Dom Janeza Boska Majcnov dom

Zavod_sv_Franciska_Saleskega_Letno_porocilo_09-10_naslovnica.indd 1

Zavod sv. Frančiška Saleškega Letno poročilo 09/10

Gimnazija Želimlje

Letno poročilo 09/10

Zavod sv. Frančiška Saleškega 2. del

13.9.2010 10:29:26

Zavod sv. Frančiška Saleškega Želimlje 46 SI-1291 Škofljica t 01 470 2 100 f 01 470 2 109 e zelimlje@zelimlje.si i www.zelimlje.si

Letno poročilo Zavoda sv. Frančiška Saleškega 09/10 ISSN C503-5996 Izdal in založil Zavod sv. Frančiška Saleškega Odgovarja Peter Polc Fotografije iz arhiva Zavoda Oblikoval Marko Suhoveršnik Lektorirala Marija Modic Premrl Tiskala Tiskarna Pleško, september 2010 Naklada 1500 izvodov

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 2

13.9.2010 18:25:50

Gimnazija Želimlje Zavod sv. Frančiška Saleškega

6

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 6

13.9.2010 18:25:58

Skupaj kot eno

2. c

N

ajboljši, mednaroden, trijezičen, “odštekan”, vesel, zabaven, zanimiv, smešen, pameten, ustvarjalen, nemški, dobrosrčen, energičen, slovenski, španski, zaljubljen, nasmejan, pozitiven, priden, delaven, povezan, pokroviteljski, zanesljiv, edinstven, poseben, unikaten razred na šoli. Razred z najboljšim razrednikom, z dvema sošolkama iz Avstrije in dvema sošolcema iz Argentine ter edini c-razred na Gimnaziji Želimlje.

E

l mejor, international, triligüe, loco, feliz, divertido, interesante, gracioso, inteligente, creativo, alemán, cariñoso, enérgico, esloveno, español, enamorado, sonriente, positivo, bueno, trabajador, legado, responsable, único, seguro, la clase especial de la escuela. La clase con el mejor profesor de la clase, con dos compañeras de la escuela de Austria y con dos compañeros de escuela de Argentina y C es la única clase en le colegio Želimlje.

D

ie beste, internationale, dreisprachige, ausgeflippte, fröhliche, unterhaltsame, interessante, witzige, kluge, schöpferische, deutsche, gutherzige, energische, slowenische, spanische, verliebte, lächelnde, positive, fleißige, verbundene, gönnerhafte, zuverlässige, einmalige, besondere, einzigartige Klasse an der Schule. Klasse mit dem besten Klassenvorstand, mit zwei Mitschülerinnen aus Österreich und zwei Mitschülern aus Argentinien und die einzige C Klasse am Gymnasium Želimlje. Barbara Malovrh

74

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 74

13.9.2010 18:33:16

Gimnazija Želimlje

N

»Živjo, folki!«

adja in Tatjana tukaj. No, če naju ne poznate ali ste že pozabili, kdo sva, bi radi vsaj malo osvežili vaš spomin. V šolskem letu 2009/10 sva pol leta obiskovali vašo gimnazijo in bivali v Domu Janeza Boska. Mirno lahko zapiševa, da je ta semester obogatil najino življenje, saj sva pridobili veliko novih izkušenj in se naučili veliko novega. Tako nama je bilo lepo, da sva v februarju stežka pospravljali svoja kovčka in se poslovili od vseh dobrih ljudi, ki sva jih srečali v Želimljem. V tistem trenutku bi najraje ostali z vami do konca šolskega leta, vendar sva se držali pravila, da se moraš posloviti takrat, ko je najlepše. Seveda pa se je moralo to dobro počutje šele razviti. Ko sva 31. avgusta prvič stali pred šolskimi vrati in opazovali tuje obraze, je bila namreč najina prva misel: »Pobegniva!« Na srečo sva bili dovolj pogumni in radovedni, da sva ostali. Že prvi večer sva bili presenečeni, ko sva se srečali z vzgojitelji ter sošolkami in sošolci v vzgojni skupini, saj nisva mogli verjeti, kako prijazni so vsi in kako odprto so naju sprejeli. Malo naju je zmotilo, da sva bili v različnih vzgojnih skupinah, in sicer Tatjana v 6. in Nadja v 7., saj sva želeli, da bi bili v istem »štuku«. Sedaj sva hvaležni, da sva bili ločeni, saj sva tako najprej spoznali vsaka svojo vzgojno

a Tatjana

Zaljubljen

skupino in potem razširili najino prijetno spoznavanje še na drugo. Vtis prvega večera je bil hkrati grozen in lep, a oddahnili sva si, ker sva ga prestali brez večjih težav in spoznali mnogo novih ljudi. Podobno sva bili vznemirjeni tudi pred prvim šolskim dnem. Novi sošolci, novi profesorji, novi predmeti. Kako naju bodo sprejeli? Kako se bova znašli? Skrbi so bile odveč. Dijaki 2. c z razrednikom prof. Romanom Brunškom so naju toplo sprejeli in takoj sva se dobro počutili, čeprav se gimnazija v Želimljem bistveno razlikuje od slovenske gimnazije v Celovcu, ki sva je bili vajeni. Najprej sva se morali navaditi, da se nisva vsak dan vozili v šolo z vlakom, ampak sva bili v razredu v slabih treh minutah. Druga bistvena razlika je kosilo, ki ga lahko v Želimljem dijaki in profesorji vsak dan dobijo v šolski jedilnici. Na naši gimnaziji v Celovcu

Nasmejana Nadja

imamo samo kantino s pecivom, sladkarijami, pijačami …, saj se po koncu pouka večina dijakov odpelje domov. In ravno to naju je presenetilo pri vas, ko sva opazili, da veliko dijakov prebiva med tednom v dijaškem domu, saj pri nas to možnost izkoristijo samo dijaki iz Slovenije ali Italije. To je gotovo škoda, saj se tako smisel za skupnost, ki je v Želimljem tako močna, malo izgubi. Morava pa pošteno priznati, da sva imeli nekatere težave s slovensko šolo, saj je naša gimnazija v Celovcu bolj osredotočena na jezike, kar pomeni, da imamo intenziven pouk v tujih jezikih. To še posebej velja za najin – Kugyjev razred. V prvih letih gimnazije smo npr. imeli eno uro matematike, glasbe, biologije, geografije v italijanščini, nemščini ali angleščini. V 5. letniku smo še dodatno dobili latinščino, v 6. letniku pa še en jezik. Veliko potujemo po Evropi 75

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 75

13.9.2010 18:33:20

Dekleti sta res poskočni

Slovenija, Italija, Anglija, Španija, Poljska, Avstrija – in sicer en teden stanujemo pri družinah, da se aktivno naučimo uporabljati nove jezike. Gimnazija v Želimljem pa je bolj osredotočena na naravoslovne predmete, ki pa nama res niso šli najbolje. Seveda pa to ne pomeni, da se nisva potrudili, saj sva se med učnimi urami ravno tako pridno učili kot vsi drugi. Ja, oprostite, ampak vaša šola je res zahtevna, vendar jo kljub temu nekako rad obiskuješ. Najbolj nama bodo ostali v spominu iskreni prijateljski odnosi med dijaki in profesorji, toda tudi izredna disciplina v razredu. Semestra se bova radi spominjali tudi zaradi neštetih lepo preživetih dni v Domu Janeza Boska.

Pikniki v naravi, plesi, filmski večer, duhovni večeri, adventne delavnice, božični čas … so prispevali k temu, da sva spoznali povsem nove stvari, ki so popestrile najin čas v Želimljem. Po enem, dveh mesecih sva se počutili že kot pravi »avstrijski Želimeljčanki«. Konci tedna, ki sva jih preživeli doma na Koroškem, so bili vedno prekratki, toda ko sva v nedeljo sedli na vlak in se napotili proti Želimljem, ni bilo več govora o domotožju. Verjemite, da sva si ob odhodu težko predstavljali, kako se bova znašli doma in v stari šoli, saj sva bili prepričani, da nama bo brez želimeljskega živžava gotovo dolgčas. Čas med vami nama je izredno hitro minil in sprva sploh

nisva hoteli domov. Razmišljali sva, če ne bi ostali kar do konca leta, vendar … Sedaj obiskujeva celovško gimnazijo, a vedite, da vas bova radi prišli obiskat, saj Avstrija ni na drugem koncu sveta. Naj zaključiva s preprosto mislijo: Einmal Želimlje, immer Želimlje! Tatjana Schuster in Nadja Stoderegger

76

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 76

13.9.2010 18:33:48

»Bistvo je ocem nevidno, zato ga odkrivajte pocasi in prizanesljivo!« Gimnazija Želimlje

Intervju z Romanom Brunškom, (nekdanjim) profesorjem na Gimnaziji Želimlje 77

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 77

13.9.2010 18:33:52

dejal, da sem ob predstavitvi rekel, da bom v Želimljem kakšno leto, a sem ostal dobrih sedem let. Če povem po Finžgarjevo, so bili ljudje sila prijazni, toda kraj se mi je zdel preveč oddaljen, zato sem se preselil na Lavrico. Res pa je, da sem po tihem upal, da bom nekoč lahko poučeval na Gimnaziji Želimlje, saj je bila vzorno urejena, pa tudi dijaki, ki sem jih srečeval, so znali povedati same pozitivne reči. No, vsaj večinoma. Ker smo se dobro spoV Rimu znali tudi z gospodom Lojzetom Dobravcem in gospodom Tonetom Ciglarjem, smo se o tej možnosti Kako ste zašli v Želimlje nekajkrat pogovarjali, dokler je niin koliko časa ste bili tukaj sva leta 2003 realizirala z gospodom zaposleni? Prvič sem v te kraje res nekako Petrom Polcem, za kar sem mu izzašel. Še kot osnovnošolca me je v redno hvaležen. Želimlje pripeljal prijatelj, duhovnik Jože Vesenjak. Hotel je, da bi Kaj ste o naši gimnaziji že videl, kje je Finžgar pisal svoj roman vedeli, preden ste prišli na to Pod svobodnim soncem. Priznam, delovno mesto? Veliko. Kot sosed sem že zjutraj da ga nisem poslušal, ko mi je nekaj razlagal o lipi, mi kazal spominsko občudoval ravnatelja gimnazije, goploščo na župnišču in me opozoril spoda Ciglarja, kako je zalival banana poslopja takrat še srednje verske novce, ob petih odmetaval sneg in šole. Ko pa sem kot študent začel z neko neverjetno notranjo energijo poučevati na OŠ Škofljica, so mi ter bogato izobrazbo humanista ponudili stanovanje v podružnični vodil ustanovo. »Domovci« so prišoli Želimlje. Takrat sem se prišel povedovali o prijaznem ravnatelju predstavit tudi v gimnazijo. Gospod Polcu, ki bedi dolgo v noč, se pogoFrance Drobnič, želimeljski župnik, varja z dijaki, jih opogumlja, da se mi je potem večkrat z nasmehom lažje prebijejo skozi zapreke šolanja.

Na sprehodih sem srečeval gospoda Dobravca v zaupnih pogovorih z dijaki. Vedel sem: če vodstvo tako živi za ustanovo, mora seme pasti na rodovitna tla. Prav tako me je prevzela mladina na nogometnem igrišču, njihova sproščenost ob odprtju telovadnice, govorilo se je o odličnih rezultatih. Veljalo je prepričanje, da je tukaj poučevanje lažje, saj so sami izbrani dijaki. Ali danes tudi vi tako mislite? Niste izbranci, saj ste vi izbrali nas in ne mi vas. Res je, da na vpis vpliva tudi omejitev, a prepričan sem, da po vaših žilah teče enako rdeča in po svoje neukročena kri. Gotovo pa ste precej bolj vodljivi kot drugod, odprti, večina prihaja iz trdnih krščanskih družin, kjer se vrednote udejanjajo in živijo. Dovzetni ste za naše nasvete. Čeprav ste najstniški uporniki, čeprav se hočete dokazovati, na koncu vendarle veste, v katero smer naj bo usmerjen vaš kompas. Ne verjamem, da se raje učite kot na drugih slovenskih gimnazijah, imate pa za to več možnosti, spodbude in to izkoristite. Kako se je vaše tukajšnje delovno mesto razlikovalo od prejšnjih? Predvsem sem hvaležen vašim staršem, saj sem vedno čutil, da nam zaupajo, da verjamejo v naše delo in se zavedajo, da poskušamo svoje delo odgovorno opravljati. Smo majhna šola, zato se med sabo

78

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 78

13.9.2010 18:33:54

Gimnazija Želimlje

poznamo – vsi, tako dijaki kot profesorji. In ne samo poznamo. Skoraj ne moreš po hodniku, ne da bi opazil, da je neka dijakinja v stiski. Moraš se ustaviti, jo ogovoriti, saj se ti zdi kot dekle z vžigalicami. Prav

imenujem, ker smo z njimi uprizorili to ljubko delo A. de Saint-Exupéryja, ki mi z nasmehom pove, da ga ponoči še vedno preganjam, ker ne ve, ali bo naslednji dan vprašan zgodovino ali slovenščino. Raje sem

»Domaci smo si. Sprejemamo se.

Nalezli smo se salezijanskega duha.«

tako pa sem se moral večkrat nasmejati kakšnemu fantu, ko sem ga skrivoma ošinil s pogledom ravno v trenutku, ko je hotel med poukom narediti kakšno manjšo neumnost. Domači smo si. Sprejemamo se. Nalezli smo se salezijanskega duha. Mogoče so naši hodniki res svetli in čisti, a na njih srečuješ sproščene, vesele dijake, med odmori lahko zaslišiš kitare, po tleh sedijo dijakinje, ki z majicami ustvarijo mavrico. Nikoli ne bom pozabil petja na Španskih stopnicah v Rimu, ne nogometa v samostanu Benediktbeuern, ne pogovorov na Gaudijevi klopi v Barceloni.

učil zgodovino; po svoje sem bolj užival v bitki pri Termopilah kot pri branju Sapfo. Res pa je, da sem ob Tolstojevi epopeji Vojna in mir imel nekaj prednosti zaradi poznavanja Napoleonovih pohodov. Ko se je bilo treba odločiti, mi je ravnatelj na OŠ Škofljica rekel, da je bolje, da imam tako težke kontrolne naloge pri slovenščini kot pri zgodovini. In tako je ostalo do današnjih dni. Govorim seveda samo o predmetu in ne o kontrolnih nalogah, ki so vedno podobno tehtale, zahtevnost njihove vsebine pa je padala kot cene starim avtomobilom.

Vemo, da ste po izobrazbi tudi profesor zgodovine. Ste jo kdaj poučevali ali ste se usmerili predvsem v poučevanje slovenskega jezika? Kateri izmed obeh predmetov vam je pravzaprav ljubši? Začel sem s poučevanjem zgodovine, nato nadaljeval s kombinacijo. Danes srečam koga iz generacije Malega princa, tako jih

Na Gimnaziji Želimlje ste veljali za priljubljenega profesorja in predavatelja. V čem je skrivnost vašega uspeha? Verjetno je priljubljenost povezana z lahkimi kontrolnimi nalogami. (Smeh.)

Nimam nobenih skrivnosti. Še preveč vam povem. Prav s strahom pričakujem izid Prebliska, saj so nekatere »prijave« takšne, da moram globoko pomisliti, če sem to res izrekel. Počutim se kot dijak, ki je izjavil, da se ob branju vprašanj pri testu vedno znova nauči veliko novega. Resnica je, da imam rad delo z mladimi, da sem rad v razredu. Nekajkrat sem prišel v razred pobit, razočaran nad trenutkom življenja, a so me dijaki hitro prebrali in me spremenili. Obdali so me s svojo mladostno energijo in me navdahnili s svetlobo, z avatarskim okoljem, kjer združena moč čudežno deluje. Hotel sem jim kar največ dati, vendar sem v resnici pogosto prejemal. Sicer ne vedno. Včasih bi kar pobegnil iz učilnice, ko sem opazoval, kako vaši pogledi plavajo skozi okno proti Grintovcu, na prosojnici pa sameva Jadro Lermontova. Verjetno ne boste nikoli razumeli, kako hudo je profe-

Ob slovesu ... 79

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 79

13.9.2010 18:33:55

V Atenah

sorju, ko popravlja teste in je veliko odgovorov napačnih. Sprašuješ se, čemu vse vaje, predstavitve, projekcije, čemu vse besede, kriljenje z rokami … Kruto je spoznanje, da je povratna informacija (berite znanje) včasih enaka kalorični vrednosti drevesnega lišaja. Spet drugič pa se zadovoljno namuzneš, ko te dijaki presenetijo s podrobnostmi iz evropskega realizma ali Odiseje. Najlepše pa je srečanje z dijakom, ki nikakor ni razumel stavčnih členov, pa ti stisne roko na Čopovi, se odkrito nasmeje in začne iz njega kar vreti: » A se spomnite, gospod profesor, da ste mi svetovali …« Da, spomnim se. Prav pobalinsko pomislim na Pavčka: »Dragi pesnik, vaši verzi A pedagogi, ah, pedagogi so tečni s testi, vse vejo o aidsu in drogi, bolj malo o duši in vesti pa ne držijo vedno.« Kakšni so občutki sedaj, ko ste zapustili želimeljsko ustanovo? Bi se še kdaj vrnili na »staro« delovno mesto? S to mislijo sem se poigraval v zadnjih dneh. Odhajam na mesto ravnatelja zavoda, ki obsega tri šole,

več enot vrtca, veliko zaposlenih, okrog 800 učencev in 200 malčkov. Razmišljal sem, ali ne bi zaprosil gospoda ravnatelja, da bi me sprejel nazaj, če bom obupal. Nekdanji dijak me je prestrašil z vprašanjem, zakaj vedno rinem v nove težave. Toda Jonatan Livingston Galeb pravi: »Rad bi le vedel, kaj lahko počnem v zraku in česa ne morem.« Ena šola je končana, prišel je čas, da se začne druga. Mogoče bom dolgo čepel samo na enem mestu na obali, ne da bi se naučil prav leteti. Mogoče si bom celo zlomil perut, a želim poskusiti. O ob-

Bistvo je očem nevidno, zato ga odkrivajte počasi in prizanesljivo, saj je vsak človek zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu. In ker ste takšni tudi vi, se ne bojte življenja. Bodite iskalci biserov, ne prestrašite se, če boste videli vzdigovati leva jezno glavo, če boste za trenutek okusili temno zarjo. Odprite oči, bodite kondorju bratje, hodite po naši zemlji in pijte nje prelesti, a pomnite, da ni večje skrivnosti (če tukaj odmislimo Boga), kot je človek. Mogoče se boste morali prav zato toliko bolj truditi, da ne bi sovražili, ampak

»Mogoce si bom celo zlomil perut,

a zelim poskusiti.«

čutkih je težko govoriti. O vodstvu – vseh treh Petrih – imam same pohvalne besede. Njihova vrata so bila dobesedno in metaforično vedno odprta. Na zadnji konferenci sem s pogledom objel profesorje, zbrane ob mizi v zbornici. Koliko podpore, prijaznih besed, nasvetov, koliko klicev v času bolezni, koliko prostovoljnih čuvanj pri pisanju testov, koliko anekdot z naših strokovnih ekskurzij, pa namizni tenis s Petrom, Grčija z Juretom, prvo sorazredništvo z Meri, evropski projekt s Petro, slavistične debate z Marino in Evo … Bi še kaj sporočili našim dijakom?

ljubili, saj ste za to na svetu. Naj vas spremlja misel vašega priprošnjika, ki pravi: »V odnosu do Boga naj te vodi vera, v odnosu do bližnjega ljubezen, v odnosu do tebe samega pa ponižnost.« Ne opustite upanja, ko boste kot maturantje zadnjič stopali skozi želimeljska vrata. Niste hlapci, za hlapce rojeni, ampak ponosno dvignite glavo. Zamrmrajte si Tugomerjevo oporoko in ponovite Slomškove besede o maternem jeziku in veri. Drugače pa radi prebirajte Pavčka, saj ima za vsako bolečino, za vsak trenutek bivanja izbrano besedo. P.S.: K vsem (malo prilagojenim) navedkom dopišite avtorje in njihova dela. Pridem preverit. 

80

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 80

13.9.2010 18:34:01

Gimnazija Želimlje

Piknik 1. a

“Anja, kar počasi!” Le kam (beri: v koga) strmi?

Kdor zna, pa zna

Bi naj to bilo smešno? Čigav bo balon?

81 Fantu napiši še tole ...

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 81

Meritev kapacitete pljuč

13.9.2010 18:34:12

Piknik 2. a

Poskrbljeno za jedačo in pija

čo

Prihodnost je v njegovih rokah

Ura zgodovine

Vsi na kolo

Spretni žongler

Dijaki so imeli obilo težav

Starši so pozitivno presenečali

82 “Tudi midva bi tekmovala!”

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 82

Voditelji programa so bili zeloooo strogi

13.9.2010 18:34:44

Gimnazija Želimlje

2. a o svojem razredniku , Naš razrednik naj nadaljuje s svojim delom in ohrani mladostniško energijo in humor. , Prof. Jurij Pavel Emeršič je odličen razrednik. Razredne ure so sproščene in zabavne, a vemo, kdaj je položaj resen. Letos smo imeli zelo dobre razredne ure, saj smo pogledali kakšen film in se o njem pogovorili. Zna povezati razred in se potegniti zanj.

, Razrednik se ne bi smel preveč vznemirjati, če smo pri zgodovini v rekordnem zaostanku. , Z njim se lahko pogovarjamo, komentiramo kakšno perečo temo. Je pravičen, razmisli o stvareh, ki nas težijo, nas spodbuja. Edino včasih pozabi kakšno pomembno stvar.

Čakajoč razsvetljenje

, Pogovori z njim so prijetni, dobro se vključi v družbo, je zabaven. Naj še naprej ostane takšen. Med resno razlago

, Naš razrednik je car in legenda. Mogoče bi lahko več počival in gledal televizijo ... , Naš razrednik s svojo “pojavo” v razredu dviga pozitivno razpoloženje.

, On je “simply the best”! Zelo so mi všeč filmi med razrednimi urami, ki niso “pocukrane komedije”, temveč precej realni. Ob njih se lahko zamisliš in razmišljaš, kaj bi ti lahko naredil, da bo ta svet boljši, ali pa se začneš zavedati določenih stvari, ki so se zgodile, pa so tudi del tebe. , Boljšega razrednika od njega si ne bi mogel zamisliti. , On je pošten!

, Navdušen sem nad njim. Naj bo še naprej tako dober.

, Je zelo dober razrednik. Z njim se lahko zelo dobro pogovorim o svojih problemih. Zna svetovati.

Med zaspano razlago

, Zelo dober razrednik. Pri njem ni nikoli dolgčas.

, Je pravi car, pravi smeško. Všeč mi je njegovo narečje, ko se razjezi in ne veš, ali bi se ob njegovih izjavah smejal ali jokal. Najboljši je, ker je takšen, kot sem jaz: pozabljiv, pomirjajoč in “hecen”. , Kot človek je zelo dober. Ve kaj je “hec” in je zelo objektiven. , Res je “kul”. Je zelo razgledan, pravičen, včasih pa “take poka”, da se mu še pet minut smejimo.

, Naš razrednik? Ima zelo zanimive ure, včasih kaj pozabi, a to nadoknadimo. Pouk popestri z zanimivimi podrobnostmi in svojim osebnim mnenjem o stvareh. 83 Profesor je očitno povedal šalo

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 83

13.9.2010 18:35:05

2. b o dobrih stvareh

v svojem razredu

, Letos smo bili bolj povezani kot lani. Vsak se je vedno potrudil po svojih močeh. Pomagali smo si pri razlagi snovi in si posojali zapiske. Upam, da prihodnje leto ostanemo v isti zasedbi. , V razredu so dijaki, ki ti lahko polepšajo še tako zamorjen dan. , V razredu si vedno bolj pomagamo, vedno več je tudi smeha ...

Navdušena kemika

, Letos se pogovarjam tudi s sošolci, s katerimi sem se lani le pozdravila. , Veliko stvari se lahko dogovorimo.

, Sošolci smo letos mnogo bolj povezani. Dobro se razumemo. To se je pokazalo tudi pri različnih nalogah, ko smo stopili skupaj. Seveda pa bi se še dalo kaj postoriti ... , Smo majhen razred in vedno držimo skupaj. Imamo se “fajn” in se razumemo. Znamo se zabavati in ko je to potrebno, drug drugemu priskočimo na pomoč.

, Zelo dobro je bilo, da smo bili skupaj na avtobusu, ko smo šli v Italijo. To nas je zelo povezalo.

Zavedni Slovenki

, Letos smo se vozači bolje povezali z “domovci”. , Rad bi pohvalil predsednika Aljaža. , Vsi se zelo dobro razumemo.

Natančna Manca

, Všeč mi je bilo, da smo sredi leta odšli na Pohorje, tam veliko naredili zase in se še bolj zbližali. Poleg tega pa je bil to tudi prijeten oddih od šole.

84 Navijamo za naše!

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 84

13.9.2010 18:35:16

Gimnazija Želimlje

2. c o svojem razredu , Letos smo se zelo dobro povezali, k čemur je pripomogel obisk v Celovcu. , Letos se je naš razred povezal kot celota. , V tem letu smo se dobro razumeli in spore sproti reševali. Vsekakor je bil ključnega pomena razrednik, ki nas je skozi celo leto spodbujal. Eva je dobila petico

, Motilo me je, da se je v razredu ustvarilo preveč skupinic in da so nekateri poskušali prevzeti vodilno vlogo.

Fotomanija

, Za naš razred je bilo res odlično, da smo za en teden odšli sami na Pohorje. Zdi se mi, da smo se tam še bolj povezali, še bolj spoznali. Všeč mi je, da se od tistega tedna naprej zelo dobro razumemo.

, Zdi se mi, da se je naš razred letos še posebej dobro povezal zaradi Nadje in Tatjane. Obisk s Koroške in naša pot tja sta bili res dobri odločitvi. Kot razred smo med počitnicami organizirali zabavo za Nadjo in Tatjano. Pri projektih smo vsi sodelovali (razredne majice, piknik ...). Zakon! , Rahlo me je motilo “grupiranje” v razredu in posamezniki, ki med poukom stalno klepetajo, ustavljajo profesorje in motijo pouk. , Nekateri še vedno skrbijo le za svoje ocene. Drugi preveč stokajo in obupujejo ali se ne učijo, ko je to potrebno. , Sošolki iz Avstrije sta nas še bolj povezali v celoto. Zelo lep razredni dan smo z njima preživeli v Avstriji. Ob njunem odhodu smo priredili zabavo. Razrednik je res eden boljših na šoli, saj nam je vedno na voljo za pomoč. , Kot razred znamo stopiti skupaj. Če pridejo slabi trenutki, je zelo pomembno, da ti nekdo stoji ob strani in ti nudi pomoč ali zavetje. To pa v našem razredu lahko najdeš.

Jaz te bom pa posnel ...

Razburljiva tekma 85

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 85

13.9.2010 18:35:27

V

Obisk nadškofijskega arhiva v Ljubljani

tednu, ko smo imeli zaradi prehoda v novo ocenjevalno obdobje manj šolskih obveznosti, smo po pouku šli v Nadškofijski arhiv Ljubljana. Sprejel nas je arhivist, ki nam je povedal veliko zanimivosti o arhivskih knjigah in izdelovanju rodovnika, lahko pa smo si tudi ogledali nekaj arhivskih knjig. Nekatere so bile že zelo obrabljene in smo se jih kar malo bali dotakniti. Glavni razlog za obisk arhiva je bil družinski rodovnik, ki ga bomo izdelovali v okviru zgodovinskega krožka. 90 % obiskovalcev arhiva pride z istim namenom. Podatke iščejo v različnih arhivskih knjigah; lahko v župnijskih matičnih knjigah, oklicnih, krstnih, poročnih ali mrliških. Ovira pa je varovanje osebnih podatkov, ki preprečuje,

Iščemo prednike

da bi lahko pogledali v knjige, ki imajo zadnji zapis star manj kot 100 let. Raziskovanje v starejših knjigah otežujeta pisava in jezik. Uporabljali so namreč latinščino in nemščino, pisali pa v latinici in gotici. Starim knjigam tudi ne smemo brezpogojno zaupati. Upoštevati

moramo, da starost ponekod ni točna, saj so nekateri hoteli prikriti svoja leta iz različnih razlogov, med katerimi je bil npr. ta, da je bila meja polnoletnosti pri 22 letih, nekateri pa so se hoteli poročiti že prej. Za izdelovanje rodovnika si moramo vzeti kar precej časa in potrpežljivosti. Lahko pa uberemo drugačno pot in najamemo arhivista, ki nam - seveda za primerno ceno - izdela rodovnik. Takega načina se poslužujejo predvsem Američani, ki so stranka v kar 50 % primerov. Mi pa, ki se bomo izdelovanja našega rodovnika lotili sami, moramo v različnih arhivih knjige paziti in se zavedati, da se svet ne konča z nami. Hema Smrekar

Arhivist dobro pozna skrivnosti starih listin 86

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 86

13.9.2010 18:35:32

Gimnazija Želimlje

V

Paleografija

okviru zgodovinskega krožka je 25. 11. 2009 potekala paleografska delavnica. Šest dijakov in dijakinj se je skupaj s profesorjem sprehodilo po sledi razvoja evropskih pisav: od jasne antične kapitale, preko neberljive merovingike, vizigotike in kuriale, pa vse tja do znane in berljive karolinške minuskule. Zatem smo sledili razvoju pisav v srednjem veku in se bodli z ošiljeno gotico, ki smo jo celo uspeli brati in v njej zapisati svoja imena in priimke. Seznanili smo se še s pisali, s katerimi so besedila zapisovali (trstika, živalska peresa, kovinska peresa…), z okrajšavami, ki so jih uporabljali zapisovalci v skriptorijih (nomina sacra) ter različnimi podlagami, na katere so pisali (vosek, papirus, pergament, papir). Jurij Pavel Emeršič

Le kdo bi to znal brati?

Profesor med razlago

Skupina letošnjih paleografov 87

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 87

13.9.2010 18:35:38

V

Obisk Študijskega centra za narodno spravo

okviru zgodovinskega krožka smo 9. decembra 2009 s prof. Emeršičem obiskali Študijski center za narodno spravo (SCNR), ki je v Ljubljani. Najprej smo odšli v sobo za sestanke, kjer smo se posedli v krog. Celotno srečanje je za njihov arhiv s kamero posnela gospa Mirjam Jurjevčič. Gospa Marta Milena Keršič nam je na kratko predstavila center. Delovati je začel leta 2008. Njegova naloga je raziskovanje polpretekle slovenske zgodovine s poudarkom na proučevanju vseh treh totalitarizmov, ki so bili prisotni v slovenskem prostoru: fašizma, nacizma in komunizma. Zbirajo in proučujejo dokumente, zgodbe in spomine pričevalcev časa, objavljajo raziskave in zbrana pričevanja, pripravljajo posvete in razprave na temo slovenske zgodovine 20. stoletja. Nato smo se pogovarjali o pričevanju. Različni ljudje prihajajo k njim in včasih tudi težko povejo svojo zgodbo iz polpretekle zgodovine. Da bi si predstavljali, kako to poteka, smo si ogledali kratek film pričevanj različnih ljudi. Nekateri dijaki poznajo ljudi, ki so doživeli podobne zgodbe. Gospa je svetovala, naj si tisto, kar jim povejo, zapišejo ali posnamejo ter pošljejo ali prinesejo v center. Telefon: 01/230 67 00, faks: 01/230 67 10, E-mail: info@scnr.si. Vsakršnih prispevkov bodo zelo veseli.

Študijsko zagreti obiskovalci študijskega centra

Predavanje o žalostnih dogodkih prejšnjega stoletja

O polpretekli zgodovini

Center je izdal kar nekaj knjig, ki nam jih je predstavila gospa Jelka Piškurić. Na koncu je bila še pogostitev, nato pa smo se polni novega znanja odpravili domov. Marta Vidmar

88

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 88

13.9.2010 18:35:46

Gimnazija Želimlje

S

Bogdej, gospod učenik!

edeli smo pokončno in vzravnano, nikakor ne puklasto. Naši životi so mirovali v oguljenih klopeh za malce premajhnimi mizami. Oči so zbegano strmele v zelene tablice na mizicah. Zaslišali smo zvonjenje starega šolskega zvonca. Polni pričakovanj smo strmeli v bela vrata, izza katerih je kmalu pogledal mlad mož, ki je s svojim strogim izrazom na obrazu napovedoval zanimivo in razburljivo izkušnjo. »Bogdej, gospod učenik!« smo pozdravili. »Bogdej!« je odzdravil in pogladil svoje prekrasne brke. Njegov rezki glas in ostri pogled sta nam narekovala obnašanje, primerno kraju in času dogajanja. Bili smo v šoli in to v mesecu rožniku leta 1900. In takrat ni bilo vse tako razpuščeno, takrat ljudje niso nosili dveh različnih čevljev hkrati, fantje niso imeli dolgih las, dekleta niso smela hoditi v šolo razkuštrana in prav gotovo so se takrat učenci bolj potrudili sodelovati pri pouku. Kako se ne bi, saj so se morali! Gospod učenik Jožef Šolmajer nas je v eni uri pouka po starem sistemu ogromno naučil. Izvedeli smo, kaj vse se lahko meri s »šublerjem«, kako hitro potuje zvok, kaj se zgodi z napihnjeno in zavezano gumijasto rokavico, če jo zapreš v posodo in iz posode izsesaš zrak, predvsem pa nas je naučil

pravilnega odzivanja na učenikova vprašanja. Na njegov poziv smo morali vstati in na glas in razločno povedati odgovor v celem stavku, začenši z besedama gospod učenik. Ampak nekaterim to ni bilo takoj jasno. Naslavljali so ga namreč kot gospoda Mučenika. To mu seveda ni bilo pogodu, vendar je bil navdušen nad drugimi pastirčki v šoli. Posebej je bil na primer navdušen nad urnostjo učenke Minke in bistroumnostjo mladega Peterčka. Kmalu je med nami opazil tudi upornike. Te je kmalu kaznoval z jahanjem lesenega osla ali s klečanjem na koruzi. Ura fizike je neverjetno hitro minila in kmalu smo se veseli vrnili v sedanjost, v 21. stoletje, v teden tik pred koncem pouka. Dekleta smo snela svoje predpasnike, fantje so slekli brezrokavnike in že smo bili čisto navadni želimeljski dijaki, ki so ravnokar zaključili učno uro v Slovenskem šolskem muzeju. Kasneje smo se odpravili še po hodnikih te stavbe in si z vodičem ogledali razstavo o šolstvu na našem ozemlju skozi različna časovna obdobja. Prostore te ustanove smo zapustili navdušeni in presenečeni. Muzejev, ki bi te pustili v takem razpoloženju, pa na Slovenskem ni prav veliko. Veronika Simončič

Klepetulje na delu

“Učenik” vse vidi

So ti kaznovani? 89

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 89

13.9.2010 18:35:52

E

Rupnikova linija

kskurzijo na Rupnikovo linijo je organiziral prof. Emeršič v okviru zgodovinskega krožka, kar je pravzaprav poimenovanje za občasne zgodovinske dejavnosti. Vsi, ki nas je Rupnikova linija zanimala, smo se s prof. Emeršičem v soboto, 14. novembra 2009, spravili v manjši avtobus in avto. Po uri in pol bolj ali manj prespane vožnje smo se sredi meglenih hribov ustavili poleg osamljene kmetije. Vodička je bila kmalu nared, mi pa smo tako ali tako samo čakali na priložnost, da se ogrejemo, tako da smo se precej hitro odpravili na pot. Ogledali smo si manjši del velikega sistema utrdb, ki ga je zasnoval Leon Rupnik. Sistem je bil zgrajen med obema vojnama za primer morebitnega napada z italijanske strani, vendar ga niso nikoli uporabili, ker se je z drugo svetovno vojno taktika bojevanja zelo spremenila. Sistem je obsegal številne bunkerje, jarke in podzemne utrdbe ter predore, ki smo si jih tudi ogledali. Po skoraj dveh urah ogledov smo ekskurzijo končali nekoliko blatni, vendar ne zdolgočaseni, saj je bil ogled zanimiv. Profesor se je še zahvalil vodički, nato pa smo se odpeljali domov. Raziskali smo še en delček zgodovine. Peter Hrovat

Profesor kot najbolj pozoren poslušalec

Po krajšem uvodnem predavanju ...

... smo se spustili v podzemlje.

Preštudirali smo tudi informativne table

90

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 90

13.9.2010 18:36:08

Gimnazija Želimlje

Šolske ekskurzije

Nekoliko manj udoben avt

obus

Razstava na Štanjelu

“Marjanca, ali je težko?”

Štanjelski vodič v akciji

Manekenke na ladji

91 Malica bo kmalu v želodcu

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 91

Občudovanje oglejskih umetnin

13.9.2010 18:36:32

Šolske ekskurzije

V tržiškem muzeju

Drživa skupaj

V teh predorih omet ne odpada

Maturanti v Prekmurju “Kdo od naju je lepši?”

92 Stanje blaženosti

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 92

Starodobna kuharica

13.9.2010 18:36:59

Gimnazija Želimlje

Š

Zmagovite Želimlje

tiri katoliške gimnazije, pripravljene, da preizkusijo svoje športnike. Štiri skupine navijačev, pripravljenih, da navijajo za svoje tekmovalce. Štirje različni športi, v katerih se preizkusijo najboljši. Štiri mesta, na katera se bodo tekmovalci na koncu razvrstili. To je dan, ko se štiri gimnazije med sabo pomerijo v vsakem od izbranih športov na štirih tekmah. 21. april 2010, dan na katerega so se Škofijska gimnazija Maribor, Škofijska klasična gimnazija Ljubljana, Škofijska gimnazija Vipava in Gimnazija Želimlje pripravljale že od začetka šolskega leta. Ko se je turnir začel, so profesorji pri pouku zelo trpeli. Težko je bilo pritegniti pozornost dijakov, ki so pogledovali skozi okna, mimo katerih so hodili tekmovalci z drugih gimnazij. Še težje jih je bilo zadržati po zvonjenju, ko so vsi tekmovali, kdo bo prvi pritekel do telovadnice in kdo bo najglasneje navijal. Toda tudi profesorji so večkrat pokukali skozi okno, saj je nekatere zelo mikalo, da bi šli navijat za naše športnike. Prva je bila na vrsti košarka v telovadnici. Zanimivo je gledati hitro igro, ko se vsaka ekipa trudi, da bi čim bolje predstavljala svojo šolo. Lepo je tudi poslušati glasno proslavljanje dijakov, ko si njihova ekipa prisluži točko. Po štirih

izredno utrudljivih košarkarskih tekmah se je na prvo mesto zasluženo uvrstila Gimnazija Želimlje. Na zunanjem igrišču se je nogomet odvijal malo dlje, saj so tam igrale tako dijakinje kakor tudi dijaki. Golov je bilo manj kot košev, a ob vsakem zadetku se je oglasilo glasno odobravanje in

ploskanje. Nogomet smo lahko opazovali tudi iz naših razredov, kljub nasprotovanju profesorjev smo sproti spremljali rezultate. Tako pri dijakih kot pri dijakinjah je na naše veliko veselje prvo mesto osvojila Gimnazija Želimlje. Odbojko so v telovadnici igrale samo dijakinje. Zaradi predho-

Rok v prodoru

Na žalost mimo gola 93

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 93

13.9.2010 18:37:12

dnih košarkarskih tekem se so se tekme začele nekoliko kasneje. To pa je zelo ustrezalo našim dijakom, saj je bilo pouka konec in hitro so se nagnetli v telovadnico ter bučno spodbujali našo ekipo. Vse tekme so bile izredno težke in izenačene, zato so bile skoraj vse podaljšane s tretjim nizom. Prvo mesto si je tudi tu priborila Gimnazija Želimlje. Pa poglejmo še v fitnes k namiznemu tenisu. Tam je dogajanje bilo bolj umirjeno, tekme so se odvijale skoraj v tišini. Zmagali so dijaki iz Vipave, med dijakinjami so se najbolje odrezale naše igralke, v parih pa so bili najboljši gimnazijci iz Ljubljane. Veselje zaradi toliko zmag domačih športnikov je bilo zelo veliko, saj takšnega uspeha doslej ni dosegla še nobena od štirih katoliških gimnazij. Sara Meglič

Rezultati športnega srečanja katoliških gimnazij Odbojka – dijakinje: 1. Gimnazija Želimlje 2. Škofijska klasična gimnazija (Ljubljana) 3. Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška (Maribor) 4. Škofijska gimnazija Vipava Košarka – dijaki: 1. Gimnazija Želimlje 2. Škofijska gimnazija Vipava 3. Škofijska klasična gimnazija (Ljubljana) 4. Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška (Maribor) Nogomet – dijaki: 1. Gimnazija Želimlje 2. Škofijska klasična gimnazija (Ljubljana) 3. Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška (Maribor) 4. Škofijska gimnazija Vipava Nogomet – dijakinje: 1. Gimnazija Želimlje 2. Škofijska klasična gimnazija (Ljubljana) 3. Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška (Maribor) 4. Škofijska gimnazija Vipava Namizni tenis – dijaki: 1. Matija Primožič (Vipava) 2. Matej Trinkaus (Ljubljana) 3. Rok Grasselli (Ljubljana) Namizni tenis – dijakinje: 1. Katarina Rupar (Želimlje) 2. Alja Bizjak (Želimlje) 3. Rahela Nidorfer (Maribor) Namizni tenis – pari: 1. Rok Grasselli & Matej Trinkaus (Ljubljana) 2. Matija Primožič & Deni Valenčič (Vipava) 3. Matej Arh & Timotej Meglen (Želimlje)

Matjažev ples

Vsestranski Matej

Najboljši

Leteča Anja

94

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 94

13.9.2010 21:00:54

Gimnazija Želimlje

Občudovalci na delu

Zmagovite odbojkarice

Najboljši košarkarji

Nogometni ostrostrelci 95

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 95

13.9.2010 21:02:34

Športna dneva

Šola drsanja Midva že znava

Maturitetni pogovori

Počivajoči dami Tule je pa malo tesno ...

96 Pozabili so na sani

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 96

Pohodniška odprava v Tamarju

13.9.2010 21:02:55

Gimnazija Želimlje

Alpinist Tadej Kdo bo najhitrejši?

Na poti proti izviru Krke Disciplinirani tretješolci

Zaskrbljeni drugošolci

“Kje so pa rafti?”

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 97

Soča je tudi divja reka

97

13.9.2010 21:03:12

P

Profesorji, potica in jezera

o koncu pouka je profesorjem in profesoricam Gimnazije Želimlje postalo vroče, zato smo se odločili, da se malce ohladimo ob Plitvičkih jezerih. Z manjšim avtobusom smo se prek Bele krajine odpeljali k našim južnim sosedom. Pot smo si krajšali s tarokom, klepetom, pa tudi resnimi pogovori, pri katerih nismo mogli čisto mimo šolskih tem (poklicna deformacija pač), zato se je 5. julija 2010 morda kakšnemu dijaku ali dijakinji morda malce kolcalo. Ko je bil čas za malico, nam je profesor Šlajpah postregel s potico in se pohvalil, da jo je sam spekel (tega mu sicer ni nihče verjel). Po nekaj urah smo se pripeljali do Plitvic in vstopili v pravi vodni park, v katerem smo lahko občudovali velike slapove, nepregledne bukove gozdove in modrozelena jezera, polna rib, ki ob lesenih sprehajalnih poteh buljijo v turiste, saj so očitno navajene, da jih ti hra-

nijo (loviti jih pa ne smejo). Ker je jezer kar 16 in pot dolga, smo jo del opravili z ladjico in avtobusom, nato pa pristali v prijetni restavraciji, kjer smo si privoščili postrvi, kakršne so nas malo prej opazovale iz svojih podvodnih domovanj. Ko smo se po obilnem kosilu vkrcali na avtobus, smo se strinjali, da na Hrvaškem ne velja obiskati samo lepih obal, ampak tudi Plitvička jezera. Pot je torej bila koristna in poučna. Tudi za profesorje. Jurij Pavel Emeršič

Zgodovinar na straži

Biologinja uživa v naravi

Matematičarka preračunava dolžino brvi

Kemičarka analizira sestavo vode

98

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 98

13.9.2010 21:03:18

Gimnazija Želimlje

Igra odseva

Voditeljica Jana

Mi smo glavni

Ob zgodovinskem obeležju

To so najboljši želimeljski profesorji 99

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 99

13.9.2010 21:03:27

Dan odprtih vrat in informativni dan

Ogled gimnazije

Pri fiziki

... medve pa pojeva. Me plešemo ...

Med malico v jedilnici

Na informativnem dnevu

100 Špeline plesalke

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 100

Zaključek v športni dvorani

13.9.2010 21:03:40

Gimnazija Želimlje

Odličnjaki v Benetkah

K

Lucijini nohti

ončno. Odličnjaki smo komaj dočakali ekskurzijo, ki je vsako leto nagrada za odličen uspeh. Proti cilju smo se odpravili že v zgodnjih jutranjih urah. Tokrat so bile to Benetke, ki so še posebej zanimive zaradi (svoje) gradnje. Mesto na vodi stoji na količkih, ki so jih menda pripeljali tudi iz naše domovine. Benetke so za turiste zanimive tudi zaradi Doževe palače, Markovega trga ... Tu so še znamenite beneške maske in ulice polne go-

Sramežljivi Matjaž

Barbarin prstan

lobov. Seveda ne manjka niti pouličnih trgovcev, ki ti ponujajo čisto vse, razen tistega, kar v tistem trenutku najbolj potrebuješ. Stojnice na ulicah ponujajo velik izbor znamenitih beneških mask različnih izrazov, vzorcev, barv, oblik in cen. Cene mask, ki jih lahko tudi nosite, se gibljejo od 5 EUR do “nebesnih višav”. To mesto resnično ni poceni. Po ogledu Benetk smo se s čolnom, ki tukaj deluje kot mestni avtobus, odpeljali do bližnjega otoka

Muranski spominki

Nastjini spominki

Murana. Sprehod po muranskih ulicah nam je naslikal čudovit svet igrivega stekla, večinoma polnega živahnih barv, ki tvorijo različne motive in vzorce. Tudi za nakup izdelkov iz muranskega stekla je bilo treba kar globoko seči v žep, zato smo se z otoka vrnili bolj ali manj praznih rok. Ekskurzija se je kar prekmalu zaključila. Na poti iz Benetk smo utrujeni razmišljali, kam bomo krenili prihodnje leto. Kdo bi vedel? Maruša Tušar

Igralka Daša 101

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 101

13.9.2010 21:03:53

Kärnten gestern, heute, morgen. Europe 4ever! Na avstrijskem Koroškem se je od 21. do 28. avgusta 2010 v okviru evropske izmenjave “Kärnten gestern, heute, morgen. Europe 4ever!” zbrala pisana druščina mladih iz Italije, Avstrije, Španije, Madžarske in Slovenije. Slovenijo so predstavljali dijaki iz želimeljske gimnazije. Namišljeni član madžarske skupine je svoja doživljanja strnil v naslednji zapis.

V

soboto, 21. avgusta 2010, sem prispel v Avstrijo. Natančneje na Koroško. Stal sem pred hotelom, ko je tja pripeljal kombi, poln Špancev in Slovencev. Slovenska dekleta so me, očitno razočarana nad španskimi fanti, takoj opazila in mi namenila lepe poglede. Ko smo se že skoraj vsi zbrali, so nam dali ključe in odpravili smo se v sobe. Na hitro smo se nastanili in odhiteli na kosilo. Po kosilu smo imeli spoznavne igre, v prostem času pa smo se kopali v bazenu. No, nekateri (npr. Slovenke) so samo sedeli na ležalnikih ob bazenu in nas opazovali. Po večerji smo ves večer pili pivo. Nekaterim se je zdelo predrago, zato so raje pili vodo. Slovenci so menda za ceno enega piva (3 EUR) prišli v Avstrijo, preživeli tukaj cel teden in se še vrnili domov. Naslednji dan smo zaradi Špancev, ki so zamudili, s programom začeli kasneje. A to nas ni preveč motilo. Dopoldne smo predstavili svoje države in moram reči, da mi je bila najbolj všeč slo-

venska predstavitev. Po kosilu smo se odpeljali v mesto v muzej, kjer je bilo kar zanimivo, čeprav nisem kaj dosti razumel, ker je vse potekalo v angleščini. Plačali so nam pijačo v bližnjem baru, kjer sem med čakanjem na sladoled bral otroške knjigice. Ob 17.00 (približno) smo imeli sveto mašo v jezikih vseh udeležencev. Peli smo madžarske, slovenske in španske pesmi, ki smo se jih malo naučili že na avtobusu. Z dveurno zamudo smo vsi lačni hiteli v jedilnico in čakali na večerjo. Po večerji so Slovenci dogajanje popestrili z glasbo. Sledil je italijanski večer, poln plesa in glasbe. Italijani so nam prinesli petkilogramsko Nutello, ki smo jo cel teden jedli za zajtrk. Po italijanskem večeru sem se odločil, da grem v bazen. Na poti iz sobe do bazena sem na hodniku srečal skupino slovenskih deklet. Ni trajalo dolgo in že so bile tudi one v bazenu. Malo smo se “tunkali”, peli, plesali in se igrali. Seveda v tišini, saj je bila ura že skoraj polnoč. Pridružil se nam je tudi Philipp iz Avstrije, ki so ga slovenska dekleta prijazno sprejela, vendar je bilo kmalu jasno, da jim ni preveč pri srcu. Vse druge fante so naše slovenske prijateljice kar hitro vzljubile in očitno je bilo, da nisem edini, ki jim je všeč.

Tretji dan smo po zajtrku imeli predavanje o manjšinah, mi pa smo predstavili manjšine iz svojih držav. Popoldne smo se zunaj igrali igre in po zmagi naše skupine sem oblečen, z italijansko zastavo v rokah, skočil v bazen. Bil sem tarča dekliških pogledov, ki so mi povedali, da sem jim v mokri, oprijeti majčki in z mokrimi lasmi le še bolj všeč ... Po večerji smo imeli španski večer. Tudi ta je bil poln glasbe in plesa. Najboljši ples je bil “Chu Chu Ua”. Večer je bil zelo poseben, saj smo si sami pripravili gaspačo. Sledilo je še nočno kopanje, klepeti v sobah in nato spanje. V torek dopoldne smo se odpravili v Celovec in se srečali s politikom. Peli smo slovenske pesmi. Najboljša je bila “Mi se ‘mamo radi ...”, ki smo se je naučili prejšnji večer. Ogledali smo si mesto, kjer smo po skupinah povpraševali mlade o politiki, popoldne pa posneli video posnetke o tem, kako privabiti mlade na volitve. Po večerji so Slovenci pripravili slovenski večer, ki nam je bil zelo všeč. Prinesli so nam cviček in potico, naučili so nas plesati polko in poskrbeli za veliko zabave. Za ohladitev po norem plesu so se nekateri odločili za bazen,

102

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 102

13.9.2010 21:03:57

drugi pa smo se ohladili kar s pivom. Naslednje jutro smo spanje lahko malo podaljšali, saj smo s programom začeli šele ob 10h! Toda Španci so vseeno zamudili! Vse dopoldne smo imeli na programu najrazličnejše igre. V eni smo iz treh slik sestavljali zgodbo. Naša zgodba mi je bila zelo všeč, saj sem igral princa, ki je lepo dekle zbudil iz trdnega spanca. Popoldne so Španci pripravili “energizerja”, potem smo risali. Po platnu, rokah, nogah, majicah, hlačah ... skratka, bili smo zelo “abstraktni”. Pri večerji smo se, kot vsak dan, veliko smejali. Za največ smeha so poskrbeli Slovenci s Hanzijem in Miguelom. Sledil je naš (madžarski!) večer. Zopet smo veliko plesali in jedli. V četrtek smo se po dopoldanskem predavanju o brezposelnosti odpravili na pohod. Na polovici poti smo se ustavili, da bi si nekoliko odpočili. Počitek smo izkoristili za slikanje, petje, malico, Slovenci pa so nas anketirali za neko letno poročilo. Izbrali so si tudi kamen prijateljstva, na katerega smo se vsi podpisali, in ga nesli s seboj. Proti koncu sva s Katjo tekla in bila seveda prva na vrhu. Imeli smo dovolj časa za malico, slikanje in druženje, nekateri pa so si šli ogledat tudi slovensko cerkev. Kamen prijateljstva sem v dolino

Gimnazija Želimlje celo pot nesel jaz, saj so drugi nanj pozabili. Po večerji smo imeli avstrij- Kako so slovensko želimeljsko ski večer: kviz, igre, ples ... skupino »ocenili«: V petek je bilo vzdušje drugačno, Italijani saj je bil to naš zadnji dan. Dopol- ✓ good at English dne smo “pletli” pajkovo mrežo in ✓ a beautiful group ✓ funny si povedali kaj lepega, potem smo ✓ friendly spet risali. Po kosilu smo se šli kopat ✓ happy v jezero. Vsi so se kopali, razen nas ✓ cheerful Madžarov. Po večerji smo imeli za- ✓ the best ✓ singing bavo. Najprej smo si ogedali videe, ki ✓ dancing smo jih posneli v torek, in slike cele- ✓ connected ga tedna ... Nato smo imeli karaoke in ✓ happy to meet you smo veliko plesali. Ob polnoči smo se ✓ beautiful exeperience g morali zaradi drugih gostov preseliti ✓ interestin ✓ productive v sosednjo stavbo. Tam smo se igrali ✓ we hope you'll come to Italy in zabavali, dokler ura ni odbila šti- Španci ri. Sam sem sicer dogajanje zapustil ✓ really good že pred tem, ostali pa so pospremili ✓ happy to be here with you Špance, ki so morali Avstrijo zapusti- ✓ funny ✓ fast climbers ti, in se od njih poslovili. Verjamem ✓ never tired jim na besedo, da je bilo zelo hudo. ✓ dancing all night Vsi so jokali. Španci so Slovencem za ✓ adore parties spomin še podarili hlače in majico in ✓ a great group ✓ happy to practise English vsi skupaj so si obljubili, da se še kdaj ✓ talk about football vidijo. Nekateri so nato šli spat, drugi ✓ Norma is a little crazy ✓ funny people pa smo ostali budni kar celo noč. Po zajtrku smo se počasi pripraMadžari ✓ hello vili na odhod. Poslovili smo se in se s ✓ funny težkim srcem razšli. Slovenci in Itali✓ happy jani so šli skupaj še do železniške po✓ MAČKA* staje, kjer so se morali tudi oni ločiti. ✓ lots of similar words ✓ sing a lot Teden je bil res nepozaben! ✓ friendly Alja Bizjak ✓ a good group Martin, Heidi, Joe, Marko ✓ motivated ✓ contributed to this project ✓ great ✓ always good ideas ✓ great Slovenian evening ✓ in the beginning quite shy ✓ full of energy ✓ like the group ✓ excellent Avstrijci so ostali brez besed. * Ime te živalce se v slovenščini in madžarščini izgovarja precej podobno!

103

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 103

13.9.2010 21:05:27

Irskograf Po nekaj uricah letenja nad oblaki in kmalu po prečkanju časovnega pasu smo prispeli na cilj. Pristali smo na velikem dublinskem letališču, se vkrcali na avtobus ter se po levi strani cestišča odpeljali do središča irske prestolnice.

Lucijin ležalnik

Mraz je, mraz ...

Irski jutranji sprehod

1 kot PRVI DAN Kljub malce nižjim temperaturam, kot smo jih bili vajeni doma, in rahlemu pršenju nas je Dublin očaral s svojimi živahnimi pisanimi ulicami, polnimi tipičnih irskih pubov z irskim Guinnessom, pivom, ki velja za najstarejšega na svetu. Obiskali smo prelepo katedralo Christ Church Cathedral, se sprehodili mimo univerze Trinity College, v kateri so razstavljeni slavni rokopisi Book of Kells in Book of

Durrow, ter se nato odpravili do našega hostla, katerega vhodna vrata so bila v tipični irski ulici opečnatih vrstnih hiš le ena izmed mnogih živobarvno prepleskanih. 2 kot DRUGI DAN V centru neolitskih kultur v bližini Newgranga smo si ogledali 5000 let staro megalitsko grobnico, nato pa smo se odpravili proti Monasterboiceu, zgodnjekrščanski samostanski naselbini z značilnimi kamnitimi irskimi križi, na katerih

104

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 104

13.9.2010 21:05:33

Gimnazija Želimlje

so izklesane mnoge podobe iz svetopisemskih zgodb. Pot smo nadaljevali proti severu do Belfasta, kjer smo si ogledali mestne znamenitosti.

Ob takih fantih je Irkam nerodno

Na romantičnem sprehodu

1≈

D

U

B

L

I

N

2≈ M O

N

A

S

T

E

R

B

O

I

3≈ L

N

D

O

N

D

E

R

R

Y

K

Y

L

E

M O

N

D

S

A

N

C

O

4≈ 5≈ A

R

A

N

I

S

L

A

6≈

B

U

R

R

E

N

7≈

R

I

V

E

R

D

C

E

R

E

E

3 kot TRETJI DAN Naše raziskovanje zelene dežele se je nadaljevalo ob slikoviti atlantski obali. Prva dva dneva smo bolj posvetili kulturnim znamenitostim in ogledom mest, tretji dan pa smo izkoristili za občudovanje narave. Sprehajali smo se ob klifni obali, se navduševali nad šesterokotnimi bazaltnimi stolpiči ter prisluhnili šumenju vetra in morja. Dan smo zaključili z ogledom mesta Derry oz. Londonderry, kjer se je v 80. letih 20. stoletja zgodil krvavi poboj, imenovan »Bloody Sunday«. Pod vodstvom odličnega vodiča smo spoznali zgodovino tega mesta in si ogledali staro mestno jedro, obdano z obzidjem. 4 kot ČETRTI DAN Četrti dan smo se mudili v prikupnih irskih mestecih, kot sta Sligo in Westport. Povzpeli smo se do vznožja gore svetega Patrika, zavetnika Irske, in prisluhnili zgodbam iz njegovega življenja. Pot smo nadaljevali po čudoviti »pokrajini z razglednic« - Connemari. V idiličnem okolju smo obiskali veličasten samostan Kylemore, v katerem so 105

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 105

13.9.2010 21:05:39

sestre benediktinke do nedavnega vodile šolo za dekleta. 5 kot PETI DAN V nedeljo smo se s trajektom odpeljali na Aranske otoke, si tam sposodili kolesa ter se prepustili občudovanju narave, majhnih vasic in življenja domačinov ter prisluhnili pristni irščini, ki, da ne bo pomote, angleščini ni niti najmanj podobna. Pozno popoldne smo prispeli v nekoč majhno ribiško mestece Galway, ki so ga znova odkrili turisti in dandanes zaradi številnih pouličnih glasbenikov ter slikovitega mestnega jedra velja za eno najživahnejših irskih mest.

jalo je sonce in pregnalo meglo ter nam tako odprlo čudovit pogled na prepadne dvestometrske pečine. 7 kot SEDMI DAN Zadnji dan smo uživali v pogorju Wicklow Mountains in občudovali urejene vrtove in parke. Pozno popoldne smo se vrnili v Dublin, kjer nas je čakala še zadnja irska dogodivščina – Riverdance. V gledališču Gaiety Theatre v središču Dublina smo ob prijetnih zvokih irske glasbe in odlični predstavi suverenih plesalcev zaključili naše irsko popotovanje. Maša Budič

6 kot ŠESTI DAN Dan smo pričeli s potepanjem po kraški pokrajini Burren, ki nas je presenetila s svojo drugačnostjo v primerjavi s sicer zeleno Irsko. Vožnjo smo nadaljevali v smeri proti zahodni obali do Moherskih klifov. Za nekaj trenutkov nam je bilo naklonjeno celo vreme; posi-

Irske race so prav posebne ...

Prvič na kolesu?

Kaj je že povedala vodička?

Pred irskim ogledalom

106

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 106

13.9.2010 21:05:50

Gimnazija Želimlje

Dogajalo se je ...

Tržaška vodička Urška Maturant Peter o fojbah

Nejc Medved ni govoril o medvedih

e

Herod iz 3. b

Gledališka predstava med uro slovenščin

107 Na carinskem uradu

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 107

Bodoči kemiki

13.9.2010 21:06:01

D

Grčija za starše2

anes bo spet običajen delovni dan pred računalniškim ekranom – pa ne popolnoma – to dopoldne sem namenila prijetnim spominom. Poskusila bom

je zgolj naključna) pod vodstvom ravnatelja, g. Petra Polca, drugi pa razred b, vedno za njimi, vedno drugi na mopedu pod vodstvom g. Romana Brunška. Da se takoj ra-

vljali klimatske naprave v sobah, ki so spominjale na savne! Razselili so nas po celem mestecu Dojran, izumljali smo

Starši na Akropoli

priklicati občutke in vtise, ki sem jih nabrala na 4000 km dolgem popotovanju iz Želimelj v Grčijo in spet nazaj. Je že tako, da vse lepo prehitro mine. Tako je bilo tudi s tem popotovanjem. Letos sva se z možem kot »fazana« prvič udeležila izleta za starše in upam, da bova v prihodnjih letih lahko vedno zraven. Tole pisanje ni potopis, je moje občutenje, po mesecu dni že tudi nostalgija … Že takoj na začetku potovanja se je oblikovalo nekakšno »tekmovalno vzdušje« med ekipo prvega, modrega, večjega avtobusa in drugega, manjšega, zlato-rjavega bratca. Prvi z oznako VIP class (VIP = važiči in piflarji; vsaka podobnost s potniki

zumemo: nikogar ne žalim, skušam le prikazati šaljivo razpoloženje, ki se je že na začetku vzpostavilo med ekipama obeh luksuznih potovalnih cestnih križark. Spanje na avtobusu: neponovljivo! Samo štirje so imeli prostor, da so se zleknili po tleh, drugi pa vsepovprek po sedežih. Smrčanje, mrmranje, kinkanje, vzdihovanje … Balkanski mejni prehodi: za Evropejce že skoraj pozabljena, a zelo zanimiva izkušnja. Toda vsi smo se zbudili z nasmehom, sicer malce pomečkani, a kaj zato. Jutranja molitev nas je umirila in vsako jutro pripravila na dan, poln doživetij. Potem pa prva (velja tudi za zadnjo) noč v Makedoniji! Kako smo popra-

nove patente za zaklepanje vrat, se z natakarji sporazumevali z rokami (niso znali ne hrvaško ne angleško), se prhali v kabinah, ki to niso ... Nekaterim še to ni bilo dano – pa kaj! Zjutraj smo spet z nasmehom prilezli iz svojih lukenj, brez pritoževanja, s polnim zalogajem novih šal za dobro jutro. Saj smo vsi v isti kaši in ne dovolimo, da nam kaj pokvari dan. Vsi željni novih doživetij in Grčije, ki smo se ji počasi približevali. Na koncu se mi je zasmilil le g. Polc, ki se nam je zaradi te makedonske izkušnje opravičeval naprej in nazaj. Mislim, da se je zelo potrudil, da na te zadeve ni mogel imeti nobenega vpliva in je vse to bila le začimba že tako pestrega dogajanja.

108

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 108

13.9.2010 21:06:05

Gimnazija Želimlje

V Grčiji smo se znašli med nebom in zemljo. Mistična Meteora in Delfi, Akropola nad oblaki … In g. Brunšek. Neizčrpen vir zgodovinskih dejstev iz ust slavista. Si lahko predstavljate? Stari kamni so oživljali, zabrisani kamniti obrazi so dobivali mehke poteze, preteklost je zadišala v sedanjost, lahko si slišal žvenket orožja, zagledal manjkajoče dele porušenih stavb, postal lik starodavne bajke … In g. Polc. Vse je teklo tako, kot mora, izgubljeni smo se našli, nikomur ni nič manjkalo. Kaj lahko še pristavim? Bilo mi je, kakor da sem spet šolarka na šolskem izletu v že zdavnaj izgubljenem svetu. (Izpustila sem samo ožuljene in otekle noge, obrabljene čevlje, preznojena telesa, utrujenost …) Od takrat je minil že mesec dni in danes, ko tole pišem, sem v duhu spet na avtocesti, ob kateri se vije neskončna rožnata živa meja oleandrov, vidim nepopisno gnečo ladij

Pred mikenskimi levjimi vrati

v pirejski luki, podoživljam mehak objem toplega grškega morja, plešem sirtaki na avtobusu; po grlu steče spomin nežnega limoninega likerja, v ušesih zazveni »Oj, mladost ti moja …«, ki smo jo pustili mikenskim kamnom … Pismo, s katerim so nas obvestili o izletu v Grčijo, je nosilo naslov Grčija za starše2. Ta izlet je bil še vse kaj več kot le »na kvadrat«. EFCHARISTO! (Hvala!) Duška Hočevar Mihelič

Grški plesi po slovensko

Na čudoviti Meteori

Senčarjevi

Sprehod po skopski preteklosti 109

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 109

13.9.2010 21:06:11

T

Želimeljske pevke in slavčki

udi preteklo šolsko leto smo z glasbo obogatili mnoge dogodke in praznike: z instrumentalnimi skladbami smo pospremili odprtje razstav na šolskem hodniku, pevke in pevci so sodelovali v dekliškem in mešanem pevskem zboru ter v fantovski vokalni skupini. Nastopili smo na Grajskem večeru na Rakovniku, v Želimljem pripravili Miklavžev koncert, sodelovali na tradicionalnem božično–novoletnem koncertu pevskih zborov Občine Škofljica ter ob prazniku sv. Janeza Boska prepevali pri maši na Rakovniku. Bili smo na intenzivnih vajah v Veržeju, uspešno sodelovali na dobrodelnem koncertu Slomškove ustanove, pripravili letni koncert v Antonovem domu na Viču in končali sezono s

prepevanjem pri zaključni šolski maši. Prepevanje deklet je še posebej zaznamovalo sodelovanje na državnem tekmovanju otroških in mladinskih pevskih zborov v Zagorju ob Savi. Občasna udeležba na tekmovanjih se mi zdi zelo koristna. Ob takih priložnostih vidimo, da številnim mladim ukvarjanje z glasbo daje življenjsko energijo. Bile smo motivirane, da smo posegle po težjem in tehtnejšem pevskem programu: po sodobnih skladbah in priredbah slovenskih ljudskih pesmi. Zaradi obilice vaj je obstajala velika nevarnost, da bi se med pevke prikradla nejevolja in naveličanost. Vesela sem bila, da motivacija ni uplahnila. V slabih treh mesecih študija programa smo zelo napre-

Tale pesem bo pa lepo zvenela ...

dovale in ogromno pridobile tako v glasbenem kot, upam si trditi, tudi v osebnostnem smislu. Ne le da smo odlično naštudirale pevski program, ampak smo ga izvedle samozavestno in prepričljivo. Potrditev smo dobile tudi ob razglasitvi rezultatov, ko smo v kategoriji dekliških pevskih zborov prejele najvišje šte-

Dajmo, dekleta, še več energije! 110

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 110

13.9.2010 21:06:15

Gimnazija Želimlje

Vidite, za nagrado se splača garat’!

Tempo narekuje predstavnica nežnejšega spola!?

Lepo petje razneži dušo in srce ...

Odlična izgovorjava!

Bravo, zlate pevke! 111

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 111

13.9.2010 21:06:18

vilo točk. Žirija, v kateri so bili eminentni slovenski zborovodje, nam je posebej čestitala za »prepričljivo interpretacijo in muzikalnost«. Ta čas so fantje pod vodstvom Karoline Simčič intenzivno prepevali v fantovski vokalni skupini. Na zaključnem koncertu so nas zelo razveselili s svojim nastopom in vsi poslušalci smo lahko pritrdili, da so se upravičeno poimenovali želimeljski slavčki ... Pred časom sem se udeležila strokovnega izpopolnjevanja v Stockholmu na Švedskem, kjer delujeta tudi znamenita zborovska Osnovna šola Adolf Fredriks in Stockholmska zborovska gimnazija. Učenke in učenci oz. dijakinje in dijaki se šolajo po običajnem osnovnošolskem oziroma gimnazijskem predmetniku. Ker imajo vsak teden okoli sedem ur glasbenega pouka, ki je večinoma namenjen kvalitetnemu zborovskemu petju, imajo nekoliko manj ur pouka drugih predmetov. Zelo zanimivo je, da se »primanjkljaj« ur kasneje ne pokaže v slabšem znanju - ravno nasprotno: na univerzah ravno ti študentje dosegajo najboljše rezultate tudi na naravoslovnih in humanističnih področjih. To dejstvo pripisujejo zbranosti in pozornosti pri pevskih vajah, poslušanju in upoštevanju zborovodje, principu sodelovanja in prilagajanja v skupini in skupinskemu delu. Ker vse to izobraževanje spremlja tudi mnogo nastopov, imajo pevke in pevci zelo

Kdor poje, ne misli slabo ...

Dober glas seže v deveto vas!

razvit čut za socializacijo, občutek pripadnosti ter visoke moralne in estetske vrednote. V času šolanja se jim izoblikuje visoko razvita pozitivna samopodoba. Na takih šolah se pohvalijo s prijetnim vzdušjem. Odveč je poudarjati, da nimajo težav z redom in disciplino. Vsa ta dognanja so bila le še večja vzpodbuda in potrditev za nadaljnje gimnazijsko glasbeno udejstvovanje. Prepričana sem, da se vsaj delček navedenih spoznanj uresničuje in jih je mogoče videti, slišati in občutiti tudi pri želimeljskih pevkah in slavčkih. Polona Stegu

Vidim nebesa odprta ...

112

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 112

13.9.2010 21:06:23

Gimnazija Želimlje

V

Intenzivne pevske vaje v Veržeju

eržej. Kraj, kjer prleški svet meji na prekmurskega. Kraj, znan po edinem ohranjenem mlinu na Muri. Kraj, v katerega neposredni bližini so Banovci (terme). In ne nazadnje kraj, ki marsikomu izmed nas nariše nasmeh na obraz. Razlog za to je salezijanski penzion Mavrica in z njim povezane intenzivne pevske vaje, ki smo jih letos imeli že tretjič. Postale so že skoraj tradicionalne. Zelo spodbudno, saj potekajo med tednom, ko naši vrstniki gulijo šolske klopi ... Vsak izmed pevcev je Veržej doživljal drugače. Nekaterim je bil to kraj mučenja glasilk, za druge kraj, kjer so se najdeli odlične hrane, spet druge so sobe spominjale na Želimlje ... Za majhno peščico deklet pa je bil to kraj in čas zabave, novih poznanstev in obujanja spominov. V Veržeju smo bile tudi štiri maturantke, ki jim ta kraj po večini ni (bil) tuj. Ena je imela v bližini fanta, druga je bila tu že tretjič, tretja se je lani tu skoraj zaljubila, četrta pa je bila v tej skupini nova. Kot se za novinca spodobi, smo tudi njej želele pripraviti nepozaben krst. Zelo pomembno sestavino tega krsta pa smo žal pozabile doma, saj je vsaka izmed nas računala na to, da jo bo s seboj imela druga. Zato smo morale kmalu po prihodu v Veržej v trgovino po zobno kremo.

Molitev!? Ne, vdih ...izdih ...

Pojemo s celim telesom!

Naš načrt, da bi jo sredi noči namazale s poprom in zobno kremo, se je žal ponesrečil, za kar je kriva novinka sama. Okoli tretje ure zjutraj, ko smo bile vsaka na svojem mestu pripravljene, da stopimo v akcijo za operacijo ''Urškanikolineboenaizmednas'', se je naša tarča v postelji premaknila tako, da si je prekrila celoten obraz. Naš načrt je padel v vodo. Z dol-

gimi nosovi smo odšle spat, le ena izmed nas je bila vesela ... Razlog za to je tičal v osebi, ki jo je ves čas imela v mislih. To je bil Aleksander, sin lastnika bližnjega lokala. Lani, ko smo šle prvič tja na pijačo, smo spoznale lastnika lokala. Bil je prijeten starejši moški manjše rasti in z velikim smislom za humor. Najprej je mislil, da smo redovnice, ker smo bivale v 113

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 113

13.9.2010 21:06:26

Mi ‘mamo se fajn, če vam prav je al’ ne ...

salezijanskem domu. Ko je ugotovil, da to nismo, nam je ponudil ženitno pogodbo, da bi oženil svojega sina (podkupoval nas je celo z brezplačnim pikadom!), ki pa ga takrat žal nismo imele čast spoznati. Mačka v žaklju pa ne bomo kupovale! Letos smo se v ta prijeten lokal seveda vrnile in tokrat smo sina Aleksandra spoznale. Fant je kakšna tri leta starejši od nas, študira v Mariboru in trenira

neko borilno veščino. Ena od nas (nesmempovedatidajetobila...), se je zanj precej zagrela ... Pevske vaje so potekale preko celega dneva z več vmesnimi odmori. Mislim, da ni bilo nikogar, ki bi ob petju trpel, je pa res, da smo bila dekleta precej prikrajšana glede moške družbe. Vendar se je izplačalo - to ste lahko slišali tudi ob naši zmagi na državnem pevskem tekmovanju v Zagorju.

Zadnji skupni večer smo pripravljali glasbene točke za zabavni večerni program. Šlo je za pevsko tekmovanje, na katerem naj bi zmagala tista skupina, ki pripravi najboljšo pevsko točko. V inteligentnih glavicah štirih maturantk so se začele rojevati zelo zanimive ideje. Na koncu je zmagala tista, ki je opevala naše skupno druženje v Veržeju. Bila je pesem, ki je govorila o sobi 102. Smešna vsebina in zanimiva interpretacija sta bili dovolj, da smo dobile glavno nagrado: otroški šampanjec! Naš zadnji Veržej in tudi vsi prejšnji bodo zagotovo še dolgo ostali v naših mislih. Verjamem, da marsikomu izmed vas, ki to berete, ni jasno, kaj tako posebnega so te intenzivne pevske vaje. Preprosto: morali bi biti z nami in jih doživeti. Mojca Šilc

Time To Say Goodbye. Sssmmmrrrk! 114

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 114

13.9.2010 21:06:31

Gimnazija Želimlje

V

Med materinstvom in službo

šolskem letu 2009/2010 je naša svetovalna delavka Špela Potočnik zaradi novorojenega Izaka za leto dni ostala doma. O tem, kako je kljub porodniškemu dopustu še vedno “v službi”, pričajo njeni “dnevniški zapisi”.

28. september 2009 Med Izakovim spanjem običajno malo “visim na” računalniku in klepetam. Del pogovora z našo Karolino lahko delim z vami. K: O, punčara! Š: Živjo. Kako si? Delavno? K: Dns sm ku d bi me trak- Klepet s Špelo je vedno prijeten tor povozu. Ej, veš d te že kr Prejmi lep pozdrav od novopečenega študenta. pogrešam. Sploh ne vem, kaj naj rečem ... se še malo iščem. … Š: A dej no, k bom juter pršla dol ... … Drugače pa mi je študentsko življenje kar všeč. K: Kaj res? Veselim se študija in vseh izzivov, ki me še čakajo. Pred Š: Ne ne, sej jst bom mogla počas it ... z Izakom bova hodila plavat, pa morm it na neko predavanje mano je še dolga pot, da dodobra spoznam svoje atriob 16.00, tako da ga morm do takrat uspavat, previt. bute in se izboljšam na področju svojih pomanjkljivosti Pozdrav v Želimlje ... mogoče pa res pridem kaj poku- in slabosti. “Z nasmehom v očeh se odpravljam v nov kat v tvojo pisarno. Pa pozdravi mi Petra in mu povej, dan ...” - novim izzivom in uspehom naproti, saj vem, da sem ful vesela, da pridejo podivjane harmonke v da mi bo z Njegovo pomočjo uspelo. Naj uspe tudi tebi! Takih sporočil sem res vesela, saj so neke vrste potrŽelimlje ... papa. dilo, da sem pri usmerjanju naših dijakov na pravi poti. 5. oktober 2009 Sem tudi v stikih z nekaterimi dijaki. In reči moram, da sem prav vesela, ko se me kdo spomni, me vpraša za kakšen nasvet ali pa mi samo pove, kako mu gre. Že od aprila sem doma in včasih prav pogrešam stik z zunanjim svetom. Večino časa preživim z Izakom, tako da mi “odrasel” pogovor ni nikoli odveč. Živjo!

4. november 2009 Današnji dan sem si vzela za Gimnazijo Želimlje. Izaka sem dala spat, napisala navodila Janku (svojemu predragemu možu) in odvihrala v Želimlje na 'Podivjane harmonike'. Nekako sem se čutila dolžno preveriti, ali so dijaki zadovoljni z izbiro glasbenega programa. Vsako leto povabimo kakšnega gosta. Zakaj pa ne 115

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 115

13.9.2010 21:06:32

bi letos zaigrale harmonike? Miha Debevc in Tomaž Rožanec sta ne nazadnje harmonikarja svetovnega formata, ki znata izvabiti iz harmonike tako klasično kot narodno-zabavno glasbo. Uspela sem govoriti z dijaki, vendar ne dolgo časa, saj so imeli naprej pouk. Tudi meni se je mudilo domov, saj ima Izak svojo uro za hranjenje, ki se je skušam držati. 3. december 2009 Dobila sem vabilo na božičnico. Komaj čakam, da se je udeležim. 18. december 2009 Božičnica za zaposlene. Pridem utrujena, ponoči se zbujamo na uro ali dve. Podočnjaki »krasijo« moj obraz. Ko se vozim proti Škofljici, čutim rahlo vznemirjenje, saj bom prvič po porodu srečala vse sodelavce. Izročijo mi darilo za rojstvo sina. Za mizo poklepetam s Tino, ki me nadomešča. Posreduje mi informacije o dogajanju na šoli. S profesorji, Petrom, Jurijem in Romanom, se dogovarjamo za partijo taroka po končani večerji, vendar na koncu vse skupaj pade v vodo, kar pa se izkaže za dobro, saj je pri nas doma rahla kriza (beri: jokamo, ker ni mamice). Domov se odpravim ob 23.30. Noč se nadaljuje po ustaljenem redu: spanje, jokanje, hranjenje, spanje … 18. januar 2010 Prejmem elektronsko pošto dijaka, ki se začne takole: Špela živjo! Upam, da te ne motim, vendar potrebujem tvojo pomoč ... Prvič, od kar sem na porodniškem dopustu, mi je žal, da ne morem biti na svojem delovnem mestu. Kako z besedami preko medmrežja pomagati nekomu, ki je v stiski. Počutim se nemočno, vendar kljub temu odpišem in izbiram besede, za katere upam, da bodo pomagale. Ker dijaku obljubim, da ostane to med

Špela z Izakom

nama, niti ne sporočim naprej, saj nekako ocenim, da mu bo težave uspelo prebroditi. Ponoči še vedno ne spimo. Upam, da se bo to do aprila uredilo. 5. februar 2010 Danes sem poklepetala z Barbaro – urednico Prebliska. Pogovor se je začel nekako takole: Š: Živjo. Samo lepo pozdravim. Slišim, da delate že drugo številko Prebliska. B: Ooooooooooooooooooooooo. Š: Go girl! B: Ja, očitno bojo sam tri ... Š: Zakaj? B: Tko da kr začni se psihično prpravlat, da je zadnja popolnoma tvoja. Prepozni smo s to drugo. Pogovori z Barbaro so prav zabavni. Tako je iskrena! Barbara me je v tej službi marsičesa naučila. Če se ji lahko za kaj zahvalim, je to zagotovo za trud, ki ga je vložila v Preblisk. Za vsako številko je šlo veliko njenega časa, saj ne pozna polovičarstva. Očitno se moram res začeti psihično pripravljati na april, ko bomo pri Preblisku začeli s popolnoma novo zasedbo. Imela bomo novi urednici, novega lektorja in novo oblikovalko. Mislim, da bo kar pestro. 8. marec 2010 Kliče me ravnatelj dijaškega doma, g. Peter Končan, in sprašuje, če sem lahko ena izmed članic komisije, ki

116

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 116

13.9.2010 21:06:36

Gimnazija Želimlje

bo ocenjevala predstavitve nastopajočih na Don Boskovem turnirju. Seveda privolim in organiziram varstvo. Stari starši Izaka z veseljem varujejo. Včasih me celo pokličejo in vprašajo, če jim ga lahko kaj prinesem. Izak močno joka, ko odhajam. Po cesti norim, saj sem rahlo pozna. Dajejo me nosečniški sindromi: slabost, bledoličnost, ves čas bi kaj jedla, veliko pijem ... Po razglasitvi rezultatov srečam dijake. Nekateri me zopet trepljajo po trebuščku in komentirajo: “Kje pa je tvoj trebuh?” Jaz si pa mislim: “Kmalu bo spet zrasel.” 10. marec 2010 Prespali smo prvo noč!!!! Skrajni čas, saj bom čez dober mesec v službi. Izak se privaja na stare starše, saj bo veliko časa preživel pri njih. 18. marec 2010 Danes sem prejela elektronsko pošto dijakinje. Živjo! Najprej te lepo pozdravljam; pošiljam ene lepe tople pozdrave z našega konca. Pišem ti pa z nekim namenom. No, mogoče se bo čudno slišalo, ampak vseeno. Sem oseba, ki se za pomembne stvari v življenju ne odločam na hitro. Ker vidim, da si delala socialno pedagogiko, pa se malo iščem v teh smereh za naprej, te sprašujem, kako je z omejitvijo, kakšen je študij, kako je po študiju; skrbijo me pike … Sporočila se razveselim in rade volje odgovorim. Usmerjanje v poklice je na delovnem mestu svetovalne delavke ena izmed mojih prioritet. April 2010 Povabljena sem na maturantski ples. Udeležbe se zelo veselim, saj bom po dolgem času brezskrbno klepetala s sodelavci in dijaki. Tokrat pustim misli na otroka doma, saj vem, da se je končno navadil čez noč spati, da je vseeno, če ga uspava mož, in da bom lahko zjutraj

spala, kolikor bom želela. Na plesu ostanem do konca. Občudujem obleke, poizvedujem, kaj je novega v Želimljem. Spoznam nekaj novih sodelavcev, ki nadomeščajo ostale mamice na porodniški, ter poklepetam s šefom, ki mi posreduje nekaj informacij o tekočem dogajanju v šoli. Pogovarjava se, kaj me čaka. V aprilu sem večkrat v stiku z želimeljsko ustanovo. Udeležim se že tradicionalnega koncerta na Viču, na katerem se predstavijo vse pevske zasedbe, ki delujejo na naši šoli. Zopet brezskrbno poslušam, saj je Antonov dom pet minut hoda od doma, zato se mi zopet ne mudi domov. Prvič poklepetam z letošnjimi prvošolci in si skušam zapomniti njihova imena. Vesela sem, ko vidim bivše maturante: Štefana, Roka, Ano, Katjo … Povedo mi, kako je na fakultetah. Vesela ugotovim, da so skoraj vsi zadovoljni in da vztrajajo na izbrani poti. Pred začetkom službe z družino odrinemo v Ženevo, kjer si naberemo novih moči za delo. 3. maj 2010 Nazaj na delovnem mestu. Ni več časa za pisanje dnevnika. “V službi je cel žur”, rada rečem. Doma pa tudi, saj Izak veselo teka naokoli, v meni pa raste novo bitje. Špela Potočnik

Voditeljice Prebliska - polne elana 117

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 117

13.9.2010 21:06:39

V

Zakaj se vpisujem na Gimnazijo Želimlje?

pis na Gimnazijo Želimlje je moja želja, odkar sem se pred dvema letoma udeležila duhovnih vaj v Majcnovem domu. Šola je lepa in urejena, zelo pa mi je všeč tudi to, da jo obkroža narava. V gimnaziji in domu je zelo domače, saj dijaki in delavci šole sestavljajo eno samo veliko družino. Všeč so mi tudi zanimive in poučne ekskurzije, ki jih organizirate, ter dejstvo, da je to katoliška gimnazija. Barbara Aljaž

I

mel sem to srečo, da sem spoznal bivšega dijaka Gimnazije Želimlje. Prevzela me je njegova vedrina, samozavest in sproščenost. Zelo je pohvalil način šolanja in učenja, pa tudi bivanje v Domu Janeza Boska mu je bilo zelo prijetno. Med poletnimi počitnicami sem se udeležil duhovnih vaj za ministrante in presrečen sem ugotovil, da sem našel enako misleče prijatelje. Odločil sem se. Zavedam se, da bo šolanje zahtevno, vendar si želim priti k vam, se pridno učiti in bivati v vašem dijaškem domu. Jaka Brodarič

N

a vašo gimnazijo se želim vpisati, ker imam občutek, da so vrednote, ki jih posredujete dijakom, prave. Všeč mi je, da vaši dijaki dobijo znanje, ki ga potrebujejo za življenje, in na maturi dosegajo odlične rezultate. Informacije o šoli sem dobila iz prve roke, saj Gimnazijo Želimlje obiskuje moja sestra. Alenka Cimerman

P

reteklo leto je bilo zame zelo zanimivo, saj sem se začela odločati o izbiri poti po zaključeni osnovni šoli. Precej časa mi je bilo najtežje vprašanje, kam naj se vpišem. Ker sem lansko leto ob pripravi na birmo začela obiskovati duhovne vaje, so mi Želimlje postale zelo všeč. Izvedela sem, da sta tam tudi gimnazija in dijaški dom. Počasi je v meni

vzklila močna želja, da bi se vpisala na to gimnazijo. To sem povedala tudi staršem, ki so bili tega veseli. Dan odprtih vrat je moje predstave še potrdil, saj sem lahko videla, kaj vse se tam dogaja. Vesela sem tudi bila, da ima gimnazija svoja zbora, saj se v družini vsi štirje otroci zelo radi ukvarjamo s petjem in igranjem na instrumente. Največji razlog, zakaj bi se vpisala na to gimnazijo, je gotovo občutek sproščenega in prijateljskega vzdušja, tako med učitelji kot tudi dijaki. Odločitev za to izbiro me vedno bolj spravlja v dobro voljo, saj vem, da bo to zame nova izkušnja, kakršne še nisem izkusila. Monika Čuk

118

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 118

13.9.2010 21:06:41

Gimnazija Želimlje

Prošnja za vpis Zelo rad bi se vpisal na Gimnazijo Želimlje. Navajam razloge, zakaj je ta šola boljša od drugih. 1. Prevoz. Ker sem iz Gorij, mi je všeč, da sem lahko v dijaškem domu, ker se mi ne bo treba voziti. 2. Prehrana. Če bi se moral voziti v šolo, bi težko imel toplo kosilo, saj bi bil veliko časa na avtobusu ali vlaku. 3. Prijateljstvo. Sošolčev brat že hodi na Gimnazijo Želimlje in pravi, da je gimnazija super. Sedaj gre tudi ta moj sošolec v Želimlje in jaz bi se mu rad pridružil. 4. Red. V Želimljem ni alkohola, cigaret, mamil, preklinjanja ... 5. Ekskurzije. Slišal sem, da veliko hodite po Evropi in Sloveniji. To mi je zelo všeč, ker rad potujem. 6. Znanje. Za vpis na dobro fakulteto bom potreboval znanje in dobre ocene. Na Gimnaziji Želimlje jih bom verjetno dobil. 7. Odnosi. Na Gimnaziji Želimlje se počutiš kot doma. Vsi so prijazni. Veliko ljudi ti pomaga pri učenju. V moji sedanji šoli tega ni in to bi rad izkusil. 8. Španščina. Kot tretji tuji jezik se želim učiti španščino.

N

a Gimnazijo Želimlje se želim vpisati iz več razlogov. Najpomembnejši razlog je, da je to katoliška gimnazija, ki poudarja krščanske vrednote, ki so v naši družini zelo pomembne. Naslednji

Andrej Kučič

razlog je dejstvo, da ima vaša šola zahteven učni program, ki dijake dobro pripravi na maturo in na nadaljnji študij. Učenja se ne bojim in imam glede študija zastavljene visoke cilje. Tretji razlog, zakaj sem

izbrala Gimnazijo Želimlje, pa je, da sem ob obisku vaše šole na dan odprtih vrat začutila, da dijaki vaše gimnazije resnično niso le številke, ampak je za učitelje in ravnatelja pomemben prav vsak posameznik. Moji starši so bili sprva glede moje izbire zelo skeptični, vendar jih je vaša predstavitev na dnevu odprtih vrat in na informativnem dnevu prepričala. V upanju, da izpolnjujem pogoje za vpis na vašo šolo, se vam že vnaprej zahvaljujem in vas lepo pozdravljam. Rebeka Gregorc

O

vaši gimnaziji razmišljam že od 7. razreda. Sprva me ni prav navduševala, a ko sem si jo pobližje ogledala in raziskala vse podrobnosti, se mi je zdelo, da bi bila prava zame. Lepo, domače, sproščeno okolje in umirjena dolina, v kateri leži šola, me navdušujejo, kajti ne maram mestnega vrveža in hrupa. Nisem si še dokončno izbrala pravega poklica, ki bi ga v življenju želela opravljati, gimnazija pa mi nudi zelo dobro splošno izobrazbo. Slišala sem namreč, da imate na maturi dobre rezultate. Nika Jakopin 119

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 119

13.9.2010 21:09:00

N

a vašo šolo ne želim biti vpisana samo zaradi bližine šole, ampak tudi zato, ker se pri vas vsi trudite, da ustvarite varno, zdravo, prijetno šolsko okolje, in ker znate dijakom poleg znanja nuditi tudi druge človeške in krščanske vrednote. Verjamem, da se trudite za vsakega posameznika, da je učni program kakovosten in da imajo vaši dijaki dobre možnosti za nadaljnji študij. To zelo cenim, saj vem, da le tako lahko postaneš pošten državljan in dober kristjan. Vaša gimnazija mi je všeč zaradi salezijancev, s katerimi se že sedaj srečujem pri verouku in v glasbeni šoli. Katja Koprivc

V

šeč mi je šola, njena notranjost, zunanjost in kraj, kjer stoji. Všeč mi je tudi zato, ker imate zgodovinski krožek in razne zgodovinske ekskurzije. Sama imam zgodovino zelo rada, je moj najljubši predmet. Ker pa rada pojem in igram kitaro, mi je všeč, da ima šola pevski zbor. Ko sem bila v Želimljem na informativnem dnevu, je bila šola zelo lepo predstavljena, ob vstopu vanjo pa sem začutila toplino in domačnost. Povedati pa moram, da sem govorila s kar nekaj učenci in vsi so šolo zelo pohvalili. Pohvalili so tudi učitelje in ravnatelja. Nina Lesar

Prošnja za vpis na Gimnazijo Želimlje Na Gimnazijo Želimlje se želim vpisati, ker:  so na tej šoli prijazni dijaki, h katerim se lahko kadarkoli zatečeš;  na šoli in v domu nisi le ena izmed številk;  je šola na zelo lepem kraju, ima urejene učilnice, sobe v domu in veliko igrišče;  sem veliko slišala o potovanjih, ki so res dobra in velika priložnost za spoznavanje sveta;  na tej šoli dobiš veliko znanja, kar se pokaže tudi na maturi;  sem slišala od sester in drugih prijateljev, da so Želimlje res

“ful zakon” in da naj pridem na to šolo. Zato upoštevam te nasvete in se vpisujem na Gimnazijo Želimlje. Upam, da bom sprejeta in da se v septembru vidimo. Barbara Bojc

120

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 120

13.9.2010 21:09:25

Gimnazija Želimlje

Dogajalo se je ...

Pod poletnim Triglavom V nemškem gostišču

Popestritev dolgočasnega pouka

Sem se bova poročili

Raziskovalci na terenu

121 V jedrskem reaktorju

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 121

Mladi fiziki in kemiki

13.9.2010 21:11:45

Vtisi po prvih tednih

C

Sonce je posijalo lovek se v življenju slej ko prej sreča s spremembami, najsi mu je to všeč ali ne. Nekateri se z njimi spopadejo bolje in jih sprejmejo v svoje življenje, drugi pa se z njimi nikakor ne morejo sprijazniti in se stalno oklepajo tistega, kar jim je znano. Nas, dijake 1. letnika v šolskem letu 2009/2010, je pred nekaj meseci čakala zelo pomembna sprememba – vpis v srednjo šolo. Sama s tem, da bom kmalu končala osnovno šolo, nisem imela veliko težav. Razlog je najverjetneje tičal v tem, da sem v 8. razredu zamenjala šolo in z njo sošolce. Menim, da ko se človek navadi okolja, v katerem živi, ne sprejema rad novosti. Tako je bilo tudi v odnosu med menoj in novimi sošolci v osnovni šoli. Ko je prišel 12. marec in s tem dan za oddajo vpisnih prijavnic, sem bila že odločena, da grem na Gimnazijo Želimlje in ne na gimnazijo blizu mojega domačega kraja, na katero se je vpisala večina sošolcev. Ko je prišel junij, so z njim prišle tudi zadnje brezskrbne počitnice, v katerih ti ni treba skrbeti, kaj bo s šolo – ker je še ne poznaš. A bolj ko se je bližal 1. september, bolj se je večal moj strah. Je bila izbira pravilna? Me bodo sploh spre-

jeli takšno, kakršna sem? Ali pa se bo ponovila izkušnja iz osnovne šole (za katero sem bila v veliki meri kriva sama)? Takšna in drugačna vprašanja so me morila podnevi in ponoči. In čeprav pravijo, da je strah votel, okrog pa ga nič ni, se je meni zdel še kako “poln” in “velik”. Ko je napočil 31. avgust, je bila potovalna torba pripravljena in zvezki v šolski torbi, moje srce pa nikakor. Razlog ni tičal v tem, da bom morala 5/7 tedna preživeti v dijaškem domu, razlog je bil strah. In ko sedaj pogledam nazaj, se nisem bala sprememb, ki so me čakale. Bil je strah pred odraščanjem. A kot že tolikokrat poprej, se je tudi tokrat pokazala pregovorna modrost. Samo nekaj trenutkov je bilo potrebnih, da sem spoznala, da je bil strah res votel in da ga okrog nič ni bilo. Še zdaj mi ni jasno, s čim sem si prislužila tri najboljše “cimre” na svetu in super sošolce. Je bila to usoda, nekaj že vnaprej določenega, naključje? Ne vem. Nečesa pa se zavedam tako jasno, kot je jasno jutro, ki se prebudi ob pomladanskem soncu. Ne bom doživljala samo lepih trenutkov in ne bom se vedno razumela z vsemi. Prišel bo tudi dan, ko se bodo nad nas zgrnili nevihtni oblaki in ko se bo nebo jokalo. Takrat se ne bomo veselili in iztisniti bo treba kar največ iz sebe, da bo zopet posijalo

122

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 122

sonce. A posijalo bo. Tako, kot je posijalo 1. septembra 2009. Zdaj vem, da sem dijakinja Gimnazije Želimlje. In ponosna sem nase zato, ker sem na ta dan sama priklicala sonce izza oblakov. Rozalija Stegnar

P

Našla sem, kar sem iskala ouk je že dober mesec in do zdaj smo se gotovo že prav vsi privadili šolskih klopi. Zame je bil letos začetek šolskega leta precej drugačen in nenavaden. Začela sem namreč obiskovati gimnazijo. Šola mi ni bila ravno neznana, pa vendar je bilo zame marsikaj novega. Zdaj šolo poznam že kot lasten žep in sem se v vlogi “fazanke” na Gimnaziji Želimlje popolnoma znašla. Še prav dobro se spominjam prvega šolskega dne, ko smo vsi “fazani” prestrašeni in tiho kot miške sedeli v klopeh in napeto

13.9.2010 21:11:47

Gimnazija Želimlje

pričakovali začetek pouka. Večine razreda nisem poznala in ko sem opazovala svoje bodoče sošolce, sem pomislila: “Vsak izmed njih s seboj nosi svojo zgodbo, svoje želje in ideale. Danes o njih ne vem ničesar, a prepričana sem, da bom počasi odkrivala tančico z vseh teh skrivnosti in bom po štirih letih o njih vedela več, kot sem si kdajkoli sploh predstavljala.” Že po naravi sem bolj radovedna in zelo rada navezujem stike z ljudmi. Pred mano je sedelo enaintrideset novih obrazov in od radovednosti me je kar razganjalo. Seveda pa sem tudi jaz s seboj prinesla svojo zgodbo, zgodbo svojega življenja, tudi zgodbo o tem, kako sem se srečala z Gimnazijo Želimlje. Šola je majhna in stoji na lepem in mirnem kraju. Obdana je s prečudovito naravo in vse to človeka enostavno prevzame. Ampak najprej moraš videti, še prej pa vedeti, kje se ta čudoviti kraj sploh nahaja. V naši družini imamo že zelo dolgo naročen tednik Družina. V njem objavljajo vsa mogoča obvestila,

prispevke in članke. Med drugim tudi razpored duhovnih vaj, tako za mladino kot za odrasle. Tako sem še kot četrtošolka odkrila duhovno-počitniške dni za mladino v Želimljah in seveda prepričala starše, da so mi dovolili iti. Verjemite mi, ko prideš enkrat v Želimlje, ne greš nikamor drugam. Enostavno je bilo preveč lepo, preveč zabavno in vsega tega navdušenja nisem mogla skrivati. Ko je mami opazila moje otroško navdušenje in izvedela, da imajo v Želimljah tudi šolo in da je to gimnazija, se je tudi ona navdušila. Naslednje leto se je v srednjo šolo vpisoval moj brat Jan in seveda izbral Gimnazijo Želimlje. Od takrat naprej se je svet za nas vrtel malo drugače. Jan se je popolnoma spremenil in vesela sem bila, ko sem videla, da je zadovoljen. Na tej šoli se je vse odvijalo na nek poseben način. Vsi so se dobro razumeli, se smejali in zabavali tudi s profesorji. Tudi zase sem si želela takega okolja, saj mi okolje v osnovni šoli ni ustrezalo. Odločila sem se, da se po končani osnovni šoli tudi jaz vpišem na to gimnazijo. Od takrat naprej sem imela v mislih samo to in nobena druga možnost mi enostavno ni bila logična. Velikokrat so me spraševali, zakaj ne grem na katero drugo šolo, saj imam vendar v šoli zelo dobre ocene. Prav vsakemu sem z veseljem razložila vse svoje argumente glede te odločitve in na koncu pristavila, da me nihče ne

bo prepričal o nasprotnem. Stvari so k sreči stekle gladko in kmalu sem bila uradno ena izmed dijakinj Gimnazije Želimlje. Bilo me je strah novih sošolcev in profesorjev, zgodnjega vstajanja, napornega urnika in cele gore učbenikov, ki so čakali, da jih vzamem v roke. Ampak stisnila sem pesti, upala na najboljše in se prepustila toku dogodkov. Ko smo v razredu prebili prvi led, smo se, kot rečemo mladi, “zelo zaštekali”. Mislim, da se še danes odlično razumemo. Našla sem tisto, kar sem iskala – dobre prijatelje, kvalitetne profesorje in šolo, na kateri nismo le številke, ampak resnične osebe s srcem in dušo. Ob začetni pomoči svojega brata, ki je zdaj že maturant, sem dodobra raziskala vsak kotiček stavbe in spoznala ogromno prijaznih ljudi. Vendar še ni konec. Vsak dan odkrijem kaj novega in zaradi tega je zjutraj lažje vstati iz tople postelje. Na Gimnaziji Želimlje nikoli ne veš, kaj zanimivega bo prinesel novi dan. Moram priznati, da je težko. Včasih ne vem niti, kje se me drži glava, in se sprašujem, ali bom zmogla. Ob kopici zvezkov občasno izgubim upanje, da mi bo uspelo. A vem, da mi bo. Zaupam vase, v to, kar sem, in ne glede na karkoli Gimnazije Želimlje ne bi nikoli zamenjala za katero drugo. Tu nam je pač preveč lepo. Tina Zajec

123

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 123

13.9.2010 21:11:49

Dom Janeza Boska Majcnov dom

Zavod_sv_Franciska_Saleskega_Letno_porocilo_09-10_naslovnica.indd 1

Zavod sv. Frančiška Saleškega Letno poročilo 09/10

Gimnazija Želimlje

Letno poročilo 09/10

Zavod sv. Frančiška Saleškega

13.9.2010 10:29:26