim dijakom. Njena razmišljanja, njeni delovni listi se niso uporabljali le pri njenem pouku, uporabljali so jih tudi na drugih šolah; ne da bi vprašali avtorico, so bili objavljeni tudi v kakšnem učbeniku.

A njeno srce ni polno le matematike. Poleg svojih domačih, ki jih ima neizmerno rada, smo tudi želimeljčani čutili, kako zelo nas je vzela za svoje. Z veseljem je svetovala razrednikom, se zakopala v suhoparne pravilnike ali pa dopust med poletnimi počitnicami žrtvovala za sestavljanje urnika. Tako dobro sestavljenih urnikov, kot so bili njeni, računalniški možgani zaenkrat še ne znajo narediti.

Zgodi se, da profesor ali ravnatelj pride v zbornico razočaran, potrt … Tudi v takih trenutkih je Meri kot nekakšna mama znala najti prave besede, prave spodbude.

Meri, Vlado Kreslin Ti je ob slovesu s šole zapel. Naj bo tudi Tvoje življenje v letih, ko ne boš več vsako jutro romala v razred, lepa pesem v bogatih jesenskih barvah.

Hvala, ker si bila in si še vedno naša Meri!

Peter Polc, ravnatelj eglen jesenski dan me spomni na davno popoldne v letu 1996. Po pouku in pred govorilnimi urami nas je nekaj šlo na sprehod po vasi. Vsebina klepeta naj ostane skrivnost. Nekaj zim nazaj me je Meri presenetila z veliko pozornostjo. Vsak konec maja je prišla "jagodna Meri". Za poletje pa mi še vedno daje čudovite ideje, kam z otroki.

Meri, hvala za pomoč in potrpežljivost!

Nataša Svetina

M

N

a začetku svoje želimeljske poti sem opazila, da se z Meri v pogovor zapletejo kar vsi po vrsti – malce starejši in mlajši, naravoslovci in družboslovci. Kmalu sem ugotovila, zakaj je tako.

Pogovor je stekel brez težav, saj sva se sproščeno lotili marsikatere teme: vrtnarjenja, kuhanja, priprave praznovanj, vzgajanja, pedagoških prijemov, ki dvigajo motivacijo, in predpisov, ki urejajo pedagoško dokumentacijo. Naj ob tem izpostavim, da je bila tudi sijajna poslušalka, kar je za vsakega človeka, ki se je že kdaj znašel v zagati, dar z neba. Koliko težav se je rešilo le s poslušanjem!

Nasveti, ki jih je včasih skrila med vrstice prijetnih pogovorov, so bili preizkušeni in dobronamerni.

Velikokrat se mi prikradejo v misli in zanje sem ji resnično hvaležna.

Ana Špan Česen

D

okler sva bila z Meri v odnosu dijak–profesorica, so bila najina srečanja precej stresna. Proti Meri sicer nisem imel nič, le z matematiko se nisva ujela. Nato so minevala leta.

Diplomiral sem, se poročil in zaposlil v Želimljem. Meri je tako postala moja sodelavka in prijateljica. In ker je ženska z zelo razvitim čutom za težave drugih (Gal 6,2), tudi dobrotnica. Meri, hvala za vse in naj bo »penzija« dolga in lepa!

Jurij Pavel Emeršič

P

GŽ

11/12

ogosto sva se prehitevala, kdo bo s svojim avtom prej zasedel mesto na dvorišču. A pri skrbi, ki jo je kazala za vsakega dijaka posebej, je ne bom nikoli dosegel. Njena bolečina ob težavah posameznikov v razredu mi je vedno znova opomin, kako moram združevati zahtevnost in spoštovanje posameznika.

Močno sočutje z dijakovo bolečino in težavo ji nikoli ni zameglilo pogleda in vere v moč vsakega, če jo le zmoremo spodbuditi in izzvati. Spraševanje, kaj naj vendarle naredi, je znala vedno znova obrniti v svojo škodo: verjetno pa sama ne znam, ne zmorem, se ne potrudim. Nikoli na koncu ni bil »kriv« dijak, ampak okoliščine, ona sama ali kaj drugega. Pri tem ni zapadla v popuščanje ali gledanje skozi prste, ker bi se bala za svojo avtoriteto ali bi jo bilo strah slabih rezultatov, ampak ker je verjela v dijakove zmožnosti in nujnost osebnostne rasti preko napornega dela.

Janez Vodičar

K

ot matematik sem bila vesela sodelovanja z izkušeno profesorico matematike. Večkrat sva si kaj potožili o dijakih, bili zaskrbljeni ob matematičnem znanju najinih dijakov. Izmenjevali sva izkušnje in se posvetovali. Raznovrstna vprašanja najinih dijakov na temo matematike so nama bila tudi v strokovni izziv. Na koncu sva se skupaj veselili njihovega uspeha v razredu in na maturi.

Zaradi njenega navdušenja za poučevanje matematike lahko trdim, da je matematika Merijina velika ljubezen. In ta se z upokojitvijo zagotovo ni zmanjšala. Verjamem, da bo tudi v tem novem življenjskem obdobju z veseljem posegala po matematičnih izzivih.

In ker je bilo letošnje tekmovanje iz razvedrilne matematike posvečeno 210. obletnici smrti Jurije Vege (1754–1802), ji za kratek čas prilagam dva matematična izziva: 1. Koliko je x, če je bil Vega leta 50x-10 star x let?

2. Koliko je x, če je bil Vega leta (x na kvadrat) +32 star x let?

Tjaša Novak Lavriša letno poročilo 2011/12 97

M

eri sem spoznala v želimeljski zbornici kot vedro, umirjeno in izkušeno profesorico, ki je vedno rada pomagala z nasvetom, pogovorom ali nasmehom. Kljub temu da je imela doma tri odraščajoče otroke, ki sta jih z možem vzgojila v čudovite ljudi, v šoli ni le vestno opravljala svojega rednega dela, ampak je bila vedno pripravljena prevzeti še kaj, česar smo se drugi branili.

Uspeh njenih dijakov ni bil nikoli slab, a če bi dijaki naredili toliko, kot je zanje naredila ona, bi moral biti še veliko boljši. Kadar jim ni šlo ali so delali premalo, ni bila jezna, ampak žalostna. Imela jih je zelo rada, zato si je vztrajno prizadevala, da bi bili vsi uspešni.

Popuščala ni, saj bi to bilo v njihovo škodo.

Brez oklevanja si je naložila še dodatno delo.

Kadar jo je kaj prizadelo, je skušala bolečino obdržati zase. Ni se pritoževala, četudi bi se kdaj morala. Nikoli ni godrnjala in širila slabe volje. Poučevati v Želimljah je bilo zelo lepo tudi zaradi nje.

V njej sem našla dragoceno prijateljico. Ko je sredi šolskega leta odšla in njene blagodejne bližine ni bilo več, je na moji desni kljub prihodu zelo prijetnega mladega sodelavca zazijala praznina.

Meri se seveda ni spremenila. Svoje bližnje še naprej osrečuje.

Marija Modic Premrl

98 www.zelimlje.si

K

o sem prišla kot novopečena dijakinja na Gimnazijo Želimlje, nas je sprejel profesor matematike, ki je bil tudi naš razrednik. Lahko rečem, da je bil pouk matematike v prvem letniku zanimiv.

Vsekakor smo se naučili kar nekaj življenjskih resnic, matematike pa na žalost nekoliko manj. V drugem letniku je prišla nova profesorica, ki pa je kmalu odšla na porodniški dopust in nas prepustila profesorici, ki je bila že upokojena.

Po vseh pretresih, menjavah in navajanjih na vedno nove in nove načine spoznavanja matematike smo si prav oddahnili, ko nas je v tretjem letniku sprejela prof. Meri Trdan. Pri njej smo vedno vedeli, kaj se je potrebno naučiti, in vedno nam je tudi znala pokazati pot, kako do tega znanja lahko pridemo. Z velikim veseljem smo, lahko rečem prav vsi (tudi tisti, ki jim matematika ni bila najbolj pri srcu), hodili k uram, kar smo na maturantskem plesu potrdili tudi s tem, da smo prof. Meri Trdan izbrali za naj profesorico naše generacije.

Z veseljem sem čez leta postala tudi njena sodelavka in hvaležna sem ji tudi za vso pomoč, ki mi jo je nudila ob mojih prvih korakih v učiteljskem poklicu.

Vida Šinkovec

TEMATIKE" RAZGLASITEV "MISS MA

GĹ˝

11/12

letno poroÄ?ilo 2011/12 99

2. b

o dnevih komunikacije na Pohorju (OIV) Dnevi so bili kar zahtevni, saj smo se osredotočali na osebnostno rast in meni je bilo kar težko pogledati nazaj.

Včasih si želim, da ne bi samo fantje izbirali skupnih filmov.

Všeč mi je bilo, ker smo se bolje spoznali in veliko smejali.

Bilo je "kul". Nad svojo nekomunikacijo pa se ne morem pritoževati, saj gre tu za mojo krivdo.

Najbolj mi je letošnje Pohorje zaznamovala bolezen, zaradi katere sem moral predčasno oditi domov.

Dnevi na Pohorju so bili fantastični. Še posebej so se mi v spomin vtisnile delavnice, ki so bile zelo dobro pripravljene.

To so bili dnevi, ko smo se še bolj povezali med seboj. Še posebej si bom zapomnila krvave žulje po kidanju snega na igrišču, ples na hodniku ...

Morda bi bilo bolje, če bi šli na Pohorje v toplejšem obdobju.

Meni osebno je bilo nekoliko slabše kot v preteklem letu. A vseeno je bilo super!

To so dnevi, ko šolo odmislimo in se lahko spoprijateljimo tudi s tistimi, ki jih prej nismo dobro poznali. Imeli smo zanimivo nočno igro in dobro hrano.

V roke smo vzeli harmoniko in plesali ...

Letos smo se na Pohorju zadrževali bolj po skupinicah. Kljub temu smo se še bolj povezali; pri tem so nam pomagali tudi naši spremljevalci.

Imeli smo veliko več prostega časa kot lani, kar nam je pomagalo, da smo se bolje spoznali.

Oh, ta gugalnica! 

Ti dnevi so nekaj posebnega. Lahko jih odlično izkoristiš za osebno rast in odneseš nekaj za življenje, lahko pa tudi ne.

To so bili zelo sproščeni dnevi, ko smo utrjevali prijateljske vezi.

Dobro je bilo, ker smo si sami lahko izbrali aktivnosti za prosti čas!

Naše »Pohorje« bi lahko podaljšali za kakšen dan!

Zelo so mi bile všeč delavnice.

Imeli smo veliko časa in tako smo lahko zgladili tudi kakšna nesoglasja.

100 www.zelimlje.si

GŽ

11/12

ALI NISTA

I?

PRISRČN

LE KAJ IMAJO ŽENSKE IN KAČE SKUPNEGA? letno poročilo 2011/12 101

DIJAKOV OČENAŠ Profesor naš, ki ste v razredu, bodite z nami kljub neredu. usmil'te naš'ga se neznanja, saj veste – včasih nas razganja.

Dajte pozitivne nam ocene in odpustite naše zle namene, popravec namreč ni romanca, zato bod'te malo salezjanca.

ILUSTRACIJA: MATEJ KOVAČIČ BESEDILO: JOŽEF MEZEG 102 www.zelimlje.si

GŽ

11/12 PROFESORJEV OČENAŠ Dijaki dragi, ki tu sedite, med odmorom raje se znorite.

Pokažite mi svoje znanje in si doma vzemite čas za spanje.

Odpustite moje mi migrene, saj tudi jaz odpuščam vam vse nore scene.

In ne pošljite me v »Polje«, če nisem vedno dobre volje.

letno poročilo 2011/12 103

POGOVOR

»Najpomembnejša K

o se je bilo treba odločiti, ali bo naredila vozniški izpit in nadaljevala s poučevanjem na želimeljski gimnaziji ali pa bo spet začela poučevati nekje v Ljubljani, se je Marija Modic Premrl odločila za prvo možnost in ostala tukaj kar 18 let.

Kot pravi sama, je bilo poučevanje v Želimljah zanjo pravi blagoslov.

Kljub temu da je za svoje dijake vedno hotela le najboljše in je zato pripravam na ure namenila veliko časa, je še vedno našla čas za stvari, ki jih ima rada: gledališče, koncerte, potovanja … In ker je vedno rada pela, je velik del svojega življenja posvetila petju.

POGOVARJALA SE JE BARBARA OKORN 104 www.zelimlje.si

OBA STA PRISRČNA, KAJNE?

je ljubezen« Nobena skrivnost ni, da ste pri poučevanju vedno veliko prednost dajali literaturi. Je bila ljubezen do književnosti vzrok, da ste se odločili za študij slovenščine?

Nekoč se v gimnaziji jezika skoraj ni poučevalo. Predvidevalo se je, da kdor je šel v gimnazijo, je bil bister dijak in je veliko bral, kar je bilo dobro tudi za njegov jezik, zato je bila slovnica vedno zapostavljena. V času, ko sem bila gimnazijka, smo imeli le nekaj ur slovnice, o sporočanju pa niti slišali nismo. To seveda ni bilo dobro, ker so ljudje doštudirali za različne poklice, jezika pa niso bili vešči, kar se v rabi jezika pozna še danes. Pozneje se je to spremenilo, še zlasti z uvedbo zunanje mature. V moji glavi pa je ostalo, da gimnazijec zmore jezikovno snov hitro osvojiti.

V letih študija in poučevanja sem več časa kot jeziku namenila književnosti, zato sem jo raje učila. Bila sem prepričana, da literatura dijake bolj zanima in se raje pogovarjajo o besedilih, kot poslušajo moje suhoparne razlage o zakonitostih jezika. Pri pouku književnosti se dijak pripravlja na obravnavo in vrednotenje maturitetnih besedil, kar je pomembno za pisanje eseja, ki na maturi pomeni polovico možnih točk. Poleg tega je spoznavanje književnosti srečevanje z umetnostjo, ki človeka vedno bogati. Zato imam literaturo zelo rada, vendar to ni bil najpomembnejši motiv za izbiro študija.

Za študij slovenščine sem se odločila, ker sem vedno imela rada vse, kar je slovensko

GŽ

11/12

– od slovenske ljudske pesmi do slovenske noše, običajev, tipičnih slovenskih kmečkih hiš v različnih pokrajinah … Doma in med sorodniki se je pela ljudska pesem, pri stari mami pa sem videla česanje in predenje volne, črno kuhinjo, kuho v krušni peči …

Ko sem se vpisovala na fakulteto, sem kot drugi predmet še v zadnjem trenutku izbirala med etnologijo in angleščino – srce je hotelo etnologijo, s pametjo pa sem vzela angleščino. Ko Kosmač v Pomladnem dnevu govori o odnosu do domovine, pravi, da je najprej potrebna ljubezen. Mislim, da je tako tudi s študijem in poučevanjem.

Ste že od začetka vedeli, da želite po končanem študiju poučevati?

Poučevanje ni bilo moj edini življenjski cilj. Ko sem še študirala, sem nekaj časa na delavski univerzi v Ljubljani učila angleščino, eno šolsko leto v Srednji verski šoli v Želimljah imela »fonetiko«, pri kateri smo se srečevali vsak teden in si prizadevali za lepo slovensko besedo. Potem sem krajši čas lektorirala pri Družini. Ko sem diplomirala, sem začela iskati službo, ki je takrat že ni bilo več tako lahko najti. Oddala sem nekaj prošenj in bila sprejeta na upravno-administrativno šolo kot učitelj slovenščine in angleščine. Tam sem ostala 16 let.

Kako je potem prišlo do tega, da ste začeli poučevati na želimeljski gimnaziji?

Poučevanja v Želimljah nisem načrtovala.

O gimnaziji sem vedno imela zelo visoko letno poročilo 2011/12 105

mnenje, zato sem mislila, da kot učitelj s strokovne šole za Gimnazijo Želimlje nisem dovolj dobra.

Sem sem prišla bolj po naključju.

POGOVOR

Ko se je na Gimnaziji Želimlje pojavila potreba po še enem slovenistu, sva s profesorjem Zadravcem, ki je takrat tukaj že poučeval slovenščino, za prihod v Želimlje nagovarjala neko gimnazijsko profesorico. Ker se ona ni odločila in je tedanji ravnatelj povabil mene, nisem vedela, kaj naj storim. Pri odločitvi so mi pomagale nekatere neprijetne spremembe na prejšnji šoli; med drugim bi v novem šolskem letu tam imela več novih dijakov kot v Želimljah. Nikoli mi ni bilo žal. Lahko bi rekla, da je bil prihod v Želimlje zame pravi blagoslov.

Omenili ste, da so bile za vas Želimlje nekaj visokega. S kakšnimi občutki ste torej začeli učiti tukaj, kaj ste pričakovali?

Pričakovala sem, da so tu dijaki zelo bistri, zelo pridni in zahtevni, kar je še povečalo občutek velike odgovornosti. Kljub temu da sem imela že veliko pedagoške prakse, sem se na pouk skrbno pripravljala in za šolo delala ogromno. Zelo sem se trudila, da bi dijakom posredovala čim več in na dovolj visokem nivoju. Še vedno mislim, da so želimeljski dijaki v marsičem nekaj posebnega, a tudi vem, da niso tako zelo drugačni od drugih. Iluzija je, če kdo misli, da dijaki v Želimljah samo srkajo znanje, da so vse ure s teboj, da te vedno poslušajo in se po svojih najboljših zmožnostih zmeraj trudijo za znanje. Želimlje so bile zame velika novost še za106 www.zelimlje.si

NA ŽGOČEM PORTUGALSKEM SONCU

radi nečesa drugega. To je bil čas, ko se o tem, da si veren, zlasti v šolah ni govorilo.

V Želimljah je bilo drugače: skupna maša na začetku in koncu šolskega leta, jutranja molitev, priprave na praznike … To je bilo zame tako veselje, da ga je težko opisati. V Želimljah je dijakom lepo, profesorjem pa tudi. Mogoče se tega še bolj zavedamo tisti, ki smo učili še kje drugje.

Kakšen se vam zdi danes odnos mladih do literature in jezika? Drugačen kot v preteklosti?

Odnos do literature in jezika je bil vedno zelo različen. Kot profesorica sem vedno dajala možnost, da dijaki pridejo k meni, če imajo kakršnakoli vprašanja, npr. o pisanju eseja. A se je v zadnjem času po navadi zgodilo, da je k meni prišel dijak, ki je pisal 4 ali -5, medtem ko tistih, ki bi pomoč zelo potrebovali, ni bilo. Pri pouku in v pogovoru sem vedno poskušala dati kar največ in upam, da se ni zgodilo, da bi kdo zaradi mene imel slovenski jezik manj rad. Če bi rekla, da danes mladina nima odnosa do slovenskega jezika, bi bila krivična, je pa možno, da je procent navdušencev manjši, kot je bil.

GŽ

11/12 Kaj pa odnos do učiteljev, do znanja in učenja? Se vam zdi, da je prišlo do kakšnih sprememb?

Najprej sem učila na strokovni šoli. Naše dijakinje se niso pripravljale na dolgotrajen študij, ampak na poklic. Slovenščina je bila za tajnice in strojepiske tudi strokoven predmet, zato je imela kar pomembno mesto. Z odnosom dijakinj do sebe nisem nikoli imela težav. V Želimljah je bil odnos do učiteljev vedno spoštljiv, odnos do učenja in znanja pa nikoli ni bil pri vseh dijakih enak.

Danes se mi zdi, da je malo tako zrelih mladih, ki bi si že na začetku postavili jasen cilj.

Na žalost se dogaja, da so točke pomembnejše kot znanje. Kampanjsko učenje je postalo splošna praksa, ob tem pa prevladuje še prepričanje, da naj bi za tako pridobljeno (ne)znanje dobili še dobro oceno. A brez vztrajnega dela ni nič. Zdi se mi, da danes manjka zavedanja, da kadar v življenju kaj naredimo slabo ali česa ne naredimo, si moramo to priznati, ker je le takrat mogoče kaj popraviti.

Kaj vam bo po vseh teh letih najbolj ostalo v spominu, ko boste pomislili na Želimlje? Kaj boste pogrešali?

Odnose. Znanje je sicer pomembno, ampak najpomembnejši so odnosi med ljudmi.

Vem pa, da bom najbolj pogrešala mladino, dijake. Z ljudmi iz zbornice bom ohranila stike, z mladimi pa ne bom več toliko.

Se vam zdi, da so ravno ti odnosi tisto, kar mladi v tem obdobju odraščanja najbolj potrebujejo?

Vsi ljudje živimo v odnosih. Prepričana sem, da se na tej gimnaziji, tudi skozi odnose, dijakom posredujejo stvari, ki so za življenje dragocene in s(m)o jih morali drugi odkrivati in spoznavati pozneje, če sploh kdaj. Vendar je tudi v Želimljah odvisno od posameznika, kaj od ponujenega sprejme, kaj od tega le na razumski ravni in kaj ponotranji, da postane del njegovega življenja. Je pa za (mladega) človeka gotovo pomembno, da ni številka, da se z njim nekdo pogovarja in se zanj zanima, da ravnatelj vsakega pozna … Tu sem spoznala, da imeti mlade rad ni dovolj, da je res, da morajo to tudi čutiti. ⁞⁞⁞⁞

S SODELAVCI NA ŠKOTSKEM

letno poročilo 2011/12 107

V

GREMO

BOSNO

D

PIŠE: ALESSANDRA LAVRIČ CASCIO

el e k od ipe, k pra i se avg vl t sep vike usta abor ja na Koč vB del temb do evs ndu tri d k . Po bil n osno ovni ra ni p i rog ap , se za i do n r »Ka r čud ežive ko s nimiv iprav je sre rz l m i j sm l d o a i v t i l o e v sre ožn nem ite m p namo os že d j l e i , i o m as po žel d z zbra kacije ničesa islili, čez mo damo je, l v i .« d , r c t Dru ezd vsi, , udi na po i ab vez lje in g a Da smo l s o ugo Ob n leč čim o dr mi za mo s e p mo a Ob a n t k u r h čel pre e z n mene avljali i ob upen rib. K ispeli pro več sk gem a z p , a š e s o i p pe fe m o m va o V s sorja zi raz o po gnju etkov od stnic, nju p tabo ob n b i v i rom T z n e m e e o i k s n če s jki u ig aŠ sku oto po . in s olitvi, mi, pl sm lajp re, ki šali iz koruz r s pni e e k n b o v t u o a mi o s e Ob e e i h p t s . z j g n det a ji ep nem ved po om ju in m j ki j utran očmi o zaj Benj h prip i kuh etu, noč eli m vezal a ih b ji k , po t i r r a m a i a i ku, av o s po zap , a klju rsikaj n dru nju sm prip in Tom vila tre mo o i smo vetili go zan u b os r s b a n a t r t ž n e nač ra g i v a sm i d o s li Dole mu z miveg ruge e in i i den anizir zmiš šemu ljenem ič. o ar. zbr m l ali, njs do jali kas del pro s K ko vo a. Po ali n o ges asnej da bo o akc jektu ubr eje na vali p in od lj ene kratk es i . m lo n j a ri a r i š aše mo n o zbr h, zbi no pe Šušta nede li v Lj gije, s ga ali az rsk rali u m l l j i b s , o ki ljan tab em oz a pro po ora nimiv o. T po mo maši sto aveš l , ki a d č v s v k m a t n o u Šiš oris li l evu ljne se b gla se pris judi o olj al ki in kon tno p si: j i e p n r m ec e Slo živet vsak z evke. aši ak anj On v c P v e iji in mis ou ike nije aši nd s l Bos . od ijo na pešne ni p p le m rav ak il n po in aj v as eč voj prih od nje leto . ⁞⁞⁞ ⁞

108 www.zelimlje.si

PIKNIKI

GŽ

11/12

letno poročilo 2011/12 109

HISTORIA EST EKSKURZIJA V HUDO JAMO Aprila, skoraj takoj po veliki noči, smo se želimeljski zgodovinarji odpravili v Barbara rov. Našo odpravo sta vodila profesor Jure P. Emeršič in zgodovinar Jože Dežman. Slednji nas je med letom obiskoval na srečanjih zgodovinskega kluba. Pridružili so se nam nekateri bivši dijaki, predvsem lanskoletni maturanti, in ravnatelj Peter Polc. Pred vstopom v rov so nam skrbniki jame pregledno predstavili zgodovinske okoliščine pobojev. Izvedeli smo tudi, kdo naj bi bil odgovoren za poboje v Hudi jami.

Opuščeni rudnik je bil po drugi svetovni vojni prizorišče nečloveškega nasilja. Odprli so ga marca 2009 in za enajstimi pregradami odkrili več sto mumificiranih trupel. Jamo so uredili, VHOD V PODZEMLJE GROZE kolikor se je dalo, za javnost pa je zaenkrat še zaprta.

Vstopili smo v ozek predor, ki se je končal v temi. Ustavljali smo se ob na steni zarisanih oznakah za pregrade in pri rudniškem jašku, kjer so nam voditelji razlagali stvari. S trenutkom molka smo se poklonili umrlim v tej jami ter se v spoštljivi tišini sprehodili skozi kostnico, v kateri so posmrtni ostanki več kot 800 ljudi. Po ocenah raziskovalcev je v jami nedotaknjenih še približno 3000 trupel.

Na ekskurziji so se nam pridružili predstavniki lokalne televizije.

Z malo naše pomoči so posneli krajši dokumentarni film. Po

O DOGODKIH IZPRED NEKAJ DESETLETIJ

prihodu iz jame je vsak od nas napisal svojo osebno izkušnjo Barbara rova, nekateri pa smo odgovorili tudi na nekaj vprašanj televizijske ekipe.

Po obisku jame smo šli še v dom starejših občanov v Celju; obiskali smo gospoda Janeza Zdešarja, enega od enajstih, ki so pobegnili iz Teharij. Od tam so namreč pošiljali ljudi v Barbara rov in druge podobne jame. Gospod Janez Zdešar je z nami delil svojo zgodbo o uspešnem begu, o katerem je leto po pobegu napisal tudi knjigo z naslovom »Spomin na težke dni«.

Ekskurzija se nas je vseh močno dotaknila. Vsak je po svoje doživel to prizorišče groze in svoje mnenje o Hudi jami zapisal na svoj list vtisov. Spraševali smo se, ali so povojni poboji res »drugorazredna tema«. Kot je rekel g. Dežman, bomo mi, nova generacija, tisti, ki bomo morali poskrbeti, da se zapiše zgodovinska resnica o vojnih in povojnih pobojih.

POLONA ZUPANČIČ 110 www.zelimlje.si

O KRVNIKIH

MAGISTRA VITAE

ZAPISALI SMO SVOJE VTISE ...

... SPREGOVORILI ZA TELEVIZIJO ...

... IN SE ZAMISLILI.

PRI G. ZDEŠARJU

GŽ

11/12

V četrtek, 16. februarja 2012, je bilo na Gimnaziji Želimlje pri TIGR pouku zgodovine zelo pestro.

Dijaki so gostili dr. Tatjano ReJURIJ PAVEL jec, Alenko Puhar in mag. ReEMERŠIČ nata Podbersiča.

Dr. Rejčeva, žena političnega vodje organizacije TIGR, Alberta Rejca (1899– 1976), je z brezhibno zgodovinsko metodo analizirala delovanje TIGR-a in vlogo svojega moža v njem. Poudarila je, da je TIGR edina predvojna in medvojna odporniška organizacija, ki je bila res spontana, svobodna, brez težnje po oblasti – skratka, odporniška organizacija, na katero smo lahko po toliko letih še vedno ponosni. Albert Rejec je bil vseskozi v vodstvu TIGR-a. Po začetnem bojevitem obdobju je v delovanje te organizacije vpeljal razumni odpor, ki je upošteval tudi možne fašistične represalije. Zgodovinar mag. Renato Podbersič iz Študijskega centra za narodno spravo pa je dijakom pregledno predstavil italijansko zgodovino od združitve Italije do konca prve svetovne vojne in zasedbe Primorske. Srečanje je obogatila še publicistka Alenka Puhar, ki je predstavila dramatične začetke TIGR-a.

Kljub časovni odmaknjenosti so očitno dileme, ki jih je načela dr. Rejčeva, aktualne tudi za dijake, kar se je pokazalo v živahni debati ob koncu predavanja.

ZGODOVINA POSTAVLJA VPRAŠANJA letno poročilo 2011/12 111

PRIREDITVE

112 www.zelimlje.si

ŠOLSKEEKSKURZIJE

1.

GŽ

11/12

Degustacija olj O izdelavi oljčnega olja

Špela si vedno vs

e pridno zapisuje

Sprehod po Kopru

Moški imajo veliko uporabno vrednost Nekoga je bilo v jami Vilenica

strah

letno poročilo 2011/12 113

2.

ŠOLSKE

Jakob se boji okužb

Pred baziliko v Ogleju

umem!"

"Jaz teh napisov pač ne raz

Le kaj nam hočejo povedati?

Nazaj v otroštvo Je to ura športne vzgoje?

114 www.zelimlje.si

GĹ˝

EKSKURZIJE

11/12

3.

Ljubiteljice rumene barve Za fotografe ni ovir

Pred vojvodskim prestolom

Je to nov knez?

Zbrani ob simbolu slovenstva Napad na profesorico

letno poroÄ?ilo 2011/12 115

4.

ŠOLSKE

Le kaj ima v rokah?

Takšni so bili nekoč menihi

Kdo najde najlepšo misel?

Fantje spretno pletejo

Ali nismo umetniki?

Pred sestankom 116 www.zelimlje.si

EKSKURZIJE

GŽ

11/12

Čeprav sem se od doma odpravila še v temi, je prav kmalu posijalo sonce! Bila sem vesela, saj mi za razliko od drugih sošolcev ni bilo treba iti v šolo.

Zakaj?

! n a d p e l e j Bi l PIŠE: TINA ZAJEC

letno poročilo 2011/12 117

! n a d p e l Bi l je Ker je bil to dan, ko smo se odličnjaki Gimnazije Želimlje odpravili na izlet. Na Plitvice. Poleg lepega vremena me je že takoj zjutraj razveselil pogled na VIP avtobus! Že zaradi tega je dobro biti odličen! In potem smo se odpeljali k našim hrvaškim sosedom.

Pot je potekala po načrtih – mirno. Mirno, kolikor se je seveda dalo. Od smeha bi me kmalu pobralo in vsi poskusi, da bi vsaj malo zadremala, so klavrno propadli.

Pokrajina je kmalu postala pusta in rahlo strašljiva in moram priznati, da me je smeh ob pogledu na opustošenje, ki je ostalo od vojne, minil.

Na Plitvicah smo dobili vsak svojo zloženko z načrtom poti po narodnem parku. Ravnatelj je naš strah pred celodnevnim pohodom umiril z obljubo, da si ne bomo ogledali čisto vsega.

Najprej smo se ustavili ob prečudovitem slapu in po zgledu japonskih turistov začeli neumorno fotografirati.

Za to se ne "splača" biti odličnjak! Potem moraš prestajati fotografiranje za vsakim ovinkom, v najbolj nemogočih pozah in v trenutkih, ko to najmanj pričakuješ.

Pot nas je vodila mimo jezer, ki imajo neverjetno modro barvo. Po stezah in lesenih mostičkih smo prispeli do jezera, čez katerega se je 118 www.zelimlje.si

treba prepeljati z ladjico. Med vožnjo je bilo zanimivo spremljati pogovore drugih turistov in ugotavljati, kateri jezik govorijo.

Tudi krajši počitek se je prilegel. In prav kmalu smo spet hodili in si ogledovali naravne lepote. Ker imamo vsi veliko kondicije, nam je ostalo časa na pretek in tako smo načrtovano pot še malo podaljšali. Vredno je bilo!

Prazna vreča ne stoji pokonci in tako smo se popoldne po zaslugi našega voditelja pošteno najedli. Za to pa je vredno biti odličnjak!

Tik pred prihodom domov si je ravnatelj zaželel, da bi se vsi (razen bivših maturantov) na ekskurziji za odličnjake srečali tudi prihodnje leto. Seveda! Videli smo veliko lepega in škoda bi bilo, da bi prihodnje leto takšno priložnost izpustili!

Splača se biti odličnjak! ⁞⁞⁞⁞

GŽ 11/12

RAZGLEDNICA Z MALTE

Ò EL IM LJ E 46

S I - 12 91 Š KO FL JI CA

S LO VE NI JA

letno poročilo 2011/12 119

B

h na son èn i in m v za slu ‘e nih poè itn ica Dr ag i br al ec ! Ko nè no u‘ iva šu me nju mo rja ni ma tu ri se ob pr ijetn em š, tu ka j se vro èi Ma lti ! Po ka r na por Ve av an je na ka mn iti pla ‘i. pr av pr ile ‘e ve èe rn o pol e‘ rn ih ur ah , še pos eb ej , ko je na sp ore du ve èe ‘iv lje nje pr eb ud i še le v da je na jbo lje , da a. Ta kr at za got ovo ve š, pet z do ma èin i, ka kš na nog om et na te km in se sp us tiš v pr ijete n kle se od pr av iš v bli ‘n ji lok al in pr ija zn i. ki so na dv se gos tol jub ni ve lik o za nim ivi h oze ms ke ga mo rja pon uja Ta ma li oto k sr ed i Sr ed gla vno me st o eè ud ovi to mo dr o la gu no, st va ri. Og le da li sm o si pr nim ive sol ine te r oto k Go zo. , za Va llett a, kli fe in te mp lje Do‘iveli smo ški javni prevoz in ceste.

Omeniti moram še malte vo‘njo po napaènem avtobusa sredi kri‘išè a, di številnih lukenj marsikaj – ustavljanje ra utkov), stalno tresenje za pasu (a le za nekaj tren Da ne omenjam, da se tukaj vozijo po levi nje . . na cestišè u, glasno hupa ozno! :) Gr ravno obratno kot pri nas. strani in je vse urejeno ko šè ka sveta ni ko va nju te ga ma jhn eg a No , ko t vid iš, na m ob ra zis lte šk i poz dr av ! al u sp et vid im o. Vr oè ma vrh do lgè as . Up am , da se km arbara Malo

LE T NO PO RO ÈI LO

PIŠE: DUŠKA HOČEVAR MIHELIČ

Z

FRANCIJA

ačelo se je z naskokom na avtobus. Prerivanje za čim boljše sedeže: a navsezadnje smo vsi sedeli na najboljših mestih, se mi zdi. Dobro znani modri VIP avtobus nam je spet postal prijeten dom in pribežališče za na-

poren, a nepozaben teden dni. Odpeljali smo točno, ob devetih zvečer, zadihani, polni pričakovanj; umiril nas je šele »Sveti angel«, ki smo ga skupno

zmolili za srečno pot. In spet sem bila na popotovanju, kot šolarka, vsakodnevne skrbi sem pustila doma in se prepustila neznanemu, ki je bilo pred menoj.

Program potovanja nam je obljubljal veliko zanimivega in res je bilo tako! Že prvi dan smo se zamislili nad krutostjo in nepotrebnostjo vojne; Verdun, grobišče tričetrt milijona vojakov iz prve svetovne vojne. In naslednje dni, ko smo stopali med nepreglednimi vrstami belih križev, ki obeležujejo grobove vojakov iz druge svetovne vojne, ko si lahko prav zaslišal bobnenje težkega orožja in krike nemočnih vojakov, ki so padali pod sovražnim

dijaški pozdr av z Malte 120 www.zelimlje.si

GŽ

11/12

ZA STARŠE 2012 ognjem, zaduhal gosti dim, ki je težko legal na duše, in utrnila se je marsikatera solza, saj je enostavno nemogoče dojeti in razumeti, kaj vse se je takrat dogajalo, in se ob tem žal zavedati, da naš svet tudi danes ni ozdravljen teh nesmislov.

Pariz. Najbolj pričakovana točka. Prvi pogled na Eifflov stolp iz avtobusa. Reke avtomobilov, od katerih niti eden ni nepoškodovan, vse rase sveta, pomešane med seboj. Kje so pa Francozi?

DEGUSTACIJA OSTRIG TALE ŠTRUCA PA IMA SVOJO TEŽO

Kasneje smo izvedeli, da so se umaknili na obrobje Pariza. Pariške spominke prodajajo Arabci, Kitajci, črnci … Ne glede na vse, kar Pariz ponuja, je name največji vtis naredil ravno Eifflov stolp.

Ta monumentalni velikan iz železa, ki po toliko letih vztraja kot edinstveni simbol mesta Pariz, čeprav je bil namenjen za rušenje, je zaslužil moje največje navdušenje; stokrat se je znašel na mojih fotografijah iz vseh mogočih zornih kotov, v vseh mogočih detajlih. Tudi čakanje na ogled orjaka v

"JAZ SEM V PARIZU!"

mrazu in dežju se je še kako izplačalo!

Ne nameravam ravno pisati potopisa, vendar moram omeniti še neskončno ljubko Normandijo s slikovitimi mesteci, polnimi cvetja, Atlantski ocean v mojih supergah in starodavni Mont Saint Michel, ki me je popeljal nekaj stoletij nazaj. Bilo je, kakor da sem nekoč že bila tam …

V NORMANDIJI letno poročilo 2011/12 121

Večeri v hotelih: nekateri so utrujeni popadali v postelje do naslednjega jutra, drugi so vztrajali do poznih nočnih ur; tudi oba »hotelska pikOČARLJIVI VERSAILLES

nika« nista bila kar tako. Posebno doživetje je bilo popoldansko druženje ob ostrigah v Cancalu. Če povzamem naše popotovanje po Franciji: malo nas je zeblo, malo smo bili mokri; francosko vreme je bilo muhasto, prav predvidljivo atlantsko, dežniki obvezna oprema,

ROMANTIKA NA REKI SENI

pa vendar mislim, da to ni motilo nikogar izmed nas. Zvrhana mera dobre volje, povsod in ves čas, pa naš Peter Polc, neizčrpen vir zgodovine in informacij, naš angel varuh, ki je vožnjo z avtobusom praktično presedel in prebedel na stopnici ob šoferjih, da je vse teklo

MOTIVI NA KATEDRALI V STRASBOURGU SO ZANIMIVI

tako, kot mora, in nas je neprestano prešteval in varoval, kakor pastir svoje ovčice.

JE GLASBA TUDI VŠTETA V RAČUN?

Tokrat sva bila z možem drugič na potovanju za starše, saj nama žreb minulo leto ni bil naklonjen.

Upam, da bova prihodnje leto spet zraven, saj bo najina zadnja priložnost; letos imava v Želimljem že maturanta. Rada bi se zahvalila vsem najinim sopotnikom za

FOTOGRAFIJA ZA SPOMIN

prijetno druženje in marsikatero veselo domislico, šoferjema za varno vožnjo in seveda Petru, da nam je s svojo neusahljivo energijo in zagnanostjo omogočil še eno nepozabno potovanje!

V Ribnici, 27. avgusta 2012

122 www.zelimlje.si

Bruselj, Mons in Brugges

GŽ

11/12

pi{e: anton martin emer{i~

Bilo je hladno jesensko jutro, ko se nas

Nato smo se odpravili na sever, vse do

je sedem dijakov s profesorjema Petrom

obale Atlantskega oceana v ~udovito

Kon~anom in Jurijem Pavlom Emer{i~em

mesto Brugges. Naslednji dan smo {li v

s kombijem odpravilo na dolgo vožnjo

Evropski parlament, kjer nam je g. Kle-

do prestolnice Evropske unije. Razen

men Žumer predstavil delovanje Evrop-

sre~anja z radarjem smo sre~no prispe-

skega sveta, sodi{~a itd. Na slovenskem

li na cilj in se »utaborili« v stanovanju

predstavni{tvu smo se sre~ali z ata{ejem

evropskega poslanca g. Milana Zvera.

za kmetijstvo in biv{im želimelj~anom Jer-

Prva postaja je bil SHAPE – voja{ki {tab

nejem Kova~em, ki nam je med drugim na

NATA v Monsu, v katerem smo si (razen

kratko razložil možnosti zaposlitve v Evrop-

izjem, ki so pozabile osebni dokument)

ski uniji. Dan smo zaklju~ili z ve~ernim kle-

pod vodstvom g. Roberta Verli~a ogledali

petom z g. Danielom [karjo. Zadnji dan pa

življenje v tak{nem voja{kem »mestecu«,

so nas zelo lepo sprejeli na sedežu NATA v

kjer imajo vojaki stanovanjske hi{e za svo-

Bruslju. Na koncu pa spet vožnja nazaj do-

je družine, pa tudi {ole, trgovine, igri{~a

mov. Spoznati delovanje EU in NATA ter vi-

…

deti toliko ~udovitih mest je bila res izjemna izku{nja in je v meni vzbudila veliko željo, da vse skupaj vidim {e kdaj. ⁞⁞⁞⁞

letno poročilo 2011/12 123

3. a

o svojem razredniku Zelo bi pohvalila njegovo zavzetost za razred in da zna vsakemu nakloniti svoj čas. Ne bi mu pa bilo treba tako sitnariti zaradi opravičil.

Naš razrednik se zna »pohecati«, kadar je treba, a je hkrati tudi naša »brca v rit«, ki nas vzpodbuja in skrbi za nas.

Naš razrednik naj ostane tak, kot je, ker je res »car«!

Ponosen sem nanj!

»Gleda nam skozi prste« in nas vedno spodbuja, da se v šoli potrudimo. Piše nam »mejle«, se za nas »potegne« pri profesorjih, nobena stvar mu ni odveč.

Smo najboljši razred z najboljšim razrednikom.

Naš razrednik bi moral dobo za prinašanje opravičil podaljšati vsaj za dva tedna.

Zelo nam je všeč, da se razrednik zanima za nas.

Da veliko pobud in ni mu vseeno, kaj o razredu mislijo drugi. Ni mu vseeno za naše težave.

Včasih bi naš razrednik lahko bil malo strožji in komu dal tudi kakšno neopravičeno uro. Mi je pa všeč, da mu ni vseeno za nas, da nas spodbuja, zagovarja in podpira.

Najboljši je! Ne, to ni šala.

Res je super. Všeč mi je, ker nas spodbuja, nam svetuje in je takoj za, če hočemo kaj organizirati. Z njim se lahko pogovoriš.

Že tri leta zelo dobro opravlja svoje delo.

Morali bi imeti več razrednih ur.

Zelo mi je všeč, ker mu ni vseeno, kako nam gre v šoli.

Ravnatelj naj zelo, zelo pohvali našega razrednika in ga spodbudi za prihodnja leta. Naj mu da »povišico«.

Naš razrednik je tako odličen, da ga ne izpustimo iz rok. Morda bi bilo dobro, če bi imeli vsaj kakšno razredno uro na mesec.

Zelo bi pohvalila njegovo zavzetost za razred. Vsakemu zna nakloniti svoj čas.

Želim, da naš dosedanji razrednik ostane z nami še v 4. letniku. Je res »fajn«, zna prisluhniti, rešiti probleme … Pa kaj bi človek našteval. On je najboljši razrednik, ki ve, kaj je najbolje za nas.

Vedno je za »fore«!

Je »ful dober«, skratka »d'best«!

124 www.zelimlje.si

Med razrednimi urami zna naš razrednik narediti red. Všeč mi je, ker je postal strožji glede izostankov, saj s(m)o nekateri včasih z opravičili zelo zavlačevali. Všeč mi je tudi to, da nam kot nekdanji dijak Gimnazije Želimlje lahko kaj predlaga »iz prve roke«. Vedno se »potegne« za nas!

GŽ

11/12

POHORSKA

PIRAMIDA

A EZA 3. A RAZRED

RAZGLASITEV VIT

letno poročilo 2011/12 125

MATURANTI Pospravljanje »šare« ...

…

PIŠE: PETRA VIDERGAR

ki je po štirih letih v Želimljah ni malo!

Listki, zvezki, čajni lončki, slike, rože, skromna darilca, posušene vrtnice, barvice, svečke in še mnogo več kot to se najde v ogromni škatli, ki jo po štirih letih še zadnjič prineseš domov; tokrat z mislijo, da naslednje leto ne bo šla tja kot lanskega septembra.

Na videz so vse le predmeti, v resnici pa je v prav vsakem od njih skrit vsaj kak majhen spomin ali dogodivščina. Pisani lončki spominjajo na nešteto večerov, preživetih s prijatelji ob čaju, ali pa na jutra ob (pre)zgodnji kavi. Listki, napisani med poukom, vsebujejo najzanimivejše podrobnosti o pravkar minulem koncu tedna; robove zvezkov krasijo imena, obrobljena s srčki, vrtnica te spomni na posebno osebo v tvojem življenju. Vedno znova se nasmejiš ob slikah s Pohorja, najdeš še čisto majhen paketek sladkorja, ki si ga vzel v Pariškem »kafiču«. Svečke te spomnijo na doživete želimeljske božičnice; najdejo se tudi mnoge note in cd-ji, ki te spet ponesejo v čase Strgane strune ter bučne glasbe na igrišču, kjer se urijo mladi športniki …

Odkriješ še robčke, ki so prišli prav ob ne preveč ljubih dogodkih, pa kakšno obvestilo o kršenju pravil, vse možne vstopnice in vozovnice za najrazličnejša evropska prevozna sredstva, barvice, ki so okrasile marsikatero stran v rokovniku … Škatli sploh ni videti dna. Nekateri predmeti kmalu najdejo prav posebno mesto na domači polici, drugi pristanejo na podstrešju, tretji se pač izgubijo. Z vsakim dnem postajajo bolj dragoceni in zgovornejši.

In naša škatla? Ta se bo še vedno polnila z najrazličnejšo »šaro«, ki jo bomo vedno znova radi pospravljali in se spominjali preteklih dni.

126 www.zelimlje.si

BESEDO

IMAJO

GŽ

11/12

Dan brez smeha je izgubljen dan

M

ar si po maturi res ne zaslužim počitka?! Zakaj sploh pisati o Gimnaziji Želimlje, ko pa je v vsakemu Vodniku in Preblisku presežek teh informacij. Zakaj bi bodočim in zdajšnjim dijakom »kvaril« izkušnje in spoznanja, ki jih bo vsak posameznik doživel tekom izobraževanja?

PIŠE: MATEJ KASTELIC

Pa vendar; zakaj potem obstaja na milijone avtobiografij, vezanih na dogajanje v 2. svetovni vojni? Zaradi lastnih izkušenj. In lahko potrdim, da je to največji zaklad, ki sem ga odnesel iz Želimelj.

Značilnosti profesorjev raje pustimo. Pa ne zato, ker bi bili tako nehumani z nami (ravno nasprotno), ampak zato, ker hočem poudariti druge stvari.

Torej pustimo celoten učiteljski zbor in potovanja po Evropi ter se raje ustavimo ob vseh tegobah, padcih in udarcih, ki jih boste tu doživeli. Če mislite, da bi lahko prišli mimo brez tega, se hudo motite. A motite se tudi, če mislite, da tega ne boste zmogli. Vse, kar je potrebno, je zaupanje v samega sebe in predvsem v druge – v vsakem namreč lahko najdete dobro in pozitivno lastnost, če jo le iščete. Priporočam pa vam, da imate odprte oči za sočloveka, saj se tako dokopljete do prijateljskih vezi, ki se tudi v najhujših trenutkih ne skrhajo.

Lahko povem, da sem imel že tisočkrat v mislih »prepis«, vendar ga nisem nikoli izvedel zaradi ljudi, ki jih človek ne spozna vsak dan, zaradi prijateljev, ki mislim, da mi bodo stali ob strani tudi v nadaljnjem življenju.

Vendar se ne zanašajte na to, kar sem vam ravnokar povedal! To so moje, le moje izkušnje in identičnih ne bo doživel nihče. Veliko jih bo občutilo, da so si zasluženo prigarali ocene, da so maturo opravili solidno zaradi štirih let opozarjanja nanjo, vendar nihče ne bo občutil istih stvari, se spomnil istih oseb, dogodkov, kot se jih prav zdaj spominjam jaz.

Naročeno mi je bilo, naj napišem krajši sestavek, vendar teh štirih let enostavno ne morem bolj skrčiti. Tudi konca ne znam napisati, saj se še vedno čutim želimeljčana – in se tudi vedno bom!

P. S.: Skrivnost, kako sem premagoval težave: s smehom. 

letno poročilo 2011/12 127

STARŠIIMAJO BESEDO

Dokažite, da iz Želimelj more priti veliko dobrega OB SLOVESU MATURANTOV ZAPISALA: MARIJA STRITAR

»Da bi iz Želimelj prišlo kaj dobrega?« se spominjam pripombe v zbornici neke ljubljanske gimnazije junija leta 1984. Bil je čas maturitetnih izpitov, ki so jih tam opravljali tudi dijaki takratne Srednje verske šole v Želimljah.

Kot študentka sem tisto pomlad nadomeščala profesorico kemije. »Ah kaj, tako ali tako ne bodo drugega kot župniki!« je modroval starejši profesor. Čez nekaj dni, ko so bili rezultati mature na mizi, ni bilo več takih pripomb, kajti fantje so se solidno odrezali.

Od takrat je minilo precej let in Bog je v njih napletel svoj načrt. Sanjalo se mi ni, da bova nekoč tako tesno povezana s tem krajem in šolo v njem. Naučila sva se, da je potrebno poznati vse tri različne poglede na šolo, da je slika o njej celotna; to je pogled dijakov, pogled profesorjev in tudi staršev. Kot oče in mati sva že ob prvem stiku z Gimnazijo Želimlje, bilo je to pred štirimi leti ob vpisu v prvi letnik, začutila, da je nekaj posebnega, nekaj več ...

Tisto nekaj posebno zaznavava v sproščenem vzdušju med dijaki, ravnateljem in profesorji.

Tisto nekaj posebnega je življenje, ki kipi iz teh mladih, je prijazen pozdrav, ko se srečamo pred šolo, čeprav se ne poznamo.

Tisto nekaj več je neviden okvir Božje navzočnosti, ki obdaja sicer običajne šolske dejavnosti, je križ kot pozitivni predznak, ki ga dijaki skupaj s profesorji vsak dan postavijo pred začetek vsega, kar ta dan prinaša.

Seveda je tudi na tej gimnaziji poudarek na znanju, dobrih ocenah, priznanjih, tekmovanju, visokih uvrstitvah in priznam, da je bilo zaradi tega pri nas večkrat težko. Ob tem pa je tu dijak še vedno človek, ki je v sebi občutljiv in ranljiv, ki doživlja neuspehe in razočaranja, ki tu občuti, da ni najpomembneje biti najboljši, ampak po vsakem padcu vstati in nadaljevati, po neuspehu začeti znova.

128 www.zelimlje.si

Posebna ponudba te gimnazije so tedni na Pohorju, kjer so bili naši otroci deležni tistega znanja, ki ga ne bodo potrebovali le v poklicu, kot strokovnjaki, temveč v svoji življenjski poklicanosti.

Tisto nekaj več je predpraznični šolski utrip, ki dijake uvede v doživljanje samih praznikov. »Božič je pred vrati, prav bi bilo opraviti spoved.« Ali: »Jutri je praznik, lepo bi bilo, da greš k maši.« In sva vedela, da ni izgovora, saj je za to možnost v šoli oziroma v domu. Še nekaj posebnega moram omeniti, česar ne poznajo niti v drugih katoliških gimnazijah – to je vsakoletni izlet za starše, ki je pravzaprav zanimiva pustolovščina po tujih deželah v prijetni družbi, ob dobri organizaciji in odličnem vodstvu.

To je zares modra poteza ravnatelja, kajti imeti starše ves teden na istem avtobusu gotovo obrodi sadove medsebojnega povezovanja in dobrega sodelovanja s šolo. Ni čudno, da so roditeljski sestanki in govorilne ure včasih bolj videti kot družabna srečanja staršev, saj si imamo toliko povedati, da čas pred vrati razreda naenkrat mine.

Ob vsem povedanem pa nama je kot očetu in materi naše maturantke kljub velikim naporom, ki jih je vložila, najdragocenješa njena izjava: »Sedaj mi ni žal, da sem hodila v Želimlje.« Dragi maturanti, danes ste še to, v ponedeljek pa boste zopet na začetku. Starši verjamemo v vas, verjamemo, da boste s pridobljenim znanjem in tistim »nekaj več«, ki vam je bilo ponujeno v letih šolanja na tej gimnaziji, pogumno stopili na pot, na katero se čutite poklicani. Kjerkoli boste, dokažite, da iz Želimelj more priti veliko dobrega.

DON BOSKO

GŽ

11/12

letno poročilo 2011/12 129

PETRA

NEJA ŽORŽ V GOSTEH

130 www.zelimlje.si

VRATA V HRAM UČENOSTI

NA IZMENJAVI 2. A Z GOSTJO IZ VIPAVE

V

GŽ

VIPAVI

11/12

D

PIŠE: PETRA KOGOJ

rugi in tretji teden januarja se mi bo zagotovo za vedno vtisnil v spomin.

Imela sem priložnost spoznati svet izmenjav – če ti dobiš nekoga ali nekdo dobi tebe. Žreb je določil, da k meni najprej pride vipavčanka Anja, nato pa

grem jaz k njej. Izkušnje iz Vipave z veseljem delim z vami.

V nedeljo zvečer, ko sem prišla v Vipavo, sem videla cerkev, šolo, dom, nekaj hiš NASMEJANA PETRA KOGOJ

in polje. Mislila sem si: "O, to je pa precej podobno Želimljam!" A resnici na ljubo je treba priznati, da imajo v Vipavi nekaj več "ustanov", podobnih Trafo baru. A vsi hodijo samo v Pr' Marjanci, saj imajo tam najboljši sladoled na svetu. Podobnosti je torej bilo kar nekaj, tako da domotožja nisem imela, domačinka pa se tudi (še) nisem počutila. Na to me je opominjala moja nevajenost na tooooliko vojakov na kupu, ki sem jih vedno znova "v živo" srečevala.

Vipava je torej name naredila podoben vtis kot Želimlje, da ne hodim na Gimnazijo Želimlje, pa sem hitro ugotovila na tamkajšnji šoli. Najprej sem opazila, da šola ni le ogromna, temveč tudi zelo sistematično urejena. V treh nadstropjih, ki so skoraj identična, se skoraj ne moreš izgubiti. Takoj ob prihodu so mi prijazno razložili, da so "najpomembnejše" stvari na vrhu (v tretjem nadstropju) in na sredini vsakega nadstropja – zbornica in stranišča namreč!

Naj omenim še sestavo njihovega vodstva. Imajo ravnatelja in rektorja. Za vse nas, ki ne vemo, kaj je rektor, bo verjetno najenostavneje, če rečemo, da je rektor predstavnik Cerkve. Ravnatelj pa je v tem primeru predstavnik države. Ker je pri nas g. Peter Polc med drugim tudi v božji službi, je pravzaprav rektor in ravnatelj v enem.

Poleg rektorja in ravnatelja sem spoznala tudi obe knjižničarki, večino profesorjev, enega hišnika, tajnico in še nekoga, ki je delal v sobi z radiem.

Seveda sem spoznala tudi svoj oddelek. Tam se malokdo druži s kom izven svojega oddelka, kar je v bistvu dobro, saj so zato kot razred precej bolj povezani in se zelo dobro razumejo. Najzanimivejši so detajli: vsak, ki vstopi v razred ali gre iz razreda, je pozdravljen s strani vseh 31 sošolcev, ne glede na to, kaj v tistem trenutku počnejo.

Vse, ki bivate v dijaškem domu, verjetno zanima tudi kaj o njem. Prvič: dom kot stavba na zunaj spominja na graščino (bajke in miti pravijo, da to tudi je!), notranjost pa je razen stopnic, ki so kot kakšno stopnišče z Bradavičarke, popolnoma v slogu današnjega časa. Imajo malo manj učnih ur kot mi, z vzgojitelji pa nimajo toliko stikov. Za dom je tudi značilno, da imajo žensko in moško stavbo ločeno, družijo pa se lahko le v skupnih prostorih. Če povzamem, sem v enem tednu spoznala veliko novih stvari. To izkušnjo priporočam vsakemu, saj ti srečanje z drugačnostjo pomaga odkriti, kdo resnično si. ⁞⁞⁞⁞ letno poročilo 2011/12 131

132 www.zelimlje.si

GĹ˝

11/12

letno poroÄ?ilo 2011/12 133

3. b o tem,

zakaj je dobro srednješolska leta preživeti v Želimljem V Želimljem spoznaš veliko neverjetnih in dobrih ljudi. To okolje prav gotovo pozitivno vpliva na tvoje odraščanje.

Tu se »tisti bolj glasni« in tudi »tisti bolj tihi« dobro počutijo.

V Želimljem spoznaš nove ljudi in si 24 ur na dan obkrožen s (ponavadi) nasmejanimi obrazi.

Razviješ se tudi duhovno in razmišljaš o pomembnih stvareh, o katerih v drugačnem okolju ne bi razmišljal. Pouk je kvaliteten in ponudba predstav, potovanj ... zelo pestra.

Seveda pa ne smem pozabiti na ravnatelja. 

Glede Želimelj bi izpostavila tri stvari. Tu so prijazni ljudje (zaposleni), ki priganjajo, ampak tudi zelo dobro spodbujajo in skrbijo za dobro voljo. Tu je lepa okolica, narava, tu imaš možnost preživljanja časa na svežem zraku, lahko se ukvarjaš z veliko športnimi aktivnostmi. To okolje te utrdi v delavnosti in samozavesti.

134 www.zelimlje.si

Ker je v Želimljem malo ljudi, se med seboj bolje poznamo, počutimo se bolj domače. Poleg pouka si tu pri dejavnostih, na potovanjih, prireditvah ... pridobimo še veliko drugih dobrih izkušenj.

V Želimljem postaneš boljši in si pridobiš veliko znanja. Tu so ljudje bolj odprti. Z vsemi se poznamo in smo na nek način vsi prijatelji.

V Želimljem je vredno preživeti srednješolska leta zaradi prijateljev in vrednot za življenje.

Tu si pridobiš ogromno skladovnico znanja, za katerega morda celo ne vem, če ga bom kdaj še v celoti uporabila. Vsakdan pa nam lepšajo obšolske dejavnosti, potovanja, dnevi komunikacije ...

Tu je super, ker tu spoznaš prijatelje, ki so tvoji prijatelji tudi potem, ko šolo zapustiš. Glede na to, kar slišim od osnovnošolskih sošolcev, sklepam, da se tu naučimo mnogo več kot drugje. Zelo mi je všeč, ker hodimo na zelo dobra potovanja po zelo dobrih cenah z zelo dobrimi sošolci in profesorji.

Tu imaš ogromno priložnosti za duhovno rast, ki jih drugje ne bi imel. Šola je težka, kar je edino prav.

V težavah se veliko naučiš in s tem odrasteš. Veliko pa se naučiš tudi od ljudi, ki jih spoznaš na šoli, na potovanjih ...

Tu je veliko »dobrih punc«, tu lahko koristno preživiš svoj čas in si pridobiš dobro podlago za nadaljnji študij.

V Želimljem spleteš zelo močne vezi s prijatelji in večino zaposlenih. V tej dolini je doma duh mladosti, razigranosti, občutka za ljudi.

Všeč mi je, da je šola v naravi, da imamo veliko športnih in drugih aktivnosti. Ne smem pa pozabiti tudi študijskih potovanj po Evropi.

Na tej šoli sem rada predvsem zaradi domačnosti.

Tu se res počutiš kot doma in si lahko sproščen. Potem so tu še potovanja, ki so odlično pripravljena in na katerih lahko za malo denarja vidiš zelo veliko. Seveda pa je tu pomemben tudi dom. Domovske izkušnje ne bi zamenjala za nič na svetu.

Ne vem za nobeno gimnazijo, kjer bi bilo toliko aktivnosti, toliko dobrih odnosov, kot jih je tukaj.

Učiš se za življenje, odraščaš, dobiš prave prijatelje in nikoli ti ni dolgčas. Če že ne zaradi drugega, pa zaradi učenja. 

GŽ

11/12

O PAČ UMETNIKI, KA

»NEJC, NEKATERI SM

JNE?«

3. B – ŠTUDIJSKO ZAGNAN RAZRED

Z NAJVEČ ODLIČNJAKI!

letno poročilo 2011/12 135

GLASBENE SKUPINE

V

PIŠE: POLONA STEGU

šolskem letu 2011/2012 so na želimeljski gimnaziji delovale naslednje pevske zasedbe: dekliška pevska skupina 1. letnika, fantovska vokalna skupina, dekliški pevski zbor in priložnostno tudi mešani pevski zbor. Razveseljivo je, da je v teh zasedbah sodelovalo več kot 75 dijakinj in dijakov. Nekateri, ki so vešči instrumentalne igre, so se občasno predstavili tudi z igranjem na instrumente.

Zborovska glasba je tudi po raziskavah Unesca tista človeška dejavnost, v katero se vključuje največ ljudi. Pevsko sodelovanje ima v življenju vsakega posameznika neprecenljivo

136 www.zelimlje.si

vlogo: pri socializaciji, kreiranju pozitivne samopodobe, uspešnem delovanju v skupini in ustvarjanju vrednostnega sistema.

Verjetno ti argumenti za današnjo družbo niso dovolj tehtni, ker so premalo ali nič "dobičkonosni". Znanstveniki pa, na žalost, že ugotavljajo, da nas je "dobičkonosnost" razčlovečila. Človek je osamljen, frustriran, oropan najnedolžnejših čustev in potreb. O tem pričajo tudi nenehni pogledi najstnikov v zaslone mobilnih in podobnih naprav.

Verjamem, da je bilo zaradi kakšne ure glasbenega udejstvovanja vsaj nekaj teh in takšnih pogledov manj ... pa več pogledov iz oči v oči. ⁞⁞⁞⁞

GŽ

NASTOPI

SEPTEMBER Nedelja, 18. september ici nastop na slovesnosti ob 20-letn gimnazije in doma v Želimljem DECEMBER Petek, 2. december: Miklavžev koncert Petek, 23. december: nastop na domovinsko-božični prireditvi

JANUAR Nedelja, 15. januar: nastop pevskih zborov občine toda Škofljica v cerkvi sv. Cirila in Me na Škofljici

Sobota, 21. januar: nastop na dnevu odprtih vrat v Želimljem

11/12

MAREC Četrtek, 22. marec: nastop na dobrodelnem koncertu Slomškove ustanove v Vipavi

APRIL Nedelja, 1. april: sodelovanje pri snemanju oddaje na RTV Slovenija Sreda, 18. april: letni koncert v Antonovem domu na Viču MAJ Četrtek, 24. maj: sodelovanje pri maši na Rakovniku ob nastopu novega salezijanskega inšpektorja

Torek, 31. januar: iku sodelovanje pri maši na Rakovn ob prazniku sv. Janeza Boska

letno poročilo 2011/12 137

ŠE OGLASBI

»Brez glasbe bi bilo življenje napaka!«

Z

PIŠE: NEŽA VERDINEK

gornja misel mi deluje kot kakšen naslov za pomemben esej, ki ga moram napisati. Pa vendar ne gre za esej. Gre za pisanje o občutkih, ki sem jih v tem šolskem letu doživljala

pri dekliškem pevskem zboru pod vodstvom naše drage Polone Stegu.

Ni mi bilo vedno lahko v ponedeljek po pouku iti še na pevsko vajo, priznam, a kakorkoli obračam, se mi ob pogledu na štiriletno prepevanje v zboru vsi »ne da se mi« in »a že spet te pevske« prekrijejo z najveličastnejšimi občutki, ki jih lahko zborovski pevec doživi, ko stoji na odru in mu publika zaploska ob dobro izvedeni skladbi ali ko stoji na cerkvenem koru in poje Njemu v čast in slavo in zahvalo!

Letos je bilo vsakega nekaj – nastop ob 20-letnici naše ustanove, Miklavžev koncert v decembru, nastop na Škofljici, sveta maša ob godu Janeza Boska, letni koncert v Antonovem domu in čisto ob koncu pevske sezone še slovesna sveta maša ob začetku službovanja novega salezijanskega inšpektorja na Rakovniku.

Pevske vaje niso bile sprostitev, nikakor ne; garali in delali smo, pa čeprav se (lahko) sliši zelo klišejsko. Veliko truda je bilo treba vložiti z obeh strani – Polonine in naše, da smo lahko skupaj zazvenele kot celota in uglašen zbor.

Temperamentni španski pesmi sta nas popeljali v vročo, a hkrati zelo nežno Španijo, ljudske so krepile narodno zavest, Življenje je kot val izpod peresa zakoncev Žgur pa nas je bolj ali manj prisilila k razmišljanju o tem, kakšne želje imamo in kako so nam dosegljive. To niso bile edine pesmi, ki smo jih prepevale, so pa zagotovo tiste, ki bodo meni ostale v spominu in si jih bom še dolgo prepevala.

Zares bi bilo življenje brez glasbe napaka, saj nam daje možnost, da se osebno gradimo in izpopolnjujemo ter hkrati ne pozabljamo na mnoge ljudi okrog nas – tiste, s katerimi glasbo ustvarjamo, in tudi tiste, ki našo umetnost občudujejo. Brez petja bi bilo življenje pusto in prazno. ⁞⁞⁞⁞ 138 www.zelimlje.si

(F. NIETZSCHE)

GĹ˝

11/12

letno poroÄ?ilo 2011/12 139

4. a želi sporočiti

dijakom in zaposlenim Zaposleni na Gimnaziji Želimlje, ostanite tako ljubeznivi do dijakov, kot ste bili do sedaj. Dijaki, učite se, a ne pretiravajte, saj boste drugače v 4. letniku kronično nenaspani. 

Vsi se še najprej trudite in naredite, kar je v vaši moči. Tam pa, kjer stvari niso v vaših rokah, naj vam pomaga Bog.

Profesorji, ne bodite preveč strogi!

Najboljši ste. Ostanite takšni, lahko pa se tudi še malo poboljšate. Dijakom želim uspeha v šoli in lepe počitnice. Tretješolci pa naj se dobro pripravijo na maturo. Hvala vsem!

Dijaki, uživajte na ekskurzijah in na dnevih komunikacije na Pohorju.

Delajte za šolo, a bodite pri tem zmerni, da ne boste pregoreli.

Učitelji, vem, da imate včasih tudi slab dan.

A vseeno skušajte biti malo bolj nasmejani, bolj potrpežljivi. Skušajte razumeti našo mladost in razigranost. Vedite pa, da ste »super« (vsaj večina).

Kuharice v Želimljem zelo dobro kuhate. Včasih pa bi nam, ko vas prosimo, lahko dale še nekoliko več hrane.

Čistilci, hvala za lepe trenutke in vsa odklenjena vrata. Kakšen med vami pa bi lahko bil tudi malo manj tečen.

Šola ni vse in ne presedite preveč svojega časa za knjigami!

Zaposleni so lahko zelo veseli, da so zaposleni na tej šoli. Naj uživajo v svojem delu, se ne obremenjujejo z nepomembnimi stvarmi in naj od dijakov ne zahtevajo preveč.

Pri predavanjih se profesorji lahko malo bolj sprostite. Že na začetku leta si pridobite avtoriteto in ohranjajte mir v razredu.

Gospod Polde (vratar) je legenda!

Dijaki naj se že v prvem letniku potrudijo, saj ti pri maturi znanje iz vsakega letnika pride še kako prav.

Dobri profesorji in dobri dijaki naredijo dobro šolo.

To je to!

Dijaki naj se učijo, da pri izbiri študija ne bodo omejeni. S študijem pa naj seveda ne pretiravajo.

Profesorji, prizadevajte si za pravično ocenjevanje in vedite, da smo dijaki komaj odrasle osebe, ki včasih med poukom potrebujemo zabavo in sproščenost.

Dijaki, če boste med poukom sodelovali, bodo profesorji prijaznejši do vas.

Če se bo v to ustanovo vlagalo toliko truda, kolikor se ga sedaj, ni strahu, da ta šola v mojih očeh ne bi ostala najboljša gimnazija, ki bi jo vsakomur z veseljem priporočil.

Bogastvo Gimnazije Želimlje je v ljudeh, ki jo sestavljajo. Ravno zato je ta šola bogata!

Gospa Maja z rožami skrbi, da je cela šola lepa, da povsod lepo diši.

140 www.zelimlje.si

GŽ

11/12

MATEJ ZNA ZELO NAZORNO RAZL

AGATI

INE

DOMINIK KOT PROFESOR SLOVENŠČ

letno poročilo 2011/12 141

ZA

VPISI

Zakaj na Gimnazijo Želimlje? ↦

Obisk dneva odprtih vrat na Gimnaziji Želimlje me je prepričal, da je to prava gimnazija zame. Na šoli me je presenetila vsa pozitivna energija, ki je obdajala tako učitelje kot dijake. Všeč mi je bilo, da so bili profesorji prijazni, z njimi smo se lahko pogovarjali.

Najbolj pa me je prepričal ogled poteka pouka in dejavnosti, ki jih ponuja šola.

Zavedam se, da se bom kot dijakinja Gimnazije ŽeliNeža Ambrož mlje morala za svoj uspeh potruditi in trdo delati. Ker je vpis na Gimnazijo Želimlje zame zelo pomemben, se bom po najboljših močeh potrudila, da bom šolanje uspešno zaključila.

Prvič sem se z Gimnazijo Želimlje srečala na duhovnih vajah, zadnje leto pa sem jo obiskala večkrat, saj jo obiskuje moj brat, ki se na šoli dobro počuti. Všeč so mi odnosi, ki so na šoli, in njena majhnost. Tudi to pripomore k dobremu počutju na šoli. Pritegnila me je tudi okolica gimnazije in obšolske dejavnosti, ki jih ni malo. Med predmeti mi je še posebej všeč latinščina.

Ana Bartol Mojo odločitev sta potrdila še dan odprtih vrat in informativni dan.

↦

↦ Za vašo šolo sem izvedela od staršev in prijate-

ljev. Opis me je pritegnil, zato sem si jo ogledala na informativnem dnevu. Takoj me je pritegnil gostoljuben sprejem in zelo prijazen odnos profesorjev ter šola in njena okolica. Doma sem vse ponovno pretehtala in se za šolanje pri vas odločila zaradi znanja, ki ga vaši dijaki prejmejo skozi vsa štiri leta. Veliko pa mi pomenijo tudi spoštljivi medsebojni odnosi, ki se razvijajo na vaši šoli.

142 www.zelimlje.si

Anja Bregar

NIMANJE

GŽ

11/12

↦ Klara Gaber

Na vašo šolo bi se rada vpisala, saj mi je všeč, odkar sem prvič slišala zanjo. Zdi se mi, da učenci na tej šoli dobijo dobro podlago za nadaljnje šolanje.

Všeč mi je tudi to, da se učenci zelo dobro razumejo z učitelji.

↦ Za vašo gimnazijo sem se odločil, ker menim, da

bom na njej našel mnogo novih prijateljev, ker je šola katoliška in zaradi dobre izobrazbe. Nestrpno čakam novo šolsko leto.

↦ V Želimlje si želim priti že od informativnega dne-

va v osmem razredu. Takrat sem obiskal različne šole, saj še nisem bil odločen, kam po devetletki. Poleg gimnazije v Želimljem je v moj ožji izbor prišla še znana ljubljanska gimnazija. Sprva mi je bila ta nekoliko ljubša, saj ob njej prebivajo moji stari starši. A po informativnem dnevu v Želimljem je ta gimnazija moja prva izbira. Zelo mi je všeč vzdušje na šoli in veliko dijakov mi je reklo, da moram nujno iti sem.

Všeč mi je tudi zato, ker sem že od nekdaj ljubitelj antike, še posebej rimskega imperija, in se zato želim učiti latinščino. Dobro je tudi to, da je šola majhna in se učenci zelo dobro razumejo med sabo.

Janez Goršin

Luka Gregorič

↦ Gimnazija Želimlje, za katero sem izvedel od so-

Matic Grešak

šolke, mi je všeč predvsem zaradi njene lege v naravi. Veliko mi pomeni tudi telovadnica in nogometno igrišče, saj imam zelo rad šport. Prepričal me je duh, v katerem delujejo tako starejši dijaki kot zaposleni.

Piko na i pa so dale duhovne vaje, ki sem jih kar dvakrat preživel v Želimljah.

letno poročilo 2011/12 143

DAN

INFORMATIVNI

DAN

↦ To šolo mi je priporočilo veliko bivših dijakov, ker ti

ne nudi le splošne izobrazbe, temveč ti tudi širi obzorje.

Na dnevu odprtih vrat in na informativnem dnevu sem se počutila sprejeto. Ljudje so tu preprosti in odprti.

Všeč mi je tudi pester program in razne dejavnosti, ki se dogajajo ob pouku. Zdi se mi, da ta šola poleg izobraževanja dijake na poseben način vzgaja in jih spodbuja k osebnostni in duhovni rasti. Za šolanje na tej gimnaziji sem se pripravljena potruditi in dati vse od sebe.

Špela Hren

↦ Moja navezanost na želimeljsko šolo sega že v rano

Lucija Kočar

↦

mladost. Takrat sem se s starši večkrat s kolesom peljala igrat na igrala poleg osnovne šole v Želimljem. Ko smo se peljali mimo gimnazije, sem vedno govorila, da bo to moja šola. Čeprav ste na informativnem dnevu poudarili, da niste idealna šola, mislim, da ste prava šola za nadaljnja štiri leta mojega življenja.

Razlogov, ki me spodbujajo k vpisu na Gimnazijo Želimlje, je več.

1. Dijaki so zelo prijazni in prijetni. Takoj te sprejmejo, in kadar rabiš pomoč, ti pomagajo.

2. Všeč mi je odnos učiteljev do učencev, saj se z njimi lahko pogovoriš; za učitelje nisi samo številka.

3. Prijatelji, ki so hodili in še hodijo na Gimnazijo Želimlje, so zelo zadovoljni in jo priporočajo.

4. Šola je lepo urejena, je v lepem kraju, polnem zelenja.

5. Pritegnil me je uspeh maturantov Gimnazije Želimlje, ki je nad slovenskim povprečjem, kar pomeni, da bom od učiteljev prejel veliko znanja, ki mi bo v življenju koristilo.

Mitja Kramar

↦ Za Gimnazijo Želimlje sem izvedela od pri-

Ana Krošelj 144 www.zelimlje.si

jateljice, ki je šolanje v Želimljem že zaključila.

Lepi spomini na njena gimnazijska leta so me navdušili. Seveda pa se tudi zavedam, da si življenje v gimnaziji ustvarjaš sam in da ni vse tako lepo, kot se sliši.

ODPRTIH VRAT

GŽ

11/12

letno poročilo 2011/12 145

4. b

o bogastvu Gimnazije Želimlje Tu je veliko normalnih nadpovprečnih dijakov.

Tu vlada poštenost in ne prilizovanje.

Tu sem si našel prijatelje z vseh koncev Slovenije.

Bogastvo te šole so odnosi. Ko o tem pripovedujem drugim, se jim zdi prav pravljično.

Ta šola je "sredi ničesar" oziroma na zelo lepi lokaciji, z veliko možnostmi za rekreacijo in druženje.

Je nekakšna oaza v današnji zmedi vrednot.

Majhnost te šole lahko, če hočeš, obrneš v svoj prid.

Bogastvo Gimnazije Želimlje je v odnosih, ki so spoštljivi in nenarejeni. Še posebno vez dijak-profesor.

To je šola za življenje, ki ti pomaga reševati probleme. Tu spoznaš veliko novega (predstave, mesta, države).

Ta šola je ogromna stopnica na poti k odraslosti. Tu "rastejo" pristna prijateljstva.

Ta ustanova ima prizadevno in trdno vodstvo, ki vpliva na vse ostale.

Bogastvo šole je tudi bližina dijaškega doma.

Bogastvo gimnazije je moj fant, ki bo vedno moj.

Bogastvo smo ljudje!

V tem okolju, kjer sicer vlada red, se lahko tudi totalno "znori" in da vse iz sebe.

Bogastvo te šole so zaposleni in dijaki.

Zame je bogastvo Gimnazije Želimlje odnos, ki ga lahko gradimo z vsemi okoli nas. Koliko boš dal in sprejel, pa je odvisno od vsakega posameznika.

Bogastvo te šole je veliko: matura, znanje, smeh, sproščeno vzdušje, krasno okolje, dobri odnosi med profesorji in dijaki, spoštovanje, skrb za druge.

Na tej šoli je več miru kot drugod.

Majhnost naše gimnazije najbolj pripomore k dobremu poznavanju sošolcev, drugih dijakov in profesorjev.

146 www.zelimlje.si

GŽ

11/12

POUK SLOVENŠČINE V ČITALNICI PESNIK EVGEN

letno poročilo 2011/12 147

148 www.zelimlje.si

PRIPRAVILA: TINA ŠLAJPAH

Asociacije dijakov o ravnatelju …

(Velikost zapisanih izrazov je odvisna od pogostosti pojavljanja.)

porodijo ob omembi imena »Peter Polc«.

Za letno poročilo smo ujeli tiste asociacije, ki se jim

Misli dijakov so pogosto tako hitre, da jim komaj sledimo.

PRJAVE Prof. slovenščine: »Katera dela poznate, ki imajo v naslovu besedo kralj?« Iz razreda: »Kralj Matjaž, Levji kralj ...« Klemen: »Kraljica Mortadela.« ≈≈≈ Pri VIK-u so dekleta s pantomimo kazala sveti zakon.

Urh: »Istospolna poroka ni zakrament.« ≈≈≈ Prof. Kranjec: »Če piše najbolj priden dijak, napišemo der ...« Urh: »Der Urh.« ≈≈≈ Prof. Emeršič: »Pospravite karte za tarok. Vam bom vzel škisa, pa se boste pod nosom obrisali.« ≈≈≈ Matic zamudi k slovenščini: »Oprostite za zamudo! Bil sem na stranišču! …

Sem malo žuborel.« ≈≈≈ Prof. Šlajpah z redovalnico in dnevnikom kaže primer homogenega

električnega polja: »No, redovalnica je negativno nabita.« ≈≈≈ Prof. Premrl: »V vsakem človeku je nekaj don Kihota.

Pa tudi, če se mu ne utrga.« ≈≈≈ Mimo okna gredo koze.

Neli: »Glejte!

Moj bratec!« Prof. Leskovec: »Ti se pa visoko ceniš.« ≈≈≈ Prof. Lajevec razlaga o prvem poznanem latinskem napisu na neki sponki.

Matej vpraša: »Kaj pa piše gor?« Jan: »Made in China!« ≈≈≈ Prof. Emeršič: »Kateri so bili vzroki za naraščanje prebivalstva?« Nejc: »Ni bilo več vojn, dobre prometne povezave ...« Prof. Emeršič: »Da so lažje vasovali.« ≈≈≈ Prof. Šlajpah: »Kje smo se že srečali s pojmom polje?« Matej: »Doma.«

Matej 6. uro na 1. šolski dan: »Ej, tole šolsko leto se pa res že vleče.« ≈≈≈ Sebastjan: »Igral sem čelo in violo.« Prof. Černeha: »Kaj pa zdaj igraš?« Sebastjan: »Košarko.« ≈≈≈ Pri psihologiji.

Lucija kihne.

Prof. Papotnik: »Ti pa še kihaš tako psihološko – aaaaaaapsiha!« ≈≈≈ Prof. Kranjec: »Manca, ne tepi soseda z zvezkom!« ≈≈≈ Na tabli piše: Ljubezen ni, kadar gledata drug v drugega, ampak ko zreta v daljavo v isti smeri.

Prof. Emeršič: »Pa kake sluzaste misli imate vi.« ≈≈≈ Prof. Kranjec: »Ko boste vprašani … da mi ne pridete gor s čisto podhranjenimi beležkami!«

GŽ

11/12 Prof. Černeha: »Zadnjič … no, zadnjič. Pravzaprav je od tega kakih 25 ali 26 let.« ≈≈≈ Patrik: »Gospa profesor, a boste jutri vprašali dva dijaka?« Prof. Premrl: »Ja kako pa naj jaz to vem?

Saj niti ne vem, če bom jutri še živa!« ≈≈≈ Prof. Lajevec o ličenju Rimljank: »Dobro, si ne predstavljam, kako so izgledali njihovi obrazi po dvajsetih letih mazanja s svincem – ampak saj so itak prej umrle.« ≈≈≈ Manca in Monika se pri zgodovini igrata z ventilatorčkom.

Prof. Emeršič: »Pa dajta nehajta! S tem se igra moj sin, ki je star dve leti in pol.« ≈≈≈ Prof. Lajevec: »Vas so torej prikrajšali za Aristotelovo Poetiko?« Matej: »Ne prikrajšali, usmilili so se nas.« letno poročilo 2011/12 149

4. c o ljudeh,

ki so jim v Želimljem prirastli k srcu Svetovalna delavka Špela Potočnik mi je všeč, saj se potrudi za vsakega dijaka, nam pomaga in svetuje.

Legenda!

Jurij Pavel Emeršič ima ure, ki so zanimive in zabavne. Testi so ravno prav zahtevni in način spraševanja enostaven.

Všeč mi je, ker ne »komplicira«, kot to počne veliko drugih profesorjev. Uživam v njegovih razlagah in se nasmejim ob njegovih neumestnih pripombah.

Profesorica Marija Trdan je matematiko res učila s srcem.

S knjižničarjem Stanetom Zupančičem kar ne moreš nehati govoriti. Je vedno dobre volje, zna vedno ponuditi prave knjige, izposoja učbenike za neomejen čas ...

150 www.zelimlje.si

Ko slišiš smeh Klemna Balažiča, si takoj boljše volje. Seveda pa se lahko k njemu zatečeš tudi takrat, ko imaš težave.

Profesor Vodičar je res »top« filozof, a tudi drugi profesorji niso slabi.

Gospod Brunšek je bil »car«. Dojel je, da sprotno učenje ni mogoče, in je vedno vedel, katerih besed je človek najbolj potreben.

Salezijanci so sami pozitivci, ki te znajo razvedriti.

Ravnatelj naj še naprej ostane tako dober in naj se še naprej tako bori za svoje dijake. Naj bo še naprej takšna »faca«. Hvala za najlepša leta mojega dosedanjega življenja!

Profesor Štefan Arh je vedno nasmejan in dobre volje. Njegove ure športne vzgoje so zanimive. Z njim se je prijetno pogovarjati.

Profesorica Marjeta Kranjec je vedno zelo prijazna. Ima veliko potrpljenja in dobre živce. Za nas naredi vse, vedno da možnost za dobro oceno in nas je veliko naučila.

Všeč so mi kuharice, saj dajo večjo porcijo, če to želiš.

Naš hišnik je mojster za vse!

Peter Končan je človek na mestu! Je dober profesor, vzgojitelj, pripravljen nas je poslušati, upošteva naše predloge. O vsem ima mnenje, primerno reagira tudi v manj prijetnih situacijah.

Pri športni vzgoji profesorica Minka Čadež ne komplicira in razume, da se nam kdaj pač ne da delati. Vedno nas je vzpodbujala in nam svetovala. Veliko smo se pogovarjali.

Zelo dober način poučevanja ima Tina Šlajpah, saj ti zna snov približati.

Najbolj so mi pri srcu tisti, ki te na hodniku pozdravijo in ti pomagajo, če jih le lepo vprašaš.

Profesorica Eva Lajevec res obvlada snov, saj odgovori skoraj na vsako vprašanje, postavljeno v razredu. Njene ure, na katere se gotovo veliko pripravlja, so zanimive; veliko smo se presmejali in s sabo odnesli marsikaj.

Dijak gre veliko raje v šolo, če vidi, da se tudi profesor trudi.

Naj dodam, da je tudi na ekskurzijah velika "faca".

GŽ

11/12

NEKOLIKO DRUGAČE EVROPSKI PARLAMENT

ANJA Z MODNIM DODATKOM

letno poročilo 2011/12 151

POTOVANJA

Pismo iz Italije 5. maj 2012

Dragi dijak Gimnazije Želimlje!

Danes je sobota, ura je pol petih zjutraj, cel avtobus spi. Najbrž počivaš v topli postelji, utrujen od napornega tedna. Mimo mene bežijo mesta, travniki, vasi. Upam, da bomo kmalu prispeli v Torino, saj postajam lačna …

Istega dne zvečer Bil je res naporen dan. Ogledali smo si kraje, kjer je živel in deloval naš dragi don Bosko. Bili smo na Colle don Bosco, šli v Valdocco, kjer je nastal njegov oratorij, in se sprehodili po centru Torina.

V Genovi smo si ogledali orjaški akvarij s stotinami najrazličnejših rib. Nekaj smo jih tudi poimenovali.  Lahko noč!

6. maj 2012

KATERA JE NAJLEPŠA?

Dragi prijatelj!

Danes sem videla najlepše mestece na svetu: Manarolo. Do njega smo prišli po klifih, po romantični poti, ki jo imenujejo Pot ljubezni. Pogosto smo se ustavljali in se podpisovali na stene, polne srčkov in zaljubljenih izjav … Videli smo tudi podpis dveh naših nekdanjih maturantov, ki sta, pred leti, očitno hodila po tej poti.

V Manaroli smo se nekateri kljub precej slabemu vremenu kopali v morju. (Umivanje nikoli ne škodi!)

Popoldne smo odšli v Piso, na Trg čudes, kjer je vsak za kakšno minuto podprl slavni poševni stolp. Nakupili smo nekaj sončnih očal in klobukov (»10 €, just for you, my friend!«) ter izropali tamkajšnji Leclerc.

152 www.zelimlje.si

LE ZAKAJ ME FOTOGRAFIRAŠ?

NEKDO JE ZASPAN ...

FOTOGRAFIJA ZA MAMICE

ZSFS 11/12 Zdaj se peljemo v Firenze, kjer si bomo ogledali slavnega Davida, se sprehodili po mestu (čeprav dežuje ) in prespali.

7. maj 2012 CINQUE TERRE PAZI, NAGIBA SE

Dragi ti, ki se mučiš v šoli, medtem ko jaz uživam!

Končno smo prispeli v prestolnico Italije, Rim. Navsezgodaj zjutraj nas je zelo zabaven slovenski vodič popeljal po Katakombah sv. Kalista, potem pa smo se odpravili na pot po antičnem Rimu.

Videli smo Kolosej, Forum Romanum (kjer so nam nekateri sošolci pripravili brezplačno prho), Pantheon ter Navonski trg. Bilo je zelo vroče in bili smo zelo lačni. Nekje v bližini Navonskega trga smo se skoraj izgubili med iskanjem "Mac-a", potem pa smo lahko jedli najnajnajboljšo pico pod dežnikom. Vreme je bilo res čudno.

Zdaj pa se peljemo v hostel, ki ga vodijo naši dragi salezijanci. Upam, da dobimo kaj hrane!

8. maj 2012 SREČANJE DVEH ...

ALI OŠTEVA KAKŠNEGA OD NAS?

Dragi želimeljčan!

Spet ti pišem pismo, ki spet prihaja iz Rima. Po kaotičnih rimskih cestah se peljemo v Vatikan, prestolnico naše vere. Šli bomo v Baziliko sv. Petra, v Vatikanske muzeje, peljali se bomo z metrojem, peli na Španskih stopnicah in metali kovance v Fontano di Trevi.

Istega dne zvečer Mislim, da je bil to eden izmed bolj napornih in lepših dni. Bazilika sv. Petra je res veličastna, s kupole smo videli čisto cel Rim. Skoraj smo se izgubili v prostornih muzejih, kjer smo po dolgi hoji končno videli Sikstinsko kapelo. Edino, kar ti lahko povem o njej, je, da je veličastna (ta pridevnik najbolje opiše vzdušje tega dne).

Metro niti ni bil tako poln, ničesar nam niso ukradli, dobili smo hrano in bili smo zadovoljni. letno poročilo 2011/12 153

Pozno popoldne smo se odpravili še na Španske stopnice, kjer smo ob spremljavi kitar prepevali ter mimoidoče navduševali več kot eno uro … Bilo je … hm … zelo romantično. Povsod so bili sami zaljubljeni parčki, prodajalci vrtnic in rože …

Ko se je začelo temniti, smo se sprehodili še do Fontane di Trevi, si zagotovili srečo z metom kovanca in dan zaključili z zelo dobrim sladoledom.

POTOV V KOLOSEJU

9. maj 2012 Dragi nesrečnež, ki se moraš učiti!

Gotovo nas že zelo pogrešaš. Ne skrbi, čez tri dni pridemo domov. Oziroma naj bi prišli. Po pripovedovanju nekega profesorja Gimnazije Želimlje še vedno obstaja možnost, da izbruhne Vezuv in nas zasuje.

Danes gremo v Pompeje, na sprehod po ulicah, ki sta jih pred 2000 leti prekrila lava in pepel. Po prašnih poteh se bomo vzpeli na Vezuv.

Potem pa nas čaka najboljši del tega dneva: večerja na pobočju Vezuva. Komaj čakam!

NA DREVESU

TO NI ZID ŽALOVANJA

10. maj 2012 Dragi bodoči intelektualec!

Kako si? Upam, da se veseliš konca tedna in mojega prihoda domov. Pošiljam ti pozdrave iz sončnega San Marina! Tu sem porabila ves denar, ki mi je še ostal. Ne skrbi, tudi tebi bom prinesla kakšen spominek.

Dopoldne smo bili še v Assisiju na grobu sv.

Frančiška. Skoraj sem se izgubila v veliki trinadstropni baziliki. Mislim, da je to najlepša

154 www.zelimlje.si

"NEKAJ CENTOV ZA MALICO, PROSIM!"

RADI BI BILI ...

ANJA

ZSFS 11/12 cerkev, ki sem jo kdaj videla. In v njej vlada čudovito, tiho in umirjeno vzdušje. Počutila sem se čisto drugače kot v drugih cerkvah …

11. maj 2012 PO ULICAH POMPEJEV

"ČLOVEK IZ POMPEJEV"

Dragi prijatelj, ki te že precej pogrešam!

Upam, da lahko bereš te vrstice, ki jih pišem v sončnem čolničku na reki Rio Grande v Mirabilandiji. Oprosti, vendar se mi roka še malo trese, najbrž zaradi prevelikega odmerka vožnje na Katunu. Bilo je … Nimam besed.  Zelo adrenalinsko? Tudi iSpeed in vse ostale atrakcije me niso razočarale, poleg tega pa sem bila navdušena nad »količino luštnih moških osebkov« brez majic!

Se vidimo kmalu!

Istega dne zvečer Ne morem verjeti, da je bilo tako noro! Ne obžalujem nobene minute tega potovanja, uživala sem kot še nikoli doslej.

Malo mi je žal, ker se že vračamo domov, vendar sem te pogrešala in komaj čakam, da te spet vidim.

ALI KDO UGANE NAŠA IMENA?

Anamarija Rupnik

PRI DON BOSKU

letno poročilo 2011/12 155

POTOVANJA

156 www.zelimlje.si

ZSFS 11/12 PIŠE: TINA KOŠIR

Wertherjeva odrešitev ali poročilo o Angliji

PRVO POGLAVJE Kot ponavadi pred potovanji sem tudi tokrat čepela v svoji sobi, v kateri je pravkar razneslo bombo. Povprečni potrebujejo red, geniji obvladamo kaos.

A to tokrat ni uspelo niti meni. »Mami!« Nobenega odgovora. »Mamii!!« Končno odgovor nekje z vrta. »A kaj veš, kje so moje kavbojke?? Tiste, ki so mal' raztrgane?« »Če si jih dala oprat, potem so na tvojem kupu v kopalnici,« zaslišim. »Pa če jih ni!« jezno zavpijem nazaj. Vsakič se mi zgodi isto. Ves čas mi je v napoto in prekladam, ko pa iščem, se udre v tla. Naša hiša je stara ko zemlja, zato je moja soba majhna in res ne vem, kam bi lahko šle moje najljubše kavbojke. Zadnja možnost – padle so za omaro. Niso! Grrr … Izza omare potegnem kup zmečkanega, porumenelega papirja, popisanega z nečitljivo pisavo še s črnilom in peresom. Vsaj kazalo je tako.

Ampak to bom brala na letalu, ko bom letela na Norveško.

DRUGO POGLAVJE Sedim na letališču in berem knjigo. Tako sem zatopljena vanjo, da me prestraši še obvestilo z zvočnika. Iz knjige padejo rumeni listi, na katere sem že čisto pozabila.

Razgrnem in začnem brati: letno poročilo 2011/12 157

POTOVANJA

Wert he

rjeva

Dragi Wilhelm,

odre

… Vračam se vase in najdem tamkaj svoj svet! A ta svet je bolj slutnja, mračno hrepenenje, kakor pa podoba in živa sila.

Vse pred mojimi čuti se megli in zasanjan se dalje smehljam skozi svet.

Stevardese ponujajo hrano. Ni mi do hrane, zato berem naprej. MY CHELSEA

RAZLAGA MERSK

IH ENOT

Rad ti priznam – zakaj vem, kaj mi boš odvrnil – da so najsrečnejši oni, ki živijo tjavdan kakor otroci. Blablabla.

Sit sem tega, da ne morem ven iz te ječe, sit tega, da ne morem letati svobodno pod milim nebom v družbi ptic. Rad bi pozabil Lotte in bil spet srečen.

Zato sem se odločil …

BODOČI EVROPSKI POSLANCI

Hej, tega pa Goethe zagotovo ni napisal. Toliko pa ja vem, čeprav sem skoraj vse ure

ŽELIMELJSKI STONEHENGE

slovenščine prespala. Spreleti me srh. »Če se ni kdo delal norca iz Goetheja, potem sem odkrila nekaj zgodovinskega,« si mislim in berem naprej.

… da grem v Anglijo. Na poti sem srečal skupino preprostih ljudi, ki so se vsevprek smejali.

Nekaj časa sem jih poslušal in se spraševal, kako so lahko tako srečni. Nato sem ogovoril njihovega voditelja in rekel mi je: »Vprašaj njih.« Ti mladi so mi spremenili življenje. Pripovedovali so mi, kaj vse so videli – oni so 158 www.zelimlje.si

"MIR, PROSIM!"

šitev

ZSFS 11/12 se namreč že vračali domov.

V BRUSLJU O ZDRAVEM ŽIVLJENJU

Videli so Luksemburg, peljali so se skozi neki podvodni tunel, za katerega še slišal nisem. Mogoče so si ga izmislili. Brighton, Portsmouth, skrivnostni kamni, ki jim pravijo Stonehenge, in končno London, kamor sem namenjen tudi sam. Govorili so eden čez ZEBE JIH!

drugega; eden o Westminstrski palači, drugi o Naravoslovnem muzeju, spet drugi o kronskih draguljih. Kot bi živeli v čisto drugem času. Sedel sem tam in jih poslušal. Vse bolj so me navdajali z navdušenjem; spet sem v žilah začutil življenje. Čudno, tega nisem čutil že tako dolgo. In Bruselj! Mogoče se

"KDO BO ZABIL PRVI GOL?"

bom ustavil tudi tam. Saj tako in tako sploh ne vem, kam točno grem. V Bruslju sta menda Kitajski paviljon in Japonski stolp. Zagotovo pa ne bom šel v Europapark. Govorili so mi o nekih vlakih smrti, a jaz o smrti nočem več razmišljati.

ROJSTNODNEVNO PRESENEČENJE

Povrh vsega pa mi življenje še ni razodelo, kaj je vlak.

Mladi so izstopili.

Ha! Zanimivo. Če kaj od tega napišem profesorici v spis, me bo obesila – z glavo navzdol. A ker so mladi uspeli spremeniti celo Wertherja, mora biti Anglija KO BO VELIKA,

BO PILOT!

res zakon.

In namesto na Norveško sem odletela raziskovat Anglijo. ⁞⁞⁞⁞ letno poročilo 2011/12 159

POTOVANJA

Zgodovinar

L

eta 1914 je nemška vojska napadla Francijo.

98 let kasneje smo se želimeljčani zbrali v nekdanji nemški obmejni kasarni v Trierju, ki

ji danes »poveljujejo« salezijanci.

Nekdanji sošolec ravnatelja Petra Polca nas je sprejel z glasnim smehom, zaradi česar je pozneje na avtobusu nastala teorija o specifičnem salezijanskem smehu. Sledilo je okrepčilo in po ogledu Trierja napad na Francijo (tja smo udarili čez Luksemburg). Pogumna francoska obramba pri Verdunu je bila edinstvena v vojaški zgodovini.

Nato smo brez težav napredovali proti Parizu.

Edina ovira, da ni teklo čisto gladko, je bil ženski del avtobusa, ki je prihajal šoferju izmenjaje tarnat, da jih tišči na WC. Nazadnje smo vendarle dosegli Pariz in se naužili zakladov Louvra, v Invalidih obiskali Napoleona, se sprehodili po pokopališču slavnih Père Lachaise, se spustili v temne pariške katakombe, zlezli na »Eiffla« in za zaključek zapluli po Seni.

Na letališču Charles de Gaulle sem se spodaj podpisani vodič tik pred vzletom letala družinskim obveznostim navkljub odločil, da ostanem s prekrasno skupino dijakov in kolegov, s katero smo se res ujeli. To je bil vzrok za nadaljevanje poti. Povod pa je bila stevardesa …

160 www.zelimlje.si

v Franciji

ZSFS 11/12 PIŠE: JURIJ PAVEL EMERŠIČ

(Po novem so stevardese na letališčih zadovoljne že z vozniškim dovoljenjem!) Ko smo zapustili Pariz, je šlo tam takoj vse narobe. Za začetek je Sarkozy izgubil volitve, s čimer se je napovedala blažja politika do tujcev. Med analiziranjem volilnih rezultatov smo prispeli v impresionistični Giverny in naprej do morja pri Etretatu, kjer sta veter in dež ohladila plavalne navdušence.

Vreme je bilo takšno, da bi v njem tudi operacija izkrcanja v Normandiji propadla. Navdušenci nad vojno zgodovino so v nadaljevanju uživali ob ogledu lokacij izkrcanja, poklonili pa smo se tudi umrlim na vojaških pokopališčih. Tisti, ki jih bolj kot sodobna nagovarja srednjeveška zgodovina, pa so prišli na svoj račun na Mt. Saint Michelu.

Kljub različnim zgodovinskim okusom pa smo bili vsi enotni, da ni boljše jedi, kot so surove ostrige, ki nam jih je ravnatelj kupil v bretonskem Cancalu.

Ko smo jih posrkali, smo se obrnili proti Sloveniji.

Na poti skozi Pariz smo skočili še na futuristično La Defense in v Saint Denisu pozdravili francoske kralje, nato pa nas je po postanku v evropskem Strasbourgu odpihnilo domov. (Še pomnite, zakaj pred katedralo v Strasbourgu piha?) ⁞⁞⁞⁞

letno poročilo 2011/12 161

PO

P

PIŠE: TATIANA ELISABET SUŠNIK

oletne počitnice so minile, kar pa za nas, maturante, niti ni bilo tako tragično, saj smo že po treh tednih pouka za nekaj časa zapustili šolske klopi: odpravili smo se …

162 www.zelimlje.si

TOVANJA

ZSFS 11/12

Viva España! letno poročilo 2011/12 163

Viva Esp N

eprekinjena vožnja do Barcelone bi

bila celo za nas, izkušene popotnike,

prenaporna, zato smo si zanjo vzeli kar

tri dni. Pot je ob burnih (filozofskih, kemijskih, fizikalnih …) debatah in gledanju filmov na

avtobusu minila v znamenju don Boska (obiskali smo namreč Valdocco in Torino), Monaka, kjer smo obiskali kazino in občudovali drage avtomobile, Cannesa, kjer smo iskali odtise rok znanih zvezdnikov, ter ene najpomembnejših francoskih parfumerij, kjer smo lahko kupili na novo narejene parfume.

RADIŽ«

A DAMSKI »P

V jutru četrtega dne smo dočakali težko pričakovano špansko mejo. Naslednje tri dni smo bili v Barceloni. Tu je na svoj račun prišel prav vsak. Ljubitelji umetnosti so lahko občudovali Dalijeva in Gaudijeva dela, športniki so uživali na stadionu znanega nogometnega kluba Barcelona in na olimpijskem stadionu, kjer so nekateri preizkusili svoje tekaške sposobnosti.

Našla se je tudi paša za oči: za ljubitelje plesa

SLADKE

ogled flamenka, za ljubitelje vodnih živali akvarij. Lahko smo se kopali v toplem morju in nakupovali, za kar je bila dolga ulica La Rambla še kako primerna. Obiskali smo tudi salezijance na Tibidabu in imeli sv. mašo na Montserratu.

Zadnji večer smo bili deležni čudovitega štiridesetminutnega ognjemeta ob koncu barcelonskega praznika, ki so ga obhajali ravno tisti konec tedna.

Naslednje jutro smo se poslovili od udobnega hotela Ibis in Španije ter se odpravili domov. Ta pot je bila bolj v znamenju kopanja; najprej v deželi Camargue, deželi črne Sare in flamingov, nato pa še v romantičnih italijanskih vasicah Cinque Terre.

Verjetno se vsaj večina strinja, da smo preživeli osem nepozabnih dni našega zadnjega študijskega potovanja z Gimnazijo Želimlje. ⁞⁞⁞⁞ 164 www.zelimlje.si

OB PRIJATELJU

SANJE

aña!

ZSFS 11/12

VČASIH SO KOSILA PRE

PROSTA

KATERA JE NAJLEPŠA?

STNIK TEČE

NO »KA J? VAR

ZA MANO?«

IALITETA

BASKOVSKA SPEC

letno poročilo 2011/12 165

166 www.zelimlje.si

vs

vse PIŠE: MITJA FRANC

Vendar enkrat sam

ZSFS 11/12

M

e vprašate, kako se je začelo?

V začetku septembra je bila ideja. Idejo sem pretuhtal in iskal sem namige in znamenja, ali gre vse skupaj v pravo smer.

Potem je v začetku oktobra do mene prišla Laura, da potrebuje ključ od Majcnove dvorane. Bilo mi je sumljivo. Povprašal sem jo, kdo jo pošilja in od koga je dobila »žegen«. »Vse zmenjeno z ravnateljem!« Prav, in sem ji dal ključ. Po ključ je prišla tudi naslednji teden.

Stvar je postala še bolj sumljiva. Zdaj sem »pofirbcal« še bolj in postavil kakšno vprašanje več. Dobil sem presenetljiv odgovor: »Ustvarjamo dramsko skupino, v kateri želimo biti tudi vozači.« »Zanimivo,« sem rekel. Sedaj sem bil na vrsti jaz.

Povedal sem ji, da tudi sam razmišljam o dramski skupini, a ne bi želel, da obstajata dve in si »hodita v zelje«. »No, tudi mi še iščemo nekakšnega mentorja, ki bi lahko bil odgovoren za našo dramsko skupino …«

Več kot očiten namig, da je stvar potrebno vzeti v roke.

Vzel sem si nekaj časa, a ne prav veliko, da bi pri Stanetu poiskal kakšno zanimivo dramsko delo. Prav nobeno ni odgovarjalo: preveč igralcev, premalo igralcev; preveč teksta, premalo teksta; preveč resno, popolnoma neprimerno …, dokler mi ni v roke prišla burka v enem dejanju: Na medenih tednih, Friedrich Gustav Triesch, Gorica 1904. Preletim ... všeč mi je; preberem … zadovoljen sem; pregledam dolžino, vloge, humornost … »Ja, ta bo prava,« si mislim sam pri sebi.

V oktobru sem po pogovorih s Petrom Končanom dobil zeleno luč in priprave so se začele. Skupina, ki se je oblikovala, preden sem prevzel mentorstvo, je v tem času razpadla – ostali sta samo Laura in Nina. Zame se je začelo nočno in zgodnje jutranje življenje – skeniranje, popravljanje, prirejanje teksta, e-pošta z novimi predlogi in variacijami, skratka garanje.

Znova sem prišel k Petru. Na plan sem potegnil še ne popolnoma dokončan tekst, načrt za vodenje dramske skupine, datume, načrt izpeljave … Končni žegen!

Akcija!!!

»Ustanovni člani« smo se dogovorili za datum avdicije.

Izbral sem odlomke in jih dal Lauri, da je z njimi postregla kandidatom, ki so se javili na razpisu za avdicijo. letno poročilo 2011/12 167

Še nekaj iz gledališkega lista

V začetku novembra je bila avdicija. Prijavljenih je bilo 23 kandidatov. Na samo avdicijo jih je prišlo 17, izbranih je bilo 12 kandidatov. Nekaj se jih je prijavilo še za scenografske, kostumografske in druge ekipe. Kar precej smo jih v te ekipe vključili naknadno. V komisiji so bili »ustanovni člani«, profesorica slovenščine in latinščine, knjižničar, mladi igralski talent.

Jaz sem prevzel režiranje; Laura je prevzela inštruiranje za nastope in poskrbela, da so se karakterji povezali in odnosi med igralci izboljšali; Nina je začela z lobiranjem za kostume; Lucija pa se je osredotočila na avtorjevo sceno in si zamislila svojo izvedljivo interpretacijo.

Nato je sledil skupni sestanek in začetek začrtane poti. Začeli smo z bralnimi vajami, retoričnimi vajami, z vajami nastopanja in s pridiganjem ob zamujanju in začetni neresnosti.

V decembru smo se začeli učiti tekst na pamet in ob glasu uporabljali že geste in osnovne premike po prostoru.

Januar in februar sta bila najbolj delavna in intenzivna mesca.

Konec februarja smo začeli z vajami na odru.

Kljub »marčevski pohorski mrzlici tednov komunikacije« smo speljali kar nekaj uspešnih vaj in 1. dramski vikend (če bi sploh lahko temu rekli vikend!).

Ko sem brskal za informacijami o avtorju in njegovem ustvarjanju, sem odkril, da njegovo delo sploh ne nosi naslova Na medenih tednih, marveč Endlich allein, kar smo umetniško posrečeno prevedli v Vendar enkrat sam!

Dramski vikend si bom zapomnil predvsem zaradi apetita po pici, ki sem ga zelo pogrešal (od 12 pic smo jih pojedli le 6!).

Začetni datum premiere se je izkazal za nedosegljivega, zato so priprave konec marca potekale še intenzivneje in burneje (tudi na račun mojih glasilk – zdaj vem, zakaj imajo režiserji megafon!).

Prav je, da povem, da je pri tem projektu sodelovalo preko 40 ljudi in da je od avdicije do premiere preteklo 5 mesecev.

Pred premiero smo imeli še en intenzivni dramski vikend in v ponedeljek, 17. 4. 2012, smo končno dočakali ta veseli dan ali premiero Vendar enkrat sam!

Imeli smo se »fajn« in ustvarili nekaj, kar bomo težko pozabili.

Hvala vsem, ki so sodelovali! ⁞⁞⁞⁞ 168 www.zelimlje.si

Režija: Mitja Franc Igrajo: Arnold Trpotec: Nejc Kastelic Silva: Katja Špende Sitar: Lucijan Kvar Dama: Alessandra L. Cascio Gospod: Janez Novljan Natakar Franc: Anton Martin Emeršič Hišna: Norma Korošec Sluga: Klemen Kraševec Hlapec 1: Miha Nagode Hlapec 2: Klemen G. Gregorc Luči: Tadej Aleš Tehnika in glasba: Borut Stramšek Kostumi: Nina Lesar Scena: Lucija Košir Grafična obdelava in računalniški prelom: Jure Boncelj Maska: Vanesa Koračin, Lejla Košmrlj Inštruktor nastopa: Laura Koudela Šepetalki: Žana Marin, Veronika Simončič

»

Šolski dan « za zaposlene

ZSFS 11/12

PIŠE: TINA ŠLAJPAH

T

udi tako bi lahko poime-

obogatitev za vse udeležence!

sproščen klepet, ogled centra

novali študijski dan za

Sledil je nagovor mag. Janeza

DUO – Centra domače in umet-

zaposlene v slovenskih

Potočnika, ki nas je vpeljal v

nostne obrti ter obisk prleške

salezijanskih ustanovah, ki je

»pouk«. Prisluhnili smo Mateju

»knjižnice«. V kleti Zavoda

14. aprila potekal v Zavodu

Cepinu, predstavniku Socialne

smo degustirali različna vina,

Marianum v Veržeju.

akademije, ki nam je predstavil

pardon, prebrali nekaj knjižnih

Brez šolskih torb, učbenikov,

svoj pogled na vzgojo za odgo-

enot. Bili smo mnenja, da je nji-

vorno državljanstvo. Spodbudil

hova zbirka res izvrstna, četudi

nas je, da smo skupaj razmišljali

se vsebina precej razlikuje od

o ustreznosti naših ustanov za

tiste, ki jo najdemo pri gospodu

potrebe današnjega časa. Kaj

knjižničarju, Stanetu Zupančiču,

lahko storimo, da bi okolje, kjer

v kleti Gimnazije Želimlje.

delamo, pripomoglo h gradnji

Še pozdrav v slovo in odhod

redovalnice in zvonca, a kljub temu v težnji po nabiranju novih znanj. Tudi takšnih, »neformalnih«, ki spodbujajo gradnjo medsebojnih odnosov. Prav ta omogočajo kvalitetnejše delo na Skali v Ljubljani, na PUM-u v Celju ali na Gimnaziji Želimlje.

Veržejsko srečanje smo začeli z molitvijo. Da bi bil ta skupni dan

skupnosti, ki je pot do odgovornosti posameznika, smo se spraševali.

proti domu. Po profesorsko smo gostoljubje Prlekije ocenili s čisto petico! ⁞⁞⁞⁞

Pri povezovanju nam je zagotovo pomagalo tudi popoldansko dogajanje, ko je bil čas za

letno poročilo 2011/12 169

ČUDEŽ ROJSTVA

V šolskem letu 2011/12 je kar nekaj članov naše zavodske skupnosti povečalo svoje družinice.

∴

∴

∴ ∴ ∴

∴ Karolina Repar z Ajdo ∴ Jurij Pavel Emeršič z Ivano ∴ Anica Cimerman z Julijo ∴ Petra Hribar Horzelenberg z Izo ∴ Petra Živec z Martinom ∴ Estera Papotnik Štokar z Evo 170 www.zelimlje.si

∴

ZSFS 11/12

NEPOGREŠLJIVI ... del zavodske družine sv. Frančiška Saleškega so poleg profesorjev in vzgojiteljev tudi ...

namestnik direktorja in ekonom Janez Drnovšek

svetovalna delavka Špela Potočnik

računovodkinja Kajetana Simčič

tajnica Karolina Repar

tajnica Anita Logar

knjižničar Stane Zupančič

vratar Leopold Koren

hišnik Zvone Rebolj

perica Lidija Virant

kuharica Mojca Arko

kuharica Marija Berk

kuharica Anica Cimerman

kuharica Danila Kos

kuharica Janja Hrovat

kuharica Gabrijela Kranjec

kuharica Tadeja Strahan

kuhar Senad Čović

čistilka Marija Kisilak

čistilka Marija Strežek

čistilec Tomislav Lovrič letno poročilo 2011/12 171

DOMNA

ŠTIRIHSTEBR 172 www.zelimlje.si

V

DJB

11/12 spominu mi še vedno ostaja septembrsko praznovanje 20-letnice naše ustanove. Ob tem praznovanju sem resnično lahko začutil veliko moč življenja, ki ga je, z Božjim blagoslovom, porodila naša ustanova. Iz pogovorov z bivšimi dijaki sem razbral, da je štiriletno bivanje v Želimljem mnoge odločilno zaznamovalo. Veseli in ponosni so, ker so smeli biti del te velike zgodbe.

Napredka v osebnostni rasti ne moreš meriti kot ocen v šoli;

kaj si naredil iz sebe, lahko večkrat oceniš šele z leti. Zato je bilo zame osebno to praznovanje potrditev, da smo na pravi poti, ko se trudimo, da bi mladim, kot don Bosko, ponudili dom, ki sprejema, šolo, ki uvaja v življenje, dvorišče za prijateljske stike v veselju in župnijo, ki jim pomaga pri vzpostavljanju stika z Bogom.

Dom dijaki živijo predvsem v svoji vzgojni skupini, kjer imajo ob sebi prijatelje, ki so jim sopotniki v štirih letih bivanja v Želimljem. V vzgojni skupini se počutijo doma, učijo se sobivanja ter se navajajo poskrbeti tudi za čisto vsakdanje stvari, kot je na primer čiščenje in skrb za urejenost svojih prostorov. V vsaki skupini pa se dogaja tudi mnogo majhnih stvari, ki naredijo vsakdan bolj pester in prijazen. Vsak dijak ima ob sebi nekoga, ki skrbi zanj, na katerega se lahko obrne v lepih in težkih trenutkih, in to je vzgojitelj vzgojne skupine.

Dvorišče dijaki doživljajo ob prostem času na igrišču, v klubu, na turnirjih, plesih, raznih prireditvah … V tem času se lahko sprostijo, družijo z ostalimi dijaki v dijaškem domu ter izživijo tudi svojo ustvarjalnost. Šola ni samo dopoldan, ko so dijaki pri pouku, temveč je tudi čas, ko so učne ure in je potrebno sedeti za knjigami. Šola je tudi takrat, ko potekajo mnoge dejavnosti, kjer se lahko naučiš kakšne nove spretnosti s področja športa, glasbe, plesa, jezikov …

Tudi za duhovnost je veliko priložnosti, tako v rednem vsakodnevnem programu kot tudi v prostovoljni ponudbi. Dijaki imajo možnost za obisk redne sv. maše, mesečnih duhovnih večerov, tedenskih meditacijskih večerov, sestaja se ministrantska skupina, priložnost je za adoracijo …

IH

Na naslednjih straneh boste lahko začutili domski utrip, ki je predstavljen glede na te štiri temeljne stebre naše ustanove. To, kar se je dogajalo, je zasluga predvsem dijakov samih, ki si želijo biti protagonisti dogajanja. Nepogrešljivi motivatorji pri dogajanju pa so seveda vzgojitelji, katerim gre posebna zahvala za njihovo predanost mladim v naši ustanovi. Ker pa je seveda nemogoče na teh nekaj straneh povzeti vse dogajanje, smo se v preteklem šolskem letu potrudili in utrip našega dijaškega doma sproti prikazovali tudi na internetu (http://djb.zelimlje.si). Seveda ste povabljeni, da si za še bolj celostno predstavo ogledate tudi te strani ali pa nas obiščete in sami preverite, kako živimo v Želimljem.

PETER KONČAN, RAVNATELJ DOMA JANEZA BOSKA letno poročilo 2011/12 173

KRONIKA AVGUST 2011

31.

prihod dijakov

28.

DECEMBER 2011

filmski večer ≈ duhovni večer (5. VS)

6.

6.

žreb za DBT turnir

miklavževanje

SEPTEMBER 2011

1.

piknik ≈

6.

30.

roditeljski sestanek

17.

filmski večer

8.

sveta maša (Brezmadežna)

6.–7.

vzgojiteljska konferenca

spoznavni večer prvošolcev OKTOBER 2011

8.

filmski večer ≈ krst fazanov

11.

ustvarjalne delavnice

vikend preventivnega vzgojnega sistema

20.

23.

duhovni večer (3. VS)

18.

27.

filmski večer

NOVEMBER 2011

11. prireditev ob srečanje vzgojiteljev 20-letnici ustanove katoliških dijaških domov 174 www.zelimlje.si

16.

začetek božične devetdnevnice

28.

Heresov športni turnir

13.

roditeljski sestanek

17.

športno srečanje katoliških dijaških domov

duhovni večer (1. VS)

jesenski turnir

ples

adventne delavnice

9.

govorilne ure

24.

12.

14.

18.–20.

22.

božičnica

JANUAR 2012

5.

trikraljevski blagoslov

18., 20.

filmski večer

21.

dan odprtih vrat

MAREC 2012

1.

duhovni večer (2. VS)

23.–25.

Don Boskovi dnevi

14.

9.

DBT – predstavitev skupin

10.-11.

ustvarjalne delavnice

22.

informativni dan

filmski večer

22.

APRIL 2012

filmski večer

11.

roditeljski sestanek

JUNIJ 2012

21.

duhovni večer (4. VS)

7.

maša

21.

11.

filmski večer

filmski večer

17.

21.

slovo maturantov

piknik

11.–20.

pikniki vzgojnih skupin

4.

Strgana struna

pot preživetja

MAJ 2012

duhovni večer (7. VS)

12.

20.

31.

domijada Rogla

21.-22.

18. 6.

košarkarski turnir mladih

filmski večer

25.-26.

duhovni večer (6. VS)

FEBRUAR 2012

17.

zaključek DBT-ja (Monika Potokar, odbojkarica)

Čušin: predavanje

26.

DJB

11/12

17.

piknik

15.–16.

vzgojiteljska konferenca

letno poročilo 2011/12 175

edmete. der in zna šolske pr

Je res mo

in Pri je nje sko odp m cen zi r t in im, po d prip a im zit ivn rav a s ljen mis on el z za ara pog a h vn ovo umo an r, is r, je a. kre n.

Nikoli ni mir u pred njim , še v sobi n e.

oc en e

še na za ji v se en o

oljo

st, v

pred ano

Cen

im n

jego vo

Iskrenost, direktnost in odločnost.

Da je

Je

pr

iza

odkr

de

it, pr

ijaze

n in p

rijate

ov jeg ,n as e n o. vs rgij za ne e d ru o v t ivn e go ozit nat isli nje p n i in m em h ate ti ... vs du a az ed i em dbuj z pr or tn zav ti, spo nim šp a , se Ce luša mag pos na po ES z te R ter ti

Ni

KAJ PRI VZGOJITELJU, VZGOJITELJICI CENIŠ?

Da

176 www.zelimlje.si

o ak e t i in s s v p ke na risto ans a p tr n d o es a i edn lj vs b V o ti.  e os aja. . B leti. kra h a m t g i že cih pr do or kon od mi gov ogla č e o na po m ak av i e t se z njo e b ti n i j b j a z si n li ore , d ka o es de im lja, lahk ebe ne m ami r n n s z m e r a e . o ,d a C pre s ke služb eljici, s dno šam zgojit ni to zgolj v e e m r e ji s v g Po Hvaležna ivljenje in ž je o v s no. , ko je potreb Je zelo strog

o jati in potolažiti, ko pa sm Je carica. Zna nas nasme k za knjige. Spodbuja nas lene, nas uspešno spravi o pomembno. Izpolnjuje športanju, kar se mi zdi zel vsa moja pričakovanja.

a; ko je niziran i. a g r o je d bavati, red, ga nare i zna za , Da se a vzpostavit uja treb db . o p s s em na nes o a kak o z n, nanj i č a , n ko oč e lah m s o t, p da os i je, n j m tra Vz všeč

Je trmast, načelen in skuša držati red.

ljiv; da potrpež umen, ljen ven, raz rije, je priprav .

Je zaba a je sladk či, se zabavati nam da tre ati, ti us e pomag in s pa en ati rav , hkr jo a mo ljic a. e t i na rija oritet stit t p t spu o ko in av zna man ama se z Da varja tudi m je go po

Je o s, dkri na ta, s p isk os re luš na a, , p vše rija č m zna i je , sk Je le red rbn gen da, , k a, je ni b ig rezv a z fer eze zate ahte do žen va . .

Duhovitost, dosle dnost, modrost.

na

in sk rbi.

VZGOJITEL

ve

n,

vz

tra

jen

,r

az

igr

an

,z

ab

av

ljski.

en

.

JI

DJB

11/12

letno poroÄ?ilo 2011/12 177

1.

PRVAVZGOJNA 1. Tadej

Aleš

2. Matic

Bartol

3. Miha

Bizjak

4. Jakob

Brodarič

5. Gašper 6. Janez 7. A.

Čuk

Demšar

Martin Emeršič

8. Domen 9. Anže

Govekar

Gregorc

10. Klemen 11. David

Gregorc

Homšak

12. Miha

Jurančič

13. Tadej

Kern

14. Andrej

Kučič

15. Jan

Lovšin

16. Rok

Malovrh

17. Anže

Marinko

18. Luka

Marinko

19. Matej 20. Jožef

Babnik Mezeg

21. Matija 22. Janez 23. Vid

Mulej

Novljan

Planinc

24. Jakob

Rupar

25. Jan

Štefanič

26. Jan

Urbanija

Vsekakor velja, fantje v prvi vzgojni skupini so radi prvi.

Tistim, ki so bili letos prvič v prvi vzgojni skupini, so to razložili drugarji. Skupaj nas je bilo na začetku 27, sredi leta pa nas je zapustil Jan. Fantje so prvi v idejah in kreativnosti, a verjetno tudi prvi v glasnosti in neumnostih, ki bi jih oni z eno besedo poimenovali »razpust«. Ko se pojavi težava, radi prvi priskočijo na pomoč, če je treba pomagati meni ali pa drug drugemu, še posebej se to opazi pri učenju. Radi imajo nogomet, čez dan so prvi na igrišču, zvečer pa v TV sobi, če je na vrsti tekma Lige prvakov, evropsko prvenstvo ali kaj podobnega. Pa tudi drugi športi jim niso tuji, npr. odbojka, namizni tenis, hokej. Nekaj jih je svoje mišice vztrajno krepilo v fitnesu, z nekaterimi pa smo trenirali za nesojeni želimeljski maraton. Šport je dober za sprostitev, potrebno pa je tudi resno delo. Tudi tega je v prvi vzgojni na pretek. A žal ni čisto enakomerno porazdeljeno, najbrž zato, da imam še jaz kaj dela … Takrat je posebna priložnost za pogovor.

Ker včasih velja »prvi bodo zadnji«, smo letos to uresničili na Don Boskovem turnirju. Na Jesenskem turnirju nam to ni uspelo in smo bili predzadnji. Velja pa tudi »zadnji bodo prvi«, zato za naslednje leto načrtujemo najvišje mesto na obeh turnirjih. Ampak to bo že drugo leto.

Luka Planinc, vzgojitelj 178 www.zelimlje.si

DJB

11/12

letno poroÄ?ilo 2011/12 179

PRVAVZGOJNA

Peter Končan je naš nočni vzgojitelj, zato smo z njim še posebno povezani. Za rojstni dan smo se skrili v njegovo pisarno in mu zapeli »Vse najboljše«.

V 1. vzgojni je padla ideja: A bi šli jutri ragbi na snegu? Pravila so enostavna: Vzemi žogo. Teci, da te kdo ne podre! Kdor si upa, naj ima samo kratke hlače. Juhuuu! Sploh ni tako mrrrrazzz. Je še bolj!!! 

Na sončen dan, 17. 10.

2011, si je član 1. vs na žalost izbil sprednji sekalec. Člani vzgojne skupine so bili zelo pretreseni Gu-gu,aaaaa! AAAAAAA! A! Uuueee! Bbbbb.

in zato so na pomoč

Prevod iz benjaminščine:

poklicali zobno miško!

»V 1. vzgojni sem se imel zelo lepo, učil sem se

Ko je bil neimenovani

košarke, biljarda, nogometa, veliko sem se smejal

član pri zobozdravniku,

in malo jokal … Bilo je lepo!«

je zobna miška prišla obiskat našo vzgojno

180 www.zelimlje.si

skupino ... Prinesla je – Mercator Colo!

1

DJB

11/12

Kern pravi frizer je, zato včasih Demšarja ostriže še, David bolj sramežljiv je, zato na sliki se skril je. Stilsko preobrazbo priskrbita jim in se zraven nasmejita jim. Z lasmi v prvi vzgojni šale ni, zato vzgojitelj se boji, da tudi on pričesko spremeni.

ODKLOP!

1.

Vse medsebojne razprtije smo na koncu leta poravnali s strelskim obračunom. Odpeljali smo se na paintball in se podili po gozdu, dokler nam ni zmanjkalo nabojev.

Za zaključek leta smo si privoščili zdaj že tradicionalnega hrustljavo zapečenega odojka. »Bi kdo še kakšno slastno rebrce, ali pa nekaj čipsa iz kože?

Morda hrustljavo uho?« Izredno nam je teknil in zmanjkalo ga je, še preden si lahko rekel »prva vzgojna«. letno poročilo 2011/12 181

2.

DRUGA VZGOJNA Skupna pot Dve leti skupne poti. Zadnje leto še posebej zanimivo, saj je v 2. vzgojni skupini za pestrost poskrbelo 6 novih dijakov. Gledali so boječe. Sedaj ne več. Nismo se poznali, sedaj gremo težko narazen. V skrivnosti bivanja v DJB so jih uvajali dijaki 3. letnika, ki so bili veseli, da imajo pod seboj mlajše od sebe. Krasi jih živahnost, različnost in velika pestrost talentov. Maturanti so svoje misli vse bolj usmerjali v prihodnost, s pogledom obrnjenim proti Ljubljani in drugim mestom, kjer bodo krojili svojo prihodnost. Dolino pod svobodnim soncem zapuščajo počasi, kot da bi bili še malo navezani na prijatelje in na domski red, vendar gotovo in prepričano v svoj osebni in duhovni napredek.

Z njimi odhajam tudi jaz. Dve leti skupne poti. Še posebej v tem zadnjem mi je bilo večkrat v veselje, da sem z mladimi in za mlade. Včasih mi je bilo tudi težko. Toda vzgoja je skupna pot in brušenje kamnov. Hvaležen fantom ter sobratom in sovzgojiteljem odhajam obogaten z njihovim odnosom. To je bila naša skupna pot. Ne njihova, ne moja. Skupaj smo hodili.

Marko Košnik

1. Sebastjan 2. Miha 3. Jan

Debeljak

Gačnik

4. Janez

Kastelic

6. Sašo

Klun

7. Aljoša

Košmerl

9. David

Lenarčič

10. Timotej

Mihelič

11. Dominik 12. Klemen

Mlakar

R. Mlakar

13. Toni

Nagode

14. Jože

Oblak

15. Marko

Okršlar

16. Matevž

Okršlar

17. Metod

Orešnik

Puntar

19. Simon

Smrekar

20. Tomaž

Stojc

Stramšek

22. Žiga

Trojer

23. Rok

Umek

24. Samo

Matild Domić, asistent

Korošec

8. Tadej

21. Borut

182 www.zelimlje.si

Godec

5. Nejc

18. Janez

Marko Košnik, vzgojitelj

Cvelbar

Umek

25. Filip

Urh

26. Nejc

Valič

DJB

11/12

letno poroÄ?ilo 2011/12 183

, ,

184 www.zelimlje.si

V torek zadnjega tedna šolskega leta smo tretarji in Rižota (fazani) druge vzgojne našim sedmim najmodrejšim stanovalcem pripravili piknik. Vse se je začelo malo po tretji uri popoldne, ko je Rižota začela s peko, ostali pa smo se jim počasi pridružili pod kozolcem.

Začelo se je kot običajen piknik ... hrana, pogovor in smeh ... A smo tretarji to kmalu spremenili, ko smo maturante seznanili z različnimi zabavnimi in adrenalinsko nabitimi nalogami, ki so jih morali tisto popoldne izpolniti. Nadaljevanje piknika je tajnost druge vzgojne ... A če pozorno pregledaš slike, lahko izveš večino dogajanja.

letno poročilo 2011/12 185

3.

TRETJA

VZGOJNA

Dragoceno olje za prihodnost Tretja vzgojna skupina! Največja fantovska vzgojna skupina v dvajsetletni zgodovini Doma Janeza Boska je štela 29 dijakov.

Upam, da nismo izstopali zgolj po

proces in življenje v skupini prinaša tudi preizkušnje. Stiska je del vzgoje, toda od posameznika je odvisno, kaj priteče iz »stiskalnice« življenja . Iz stiskalnice za olje priteče olje, ki teče v vrč, ali zgolj pena, ki se izliva v cestni jarek. Nekateri 1. Matej Arh kvantiteti, ampak tudi po kvaliteti. 16 2. Simon Bolta mladi so morebitne težave in probleme maturantov je v preteklem šolskem izkoristili za osebno rast, zorenje, modre 3. Jure Boncelj letu zaključevalo bivanje v Želimljah. odločitve (dragoceno olje), nekateri pa 4. Janez Češarek Zanje je to bilo obdobje odločitev, so se v težkih trenutkih zavili v molk, 5. Andrej Čuk pogledov v prihodnost, tudi skrbi kritizirali druge in se jezili (pena, ki nič ne 6.

Jure Debeljak in negotovosti (pa ne prevelike). koristi). Vsem mladim iz tretje vzgojne Prvarji so v vzgojno skupino prinesli 7. Matej Drobnič skupine želim, da bi jim vse življenjske nalezljivo veselje, sproščenost in izkušnje iz Želimelj pomagale pogumno 8. Jan Francelj dodatno moč pri petju … Dijak premagovati ovire, ki jih bodo srečali na 9. Miha Gašperin tretjega letnika pa je bil vezni poti življenja.

10. Blaž Gluk člen med enimi in drugimi. Zadnji Bogu sem hvaležen za preteklo 11. Peter Hrovat dve leti je tretjo vzgojno skupino šolsko leto. Ob mladih sem doživel 12. Dominik Jan s svojo osebnostjo in mladostno veliko lepega, pa tudi kakšno stisko 13.

Klemen Kraševec prizadevnostjo obogatil tudi in trpljenje. Ob času žetve vidim 14.

Lucijan Kvar sovzgojitelj Mitja Franc, za kar smo svoj lastni izkupiček. Priteklo je nekaj mu hvaležni. Želimo mu obilo Božje 15. Gašper Mihelič dragocenega olja in nekaj pene. Ni modrosti na nadaljnji poti. bilo vse tako, kot bi si želel. Kar je bilo 16. Miha Nagode V skupini je bilo velikokrat slišati v redu, darujem Bogu kot zahvalno 17. Žan Oražem smeh, kričanje, glasbo … Tega sem daritev. Peno pa sem podvrgel Božjemu 18. Nejc Piber bil največkrat vesel. Odraščajoči usmiljenju, naj on iz tega »odpadka« 19. Jan Ponikvar ljudje morajo biti polni veselja in naredi nekaj bolj žlahtnega. Prepričan 20. Urh Pucihar življenja! Zagotovo pa je bilo to šolsko sem, da On, ki spreminja vodo v vino, 21.

Matej Pucihar leto tudi obdobje stiske, učenja in lahko tudi odpadno peno spremeni v 22.

Janez Rus medsebojnega »brušenja«. Vzgojni dragoceno olje.

23. Izidor

Simončič

24. Urban

Strle

25. Aljaž

Škrjanec

26. Klemen 27. Evgen

Mitja Franc, asistent 186 www.zelimlje.si

Trdan

Zajc

28. Klemen 29. Peter

Klemen Balažič

Žumer

Žust

Klemen Balažič, vzgojitelj

DJB 11/12

letno poroÄ?ilo 2011/12 187

TRETJAVZGOJNA

Evgen rad pove kaj lepega Gospodu.

Bale naš je vodja psihološki, vsak od nas je čisto pravi moški! Mi smo žrebci čisto neukročeni, pri dekletih pa smo vedno zaželjeni.

Kadar se v tretji ne deremo, pa špilamo.

Fotograf je ujel minutko med učnimi, ko se Gašper posveti resnemu delu.

3.

Ko gre za nagrado, se fantje zresnijo.

Ko Dominik je, je v tretji tišina.

188 www.zelimlje.si

Ko začneš v poziranju uživati bolj kot v vožnji z gumijastim obročem …

DJB

11/12

Prid'te, punce, še je prostor!

Najlažje je pa sedeti na igrišču in gledati, kako igrajo odbojko.

Spet nas pet pred nastopom na Strgani.

Ponosni Boncelj v elementu. Športno obnašanje tretje vzgojne in zmaga fazanov.

Včasih zobje niso dovolj.

Težko je ločiti tesno povezane.

letno poročilo 2011/12 189

ČETRTA VZGOJNA 1. Barbara 2. Sara

Ban Virant

3. Ana

Barić

4. Nadja

Benedičič

5. Sabina

Bernardka Rupnik, vzgojiteljica Prišla sem ravno ob pravem času. Manila–Dubai– Benetke–Želimlje, fitnes, vstopim, dobim mikrofon v roke, izrečem svojih par polomljenih besed v dobrodošlico, se nasmehnem in zardim. Vidim sveže in vznemirjene obraze. Vse se začenja na novo. Nekaj stopnic in že smo tam.

S tem trenutkom se je vzgojna skupina še pomladila.

Lanskim fazankam so se pridružile nove fazanke.

Temu primerno smo postajale razigrano glasne, polne idej in energije. Skupaj smo svojo energijo poskušale usmerjati v pravo smer. Na začetku leta smo si nadele vsaka svoj klobuk, se ustavile in razmišljale o stvareh, ki nas vznemirjajo. V adventu smo pred svojim pragom pometale grde besede, opravljanje in razvade.

Poskušale smo se ne obotavljati, čutiti in se čuditi svetu vsak trenutek. Trudile smo se gledati širše in ne videti le črnih pik. V postu smo svoje odpovedi in dobra dela oddale na post office in v veselju in sproščenosti pričakovale počitnice.

Prišla sem ravno ob pravem času. In imela sem velike načrte. Vmes pa sem večkrat opazila listek, ki visi v moji sobi. Na njem piše: »If you want to make God laugh, tell him about your plans.« (Woody Allen). Res. Bilo je drugače. Veliko boljše. Težje in boljše. Ena ob drugi smo se veliko naučile za življenje in si ustvarile spomine, ob katerih se vedno znova nasmehnem.

Hvala vam, punce, ker ste tako edinstvena bitja in ker smo rade skupaj!

190 www.zelimlje.si

Aljaž

6. Sara

Berus

Cukor

7. Monika

Čuk

8. Rebeka

Gregorc

9. Natalija

Gruden

10. Jana

Hrušovar

11. Vesna

Jereb

12. Ana

Kepic

13. Lara

Kirm

14. Neža

Kokalj

15. Meta

Košir

16. Tina

Košir

17. Nežka 18. Eva

Lukan

Metež

19. Mima

More

20. Regina

Polc

21. Špela

Polc

22. Maja

Rajšp

4.

23. Anamarija 24. Natalija

Rupnik

Selšek

25. Tina

Slatnar

26. Teja

Trontelj

27. Karmen 28. Lucija

Vrenko

Zajec

29. Polona

Zupančič

30. Valerija

Žebovec

DJB

11/12

letno poroÄ?ilo 2011/12 191

Pridne šolarke 192 www.zelimlje.si

letno poroÄ?ilo 2011/12 193

5.

PETA

VZGOJNA

V peto vzgojno skupino sem prišla, kot pravijo, iz danes na jutri, v drugi polovici oktobra. Punce so me odprto sprejele in zelo hitro sem se »udomačila« med njimi. Glede na to, da nisem poznala želimeljskega sistema, so me hitro in pridno uvajale kar one same.

Trudila sem se biti ob njih, jih spoznavati, se z njimi zabavati (začelo se je s skrivalnicami, končalo pa z manikuro za potovanje – držala je cel mesec, neverjetno!!!), se ustavljati ob njih, ko jim je bilo težko, ter se skupaj z njimi učila iskrenih odnosov – na sto procentov, kot da bomo dlje časa skupaj. Stoprocentno se je potem zgodilo tako: z njimi sem bila do konca januarja. Dobre tri mesece skupne zgodbe je za življenje v dijaškem domu sicer kratko obdobje, pa vendar je bilo zame zelo lepo, polno in močno obdobje. Petke, hvala vam za to, da ste! Bog vas živi!

Saraja Hribernik

Saraja Hribernik, vzgojiteljica

1. Nika

Bergant 2. Alja Bizjak 3. Valerija Dolenšek 4. Jerica Felicijan 5. Marija Gartner 6. Ida Gornik 7. Diana Homec 8. Nika Hrušovar 9. Alenka Katrašnik 10. Nadja Klemenčič 11. Vanesa Koračin 12. Norma Marija Korošec 13. Lejla Košmrlj 14. Astrud Kovačič 15. Alessandra Lavrič Cascio 16. Nika Lesjak 17. Tina Lovka 18. Neža Mišmaš 19. Anja Peterman 20. Rozalija Stegnar 21. Zala Tolar 22. Suzana Voštić 23. Neja Žorž

Martina Šetina Čož, vzgojiteljica Jana Jemec, vzgojiteljica Že prej sem jih srečevala na hodniku. Nekateri so mi že bili znani, drugi pa malo manj. Vedno so prijazno pozdravili in me vprašali, kako sem. Sredi februarja so vsi ti obrazi postali domači. Z njimi sem preživela dobršen del vsakdana skoraj pol leta. Veliko smo klepetale in poslušale, se smejale in prepevale. Vsake toliko časa smo se tudi sprehajale in igrale košarko. Veliko smo usklajevale mnenja in si organizirale čas za učenje, zabavo in druga za drugo.

Vsi ti različni obrazi 5. vzgojne skupine so mi vsak dan, ko sem prišla v Želimlje, dali novo energijo in izziv, da spremenim žalostne v vesele, zaskrbljene v samozavestne, obupane v upajoče … Vsak dan je bil nekaj novega in nekaj posebnega. Z Božjo pomočjo smo skupaj zaključile letošnje šolsko leto in se zadovoljne odpravile na počitnice v pričakovanju, kaj vse nas čaka naslednje leto.

Jana Jemec 194 www.zelimlje.si

DJB

11/12

letno poroÄ?ilo 2011/12 195

PETA

VZGOJNA

DBT PREDSTAVITEV Na DBT predstavitvi vzgojnih skupin smo hotele poudariti, kako pomembna je povezanost med prijatelji.

FUŠARKA Ker nas je v vzgojni veliko bolj lenih, so nas bolj zagnane spodbudile k miganju z organizacijo mini turnirja v FUzbalu in koŠARKI (= FUŠARKA).

Ugotovile pa smo, da ime ne pomeni le zvrsti športa, temveč tudi našo spretnost pri njem.

NAROBE SVET

ŽEJNI FAZANKI BOWLING Medtem ko so se fazanke potepale po Italiji, se je nekaj tretark preizkusilo v bowlingu.

Ugotovile so, da potrebujejo več vaje in da bodo kaj podobnega gotovo ponovile.

196 www.zelimlje.si

DJB

11/12 SPOZNAVNI VEČER Na začetku leta so nas prijazni fantje povabili, da z njimi preživimo kak večer in se tako bolje spoznamo. Najprej smo se srečale z maturanti in fazani iz tretje vzgojne.

5.

Pripravili so nam kar nekaj zabavnih iger. Takoj naslednji dan so nas povabili tudi predstavniki druge vzgojne, o katerih smo prav tako izvedele veliko novega. Prva vzgojna je povabila kar vse fazanke naenkrat.

Srečali smo se v klubu in uživali v plesu.

ODBOJKA

NAS POVEZUJE

SARAJA PRIDE Ko se je Saraja vrnila s svojega potovanja po Južni Ameriki, nas je prišla obiskat.

Naredila nam je kratko potopisno predavanje s slikami ter nam pripravila mate čaj in namaz dulce de leche. letno poročilo 2011/12 197

1. Manca

Arh

2. Selena

Benedik

3. Ana

Herman

4. Anamarija

Hribernik

5. Lidija

Kanjšek

6. Meta

Knafelc

7. Manca 8. Lucija

Kojek

Košir

9. Klavdija 10. Eva

6.

Kraševec

Krč

11. Lara

Kromar

12. Tina

Levstek

13. Barbara 14. Žana 15. Sara

Malovrh

Marin

Meglič

16. Lucija 17. Nina

Nagode

Ocvirk

18. Barbara

Pavlinič

19. Marjana

Pavlinka Kocmur

20. Veronika

Simončič

21. Helena

Sorč

22. Tatiana

Elisabet Sušnik

23. Ema

Šavs

24. Mojca 25. Petra

Špende

Vidergar

26. Monika 27. Anja

Zabret

Zore

Tina Berčič, vzgojiteljica 198 www.zelimlje.si

ŠESTAVZGOJNA Po štirih letih študiranja in bivanja v dijaškem domu, ko sem že mislila, da sem se od Želimelj poslovila, sem po čudnih potih priromala nazaj. Ne ravno v šolske klopi in med cimre, ampak na mesto, ki je bilo moja velika skrita želja. Mesto vzgojiteljice. Kakor sem hitro prišla, sem tudi hitro napredovala. Iz pete vzgojne skupine v šesto. V pisano skupino, ki že s samimi barvami kaže na raznolikost deklet, ki bivajo v njej.

Za nami je leto spoznavanja, navajanja druge na drugo, leto nabiranja izkušenj, leto pogovorov, nasvetov, sprehodov, »brušenja«, druženja po sobah …

V septembru nas je najprej presenetila lepa novica o rojstvu Ize in dekleta so postala prave tete, ki so Izo tudi obiskovale.

Sama gotovo ne bom pozabila tega leta, saj so ga s svojimi inovativnimi idejami napolnjevala ravno dekleta.

Najprej so me lepo presenetile z dobrodušno pomočjo pri idejah za žličke iz fimo mase, potem pa so sledila še ostala presenečenja. Čudoviti izdelki na stenah sob, umetelen nakit, z barvicami ustvarjene risbe, pa lepo okrašeni letni planerji, zvoki kitare in violine, večerno branje pravljic ... Vse to mi je dalo idejo, da bi v skupini lahko naredile razstavo. Primešale smo še nekaj recitacij slovenskih pesmi in nastal je prijeten večer z naslovom Ledene rože. Zimski mraz smo preganjale tudi s prijetnimi čajankami v bralnem kotičku na hodniku in tako pričakale spomladansko paniko pred maturo. Zmedo je za kratek čas prekinila še novica o povečanju trebuha, ki so jo dekleta zaradi lanskih izkušenj hitro razkrila.

Na koncu pa še iskrena zahvala vam, draga dekleta. Hvala za to polno leto, za smeh, za pogovore, za izkušnje in za vašo neustavljivo ustvarjalnost.

Maturantkam pa želja, naj košček prostora v srcu vedno hranijo za spomine iz želimeljske doline.

DJB

11/12

letno poroÄ?ilo 2011/12 199

ŠESTAVZGOJNA Matura je šele spomladi, do takrat pa jesensko branje.

Ostajamo pisanih sten in pisanih obrazov.

Lepo, a ne?

Posvetilo

Palačinka

se mi bo!

faktor X

Jejmo,

Prvič

da bomo

poskusno

velike!

na faks!

Delavnica fimo žličke ali Tina se

To smo me!

moži.

Barve so naš planet.

Naša mala nečakinja 

200 www.zelimlje.si

6

Na obisku

Prosim?

6.

DJB

11/12 Duhovni večer

V septembru smo postale ponosne tete male Ize. Ker imajo naše maturantke že izpit, smo se skupaj odpeljale na obisk k vzgojiteljici Petri, mali Izi in Mateju. Petra nas je pogostila s sladkimi dobrotami in čajem, Iza pa nas je razveselila s svojim prisrčnim smehom. Skupaj smo preživeli res lepo popoldne.

Zadnja vrsta!

Delat!

Po napornem dnevu se vedno prileže čokolada, še bolje pa je, če je zraven še sadje – v 6. vzgojni obožujemo fondi.

Vedno šesta

Stena odhajajočih

»Oblečem si oblekico, našminkam si obraz, pogledam se v ogledalo, v njem se svetim jaz, uhančki in zapestnica, ogrlica in pas, najlepša od vseh nocoj bo(m) …«

Joooj, še dobro, da sem si kupila preveliko maturantsko

La BAPÉ – Najin čas. V naši vzgojni skupini se pogosto sliši zvok prijetne glasbe.

obleko.

Zmagovalna

Vse lepo se enkrat konča. Maturantke odhajajo, zato smo jim tretarke pripravile slovo, pri katerem so se dobro pripravile na študentske dni. Prepričane smo, da se bodo vedno, ko bodo zamujale na faks,letno spomnile nas. poročilona 2011/12 201

SEDMA

VZGOJNA

Jana Jemec, vzgojiteljica

1. Petra

Boncelj

2. Maša

Brozovič

3. Sara

Brozovič

4. Ema

Doplihar

5. Nika

Jakopin

6. Ina

Anita Logar, vzgojiteljica

Kebe

7. Teja

Kebe

8. Eva

Kraljić

9. Tjaša

Malavašič

10. Neža

Martinčič

11. Eva

Mišmaš

12. Eva

Mulej

13. Neža

Okršlar

14. Nina

Ozebek

15. Katarina

Veronika Planinc, vzgojiteljica

Sedma vzgojna …

V njej se čustvenost, navdušenost, marljivost, igrivost, navihanost, nasmeh, raznolikost deklet meša z njihovo ranljivostjo, neuspehom, zahtevnostjo, nezadovoljstvom … Vsega je po malem, odvisno od dneva.

Kakorkoli že, meni je vsak dan v 7. vzgojni skupini v veselje in v izziv.

V veselje, ker vem, da bom na hodniku, v sobah, v skupnem prostoru našla vsaj en nasmejan obraz, opazila topel objem, slišala navdušen vzklik, ki odraža mladostno navdušenje nad življenjem. V izziv pa zato, ker se mi vedno znova postavljajo nova vprašanja: Ali bom danes zmogla kakšno potolažiti, jo opogumiti in spodbuditi k intenzivnemu učenju, bom znala poslušati, bom vztrajala pri tem, naj že pospravijo sobo, jim bom posredovala, da se je v življenju za lepo treba potruditi in da se to izplača?

Ob koncu dneva pa smo vse lahko hvaležne, da On usmerja našo pot in nas vodi do pravega cilja …

Veronika Planinc 202 www.zelimlje.si

Rupar

16. Gaja

Sorč

17. Teja

Sulejmanovič

18. Katja

Špende

19. Maruša 20. Neža

Tušar

Verdinek

7.

21. Mateja

Urh

22. Nina

Zaplatar

23. Maja

Žibert

DJB

11/12

letno poroÄ?ilo 2011/12 203

SEDMA

VZGOJNA

Čaj, čaj, čaj, čaj, čaj, čaj, čaj, čaj, čaj, čaj, čaj, čaj, čaj, čaj. Usekane Na naših piknikih sicer ne pečemo odojka, pa vendar se imamo super! Po sladoledu

smo se lotile še mesarjenja lubenice. Dekleta smo goltale kos za kosom. Pešk niti ni

bilo časa izpljuniti. Veronika nas presenečeno gleda in reče: »A ve to kr s peškami?«

Me jo gledamo nazaj prav tako presenečeno, nakar Eva pripomni: »Ja Veronika, a ne veš? To ti izboljša prebavo!«

204 www.zelimlje.si

na tek'ane, pridite k nam na čaj, čaj, čaj, čaj. Usekane na tek-ane, pejmo laufat kdaj.

Sedma vzgojna je rezervirana že za nekaj let vnaprej.

Bodoči dijakinji sta si prišli ogledat, katera soba bi bila najprimernejša.

Tudi Benjamina smo vedno rade sprejele, vendar je on znal glasno povedati, da mu je bivanje v prvi vzgojni vseeno bolj všeč.

DJB

11/12 »A veš un filing, takrat k se ti trga in ne moreš, da bi se nehal smejati. Takrat, ko je še čokolada v prahu brez mleka boljša kot z mlekom. Takrat ko si skuhaš ledeno kavo in jo že skoraj »sladkaš« s soljo namesto s sladkorjem. Takrat ko vidiš pred seboj kos pice in misliš, da se ti je odprlo »Ej, dejte bit mal tih. Kje maš lonc zame? OK. Zdej bo šlo tkole: postavmo

nebo. Takrat ko imaš v šoli že vse zaključeno in na pikniku vzgojne skupine ležiš na travi

se na hodnik in na tri-štir začnemo razbijat. Pol k pa one pridejo vn, Gaja

in si lahko ti!?« »Un filing, prav'š? Ja, ja, poznam ga.« 

nadaljuje. Zmenen?« Gaja zatem: »U VRSTO, ALO! Kej me taku gljedaš? U vrsto, sm rekla. Kej mate pa brisače? Ja brisače! Slejč se bo treba punce – mikice dol … 

Hmmm … Dragi Miklavž, prinesi mi … darilo! Ko bom velika, bom… mama!

Sedaj sem pa še dijakinja in obožujem skrivalnice, petje na hodniku, sprehode,

Vedno smo znale biti »mame« druga drugi. Včasih

darila, meditacije ob svečkah, masažne večere …

so kakšni pogovori potekali na tleh v kopalnici do zgodnjih jutranjih ur. Najbolj smo se veselile ob igranju skritih prijateljic. Sporočilca in majhne pozornosti smo podtikale druga drugi – pa saj smo že kmalu ugotovile, katera ima katero, ampak nam je bilo v pravo veselje videti naše sostanovalke vesele. »Teja! Želim ti lepe sanje to noč, tvoja S. P. «

letno poročilo 2011/12 205

DBT – DON BOSKOV TURNIR 2012

SKLEPAM

PRI

DOBER DAN. Z VAMI SEM DANES POROČEVALKA SOFIJA. OGLAŠAM SE VAM S TERENA. ČE SMO BOLJ NATANČNI, IZ ŽELIMELJ. NO, NE RAVNO OD KJER KOLI, PAČ PA IZ DOMA JANEZA BOSKA. V TEM DIJAŠKEM DOMU ŽE VRSTO LET PRIPRAVLJAJO VEČMESEČNO ZADEVO, KI JO TUKAJŠNJI DIJAKI IN DIJAKINJE DOBRO POZNAJO POD KRATICO DBT, KAR POMENI DON BOSKOV TURNIR. KOT ŽE SAMO IME POVE, GRE ZA POSEBNO VRSTO ŠPORTNO-DRUŽABNEGA TURNIRJA, KI NOSI IME PO ITALIJANSKEM SVETNIKU JANEZU BOSKU. TA SVETNIK SE JE UKVARJAL Z MLADIMI, JIH VZGAJAL V DOBRE KRISTJANE IN POŠTENE DRŽAVLJANE TER PO EVROPI IN SVETU ODPIRAL USTANOVE ZA VZGOJO MLADIH. ENA TAKIH JE TUDI TA, V KATERI SE NAHAJAMO. KAJ VEČ O TEM TURNIRJU NAM BO POVEDAL LETOŠNJI SOORGANIZATOR VZGOJITELJ MITJA FRANC.

206 www.zelimlje.si

JATELJSTVA

DJB

11/12 Lepo pozdravljeni! Povejte nam, kaj sploh je DBT? To je Don Boskov turnir. Pripravljamo ga že več let v okviru naše ponudbe prostočasnih dejavnosti v dijaškem domu.

Ima športni značaj in sistem tekmovanja, obenem pa krepi naše odnose, dela naš prosti čas pestrejši in polnejši. Poteka nekako od decembra pa vse tja do aprila.

Kdo sodeluje pri DBT-ju?

Pri tem sodeluje celoten dijaški dom.

Dijaki in dijakinje so vključeni vanj kot tekmovalci, vzgojitelji pa smo organizatorji, sodniki, koordinatorji in mentorji določenih disciplin. Nad vsem pa seveda bedi ravnatelj doma, da vse poteka, kakor je najbolj prav.

Letos ste DBT organizirali vi, mar ne?

Niti ne. Organizator je dijaški dom.

Sem samo soorganiziral in koordiniral potek, skupaj z vzgojiteljem Matildom Domićem, s katerim sva čez vse leto organizirala tudi druge športne in prostočasne dejavnosti.

Kako poteka DBT v vseh štirih mescih?

Dobro vprašanje. Najprej je nekaj dela »v zakulisju«. Ker je stvar že dobro utečena, se tega ni tako težko lotiti.

Najprej objavimo razpis s pravili o predstavitvi vzgojnih skupin. To so predstavitve, ki trajajo 7 minut.

Upoštevamo izvirnost, kulturnost (primernost), ime, plakat in himno.

Zaželeno je, da pri predstavitvi sodelujejo vsi člani vzgojne skupine, vključno z vzgojiteljem. letno poročilo 2011/12 207

Potem je potrebno pripraviti discipline in njihove voditelje. Tako si vzgojitelji razdelijo določene discipline, ki jih bodo vodili.

Dijakom razdelimo prijavnice, s katerimi se lahko prijavijo k dvema disciplinama. Glede na zbrane prijave se naredi število tekmovalnih skupin.

Potem sledi žreb. Žrebat pridejo predstavniki vzgojnih skupin. Ko so tekmovalci in njihovi nasprotniki izžrebani, se seznam v lični obliki izobesi na oglasno desko. Nato ima vsak tekmovalec možnost, da se ob morebitni napaki »pritoži« oz. opozori odgovornega koordinatorja DBT-ja na napako.

Sledi glavni in tekmovalni del turnirja.

Ko je tekmovalnega dela konec, sledi razglasitev rezultatov na večeru z gostom. Gost je kak športnik ali športnica, ki nam pove kaj o sebi in svoji športni panogi, podeli priznanja in pokale.

Na koncu pa pride še pica za zmagovalce in pomočnike.

Vau! To pa je! Skoraj huje kot olimpijske igre.

(Smeh.) Zanima me še, koliko disciplin ste imeli letos in koliko časa potekajo tekmovanja?

(Smeh.) Res je. Letos smo imeli 10 disciplin, in sicer: pingpong, remi, šah, trojke in prosti meti, balinci, štiri v vrsto, biljard, namizni hokej, ročni nogomet, tam-tam. Ene discipline trajajo dlje, druge manj. Pri enih je več tekmovalcev, pri drugih pa manj.

Ali so kategorije ločene? Fantje in punce igrajo skupaj ali vsak v svoji kategoriji?

Nekatere discipline imajo ločene kategorije, fantje posebej, punce posebej (npr. ročni nogomet, tam-tam, biljard, namizni hokej, trojke in prosti meti, pingpong). V disciplinah, 208 www.zelimlje.si

DJB

11/12 kot so remi, šah, štiri v vrsto, balinci, pa se tekmuje v eni kategoriji, torej fantje in punce skupaj.

Prav vsak del tega turnirja (predstavitev skupin, žreb, tekmovanja, podelitev priznanj, pica) se mi zdi zelo zanimiv.

Povejte mi še, koliko pomeni ta turnir dijakom in dijakinjam? Je kaj napetosti, rivalstva, tekmovalnosti?

Dijakom ta turnir pomeni veliko. Res je, da jim je včasih težko pristopiti k tekmovanju, k sodelovanju, saj imajo tudi veliko obveznosti v gimnaziji, pa vendar z nekaj motivacije, truda in potrpljenja uspe prav vsakemu. In zdi se mi, da je večina na koncu vendarle zadovoljna, čeprav ne morejo vsi stati na stopničkah. Pomembno je, da vsak prispeva svoj del k rezultatu svoje vzgojne skupine.

In tukaj se čuti tudi tisti tekmovalni duh.

Tekmovanje med skupinami, kamor spada tudi rivalstvo in napetost glede rezultatov, pa je del zdravega življenja mladih.

Vzgojitelji tukaj odigramo ključno vlogo, saj ne dopustimo nesramnosti, goljufanja in izsiljevanja glede zmag in porazov. Prav je, da vsak da svoj maksimum, a ne z glavo skozi zid.

Njen dres in sliko si lahko pogledate v domskem prostoru za druženje, v klubu.

Bo DBT dijaški dom organiziral tudi drugo leto?

Mislim da.

Bi še kaj dodali?

Naj svoje dodajo še slike. Hvala lepa.

NAJLEPŠA HVALA ZA VAŠE ODGOVORE. VSE DOBRO ŠE NAPREJ. Z VAMI, DRAGI BRALCI, IZ ŽELIMELJ ZA LETNO POROČILO 2011/2012 ZAVODA SV. FRANČIŠKA SALEŠKEGA – SOFIJA.

Bi mi izdali zmagovalce DBT-ja?

Zame so vsi zmagovalci. Za zmagovalce lahko povprašate dijake in dijakinje in ne vem, če vam bodo hoteli katerega »izdati«.

(Smeh.)

Katerega gosta ste povabili letos?

Mlado odbojkarico Moniko Potokar, ki je takrat igrala pri klubu Nova KBM Branik, sedaj pa je v klubu Chieri Torino Volley. letno poročilo 2011/12 209

DOMIJADA 2012 Športni navdušenci iz dijaškega doma smo na svoj račun prišli meseca marca, ko so se začela tekmovanja Domijade – tekmovanja med slovenskimi dijaškimi domovi.

Spet smo se pomerili v nam že znanih disciplinah

Po napornih tekmah, druženju, večerni zabavi in

(nogomet, košarka, odbojka, namizni tenis in

kopanju so bili rezultati naslednji:

strelstvo) in spoznavali dijake drugih dijaških

KOŠARKA – 3. MESTO

domov. Najprej smo se med seboj pomerili dijaški

ODBOJKA – 2. MESTO

domovi dolenjske regije. Sledilo je tekmovanje

NAMIZNI TENIS DEKLETA – 4. MESTO

vzhodnega dela Slovenije, kjer smo se med

ŠAH DEKLETA – 2. MESTO

seboj pomerili zmagovalci štirih regij (dolenjske,

TEK VZGOJITELJI – LUKA PLANINC 2. MESTO

mariborske, celjske, ptujske in murskosoboške).

TEK DIJAKI – MATEJ ARH 3. MESTO

Športni duh je skozi vsa tekmovanja naraščal,

TEK DIJAKINJE – EKIPNO 2. MESTO

tekmovalnosti in napetih živčkov pa ni manjkalo.

Najboljši smo si priborili dva dni druženja in

Kljub lepim rezultatom še vedno velja rek

tekmovanja na Rogli, kjer vsako leto poteka finale

Pomembno je sodelovati, ne zmagati! Zato se vsi

Domijade. Na zaključni turnir so se uvrstili naši

že veselimo prihodnjega leta, začetka Domijade,

košarkarji, odbojkarice, igralke namiznega tenisa,

vseh tekmovanj in seveda finala na Rogli.

šahistke, nekateri pa so hribe premagovali v teku.

Alja Bizjak

210 www.zelimlje.si

DJB

11/12

ŠPORTNI TRENINGI V našem dijaškem domu nas je več kot 180 dijakov, kar pomeni veliko različnih interesov tudi na športnem področju. Vzgojitelji z ravnateljem na čelu so se vse leto trudili, da bi se vsak izmed nas z veseljem odpravil v telovadnico. S tem namenom so bili organizirani različni treningi.

NOGOMET

KOŠARKA

Nogometni navdušenci smo vedno komaj čakali sredo, ko smo se skupaj s trenerjem Maretom Strahom zbrali v telovadnici. Treningi so bili organizirani tako za fante kot tudi za dekleta.

Pod okriljem Domna Bančiča se je ob torkih zvečer zbirala peščica fantov, ki so se s košarkarsko žogo podili po telovadnici. Ogrevanje je potekalo na zanimiv način, delali so vaje za moč, izpilili pa so tudi tehniko.

Pred tekmami so bili treningi pogostejši. Deležni so bili tudi obiska deklet, ki niso bile le gledalke. Eden izmed košarkarjev je povedal, da mu je bilo všeč, ker si je trener po treningu vzel čas in posameznikom pokazal, če jim kaj ni šlo.

Nogometašice smo najprej naredile nekaj razteznih vaj, potem smo se ogrevale z žogo, razen kadar je bil Mare slabe volje – takrat nas je poslal nabirat kondicijo na Klado. Delale smo tudi vaje za moč in se učile o različnih taktikah in postavitvah med igro. Imele smo tudi šolsko ekipo, s katero smo se pomerile z drugimi ljubljanskimi šolami (bolj ali manj uspešno ).

Fantje so nas v številčnosti prekašali, zato so se delili na dve skupini. Trening je potekal podobno kot pri dekletih. Nogometaši so nam zaupali, da jim je bila všeč malo drugačna igra na 6 golov, pa tudi tek in sklece jim niso bile odveč. Vse za kondicijo (in lepe noge). S prvo ekipo so se prebili v drugi del Domijade, dvomim pa, da je kdo izmed nas pozabil tekmo, ko so po šestmetrovkah premagali Novomeščane.

ODBOJKA Vsak četrtek smo morali v jedilnici spustiti predse nekaj deklet z izgovorom »Sori, odbojko mam«. Med večernim odmorom so se potile v telovadnici pod vodstvom Tine Berčič. Ob začetku so poskrbele, da so se dobro raztegnile, delale so različne vaje, ki so jih kasneje uporabile v igri. Z ekipo, v kateri je vladalo sproščeno vzdušje, so na različnih tekmovanjih dosegle odlične rezultate.

Piše: Neža Mišmaš in Alessandra Lavrič Cascio letno poročilo 2011/12 211

DELAVNICE

»Umetnost je ogledalo življenja.« (LEV N. TOLSTOJ)

LADA

NUŠA OBV

PIŠE: GAJA SORČ

Č

e se sprehodimo po domu Janeza Boska, lahko odkrijemo veliko takšnih in drugačnih umetnij: pobarvani in porisani zidovi vzgojnih skupin, pisani plakati po stenah ... in takoj lahko ugoto-

vimo, da so prebivalci doma zelo umetniško navdahnjeni in tudi nadarjeni.

In ker nam samo stene in plakati po vzgojnih skupinah niso bili dovolj, so nam naši vzgojitelji in tu pa tam kakšen dijak sam organizirali delavnice.

V domu so čez celo leto potekale delavnice različnih vrst; v času adventa izdelovanje adventnih venčkov, delavnice nakita z Nušo Dedo Lale, delavnice za materinski dan …

Delavnice so bile zelo dobrodošle, saj smo tu lahko še bolj izražali svojo umetniško svobodo in se naučili mnogih novih stvari. ⁞⁞⁞⁞ POČASI IN VZTRA JNO 212 www.zelimlje.si

DJB

11/12 GAJA, PAZI NOHTE!

NEKATERI SO IZVIRNI

DEKLIŠKA

STVAR?

POTREBNO JE PRAV NAMERITI

letno poročilo 2011/12 213

D

PIŠE: NATALIJA SELŠEK

FAZANIRANJE

oživeli smo najboljše, najlepše,

poskrbeli, da smo se jim zaobljubili. Potem pa je

najprivlačnejše, najbolj utrudljivo,

prišel Klemen in nihče od fazanov si niti mislil ni,

najčudovitejše, najlegendarnejše

da je bila jeza nad maturanti zaigrana.

FAZANIRANJE 2011! Letos so se

Ko smo torej končno šli spat, je bil naš spanec

maturanti še bolj potrudili in nam ga pripravili

izredno slab, ker smo vsi pričakovali nov napad.

celo v dveh delih.

Ampak to noč ga nismo dočakali. Prav tako ne

Prvi del je prišel na vrsto že takoj po prvem

naslednjo. V četrtek zvečer pa je bil filmski večer

spoznavnem večeru domovskih fazanov in takrat

in na začetku je bila Don Boskova dvorana polna

so nas res ujeli nepripravljene (za razliko od

dijakov, na koncu filma pa so bili vsi 'maturantski'

PRVEGA DNE NE POZABIŠ NIKOLI

CIMRA

NASMEJAN DO UŠES ŽIVJO, KAKO TI JE IME?

nočnega). Najprej so nas naučili svojih imen, in

stoli prazni. In spet si nobeden od fazanov ni znal

če si kdo imena ni zapomnil, ga je na sebi nosil

razložiti, zakaj (da o koruzi čez dan in ropotu

še cel naslednji teden. Ta večer so tudi prvič

čez noč sploh ne govorimo). In tako smo bili

214 www.zelimlje.si

2011

DJB

11/12

sredi noči, ko so nas pregnani maturanti prišli

navadno podobo. Notri nas je čakala ogromna

zbudit, povsem presenečeni in začudeni. V našem

količina časopisa in koruze, kopalnica je bila

'slow motion' stanju smo si torej na glavo nadeli

okrašena z zobno pasto, za piko na i pa je bilo po

prevleke za vzglavnik in se v maturantskem

sobi nekaj prijetnih dišav, ki so prijetno delovale

spremstvu sprehodili do telovadnice, kjer so

na naše nosove. Tako se je naslednji dve uri

sledile ponovne zaobljube, pobiranje koruze, ples,

odvijala čistilna akcija in na koncu se tako rekoč ni

karaoke, veeeliko teka in telovadbe in za konec

več splačalo iti spat. In prišel je nov dan in z njim

prijetno dišeč tuš (po dolgotrajnem ugotavljanju

fazaniranje vozačev.

ŠPELI SO OD SKRBI POSIVELI LASJE

TI FAZANI SO MOČNI

OO, JAMES!

OROŽJE JE PRIPRAVLJENO

ZDAJ PA RES POZNAMO VSA IMENA MATURANTOV

nam je prišlo na uho, da je le-ta poleg vode

Fazaniranje 2011 je bilo brez dvoma najboljše

vseboval še nekaj sladkorja, kisa …). Po tako

fazaniranje do sedaj in za to gre vsa pohvala in

napornem fazaniranju smo utrujeni in željni tuša

zahvala našim MATURANTOM, brez katerih mi fazani ne bi bili to, kar smo. ⁞⁞⁞⁞

prišli do sob, ki pa so medtem spremenile svojo

letno poročilo 2011/12 215

216 www.zelimlje.si

DJB

11/12

letno poroÄ?ilo 2011/12 217

»POT BOMO

NAŠLI

ALI PA JO BOMO ZGRADILI.«

(HANIBAL)

MATURANTSKI

Mi – generacija maturantov 2012 Brez nas ta generacija sploh ne bi obstajala. Bili smo nekaj posebnega in edinstvenega; vsak zase in vsi skupaj. Na slovesu smo se še zadnjič uradno vsi zbrali skupaj in uživali v središču pozornosti.

Starši Na slovo smo seveda povabili tudi naše starše.

Vsak je v teh gimnazijskih letih kdaj potreboval pomoč, podporo, nasvet, spodbudo …

Pri starših smo bili tega vedno deležni.

Sveta maša Med našim bivanjem v DJB smo darovali mnogo svetih maš in prav vsaka je bila nekaj posebnega. Tudi na dan slovesa smo darovali sveto mašo v zahvalo za vse dogodke, ki smo jih doživeli, in nebeškega Očeta poprosili za njegovo spremstvo tudi na naši nadaljnji življenjski poti.

Vzgojitelji Ko nam pri »gradnji« naši starši niso mogli pomagati, so jih nadomestili vzgojitelji. Ob večerji smo se jim zahvalili za ves trud, potrpljenje in skrb ter jim zaželeli veliko uspeha tudi v prihodnje.

Prijatelji Po večerji pa smo se poslovili tudi od naših prijateljev, ki so v vzgojnih skupinah nadomeščali naše brate in sestre. Prepričana sem, da jih ne bomo nikoli pozabili in da se bomo še velikokrat srečali.

218 www.zelimlje.si

ZAKLJUČEK

DJB

11/12 Smeh Med slavnostno večerjo je jedilnico velikokrat preplavil smeh, ki ga tudi med našo »gradnjo poti« ni nikoli primanjkovalo.

Petje Poleg smeha pa nas je spremljalo tudi petje.

Vedno smo radi kakšno zapeli, zato smo tudi ponoči našim naslednikom z veseljem zapeli tisto lepo Zgodbo o prijateljstvu.

Želje in nasveti Med »gradnjo« naše poti smo pridobili ogromno izkušenj, ki smo jih (čeprav sredi noči) radodarno razdajali manj izkušenim fazanom, drugarjem in tretarjem.

Hvala Na slovesu največkrat izrečena beseda pa je bila hvala: hvala vsem in vsakemu posebej, hvala za malenkosti in velike stvari, hvala za lepe in manj lepe trenutke …

Mi smo svojo pot, upam si trditi, uspešno zgradili. Čeprav se naše poti sedaj razhajajo, pa bo naša skupna pot ostala za vedno – v naših srcih in spominih. Pa srečno, generacija maturantov 2012! letno poročilo 2011/12 219

MIKLAVŽEVANJE

M

PIŠE: PETER HROVAT

iklavževanje, ki ga po tradiciji pripra-

ter nato pobegnil v rdeči laguni Mateja Drob-

vljamo maturantje, je letos potekalo

niča. No, angelčki so medtem publiko zabavali

6. 12. 2011 v veliki dvorani Majcno-

z določenimi prizori, v katerih so glavno vlogo

vega doma. Miklavž, ki so ga otroci (= domovci

odigrali prav nekateri domovci iz publike in nji-

nižjih letnikov) že nestrpno pričakovali, je imel

hova darila. Vzgojitelj Matild je moral žonglirati

tokrat precej težav. Po zgledu svojih komer-

z žogo, ki jo je kasneje dobil za darilo, Jakob

cialnih posnemovalcev z obeh strani železne

Rupar in Anton Martin Emeršič sta plesala račke.

zavese, Dedka Mraza in Božička, se je tudi on poslužil prevoza s san-

Eden od anglečkov se je medtem že spravil na Nutello Žige Trojerja, ta

mi. To se je izkazalo za slabo

pa je moral kasneje po navodilih

odločitev, saj so mu vpreženi

Jana Gačnika pozirati za sliko

jeleni pobegnili, pa še sneg

na facebooku. Medtem se je

se je stopil ... Miklavž je o

izkazalo da je Miklavž zaradi

svojih problemih prek video

pomanjkljivih voznih spretno-

povezave obveščal tudi svoje angelčke, ki so pred publiko v Majcnovem domu pakirali darila in prek platna spremljali Miklavževe dogodi-

sti zletel s ceste, tako da je Miklavževo vlogo prevzel angleček Veliki (Sebastjan Cvelbar). Ta je po svojih najboljših močeh opravil Miklavževo

vščine. Miklavž je sicer svoje probleme na koncu

nalogo in razdelil darila. Vsak domovec je dobil

rešil tako, da se je poslužil precej nebeško ne-

liziko, in to je bil tudi zaključek Miklavževanja.

sprejemljivih metod: z uporabo strelnega orožja

Še enkrat najlepša hvala profesorju Emeršiču za izvrstno odigrano vlogo Miklavža! ⁞⁞⁞⁞

je mimoidočega voznika prisilil k izstopu iz avta 220 www.zelimlje.si

POTPREŽIVETJA

DJB

11/12 PRED POTOPOM V VODO

PIŠE: VESNA JEREB

N

Nekoč pred davnimi časi, še pred počitnicami, smo obstajali divji Želimeljčani. Zakaj smo bili divji? Hmmm. Zato. Šli smo namreč v življenje ali smrt. Upali smo tvegati za preživetje.

To je ... neverjetna POT PREŽIVETJA. In kaj nam je tam grozilo? Hodili smo po vrvi, in da slučajno ne bi pozabili, da hodimo nad reko, so nas na sredini zalili z vodo. Reko

... IN PO NJEM

smo nato prečkali tudi s pomočjo visečih gum. Nato smo se v vodo spustili po strmem toboganu.

In najbolj nora dogodivščina? Prav gotovo je to blato. Pot po blatu je bila podobna džungli, saj trstike in grmovje rastejo zelo na gosto.

Plazili smo se po kolenih in se zaradi varnosti opirali tudi na roke.

Pač, nikoli ne veš, kaj boš pohodil. Mogoče kačo? Nismo imeli te »sreče«. Stop. Kaj pa sedaj? Prišli smo do mosta, ki prečka blatno reko. Ni nam preostalo drugega, kot da smo se skoraj MISICI BLATA

potopili v blato in zlezli pod most.

Klik. Smo že na sliki.

Sedaj pa recite, da nismo bili divji. (Niste rekli, slišala sem).  Noro smo se zabavali. Kdor je šel, je bil s to pustolovščino zelo zadovoljen in

KAAAAAKO OSVEŽILNO!

drugo leto tudi pride.

Pridi še ti. Boš videl, zabavno bo. Ko se nam boš pridružil, boš izvedel, kakšen je bil še zadnji preizkus. ⁞⁞⁞⁞ ČOF PO TOBOGANU GASILSKA PREŽIVELIH 

letno poročilo 2011/12 221

»Red ČE?

OL J RDE ICE DOV

USTN SO MOJE

Domski ples

MANCA BO BLESTELA

222 www.zelimlje.si

TUDI VZGOJITEL JA

STA ZAMENJALA GA

RDEROBO

Love Party« DJB

11/12

Letošnji prvi samo domski ples je bil nekaj posebnega – v znamenju rdeče barve.

Rdeča majica, pentlja v laseh, šminka, vezalke … karkoli, samo da je rdeče. Za super zabavo sta skrbela DJ Gaga in lučkar KraŁ Borut.

Piko na i so dodali še harmonikarji in harmonikarke, ki so vmes zaigrali nekaj domačih melodij.

Bil je lep romantično in razigrano rdeč večer.

ETA

ČA P

RDE

letno poročilo 2011/12 223

STRGANA STRUNA PIŠE: LA BAPÉ

V

zraku je tiho pričakovanje, napetost, strah, trema, kanček vznemirjenja ...

Luči so pripravljene, mikrofoni prižgani, komisija (Polona Stegu, Štefan Arh

in Matej Košir) posluša z napetimi ušesi, Majcnova

SAŠO (LIGHT VISION)

META (PETIT FUTILITÉ = DÉLICE)

dvorana je nabito polna ... Kaj se dogaja??

Tudi letos je v aprilu potekal največji glasbeni dogodek v želimeljski dolini. Udeležilo se ga je 10 nastopajočih. Prvo mesto po izboru komisije sta zasedla Blaž in Franci s pesmijo Z melodijo kitare, drugo mesto La Bapé s skladbo Najin čas, tretje mesto pa sta si delili skupini Petit Futilité = Délice s skladbo Za nas so dovoljene sanje in skupina Otroci iz Zavoda s pesmijo Naslov brez naslova.

Po izboru občinstva je prvo mesto zasedla sklad-

MATEJ (JAZZ TRIO)

ba Železni žamet, ki jo je izvajala skupina NaS5.

Med čakanjem na rezultate žirije nam je čas krajšala vrhunska vokalna skupina Jazzva pod vodstvom umetniške vodje Jasne Žitnik. Sami zase pravijo, da so v Jazzvi zato, ker iščejo probleme – tudi v glasbi – in ker želijo odkriti meje svojih glasov. Osvojili so že veliko nagrad na raznih tekmovanjih.

V pripravah na nastop smo nastopajoči kar nekaj ur preživeli v glasbeni sobi, iskali domišljijo za čim

JOŽEF (4 + 2 = 6)

bolj izvirno besedilo in glasbo ter si po uspešnih nastopih oddahnili. Vse skladbe so zbrane na zgoščenki, ki se je še kar nekaj časa vrtela doma in po sobah dijaškega doma.

Za nas je bila to posebna izkušnja, saj smo se ob prepevanju naše skladbe še bolj povezale. Verjamemo, da si bomo ob napornem študiju še kdaj vzele čas za obujanje spominov na želimeljske dni in prepevanje naše pesmice. ⁞⁞⁞⁞ 224 www.zelimlje.si

BLAŽ IN FRANCI

ROK (JAZZ TRIO)

2012

DJB

11/12 IZBOR BESEDIL NAGRAJENIH SKLADB Z MELODIJO KITARE Blaž Podobnik Z melodijo kitare bi rad ti zapel preprosto balado srca, v lesu tvoje kitare pa slišim odmev: tisti čas je minil, zdaj sva dva.

BLOOM OF THE MOON

NAJIN ČAS Petra Vidergar Pa ti ne veš … da jaz še vedno, še vedno želim k tebi nazaj, da jaz še vedno iščem svoj raj, sanjam srce, ki bi nosilo v sebi le moje ime.

ZA NAS SO DOVOLJENE SANJE Meta Novak

LA BAPÉ

Za nas so dovoljene sanje.

Le nam je dovoljeno živeti.

Za nas so dovoljene sanje.

NASLOV BREZ NASLOVA Maša Brozovič, Teja Sulejmanovič, Gaja Sorč

MIHA (NAS5)

LIGHT VISION

Pojdi po kitaro in zapoj na ves glas, strgaj struno, pleši drzno, zdaj ni važen čas.

Smej se, kolkr duša da ti, pusti vse skrbi, Išči mravlje, rožce, žabe, bodi to, kar si. ŽELEZNI ŽAMET Janez Rus Ko pa ti pojaviš se, nebo se mi razpre, zate pesem zadoni in trpljenje preglasi.

JAZZVA letno poročilo 2011/12 225

ZUMBA

T

orek. Dan, ko imam prvo uro prosto, kino dan, dan brez pevskih vaj in tisti, ko se zdi petek še čisto na koncu sveta. Ampak je tudi dan, ko je v telovadnici največ žensk in kalorije kar bežijo.

Torej, to je dan za ZUMBO!

Naš »leader« je bila energična Bernardka z milijon idejami in dobrimi pesmimi, vse pa smo ji z veseljem sledile od čačačaja pa vse do »Bos-

PIŠE TJAŠA MALAVAŠIČ

Ker je bilo to nekaj najbolj skrivnostnega prav za fante, je včasih prišel tudi kak »Candyman«.

Vsi so kmalu ugotovili, da se bolje počutijo na igrišču, zumbo pa raje prepustijo ženskam.

Dlje je pri nas ostala profesorica Svetina, navdušena nad koreografijami, a zaradi poškodbe noge malo omejena v gibanju.

Ob zvokih »Caipirinhe« in »Gasoline« smo večinoma mislile le še na to, kdaj bomo prišle do vode in počitka.

se noge«. Res je, da smo prve ure malo sra-

Ure intenzivne telovadbe, ko se sploh ne zave-

mežljivo gledale in upale, da nas Bernardka ne

daš, da migaš, so bile res super. Ja, nekako je to

bo postavila v prvo vrsto. Ampak kmalu smo

bil »The time of our life«.

se privadile druga druge in nekako razvile svoj

Na koncu leta smo z veseljem plesali še na ne-

jezik. Gre nekako tako: »Waka waka, pata pata,

pozabnem Zumba partyju, ko je plesal cel dom

loca loca!«

in se zadrl: »Watch me now!!« ⁞⁞⁞⁞

ER JE

IH ZVEČ

OB TORK

226 www.zelimlje.si

NO ZELO

U VED V FITNES

NAPETO

DJB

IGRANJA KITARE TEČAJ

11/12

Kitara je inštrument, ki se največkrat sliši po naših vzgojnih skupinah. To je inštrument, ki ga imamo mladi najraje.

Igranje kitare namreč vzbuja posebna občutja. »NAJVEČ, KAR LAHKO ODNESEŠ od igranja kitare, je osebno zadovoljstvo, da znaš nekaj več. Zame osebno pa je to način izražanja svojih občutij. Upam, da bodo tudi učenci nekega dne spisali in uglasbili kakšen svoj komad.« Franci Rotar, učitelj kitare »KITARO SEM ZAČEL IGRATI, da bi znal igrati pesmi in s tem popestril petje pri oratoriju, mašah, med druženjem … Poleg tega je igranje kitare super način za preživljanje prostega časa in druženje s prijatelji.« David Podobna občutja smo ob igranju kitare doNEŽKA IN NATALIJA STA VZORNI UČENKI življali tudi mi. Bilo nas je okoli 20 kitaristov.

Svojo novo vlogo učitelja je Franci izrazil takole: »V vlogi učitelja čutim veliko odgovornost in dar. Dar pa zato, ker lahko prenašam na mlajše rodove tisto, kar me najbolj veseli.« VSI OBISKOVALCI TEČAJA danes že veselo brenkamo. »S tečajem sem precej zadovoljen, saj sem se naučil igrati veliko novih pesmi in na splošno izboljšal tehniko igranja. Vredno je omeniti tudi to, da sem se med tečajem precej zabaval in da mi ni bilo dolgčas.« David »SPRVA SVA SE HOTELI naučiti kitaro le za igranje na oratorijih, vendar sva ugotovili, da sedaj obvladava ubiranje, veliko novih akordov, pa vse do soliranja … Nekatere ure pa niso bile samo igralske, temveč tudi pevske, tako je bilo za dobro voljo vedno poskrbljeno.« Nežka in Natalija

DOLGI PRSTI – ČISTI AKORDI

NADJA ŽE OBVLADA

»NAD HITRIM NAPREDKOM učencev sem bil velikokrat presenečen. To mi je dalo novega zagona pri pripravi na naslednje srečanje. Predvsem tisti, ki so nadaljevali tečaj z individualnimi urami, so naredili konkreten korak naprej.« (Franci) ⁞⁞⁞⁞ letno poročilo 2011/12 227

VJEŽBA: č ili ć

228 www.zelimlje.si

letno poroÄ?ilo 2011/12 229

ŽELIMELJSKI PLEZALNI KLUB V letu 2011/2012 so v Želimljah v okviru dijaškega doma potekali naporni treningi plezanja. Naši trenerji so bili Matej Arh, Klemen Žumer in Peter Horvat. Treningi so bili vsak četrtek, in sicer ob devetih zvečer. Nobenemu izmed nas, ki smo se udeleževali plezanja, to ni predstavljalo nujne obveznosti. Nekateri smo prihajali zaradi užitka, nekateri zaradi mišic, spet drugi zaradi trenerjev, včasih pa je kdo prišel samo poklepetat, ker mu je bilo dolgčas.

Pri plezanju je zelo pomembno, da se pred plezanjem temeljito ogreješ, ter da znaš dobro razporediti svojo težo. Po ogrevanju so običajno Žumer, Arh in Horvat sestavili plezalno smer, torej določene oprimke, po katerih si plezal. Enkrat v letu so se trenerji dobili pred plezanjem ter nam priredili tekmovanje. Sestavili so določeno število smeri ter jih označili. Vsi smo bili tekmovalno zagreti ter smo se veselo odpravili plezat. Zmagovalca sta bila deležna sladke nagrade, ki sta jo z veseljem delila z vsemi tekmovalci. V imenu vseh udeležencev lahko potrdim, da je bilo totalno hudo in da bi večina rada nadaljevala s treningi. Še enkrat pa hvala Žumru, Arhu in Horvatu.

Piše: Miha Gašperin

KLEMEN SE JE TOKRAT PLEZANJA LOTIL NEKOLIKO DRUGAČE

230 www.zelimlje.si

SPLETKARJI OMREŽIMO PRAV VSE!

Rezultate našega dela si lahko ogledate na http://djb.zelimlje.si

letno poročilo 2011/12 231

Študiram,

s kom in kam naj se naslednjič podam. Študiram – do potankosti izpilim svoj plan. Študiram, kje sem že bila, kam bom vse še šla … Študiram.

©Rozalije

Z MALO DOBRE MOTIVACIJE SE JE MATEMATIKO IN FIZIKO LAŽJE UČITI

S

PIŠE: NEŽA VERDINEK

solidarnostno olimpijado, ki je v DJB-ju letos potekala že četrtič, pa se ta čudovita pesem naših Rozik sliši malce drugače: Študiram za tiste, v katerih dežele se bom morda nekoč podala in njihovi starši nimajo denarja, da bi jim omogočili šolanje. Študiram, vendar

so plan izpilili že pred mano, in sicer organizatorji akcije, ki so poiskali donatorje, ki za mojo preštudirano uro darujejo en evro za te otroke. Študiram, za šolo in zase in da bo zaradi mene lahko študiral še nekdo! Študiram. ⁞⁞⁞⁞ 232 www.zelimlje.si

OSEBNOSTNO

DJB RASTEM 11/12

ADORACIJA PIŠE: NORMA KOROŠEC

Občutek, ko prideš v svet prostor. Ko te spreleti srh, ker veš, da je tam Nekdo, ki ga znanstveniki ne bodo razložili. Ti pa veš, da te tam pričakuje Križani. On, ki se je samo za nas pustil pribiti na križ in ponižati, pustil si je vzeti dostojanstvo, ko so mu slekli suknjo in zanjo žrebali, ki so mu na glavo posadili krono, krono narejeno iz trnja. Za nas. Le za nas. Veš, da je tam Sveti Duh, ki je mnogokrat pomagal pričevalcem in jim polagal na jezik prave besede. Tisti Sveti Duh, katerega darove smo dobili pri birmi in se jih tako malokrat spomnimo. In tam je naš Oče, ki je vse ustvaril, ki skrbi za nas in nas neskončno ljubi.

S troedinim Bogom smo se srečevali. Jezus v podobi kruha. Tam smo imeli priložnost potožiti nad krivičnostjo sveta, v zameno pa dobiti mir in tolažbo.

Lahko smo prosili in se zahvaljevali. Lahko smo se veselili in okušali raj, ki nas čaka v nebesih. Pobožnost smo začeli s pesmijo, ki nas je umirila in pripravila na razmišljanje, ki ji je sledilo. Vsak je imel možnost izreči zahvalo ali prošnjo.

Adoracijo smo končali s pesmijo, in ko smo prišli v sobe, smo prinesli s seboj mir, ki nam je pomagal premagovati naporne dni.

letno poročilo 2011/12 233

BOŽIČNA PIŠE: ANAMARIJA RUPNIK

SKRIVNOST V

K

o smo skoraj mesec pred božičem začeli s pripravo programa za prireditev v Majcnovi dvorani, smo bili popolnoma brez idej. Sčasoma pa smo le »padli noter« in presenečena sem bila

nad številom kvalitetnih in globokih zamisli, ki sem jih slišala od svojih sošolcev in sošolk. Nisem si predstavljala, da nam bo uspelo iz božične skrivnosti izluščiti kakšno uporabno sporočilo, ki bi lahko navdihnilo in nagovorilo vsakega posebej. Vendar smo sporočilo našli in ga razvili v skrivnostno pripoved o svetih treh kraljih, ki potujejo k svoji zvezdi.

Sledil je mesec napornih priprav, oblikovanja dialogov in izpopolnjevanja naših idej. Vadili smo pod budnimi očmi naših vzgojiteljev, predvsem pod vodstvom Bernardke in Ferija, ki sta nas vzpodbujala, da smo zdržali do konca in v program vložili vse svoje moči, sposobnosti in čas.

Medtem ko je program počasi dobival svojo končno obliko, je druga polovica mojih sošolcev pod vodstvom vzgojitelja Luka pripravila načrt za okrasitev jedilnice in program, ki se je odvijal tam.

22. decembra zvečer smo se dijaki zbrali v dvorani Majcnovega doma in praznovanje božične skrivnosti se je začelo. Najprej se je v tišini in senci odvila božična zgodba.

Trije kralji pa so se v podobi dijakov, ki pripravljajo božičnico, odpravili k svoji zvezdi. Ko so prebrodili nekaj svojih lastnih težav, so spoznali, da je pomembno sodelovanje, skupnost in ideja – zvezda. Trije kralji s prižganimi svečami so tako lahko pristopili k jaslicam, pridružili smo se jim še ostali in zapeli najlepšo božično pesem, Sveto noč.

Po končanem programu smo se preselili v praznično okrašeno jedilnico in v božičnem ambientu pojedli večerjo.

Večerji je sledil globok nagovor maturantov, nato pa ples v jedilnici in po hodnikih. Večer se je uradno zaključil z romantičnim ognjemetom na nogometnem igrišču, potem pa smo se počasi zbrali na stopniščih in peli.

In ta pesem nas je ponesla v mirno in tiho božično noč, ki je v naših srcih pustila lep in topel spomin na ponovno rojstvo otroka, Odrešenika. ⁞⁞⁞⁞

234 www.zelimlje.si

ŽELIMELJSKI DOLINI

DJB

11/12

letno poročilo 2011/12 235

MAŠE

ZAVODSKE SVETE

V

PIŠE: MITJA FRANC

naši ustanovi smo imeli nekaj skupnih svetih maš. Ena takih je vedno v septembru na prvi šolski dan. To bogoslužje je v dopoldanskem času za vse dijake, profesorje, vzgojitelje in druge sodelavce ter starše. Bogu izročimo celotno šolsko leto v poseben blagoslov.

Slovesna domska sveta maša je bila na praznik Marijinega Brezmadežnega spočetja.

Na praznik Marije Pomočnice kristjanov je bil Zavod sv. Frančiška še posebej počaščen, saj so pri bogoslužju ob umestitvi višjega predstojnika slovenskih salezijancev mag. Janeza Potočnika sodelovali dijaki in dijakinje s petjem in ministriranjem.

Nekaj posebnega je doživeti sveto mašo v naravi. Na telovo smo se dijaki in vzgojitelji Doma

Najslovesnejše evharistično bogoslužje pa je vsako leto na praznik sv. Janeza Boska na Rakovniku; praznovanje je namenjeno celemu zavodu, pride pa tudi kar nekaj bivših dijakov.

Prav slovesno pa je bilo tudi na slovesu maturantov (17. maj), ko so bogoslužje pripravili maturantje, udeležili so se ga »domovci«, navzoči so bili tudi tudi starši maturantov in drugi člani družin.

236 www.zelimlje.si

Janeza Boska v večernih urah zbrali kar na sosednjem travniku v zavetju sence in ob žuborenju Želimeljščice.

Kakor na začetku tako je tudi na koncu prav, da se Bogu zahvalimo za celotno šolsko leto, ki smo ga preživeli v gimnaziji in dijaškem domu. Zato smo se na zadnji šolski dan zbrali pri zaključni sveti maši, ki ji je sledila podelitev spričeval. ⁞⁞⁞⁞

DJB

DON BOSKOVI DNEVI

11/12

PIŠE: MAJA ŽIBERT

V

Želimljah poskrbimo tudi za duhovno hrano. V zadnjih dnevih januarja, ko goduje naš don Bosko

(31. 1.), se spodobi, da nekaj časa in besed namenimo prav njemu. V organizaciji vzgojitelja Mitja Štefana Franca smo pripravili tridnevje (23.–25. 1.), v katerem smo počastili relikvije našega zavetnika sv. Janeza Boska in predstavili nekatere skupnosti, ki delujejo po njegovem zgledu.

Prvi dan sta nas obiskali Karmen in Špela, ki v družbi delujeta kot sotrudnici. Po zanimivem predavanju, ki sta ga pripravili za nas, smo že komaj čakali naslednji dan, ko sta nam »predavala« naša domača Štefan in Josip (Feri in Matild).

V dobri uri in pol sta nam prikazala svoje doživljanje salezijanskega noviciata, predstavila filmček, ki so ga skupaj s sobrati posneli za svoje domače, in nam postregla s številnimi dogodivščinami. S svojim pričevanjem sta dokazala, da se imajo fantje res lepo in da se po svojih najboljših močeh pripravljajo na nadaljnjo pot.

Zadnji dan pa je bil v znamenju svetosti.

Matevž, Marko in Mitja so nam podali dobre iztočnice, ob katerih smo razmišljali in širili svoje obzorje. V Don Boskovi dvorani se je razvila zanimiva debata. Zanimivo, kako naši prijatelji gledajo na svet(ost).

Za lep zaključek pa smo si privoščili tudi nekaj sladkega in družabni klepet z obiskovalci. ⁞⁞⁞⁞ letno poročilo 2011/12 237

DUHOVNI

PIŠE: MARKO KOŠNIK

Duhovni večeri so zato, da te predramijo, zbudijo oz. da te duhovno okrepijo.

To je projekt vzgojne skupine, ki veliko energije vloži v sporočilo in samo izvedbo duhovnega večera. Mesec za mesecem so vzgojne skupine postavljale duhovne temelje vsem bivajočim v DJB. Zakaj si ne bi vseh teh spodbud privoščili še enkrat, saj se v njih skriva veliko duhovno bogastvo.

VEČERI

NIČ ZATO (5. vzgojna skupina, september)

V

Človek je nespameten, sebičen.

NIČ ZATO, LJUBI GA. Delaš dobro, govorili bodo, da to delaš iz sebičnih namenov.

NIČ ZATO, DELAJ DOBRO. Dobro, ki ga delaš, bo jutri pozabljeno.

NIČ ZATO, DELAJ DOBRO. Poštenost in iskrenost te bosta naredili ranljivega.

NIČ ZATO, BODI ISKREN IN POŠTEN. Pomagaš ljudem, morda ti ne bodo hvaležni.

NIČ ZATO, POMAGAJ JIM. Svetu daješ boljši del samega sebe, zavrnili ga bodo.

NIČ ZATO, DAJAJ BOLJŠI DEL SAMEGA SEBE. (bl. mati Terezija)

BREZ KITARE SKORAJ NE GRE

KAJ PA JAZ? (3. vzgojna skupina, oktober) K d a j b o m n a v r s t i j a z? ≈ Sem kaj sploh že dosegel? ≈ Po čem se me bodo spominjali, ko bom k večnem počitku legel jaz? ≈ Kaj sem v življenju že dobrega storil? ≈ Kaj lahko naredim, da bo moje življenje boljše?

Jezus želi, da tudi v težkih trenutkih in preizkušnjah, ko ne vemo, kaj bi in nas je strah, zaupamo v Božjo ljubezen in Boga, ki nam bo pomagal. Pomembno je, da ne zapademo v brezdelje, ampak se trudimo delati – delati dobro. Nikoli ne obupajmo v dobrih stvareh, saj bomo le v dobroti ob koncu našega zemeljskega življenja pripravljeni iti po poti, ki nam jo kaže Jezus – po poti, ki

DOLGČAS. JE RES VSAK DAN ISTO? 238 www.zelimlje.si

nas bo pripeljala v obljubljeno deželo, v nebesa!

DJB

DOMU JANEZA BOSKA

11/12

SI BUDEN? (1. vzgojna skupina, november) V vsakem trenutku življenja se lahko pripravljaš na Jezusov prihod.

Bodi torej BUDEN in pričakuj Njegov prihod.

OSTANI BUDEN.

DOBRO JUTRO, TADEJ!

SI DON BOSKO? (6. vzgojna skupina, januar) Si Delaven, Odkritosrčen, Nesebičen? Si Bratski? Znaš Odpustiti? Se veliko Smejiš? In si Kreativen? Znaš ohranjati svojo Otroškost?

On je bil tak. Si tudi ti?

BODIMO MOČNI (2. vzgojna skupina, marec) Nazorno vidimo naše notranje boje med dobrim in zlim, med Cofom in Zofom. Odločili smo se, da bom v življenju sodelovali z Dobrim in prosili Jezusa, premaga vsako zlo in se naseli v naša srca.

To je čas, ko šibki postanemo

PRIDI, IGRAJ SE Z MANO!

močni. Bodimo močni!

TRPLJENJE IN ODREŠITEV V KRISTUSU

DANES! (4. vzgojna skupina, junij)

(7. vzgojna skupina, april)

Čas je da vstanemo vsi,

Oče: Jezus je umrl, da bi jaz in ti postala prijatelja!

zdi se mi, da predolgo smo sedeli,

Velikonočni čas. Pričevanje plezalca, najstnice in

skriti v svojem kotu majhnosti,

Jezusovega življenja je osmislilo trpljenje, ki vodi v

dvigamo pogled,

odrešenje. V tem trpljenju tudi vse naše vsakdanje

DANES JE PRVI DAN,

trpljenje, vsi križi in težave dobivajo smisel.

KO ZAČENJAM VSE NA NOVO!

Danes je pravi dan, da ga izkoristim in iz njega naredim kaj dobrega. Vedno je pravi dan! Začni danes! letno poročilo 2011/12 239

DRAGA PIŠE: MOJCA ŠPENDE

P

rostovoljstvo v Dragi je ena od dejavnosti, ki se me je v štirih letih najbolj dotaknila.

Otroci, polni optimizma, razigrani, ustvarjalni.

Popestrili so mi vsak torek, ko sem odšla na Ig. »Ura je 14.30. Kdo pelje? Feri, Matild, Peter? No, pa gremo. Ig je čisto blizu, vožnja nam vzame manj kot 10 minut. Prispemo v Drago. Tam najprej poiščemo psihologa in se odpravimo po zavodu ter pogledamo, kje bi lahko danes z varovanci preživeli svoj čas. Jaz se odločim za likovne delavnice. Stopim v učilnico, se razgledam … Dobro, pet prijetnih varovancev in zelo zgovorna pedagoginja. Predlaga mi, da bi skupaj z otroki pripravljala novoletne okraske, ki jih bodo v decembru prodajali v Ljubljani na tržnici.

Seveda sem takoj za.

Lepimo, oblikujemo, se pogovarjamo, fant poleg mene je zelo zgovoren. V učilnici je tudi deklica, ki ne more govoriti, je pa zelo ustvarjalna.

Po nekaj minutah pristopi fant, ki me hoče na vsak način objeti. Pedagoginja reče, da mu moram povedati, da tega ne želim.

Otroci tukaj so zelo čustveni, radi te objamejo, se te dotaknejo, so pa lahko tudi precej agresivni in nasilni. Vzgojitelji morajo narediti tečaj iz obrambe, saj so otroci dovolj močni, da morata včasih posredovati dva. Skratka, nadaljujemo z izdelovanjem in klepetamo. Eden od varovancev mi pove, da najraje posluša Radio Divača in zraven zapoje. Drugi mi razlaga o svoji mami, bratu in sestri. Čas mineva in že je ura pol štirih. Čas za vrnitev v dom. Zopet odhajam z novimi, bogatimi izkušnjami.

Otroci v Dragi ti resnično polepšajo dan, nedvomno pa so tudi oni veseli našega obiska. ⁞⁞⁞⁞ 240 www.zelimlje.si

MINISTRANTI

PIŠETA: JAN PONIKVAR IN TOMAŽ STOJC

DJB

11/12

DON BOSKOVI VETERANI

V

začetku šolskega leta se je starejši ministrantski skupini don Boskovih veteranov pridružilo tudi nekaj

novih članov. Bilo nas je 12, kot apostolov. Apostole je vodil Jezus, nas pa sta vodila sveti Dominik Savio in Mitja.

Da bi se naše vezi med seboj še bolj utrdile, smo že kmalu odšli na paintball.

Družili smo se dvakrat mesečno. Srečanje smo začeli s kratko molitvijo v kapeli, druženje pa smo nadaljevali v klubu.

V domu Janeza Boska smo redno sodelovali pri svetih mašah, postavili jaslice s svetopisemsko priliko o sejalcu Božje besede in pomagali pri blagoslovu doma na tretji sveti večer.

Udeležili smo se tudi dveh svečanih svetih maš na Rakovniku. Prva je bila na praznik svetega Janeza Boska, druga pa na praznik Marije Pomočnice kristjanov, ko je službo salezijanskega inšpektorja prevzel novi inšpektor.

Ob koncu leta so nas zapustili trije maturanti in upamo, da se nam bodo naslednje leto pridružili novi ministrantje.

Poslovil pa se je tudi naš duhovni voditelj Mitja Štefan Franc - Feri, in sicer zaradi študija v Italiji. Nadomestil ga je Nejc Kastelic, ki naj mu bo sveti Dominik Savio zgled in v pomoč. ⁞⁞⁞⁞

zi, koliko kdo bo spil. nister bil, zato budno pa mi c an fin in nik taj š na a inspiracija.

Matej kot maturant improvizacija je njegov saj l, ste ble za je 12 20 i oltarja pregnal.

Janez na Strgani strun bral, da ga ne bi kdo od pre je o ed bes žjo Bo in prošnje dnje leto ne bo ušel.

Klemen večkrat ponižno a ministriranju še nasle , šel za de vo e lišk da gle Nejc je v vlogo opravi. ni devetdnevnici glavno žič bo v vi, pra je t nis Jakob naš pia zgubila se je. skriva se, njegova slika David v kakšnem kotu bol. sih povzroči nam glavo Jožef pevec je in pol, vča mu zateče. odreče, ko Tomaž se k nje ne či mo po žu ma To e Jož kapelin okras. dbuja nas, lepo skrbi za Tomaž v marsičem spo manjkata. jaslicah mah in lubje ne pri to za a, im o rav na Jan občutek za zavida. , marsikaj se mu lahko Urban je iz Svetega Vida v nos se kadilo mu kadi.

Andrej ponosno se drži, je pravi »boskomobil«.

Feri nekaj je odkril, zanj

letno poročilo 2011/12 241

SKUPINA

ZA

PARE

Po plakatih, ki so v preteklem letu krasili oglasne deske, sedaj gotovo že vsak ve, da imamo v Želimljah zakonsko, ups, skupino za pare. Starši so s strahom za svoje otroke spraševali ravnatelja dijaškega doma, če le ni malo prezgodaj za tako resne zadeve. Pa jim je Peter razložil, da se mu ne zdi prezgodaj, da bi se naučili, kako se kvalitetno pogovarjati, kako koristno preživeti skupni čas, kako reševati konflikte …

Upava, da jih je vsaj malo pomiril.

Takole sva najino izkušnjo videla midva: Delo s skupino za pare naju je zelo navdušilo in nama vedno znova postavljalo izziv, kako najbolje pripraviti srečanje, da bo čim bolj kvalitetno, da bova dosegla namen. Najin glavni namen je bil posredovati parom izkušnjo, ki jim bo lahko v življenju koristila. Pomembno se nama zdi, da so pari na srečanje prišli vnaprej obveščeni o temi in z nalogo, ki so jo morali pred srečanjem izpolniti.

Tako so na podlagi lastnih izkušenj in s pomočjo raznih vaj in izmenjave mnenj dobili nov pogled na problem. Zaključno srečanje ob koncu leta je prineslo tudi zelo pozitiven odziv na to skupino, predvsem pa željo, da bi si še želeli takega načina dela.

SE VAM NE ZDI, DA NAM JE

242 www.zelimlje.si

SKUPAJ LEPO?

PIŠETA: TINA IN GAŠPER BERČIČ

Neža in Janez, eden izmed parov, sta takole zapisala svoje doživljanje skupine: »Nekega dne v

začetku šolskega leta sva na oglasni deski vzgojne skupine opazila vabilo na srečanje skupine za pare.

Prijavila sva se, čeprav si nisva točno predstavljala, kako bo vse skupaj potekalo. Že po prvem srečanju pa se je izkazalo, da so bili vsi dvomi odveč. Na začetku vsakega srečanja smo s pesmijo in molitvijo povabili medse tudi Svetega Duha. Tina in Gašper sta nam na kratko predstavila aktualno temo, nam zaupala svoje izkušnje in spretno vodila pogovor z nami. Trudila sta se, da bi bila srečanja zanimiva, zato smo včasih delali po skupinah, razmišljali ob glasbi, analizirali risbe, ki so ob tem nastale, uprizarjali skeče, si vmes postregli s piškoti in za konec dobili domačo nalogo. Veliko smo se naučili tudi od zakoncev Čušin, ki sta se odzvala vabilu in nas obiskala v Želimljah. Ker so bila srečanja odlična priložnost, da smo se bolje spoznali, izmenjali mnenja, se drug od drugega kaj novega naučili in se poleg tega še lepo imeli, upava, da bo tudi v prihodnjem letu dejavna taka skupina in da se nam pridruži še kak nov parček.« Iskrena hvala, dragi pari, za vašo pripravljenost za sodelovanje. Oba sva navdušena nad tem, koliko odgovornosti in resnosti zmorete mladi v vaših letih in koliko truda, pa tudi igrivosti ste pripravljeni vložiti v odnos ⁞⁞⁞⁞

DJB

11/12

Recept za pripravo slastne sladice MEDITACIJSKA VEČERNA MOLITEV Sestavine (za 1 do ∞ oseb)

Priprava

≈ 1x vzgojitelj Luka

Preden se lotiš same priprave, si primerno uredi delovni prostor. Posta-

≈ vsaj ena kitara

vi križ in ikone ter prižgi čim več svečk, ki so še primerne za uporabo.

≈ pesmarice (ne pozabi na dodatke)

Ko pa ura v zvoniku odbije devet, se raje loti dela, saj je čas priprave

≈ svečke (če so dišeče, je še bolje)

omejen na 35 minut, tako da izkoristi vsako minuto, ki jo imaš na voljo.

≈ modelčki za oblikovanje

Najprej vzemi vedno pripravljenega Luka in mu primešaj kitaro. Tako

(količina je odvisna od števila oseb)

dobiš prvo maso, ki se jo za meditacijo največkrat uporablja, zato je naredi veliko. Nekaj te mase, ki se imenuje pesem, zdaj razporedi po

Najprimernejši kraj in prostor:

vseh modelčkih, ki so na voljo. Nato pride osrednji del, kjer je potrebno

Sladica se najlažje in najbolje oblikuje

veliko zbranosti in nekaj tišine za premislek. Narediti moraš več raz-

v meditacijski kapeli, tam pri 5. vzgoj-

ličnih vrst. Najprej je tista osnovna, primerna za vsakdanjo uporabo.

ni skupini. Najlepše pa vzhaja, če jo

Vzeti moraš različna besedila, razmišljanja, molitve. Odvisno od tega,

pripravljaš v sredo ob 21.00.

kakšen je želeni okus osnovne kreme meditacije. Nato pa pride še več različnih vrst krem, ki so primerne le za določene dele leta. Okoli božiča primešaš malo cimeta, da dobi bolj božičen okus. V postu dodaš nekaj arome vrtnice, saj ni vrtnice brez trnja. Ko pa pride mesec maj, dodaš nekaj šmarnic za okras, tudi na meditaciji se je namreč brala šmarnična zgodba. Med posamezne kreme dodaš nekaj tiste osnovne mase, saj se petje vedno prileže. Kot piko na i pa na sam vrh dodaš še zaključno meditacijo, ki je bila letos nekaj posebnega … kot češnja na sladici. Tako, pa smo končali. Upam, da se boste čim večkrat lotili Alenka Katrašnik

priprave te slastne sladice.

ŠMARNICE

»Zdaj je čas za tvoj korak, stopi k Njemu, naj ne bo te strah …« Tako se začne pesem, ki je postala nekakšna neuradna himna letošnjih šmarnic. Proglasili smo jo, ko smo ugotovili, da je skoraj vedno prišla na vrsto, ko smo po šmarnicah ostali v kapeli in ob kitari zapeli še kakšno »po lastnem izboru«.

Pesem pa se s šmarnicami ujema tudi vsebinsko, saj je zgodba, ki nas je spremljala skozi celoten mesec maj, govorila o muslimanu, ki je prišel v stik s krščansko vero in se odločil narediti pomemben in zanj nevaren korak – se krstiti in zaživeti po krščanskih načelih.

Skozi pričevanje človeka, ki našo vero spoznava na novo, smo tako tudi mi zopet odkrili tiste lepe skrivnosti in nauke, ki se nam včasih zdijo že kar malo preveč samoumevni. Poleg tega pa smo se naučili tudi veliko o muslimanih, njihovem pogledu na življenje in pravilih, ki veljajo v njihovem svetu. Del večera, preživet v kapeli ob premišljevanju zgodbe, branju litanij in petju, je bil tako po mojem mnenju pravi korak bliže k Njemu.

Nika Hrušovar letno poročilo 2011/12 243

MOJ

SRCE

JE PRIPRAVLJE 244 www.zelimlje.si

MD

11/12 O Bog, moje srce je pripravljeno, moje srce je pripravljeno, peti hočem in igrati.

Zbudi se, moja duša, zbudite se, harfa in citre,

T

zbuditi hočem jutranjo zarjo.

(Ps 57,8–9) e vrstice božanske poezije lepo opišejo poslanstvo duhovnih vaj za otroke in mlade v Želimljah. S petjem, igro, molitvijo in medsebojnim druženjem pripravljamo srce za Gospoda. Vse, kar počnemo, naj služi Gospodu!

Don Bosko nam je zapustil čudovit zgled mladinske duhovnosti, ki je polna veselja in življenja. Preprosto

želimo odkrivati Božje delovanje v vsakdanjem življenju. V tem delu letnega poročila, ki je namenjen Majcnovemu domu, vam želimo predstaviti otroško-mladinski utrip na duhovnih vajah in prizadevanja animatorjev pri vzgoji in evangelizaciji njihovih mlajših prijateljev.

E

Upam, da boste s pomočjo slik in besedil zaznali zavzetost in odgovornost vseh, ki pripravljamo duhovne vaje, in odprtost mladih za nova spoznanja. Ni vselej lahko, a naše žrtve poskušamo osmisliti z duhovnostjo Dobrega pastirja, ki je pripravljen umreti za svoje ovce.

V besedi in sliki vam bomo poskušali predstaviti nekaj utrinkov z duhovnih vaj in iz animatorskega življenja. Mnogokrat se ne vidi, kaj vse počnejo animatorji, zato vam na teh straneh predstavljamo tudi njihovo včasih skrito delo in druženje. Opisali vam bomo, kako poteka pripravljalni vikend, ko snujemo program in vsebinsko oblikujemo duhovne vaje. Nekateri animatorji so pravi mojstri pri ustvarjanju himen za duhovne vaje, eno od letošnjih boste lahko spoznali na

NO

naslednjih straneh. Seveda pa ne moremo tudi brez druženja, zato se animatorji vsako leto podamo na morje. Duhovne vaje so sestavljene iz mnogih dejavnosti, opisali pa smo le nekatere izmed njih.

Vse, ki berete te vrstice, prosimo, da naše poslanstvo še naprej izročate dobremu Bogu v varstvo.

KLEMEN BALAŽIČ, RAVNATELJ MAJCNOVEGA DOMA

letno poročilo 2011/12 245

PRIPRAV

246 www.zelimlje.si

MD LJALNI VIKEND JE ...

11/12

PIŠE: NORMA KOROŠEC

… vikend, ko pripravljamo program in vsebino duhovnih vaj. Vikend, ko imamo animatorji čas, da se povežemo med sabo in utrdimo prijateljske

vezi. Vikend, ko lahko tudi sami osebnostno zrastemo in si vzamemo nekaj časa zase.

Vse se začne v petek. Ogledamo si film, ki si ga voditelj duhovnih vaj Klemen pogleda že prej in malo razmisli o možnih vsebinskih smernicah za duhovne vaje. Po ogledu tematskega filma sledi večerja in malo prostega časa. Okrog pol devetih se zberemo v kapeli, kjer prosimo za pomoč Marijo Pomočnico, ki se ji je velikokrat priporočil tudi don Bosko, zmolimo večernice in kaj zapojemo. Sledi razprava o filmu, izmenjamo si ideje, kako bi lahko temo duhovnih vaj približali udeležencem. Nato se animatorji razdelimo v skupine za posamezne sklope gradiva: igre, delo v skupini in duhovnost. Že v petek zvečer gre vsaka skupina v svojo delovno sobo in postavi nekaj smernic in idej za nadaljnje delo.

Soboto začnemo z zajtrkom. Nežnejši del (dekleta) skupine ponavadi pride v jedilnico že malo prej, da še pripravi, če je še kaj potrebno. Medtem pa močnejši del (fantje) še veselo spi.

In spi, vse dokler jih ne pridemo zbudit. Potem se dan začne za vse.  Po zajtrku sledi molitev in delo po skupinah. Napoči čas kosila in sprostitve v obliki košarke, odbojke, sprehoda, kave ali česa drugega. Zopet se dobimo po skupinah in počasi zaključujemo naše delo. Po večerji je čas, da gremo v »lajf«. Na zadnjem pripravljalnem vikendu (v maju 2012) smo se odpeljali na Zaplaz, kjer je glavna dolenjska romarska cerkev Marije Vnebovzete in grob blaženega mučenca Lojzeta Grozdeta.

Tam smo obhajali sveto mašo in imeli priložnost za osebno molitev. Ko smo se vrnili v Želimlje, smo bili vabljeni še v klub na sladoled in se počasi odpravili v svoje sobe k počitku. V nedeljo se dan ponovno začne z zajtrkom in molitvijo. Imamo še nekaj časa, da dokončamo naše delo, potem je na vrsti sveta maša in kosilo. Gradivo za duhovne vaje je tako pripravljeno, potrebno ga je le še zbrati in poslati animatorjem, da se lahko dobro pripravijo na animiranje.

Sama se rada odločim za pripravljalni vikend, ker mi daje možnost, da poglobim svojo vero in jo mladim podajam na način, ki jim je blizu in ga lahko razumejo. ⁞⁞⁞⁞ letno poročilo 2011/12 247

248 www.zelimlje.si

MD

11/12

letno poroÄ?ilo 2011/12 249

IGRE

250 www.zelimlje.si

DELO PO

PIŠETA: ANJA ŠPIK IN VID PLANINC

Ž

MD

11/12

SKUPINAH

e samo ime »duhovne vaje« nakazuje, da velik

Tako se udeleženci v delu po skupinah z ani-

del tega srečanja mladih predstavlja duhov-

matorji pogovarjajo in razmišljajo o raznih ži-

nost. Vendar ne, kot bi nekateri mislili, 'velik

vljenjskih temah in vprašanjih, si delijo izkušnje

del' v smislu večino časa, ampak kot pomem-

in skupaj iščejo odgovore v Svetem pismu.

ben in ključen del duhovnih vaj. Poleg svete

Poleg pogovora pa so v delo po skupinah

maše in svete spovedi duhovnost pride do

vključene tudi druge dejavnosti, ki udeležen-

izraza tudi v delu po skupinah. Že pred začet-

cem na praktičen način poskušajo približati

kom duhovnih vaj si skupina animatorjev ogle-

temo, o kateri teče beseda (npr. pri katehezi o

da tematski film in v povezavi z njim pripravi

ponižnosti so animatorji in udeleženci v znak

gradivo, ki animatorje v skupini usmerja pri

ponižnosti drug drugemu umili roke). Samo

pogovoru o določenih temah (vera, ljubezen,

delo po skupinah pa popestrijo tudi razne

smisel življenja, ponižnost, družina, prijatelj-

sprostitvene igre. Vsekakor je spoznavanje Boga mnogokrat tudi zelo veselo. ⁞⁞⁞⁞

stvo, večno življenje, iskanje samega sebe …) in jim je hkrati v pomoč z raznimi zgodbami, odlomki iz Svetega pisma in citati iz filma.

letno poročilo 2011/12 251

ANIMATORJI NA MORJU PIŠE: VID PLANINC

L

ansko poletje smo se v juliju Želimeljski ani-

matorji odpravili na morje. Po štirih terminih duhovnih vaj se nam je oddih na Hrvaškem prav prilegel. Z dvema kombijema smo se animatorji, Matild, Feri, Janez in Klemen

tistega lepega sončnega dne odpravili proti mestu Zadar, od tam pa smo se s trajektom prepeljali na otok Ugljan v vasico Lukoran. Naš končni cilj je bilo staro župnišče na vrhu hriba nad mirnim zalivom. Ko smo se nastanili, smo preizkusili toploto morja, ki se je izkazala za nič kaj osvežilno, pa vendar se je kopanje prileglo prav vsem. Po napornem dnevu smo se s sveto mašo Bogu zahvalili, da smo srečno prispeli, in ga prosili za lepe dni, ki so bili še pred nami. Bog nas tudi tokrat ni pustil na cedilu, naklonil nam je res lepe trenutke. Imeli smo prav vse, kar je bilo potrebno za veselo druženje: družabne igre, smeh, ples, pesmi, maše, dobre pogovore, ribiča Ferija, modro morje, nebo brez oblačka, napihljiv čoln, palačinke in salezijance. Vse to je pričaralo tisto animatorsko vzdušje, ki je te dni in naše druženje naredilo nepozabno. ⁞⁞⁞⁞

252 www.zelimlje.si

MD

11/12 Čarovnik Jaka

Med poletnimi počitnicami 2012 smo gostili tudi čarodeja Jaka Trčka, salezijanskega duhovnika iz župnije svetega Janeza Boska (Maribor).

Na svoj šaljiv način nas je zabaval z raznimi triki.

Po predstavi smo zabeležili nekaj vtisov udeležencev.

Triki so mi bili všeč.

Rada bi vedela, kako jih je čarodej naredil. Čeprav sem bila zvečer na predstavi malo utrujena, me je Jaka vseeno navdušil. Ana

Čarodej Jaka je bil zelo smešen. Od začetka do konca smo se vsi zelo smejali. Triki so mi bili zelo všeč. Bilo je super.

Tadeja

Jaka je bil zelo zabaven.

Všeč mi je bilo, da je čarovnije povezal z verskim življenjem.

Petra

Čarovnik Jaka je bil v redu, čeprav je bil včasih preveč otročji.

Klemen

Bil mi je všeč, saj je popestril večer. Všeč mi je bilo, da je kakšen trik tudi razložil in smo se ga lahko naučili.

Lahko bi bilo več takih večerov. Matej

Ta večer mi je bil zelo všeč. Jaka je zelo zabaven človek, zato smo se ves čas smejali.

Tilen

letno poročilo 2011/12 253

PIŠE: REGINA POLC

PIKNIK

»Zapiramo!« se zasliši iz kluba. Če bi bil to navaden dan želimeljskih duhovnih vaj, bi se vsi skupaj odpravili gledat film. Toda na dan piknika tega ne naredimo.

K

ot je na poletnih terminih duhovnih vaj v navadi, se odpravimo v naravo. Po eni uri hoje, ki nam zaradi klepeta, petja in smeha hitro mine, pridemo na cilj (Turjak) že pošteno žejni. Zelo se

razveselimo sveže vode, ki jo zajemamo iz naravnega studenca. Ker pa smo na duhovnih vajah, se najprej zberemo po skupinah, da se pripravimo na mašo, ki jo otroci popestrijo s petjem in sodelovanjem.

Naše želodčke, ki že od zajtrka niso dobili nič hrane, po končani sveti maši napolnimo s hrenovkami, nekatere so na žalost pečene malo preveč. Julijsko sonce je zelo vroče, zato se nekateri prostovoljno, drugi (predvsem animatorji) pa neprostovoljno ohladimo v Želimeljščici. Temu sledijo vodne igre, kjer se zmočijo tudi tisti, ki so prej ostali suhi. Na sto in en način se borimo z vodo in časom, skušamo podreti rekorde drugih skupin in si tako prislužiti čim več točk.

Počasi nas začne priganjati čas, zato pospravimo za seboj in se odpravimo nazaj v Želimlje.

Na koncu dneva smo utrujeni in umazani, a kljub temu zadovoljni in hvaležni Bogu za tako čudovit dan. ⁞⁞⁞⁞ 254 www.zelimlje.si

v in

zivo

aka

Na pikniku je bilo zelo lepo, najb hrenovk. V olj mi je b odne igre ila všeč m so bile za aša v nara kon, ker sm vi in peče o bili zelo nje mokri. Tin a

Piknik je bil najboljši del teh duhovnih vaj. Zanim ivo je bilo, da smo si lahko sami pripravili kosilo. Imeli smo vodne igre, kasneje pa smo skoraj vsi poskakali v vodo in se špricali in zabavali. Rozi

stare in sklenili Piknik je bil zares prijeten, saj smo lahko izboljšali nove prijateljske vezi. Bil mi je zelo všeč. Eva

m zelo

lo ju ze na cil e res je s so bil a na e r d e l o i ig V . b ne roča. t tekli . Vod e so a in v lo po gače e lg u . Igr c o r o d d o r r o hk je bil dob a sice teri la je bil ak tu neka p zelo ja t o m s e o a j a … td eti, d Bilo okra č. Po razum il vše da m b a r m e je r o em mi ne m če nis Piknik ruga ežka, t D . a il a il je b ohlad dobra. azaj na je bila Anita ra Pot n H r. . . re e k a o p in m prim res su ile odlične je bil e igre so b n ik d o n V . ik ro P dob mi je zdelo ik. Toni Vzdušje se dnjič pikn e sl a n i d tu bo a Upam, da na prostem. Zal aša, ker je bila m a et sv la bi je Zanimiva mi

iz olne p , okre

e. J

avn zab

11/12

MD

letno poročilo 2011/12 255

Zavod sv. Frančiška Saleškega Želimlje 46 SI-1291 Škofljica 01 470 2 100 01 470 2 109 zelimlje@zelimlje.si www.zelimlje.si

LP

11/12

ZAVODSV. Letno poročilo Zavoda sv. Frančiška Saleškega 11/12 ISSN C503-5996

Uredili: Špela Potočnik in Peter Polc [Zavod sv. Frančiška Saleškega in Gimnazija Želimlje], Bernardka Rupnik [Dom Janeza Boska] in Klemen Balažič [Majcnov dom]

FRANČIŠKA

Lektorirali: Marija Modic Premrl [Zavod sv. Frančiška Saleškega in Gimnazija Želimlje] in Katja Trtnik [Dom Janeza Boska in Majcnov dom]

SALEŠKEGA Fotografija na naslovnici: Jure Boncelj Fotografije: iz arhiva Zavoda

Oblikoval: Marko Suhoveršnik Odgovarja: Peter Polc

Izdal in založil: Zavod sv. Frančiška Saleškega Tisk: Tiskarna Pleško, december 2012 Naklada: 1100 izvodov Želimlje, 2012 256 www.zelimlje.si

ZSFS 11/12

GŽ DJB MD