Issuu on Google+

Šolsko leto 2012/2013, številka 1

PUŠČICA

Velikokrat se nam zdi, da se odločamo o majhnih stvareh, a gre za življenjske odločitve. Tonio Grubišić, 9. a-razred

Prvega septembra se je šola zbudila iz lagodnega počitniškega dremeža in na stežaj odprla svoja vrata. Slabo je spala že v avgustu, ko so jo učitelji nenehno žgečkali po kabinetih, pospravljali, pripravljali … Že takrat je vedela, da bo lenarjenja kmalu konec. »Dober dan, prijatelji!« »O, lej jo! Dober dan, šola! Še vedno si tu!?«


PUŠČICA V TEJ ŠTEVILKI Obiskali smo šolsko zdravnico ……...…………………………………………………………………3 Učinkovite poti do znanja .……………………………………………………………………………….4 Vsak izmed nas je svet zase, drugačen, poseben……………………..………………...5 Vsak izmed nas je svet zase, drugačen, poseben…………...……………….………….6 Otroški parlament ……………………..……………………………………………………………………...6 Prvo mesto za najboljše šolsko športno društvo ………………………………………....7 Eva Heinrih in Heidi Toplak…………………………….……………………………………...………..7 Tradicionalni božično-novoletni sejem….…………………..…………………………………..8 Otroški pevski zbor na zgoščenki……….…………………………………………………………..8 Dragi dedek Mraz…………………………………………………………..…………………………………..9 Činkvine……………………………………..………………………………………………………………………….9 Zbiramo stari papir.…………………………………………………………………………………….…....10 Državno tekmovanje v orientaciji…..……………………………………………………………...10 Naši najmlajši na tečaju tujega jezika…………………………………………………………...11 Razstava v Arnoldovem kotičku……………………………………………………………………….11 Od prvošolca do devetošolca…………………………………………………………………………….12 Premiera osnovnošolske gledališke skupine………………………………………………..….13 Delavnice za vrtičkarje………………………………………...………..…….………………………….14 Literarno-likovne strani…………………………………………………………………….…...….15–22 Razpis za literarni natečaj……………………………………………………………………………...23 Policist v šoli ……………………………………………………………………………………………………….23

Puščica, šolski časopis

Fotografiji na naslovnici:

OŠ Tabor 1 Maribor

Prihod devetošolcev

Šolsko leto 2012/2013, številka 1

Prvi šolski dan za prvošolce


ŠOLSKO LETO 2012/2 013 , ŠTEV I LKA 1

STRAN 3

UČINKOVITE POTI DO ZNANJA ALI UČENJE UČENJA Katere bralne učne strategije so primerne zame? Za učinkovito učenje je pomembno tudi znanje o učenju in učenju s pomočjo branja ter druge učne strategije. Če učence temeljito seznanimo s strategijami učenja, bo njihova izobraževalna pot nekoliko lažja. Ob učiteljih se pogosto sprašujejo tudi številni starši, kako bi pomagali mladim, da čim prej in čim bolj kakovostno usvojijo novo znanje. Preden se lotimo načinov, med katerimi lahko izberemo najprimernejšega upoštevajoč osebnost učenca in vrsto znanja, ki jo želi usvojiti, si oglejmo nekaj temeljnih resnic o učenju. Čim večje je predznanje učenca o določeni snovi oziroma vsebini, lažje in boljše je tudi razumevanje in zapomnitev nove snovi. Če ne gre za povezovanje novega znanja s predznanjem, je to po navadi »učenje na pamet«. Takšno znanje je navadno kratkotrajno. Ker je učenje socialni proces, potrebujejo učenci pri učenju usmerjanje in pogovor o vsebini, ki se jo učijo (učitelj). Mladi se pogosto naučijo določenega znanja, ne da bi se tega zavedali, a veliko večjo vrednost ima znanje, ki se ga učenci zavedajo (vedo, kaj so se naučil in tudi to, česa še ne vedo). Ko mladi bralci berejo učno snov, imajo pogosto težave z ločevanjem pomembnih informacij od tistih manj pomembnih. Učenci pomnijo znanje v vidni, besedni in pomenski obliki, prepletajo se znanja o dejstvih, in aktivnostih (z ali brez osebnih izkušenj). Zmogljivost delovnega spomina je omejena. Del starih informacij izrinejo nove in učenec jih pozabi. Število pozabljenih informacij

je odvisno od tega, kdaj začne ponavljati nove informacije (prej pomeni manjše pozabljanje), od vrste informacij (če jih razume in so smiselne, jih manj pozabi) in od sposobnosti učencev (učenci z boljšimi sposobnostmi si več zapomnijo). Del informacij iz kratkoročnega spomina se zapiše (s ponavljanjem) v dolgoročni spomin. Znanje iz dolgoročnega spomina je bolj dolgotrajno in se ga hitreje ponovno prikliče, če so podatki med seboj smiselno povezani.

Danes že vemo, da je učenje učinkovito, če:  učenec obvlada učne spretnosti (veliko ve o učenju in o učenju s pomočjo branja, pozna in uporablja učne in miselne strategije),  je motiviran za delo in  ve, kako končati nalogo v določenem času in doseči cilj, spremlja se pri napredovanju in se sistematično loteva učenja. Ko imajo učenci potrebne pogoje za učenje (ustrezen prostor in čas), si morajo zastaviti cilje ter izbrati eno izmed učnih strategij. S številnimi se srečujejo pri pouku, ko jih učitelji na določen način vodijo skozi novo učno snov ali jih usmerjajo pri utrjevanju stare. Ena izmed najbolj priljubljenih učnih strategij (ki jo je lahko usvojiti) se strokovno imenuje Paukova strategija.

Predstavili jo bomo zato, ker lahko uspešno pomaga učencem pri samostojnem učenju iz učbenikov, v primeru daljše odsotni od pouka. Uporaba strategije je posebno primerna za učence višje stopnje osnovne šole. Je preprosta in učinkovita. Primerna je za uporabo zlasti pri besedilih, ki vsebujejo precej podrobnosti. Večji poudarki so na branju, zlasti ponavljanju s pomočjo ključnih besed. Postopek:  učenci potrebujejo ob besedilu prazen list papirja in ga s črto razdelijo v dve koloni;  besedilo prvič le pozorno preberejo;  pri drugem branju si izberejo pomembne informacije in jih zapišejo v levo kolono;  nato v desno kolono zapisujejo le najbolj ključne besede ali fraze;  nato list prepognejo (prekrijejo levo stran) in s pomočjo desne kolone ponavljajo besedilo (če tega ne zmorejo se vračajo s pogledom na levo stran lista). Polona Zgaga, prof. (povzeto po S. Pečjak, A. Gradišar, Bralne učne strategije, 2012)


STRAN 4

PUŠČICA

OBISKALI SMO ŠOLSKO ZDRAVNICO Našo šolsko ambulanto že nekaj let vodi pediatrinja, gospa Božena Kolar. Naše učence spremlja od prihoda v šolo, pa vse tja do devetega razreda, ko se vključi tudi v poklicno usmerjanje, preveri telesne sposobnosti in možnosti naših mladostnikov, da bodo uspešneje in lažje uresničevali svoje delovne ambicije. Poprosili smo jo za kratek pogovor. Zdravnik je eden izmed najbolj spoštovanih poklicev v današnjem času. Izobraževalna pot od učenca do študenta medicine je dolga in naporna. Zakaj ste izbrali medicino, zakaj pediatrijo? Ob koncu gimnazije sem razmišljala o študiju na dveh fakultetah, arhitekturi in medicini. Na informativnem dnevu je padla odločitev za slednjo. Po končani fakulteti se je ponudila priložnost za službo na Dispanzerju za otroke in mladino in tako sem se odločila za pediatrijo, saj mi je v veliko veselje skrbeti za zdravje otrok in delati z mladimi, še danes je tako. Delo zdravnika je naporno in zahtevno. Kako poteka Vaš delovni dan? Moj delavnik je lahko zelo naporen. Zlasti v času epidemij virusnih okužb je gneča velika, naporno je zame in moje medicinske sestre, pa tudi za bolnike. V takšnih trenutkih je potrebna dobra volja in malo strpnosti, pa je vsem lažje. Dvakrat tedensko delamo preventivne sistematične preglede in cepljenja, ob teh dnevih je ambulantni čas za bolne otroke krajši, trije dnevi v tednu pa so namenjeni izključno bolnim. Kako spremljate razvoj mladostnika/osnovnošolca? Kako pogosto preverjate zdravje osnovnošolcev od prvega do devetega razreda? V katerih razredih so redni pregledi,

cepljenja in kontrolni pregledi? V osnovni šoli je predvidenih pet sistematičnih pregledov, ki jih opravimo pred vstopom v šolo in nato v 1., 3., 6., in 8. razredu. Na teh pregledih spremljam rast in razvoj otroka, prehranjenost, funkcijo čutil (vid in sluh), gibal (hrbtenica), dihal in srca. Seveda so še druge stvari, na katere sem pozorna, vendar to presega obseg današnjega pogovora. Ob teh pregledih opravimo tudi cepljenja proti nekaterim boleznim, ki so lahko zelo nevarne, zato je cepljenje koristno. V 9. razredu učence, ki imajo kakšno zdravstveno težavo, povabim še na kontrolni pregled, tudi z namenom morebitnega poklicnega svetovanja. Kakšne so najpogostejše zdravstvene težave mladih? Najpogostejše zdravstvene težave otrok in mladih so okužbe dihal, črevesne okužbe, poškodbe, psihosomatske bolezni, psihične težave … Živimo stresne in krizne čase. Ali se odražajo na zdravju otrok? Ja, zato sem tudi omenila psihosomatske in psihične težave otrok. Res živimo v stresnem času in otroci izrazijo reakcijo na stres v zelo raznolikih oblikah. Tudi socialne in čustvene stiske staršev in družine se pokažejo žal na zdravju otrok.

Kaj bi v skrbi za lastno zdravje lahko naredili učenci sami? Učenci lahko veliko naredijo sami za svoje zdravje. Vsem, ki boste zdržali to branje do konca, zato sporočam: zdravo se prehranjujte, (ne bodite izbirčni in ne mučite prosim svojih mam), veliko se gibajte na svežem zraku in se ukvarjajte s športom (ni potrebno da smo vsi vrhunski športniki!), potrebno je dovolj ur spanja (ponoči , med spanjem, rastemo) in bodite prijazni do sošolcev (ne boste verjeli, tudi oni bodo prijazni do vas!) Gospa Kolar, hvala lepa za odgovore. Upam, da bodo vaše besede obrodile sadove. Četudi jim ne bodo sledili vsi mladi nadebudneži (in tudi ne povsem), so že majhne spremembe h kvalitetnejšemu slogu


ŠOLSKO LETO 2012/2 013 , ŠTEV I LKA 1

STRAN 5

VSAK IZMED NAS JE SVET ZASE, DRUGAČEN, POSEBEN Klepetali smo z Nikolo Krstanovićem, učencem 8. b-razreda, ki pravi, da pogreša likovno in tehniško vzgojo. Si nadarjen učenec, ki ima vrsto prednosti. Ena izmed njih je gotovo tvoja izvirnost pri reševanju problemov. Kaj bi rekel sam, katere so tvoje prednosti in šibkosti? Prednosti so gotovo te, da do rešitev znam priti »drugače«, ne vedno kot je pričakovano, rad se izražam skozi risbo, s svinčnikom ustvarjam lastni svet. Šola mi nudi ustrezno pomoč pri individualnem delu na področjih, ki me zanimajo in tako lahko razvijam svoj potencial. Moja šibkost je slabša koncentracija. Takrat, ko gre za predmet mojega zanimanja, težje razumem neverbalno govorico drugih in imam manjšo sposobnost sklepanja prijateljstva.

Zanimanja se spreminjajo; v nižjih razredih sem se navduševal nad grško mitologijo, dinozavri, vesoljem, danes me zanimajo predvsem robotika, računalništvo, obdelava lesa in kovin, poskusi v kemiji …

Katere predmete imaš najraje? Predvsem naravoslovne in tehniške, kjer lahko uporabljam kreativne strategije reševanja. Zelo mi je žal, da

Hvala, Nikola, za pogovor. Želimo ti, da bi imel čim manj težav v druženju in čim več uspeha pri reševanju različnih tehniških problemov.

Kaj te v šoli in med vrstniki najbolj moti in spravlja v slabo voljo? Žalosti me žaljenje sošolcev, njihovo nesprejemanje drugačnosti in otročji humor. Boli me, če se obrnejo proti meni in me ne skušajo razumeti. Ne razumem dvoličnosti, ko za hrbtom govorijo drugače kot v obraz.

tehnike in likovne ni več na urniku! Kakšen način učenja je zate najbolj učinkovit? Kakšno pomoč potrebuješ? Ob sebi potrebujem osebo, ki vzdržuje mojo koncentracijo. Zaradi dislektičnih zametkov mi je v veliko pomoč glasno branje. Lahko našteješ nekaj najbolj zabavnih in zanimivih šolskih vsebin, ob katerih si v šoli najbolj užival?

ŠOLA PRIHODNOSTI V prihodnosti bo šola veliko boljša kot danes. V vsaki učilnici bo računalnik. V šoli bo tudi kotiček za počitek, kjer bodo razen mehkih sedežev tudi aparat za hrano in pijačo in televizija. Odmori bodo podaljšani. Telovadnica bo večja, v šoli pa bo fitnes in bazen. Lara Lah, 8. a-razred


STRAN 6

PUŠČICA

VSAK IZMED NAS JE SVET ZASE, DRUGAČEN, POSEBEN Ljudje z Aspergerjevim sindromom so svetle niti v bogati tapiseriji življenja. Družba bi bila izjemno dolgočasna in pusta, če jih ne bi poznali. Avtor misli se je izgubil med knjigami in predavanji, sporočilo pa je sedlo v srca vseh, ki ljubijo Človeka v vsej njegovi pestrosti. Poprosili smo gospo Tadejo Ferk, da predstavi, kako je sprejela in razumela Nikolovo perspektivo sveta, in na ta način opogumi starše, ki se srečujejo s podobnimi težavami. Tako je zapisala. Nikola je že v vrtcu kazal interakcijske težave z vrstniki, ni se igral z drugimi otroki, saj je težje razumel njihov način. Imel je pač svojega … Učiteljica ga je kmalu po vstopu v šolo prepoznala kot hiperaktivnega učenca. Tako smo se srečali s skupino pedopsihiatrov, ki pa so po mnogih testih in opazovanjih to diagnozo zavrnili in postavili naslednjo: cerebralna disfunkcija. Staršema in bližnji družini nam je bilo težko sprejeti, da imamo, kot se to poimenuje v šolskem sistemu, otroka s posebnimi potrebami. Na oddelku za avtizem v Ljubljani so ga prepoznali kot otroka z Aspergerjevim sindromom, kar se je kazalo predvsem v nezainteresiranosti za sovrstnike ter nerazume-

vanju socialnih pravil. Zelo ga je motil hrup, saj je zvoke zaznaval kot izredno intenzivne, in neprijetnost ob vsakršnem dotiku. Lahko si predstavljate, da mu je šolsko okolje predstavljalo pravo minsko polje. Pa vendar, korak za korakom, smo se le naučili razumeti njegovo perspektivo. Ob ustrezni strokovni pomoči šolske specialne pedagoginje, gospe Ane Marije Jeličič, ter učiteljev, ki znajo prisluhniti, je Nikola pridobil odločbo kot nadarjen učenec. Šolski aktiv mu nudi individualne ure, kjer lahko razvija svoja močna področja. Zato polagam na srce vsem staršem, ki berete ta članek in ste v njem prepoznali svojega otroka: »Poiščite otrokova močna področja, občudujte njegove kvalitete in prenehajte si želeti, da bi bil nekaj, kar ni. Preprosto, sprejmite in imejte jih radi.« Gospe Tadeji Ferk se zahvaljujemo, ker je delila z nami svoje izkušnje, in tako morda pomagala tudi kakšnemu izmed naših bralcev.

OTROŠKI PARLAMENT Iz debate v akcijo, iz vsebine v proces, od poučevanja do moderiranja (Karin Elena Sanchez) Letošnje šolsko leto prinaša številne spremembe pri organizaciji oziroma izvajanju otroških parlamentov. Generalna sekretarka ZPM Slovenije, K. E. Sanchez, je v svojem predavanju poudarila, da so spremembe zahtevali učenci in mentorji šolskih otroških parlamentov (OP), saj je bil glas otrok premalo upoštevan. Večinoma prihajajo v ospredje bolj komunikativni, ambiciozni učenci z boljšim učnim uspehom, bolj »ranljivi« učenci pa so manj prisotni in tudi manj slišani. S spremembami bomo dosegli konkretne izboljšave in rešitve s področja tematike, ki so jo izbrali otroci in večjo vključenost in tudi motiviranost otrok za druge cilje OP. Zelo pomembna pomanjkljivost otroških parlamentov je tudi, da dajejo poudarek debati (ne dialogu) in izmenjavi mnenj, nič pa konkretnim akcijam v zvezi s temo. Želimo demonstrirati, da smo zmožni konkretnih premikov, ne pa samo razmišljanja o njih in tako tudi vzgajati mladino za aktivno državljanstvo, ki

pomeni več kot samo razmišljanje in pogovor (debato) o temi; pomeni tudi konkretno akcijo.« Kako do sprememb? Najprej moramo v šolah sprejeti akcijski načrt in opredeliti probleme s področja odraščanja. Pri opredeljevanju problemov imajo največjo vlogo seveda učenci. Učitelji morajo z veliko spretnosti moderirati njihovo delo k želenemu cilju, prepoznavanju aktualnih problemov mladih. Ko se problemi izpostavijo, je potrebno ugotoviti, kaj pravzaprav želimo. Narediti moramo akcijski načrt, izboljšavo, s katero bomo dosegli bolj zadovoljujoče stanje, nato pa zastavljene cilje realizirati. Svoj primer dobre prakse lahko predstavimo drugim sredinam, drugim šolam morda celo širše. Povzela: Polona Zgaga, prof.


ŠOLSKO LETO 2012/2 013 , ŠTEV I LKA 1

STRAN 7

PREMIERA ŠOLSKE GLEDALIŠKE SKUPINE V vseh nas je vse življenje delček otroštva, ki se pogosto skriva v pravljicah s čudežno močjo. Tako ni bilo težko v predstavi združiti Cepecepetavčka, pajacka in punčko, junake iz Čarovnika iz Oza, malega princa … Tudi letošnje leto naši mladi gledališčniki niso mirovali. Ob kulturnem prazniku so se predstavili z novo gledališko predstavo z naslovom Zdaj pa nisi več sam. Učiteljice, mentorice, Bojana Trunk, Simona Klinger, Elizabeta Zakrajšek in Mira Lorber so na jesenski avdiciji izbrale učence od 6. do 9. razreda. Z vajami so pričeli že v oktobru. Delo je bilo naporno. Zaradi številnih dejavnosti,

v katere so vključeni mladi gledališčniki, je bilo težko izbrati ustrezen čas za vaje. Tako so vadili tudi kakšno soboto. Nastala je predstava, ki jo lahko brez zadrege imenujemo muzikal, saj so govorjeni besedi dodali ples in petje. Predstavili so se že na 16. srečanju osnovnošolskih skupin Z odra na oder, ki jih pripravljajo na OŠ Leona Štuklja. Tako kot pred domačo publiko, so tudi na gostujoči šoli poželi buren aplavz. Čaka jih še srečanje otroških gledaliških skupin in festival Gledaliških sanj v Ljubljani. Prepričani smo, da bodo uspešni, kjerkoli se bodo predstavili.

Ob kulturnem prazniku smo prvič podelili priznanje Kulturnica šole za šolsko leto 2012. Priznanje je iz rok ravnateljice prejela Tadeja Ajdič, učenka 9. arazreda, za vsestr ansko udejstvovanje na podr očju umetnosti in kulture ter na področju prostovoljstva in humanitarnosti. Tadeja, strastna bralka in igralka šolske gledališke skupine, bo pripravila pred koncem šolskega leta v Arnoldovem razstavišču razstavo svojih likovnih izdelkov.

Pod taktirko učiteljice Elizabete Zakrajšek Na šoli že vrsto let deluje tudi mladinski pevski zbor. Zborovodkinja, učiteljica Elizabeta Zakrajšek pravi, da obiskuje našo šolo nekaj zelo nadarjenih pevcev. Pevski zbor vadi navadno v jutranjih urah, takrat je namreč obisk pevcev najštevilnejši. Včasih urnika ni mogoče uskladiti, in če k temu prištejemo tudi številne šolske in obšolske aktivnosti, ki se jih udeležujejo mladi pevci, učenci predmetnega pouka, je ves zbor zelo težko zbrati. Kljub težavam pojejo in vadijo ter se predstavijo na kakšni izmed šolskih prireditev. Prav v tem času so se povezali s šolsko gledališko skupino. Sodelovanje se je izkazalo za zelo učinkovito, muzikal je požel dolge in burne aplavze.


ŠOLSKO LETO 2012/2 013 , ŠTEV I LKA 1

STRAN 8

ŠPORTNIKI LETA V MARIBORU V dvorani Tabor so podelili pokale najboljšim osnovnošolskim športnim društvom Maribora. Naša šola je osvojila 1. mesto, in pred prav tako zelo uspešnima Osnovno šolo Ludvika Pliberška in Osnovno šolo Bojana Ilicha potrdila svoj dober športni sloves. (predstavniki OŠ Tabor I ob prevzemu pokala - fotografija desno zgoraj) Pokal je potrdilo za kvalitetno delo na športnem področju, prav tako pa tudi obveza za prihodnja leta. Športnica Maribora je postala naša bivša učenka, Nuša Rajher. Tudi njeni uspehi so izjemni, marsikdo je sledil njeni udeležbi na londonskih olimpijskih igrah. Z veseljem se je fotografirala z Nežo Dvoršak in Aljažem Hermanom, uspešnima športnikoma naše šole, ki sta prevzela šolski pokal.

EVA HEINRIH IN HEIDI TOPLAK Eva in Heidi sta prijateljici v šoli in na športnih stezah. V rokah držita pokal s šolskega atletskega tekmovanja.

Eva ima rada atletiko. Trenira pri Atletskem društvu Štajerska, kjer je njen trener gospod Robert Rudelič. Z njo trenirata tudi Heidi Toplak in Nika Boštjančič iz 7. b-razreda. Eva v prostem času rada kolesari, rola in drsa. Ko smo jo povprašali, ali se ji je zgodilo kaj lepega v zadnjem času, je hitro povedala: »Zelo sem bila zadovoljna, ko smo z atletskim društvom pred kratkim sodelovali na mnogoboju v Avstriji. Dosegla sem drugo mesto, čeprav sploh ni šlo za mojo disciplino. Tekmovali smo pravzaprav v skoku v daljavo, metanju krogle, teku na 50 m z ovirami, letečih 30 m in na poligonu.« Nisem je prosila za prevod, športni zanesenjaki boste že vedeli, kaj pomeni letečih 30 m in poligon. Eva pravi, da ima rada šport in se razen atletiki posveča tudi treningu akrobatike, kjer se preizkuša v premetih, saltah in stojah. Želimo ji veliko športnih dosežkov, prav tako pa tudi prijateljicama Heidi in Niki.


STRAN 9

PUŠČICA

TRADICIONALNI BOŽIČNO-NOVOLETNI SEJEM

Sejem bil je živ. Ker verzi Antona Aškerca ne povedo vsega, naj dodam: božično-novoletni sejem na naši šoli je tudi letos uspel. Učiteljica, gospodična Anja Zatezalo, ki je letos že drugič bdela nad izvedbo in koordinirala delo, je bila še posebej vesela. Zavedali smo se namreč težke gospodarske situacije in stisk, ki jih preživljajo številni občani. Tudi letos so se mize šibe pod težo

izdelkov: božično-novoletnih aranžmajev, nepogrešljivih bonsajev, ročno izdelanih prazničnih voščilnic, nakita, okraskov, peciva, starih igrač ... Prodali smo večino srečk, saj je srečelov prav tako prispeval, da je bil izkupiček sejma večji kot preteklo leto. Večji del zbranih sredstev smo namenili reševanju socialne problematike na šoli. Ob tej priložnosti se ponovno

OTROŠKI PEVSKI ZBOR NA ZGOŠČENKI Otroški pevski zbor OŠ Tabor I Maribor, deluje pod vodstvom zborovodkinje Anite Rauter že šest let. V šolskem časopisu smo jih že predstavili. Redno nastopajo na šolskih prireditvah, na Območnih revijah v Mariboru, preizkusili pa so se tudi na regijskem tekmovanju, kjer so prejeli zlato priznanje. Zelo ponosni so na uspehe iz aprila (2012), ko so se med dvajsetimi najboljšimi zbori v Sloveniji uvrstili na Državno tekmovanje OPZ v Zagorju ob Savi, ki ga vsaki dve leti organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti z Območno izpostavo Zagorje ob Savi. Prejeli so zlato priznanje z odliko in posebno priznanje za najboljši debitantski zbor v Sloveniji, njihov nastop pa je predvajala TV Slovenija v okviru oddaje »Najboljše iz Zagorja«. Nastopa v Ljubljani smo se ob pevcih, zborovodkinji in pianistki udeležili tudi nekateri starši in učitelji. Uživali smo v nastopu ne le naših temveč tudi drugih iz-

zahvaljujemo vsem sponzorjem in drugim prijateljem šole, ki so s svojimi prispevki omogočili, da so bili za vsemi srečkami dobitki. Šolske kuharice in učiteljica Liljana Kaučič so imele polne roke dela, saj so se lahko ob naših stojnicah gostje okrepčali in pojedli preprosto, a okusno zgodnje kosilo. Obiskovalci so se ustavljali tudi ob stojnici devetošolcev, ki so s svojimi izdelki zbirali denar za valeto, številni pa so zavili v lepotni salon, kjer so si uredili lase ali izbrali moden tatoo. Gneča je bila tudi pri stojnici s knjigami, kjer je gostovala mariborska Bukvarna. Ko so bile nakupovalne torbe polne, je že čakal čaj Pri vročem loncu. Učitelji šole so bili veseli svojih nekdanjih učencev, ki so zvesti obiskovalci sejma. V klepetih je bilo izraženih veliko pohval za kvalitetno izvedbo sejma, ki že tradicionalno razveseljuje prebivalce našega šolskega okoliša prvo decembrsko soboto.

jemnih šolskih zborov. Lepo doživetje smo sklenili v prijetnem klepetu. Vožnja je hitro minila, lepo doživetje pa je še dolgo odzvanjalo v vseh nas. Presenečenje za vse nas je pripravila zborovodkinja, gospa Anita Rauter, ki je poskrbela, da je bila še pred božično-novoletnim sejmom v šoli likovno lepo opremljena zgoščenka, ki bo lahko glasbene užitke ob poslušanju ubranih mladih glasov prenesla v marsikateri dom. Mladim pevkam in pevcem ter njihovi zborovodkinji


STRAN 10

PUŠČICA

OD PRVOŠOLCA DO DEVETOŠOLCA Učitelj športne vzgoje, gospod Herman Novak, zvesto beleži svoje delo z učenci s kamero in fotografskim aparatom. Preko šolskega leta lahko v avli šole na velikem ekranu sledimo športnim aktivnostim naših učencev. Športni dnevi, tekmovanja, aktivnosti pri športnih izbirnih predmetih, vse je dokumentirano s sliko in posnetkom.

V letošnjem šolskem letu je v Arnoldovem kotičku ponovno gostoval učitelj športne vzgoje, gospod Herman Novak. Tokrat je vabljenim, med katerimi so bili razen učencev in učiteljev tudi številni starši, predstavil kolaž šolskih filmov in fotografij, iz katerih je bilo razvidno, kaj vse so na svoji športni osnovnošolski poti doživeli mladi, ki se bodo v letošnjem šolskem letu poslovili od naše šole. Marsikatero doživetje bi v spominu počasi zbledelo, če ga ne bi ponovno obudili na predstavitvi. Majhni in negotovi koraki so preko šolskih let postajali vse bolj smeli. Vijuganje po belih strminah, pohodi v naravi, osvajanje naših najvišjih očakov, plavanje, srfanje, so veščine, ki jih je poskušal zapisati v življenja mladih, ki so mu bili zaupani. Na številnih različnih športnih tekmovanjih so zastopali barve naše šole. Naučiti so se morali spoštovanja športnih nasprotnikov, samokritičnega sprejemanja porazov, ki pa jih na

srečo ni bilo veliko. Vso to znanje, ki se jim je nabiralo skozi aktivno športno življenje, je dobra popotnica za leta, ki so pred njimi. Življenje, v katerem ima šport pomembno vlogo, je pogosto srečnejše, predvsem pa bolj zdravo. S filmov, ki so dokumentirali številne športne dejavnike, je žarela dobra volja in se

je slišal smeh. Malčki, ki smo jim sledili »na platnu« več kot uro in pol, so zrasli v mlade ljudi, ki so se, tako kot že generacije pred njimi, v spremstvu učitelja in planinskega vodnika odpravili na Triglav. Obisk našega očaka predstavlja zadnji planinski izziv in nagrado za uspešno in aktivno športno življenje. V dokaz športnemu podvigu prilagamo fotografijo, kratek film pa si je mogoče ogledati na You tube (vpišite: Triglav G 98 in Šport v OŠ Tabor I v šol. l. 2011.12.). Ob koncu predstavitve se je iz Arnolda še nekaj časa slišal sproščen klepet. Obujanje spominov je kar trajalo in trajalo. Morda bodo takšna srečanja v Arnoldovem kotičku postala stalnica? Bilo bi lepo.


STRAN 11

PUŠČICA

ZIMSKA ŠOLA V NARAVI Letos so se sedmošolci odpravili v zimsko šolo v naravi. Ne, niso si nataknili smučarskih očal in smučk, temveč so jo ubrali na morje. Ja, prav ste prebrali, zimska šola za sedmošolce se je letos izvedla na morju. Naselili so CŠOD Brežinka v Fiesi, od koder so raziskovali bližnjo (in malo manj bližnjo) okolico. V domu so se imeli lepo, hrana je bila dobra, aktivnosti pa številne. Ogledali in spoznali so Piran in njegove znamenitosti, bili so v akvariju, sprehodili so se po solinah, občudovali Mesečev zaliv, nabirali in peskali so kamne, streljali z lokom … Zelo zanimivo je bilo delo z mikroskopom in spoznavanje živalskega in rastlinskega obmorskega sveta. Tudi zabave ni manjkalo. Spoznali so marsikatero skrivnost, ki jo bodo lahko med poletnimi počitnicami ali ob kakšni drugi priložnostirazkrili staršem.

DRAGI DEDEK MRAZ! Tudi letos je naše najmlajše obiskal dedek Mraz. Ni imel daleč, saj je naša šola blizu Pohorja. Potrkal je na vhodna vrata in ravnateljica ga je prijazno sprejela. Živalce, ki so ga spremljale, so se za šolo skrile pred radovednimi očmi, Dedek pa je dobre volje stopil proti telovadnici. kjer so ga že nestrpno čakali naši najmlajši. Pripravili so mu svečan sprejem, zapeli so mu in zaplesali, nato pa mu prisluhnili, ko jih je pozdravil in jim povedal zgodbico. O, kako lep dan je bil! Škoda, da pride dedek Mraz samo enkrat na leto.

Činkvine iz 9. a in b-razreda

sin naslednji visok prevzema, nadaljuje, skrbi potomec, naslednik, skrben pomemben sin Neli Voherer

strast lepo, nepozabno uživaj, živi svoje življenje življenje Vid Vedlin človek jokajoč, žalujoč išče, hrani, obuja … na dni s teboj spomine Tadeja Ajdič

rojstvo čudežno veselo jokanje smejanje občudovanje sreča ljubezen povezanost družina nov začetek Klara Poznič


ŠOLSKO LETO 2012/2 013 , ŠTEV I LKA 1

STRAN 12

NAŠI NAJMLAJŠI NA TEČAJU TUJEGA JEZIKA Pri nas se s tujim jezikom srečajo tudi najmlajši. Ustavili smo učiteljico, gospodično Tanjo Žugelj, ki nam je povedala, kako poteka delo pri njih. Delo poteka sproščeno in predvsem igrivo, dostikrat tudi glasno, saj smo zelo velika skupina. Skozi različne igre spoznavamo nove besede v angleščini, učimo se angleških pesmic in se v angleščini odzivamo na različna vprašanja in pobude. Tanja, nekoč si bila naša učenka. Kako se počutiš danes, ko stojiš pred tablo (ali računalnikom), vate pa strmijo številne radovedne oči? Počutim se zelo domače in prijetno, saj sem si že kot učenka te šole želela postati učiteljica. No,

želja se mi je uresničila, hkrati pa sem zelo vesela, da še vedno srečujem učiteljice, ki sem jih kot učenka gledala in poslušala iz klopi. Zavedam se, da je biti učitelj in odgovarjati na številna vprašanja veliko in predvsem odgovorno poslanstvo. Med poučevanjem v prvem in tretjem triletju je veliko pomembnih razlik. Kako jih vidiš in doživljaš ti? Ja, razlik je seveda ogromno. Rada poučujem tako najmlajše kot tudi starejše učence. Vsak ima svoj poseben čar. Z najmlajšimi se večino stvari naučimo skozi igre, ples, pesmi … Ker so učenci dandanes zelo radovedni in tudi zahtevni, pri pouku v zadnjem triletju uporabljam raz-

lične metode, sodobno tehnologijo (računalnik, internet, projektor ...), skratka vse, za kar menim, da bo učencem zanimivo in pri pouku ne bi zehali. Torej, včasih plešem in se igram, spet drugič sem zatopljena v učbenike, delovne zvezke, učne liste ter internet. Tanja, hvala lepa in veliko uspeha v razredu

RAZSTAVA V ARNOLDOVEM KOTIČKU V Arnoldu je razstavljala gospa Zora Plešnar, priznana mojstrica fotografije.

Pričetek letošnjega šolskega leta smo počastili z otvoritvijo izjemno lepe fotografske razstave, katere tema so bili konji lipicanci. Gospa Plešnar, sicer upokojena učiteljica, je pričela svojo fotografsko pot kot članica mariborskega Fotokluba,

kjer je naredila svoje prve posnetke. Veliko je ustvarjala tudi kot članica umetniške skupine Mariborski krog. Prekrižarila je svet in ob številnih domačih razstavah razstavljala kar v triintridesetih tujih državah. Za svoja dela je prejela 132 priznanj in nagrad, ki potrjujejo njen izjemen občutek za fotografijo in estetiko. Danes pravi, da je bil njen pristop k fotografiranju nekoliko nekonvencionalen za današnji čas. Bolj ženski in bolj čuten, bolj čustven. Izhodišče za njena fotografska raziskovanja so bili trenutki in motivi, ki so jo nagovorili v trenutku. Intimno so nagovarjali gledalce, ko so bili ujeti na fotografski

papir in brezkompromisno so nagovarjali njo, avtorico, k raziskovanju. Stene našega Arnolda so s prvo razstavo zasedli plemeniti lipicanci. Sicer konji pogosto galopirajo skozi umetniške svetove. Občudujemo jih lahko v kamnu in bronu, v oljih in akvarelih, divje, hrzajoče in mirne, skrivnostne, v vseh svojih pojavnih oblikah, prerojene, metaforične. Skozi objektiv gospe Plešnar stopajo v manežo, mehki in umirjeni, divji kot kras, vsak zase in v čredi. Sonce se igra v razmršenih grivah, mehka senca listja lega po čredi, po oblem trebuhu kobile leze večer in se spušča na Lipico, ko zadnji rep izgine v hlevu. Zapisala: Polona Zgaga


STRAN 13

PUŠČICA

ZBIRAMO STARI PAPIR

Valentinka

Zbiranje starega papirja je priložnost, da nahranimo lačnega pujska.

Preden s tabo bil sem na samem, moje srce je bilo kamen. Potem, ko si me poljubila, kamen v meni si razbila. Zdaj moje srce bije samo zate, saj vedno mislim samo nate.

Z zbiranjem papirja imajo izkušnje številne osnovne šole v Sloveniji. Čeprav denarja ni veliko, je ob ekološkem veliko vreden tudi ekonomski vidik akcij. Delamo v skladu s pregovorom Evro na evro pogača, kamen na kamen … in tako skozi pogovore in konkretne akcije zasledujemo še številne druge vzgojne cilje, kot so nepotrošništvo, vztrajnost, doslednost ...

V času od 8. do 12. oktobra 2012 smo organizirali akcijo zbiranja starega papirja, izkupiček pa namenili izključno pomoči pri razreševanju socialnih stisk nekaterih družin v naši šoli. Akcija je uspela, pridružili pa so se ji številni učenci in njihovi starši. Stiske ljudi so vsak dan večje, zato je denar za reševanje leteh več kot dobrodošel. Z veliko vnemo zbirajo papir tudi devetošolci, saj so sredstva, ki jih potrebujejo ob koncu šolskega leta, relativno velika. Pred njimi je valeta, zgoščenke s posnetki in še kakšna ekskurzija in izlet preden se dokončno razidejo. Z zbiranjem papirja bodo mladi poskusili vsaj malo razbremeniti svoje starše. Pri delu so zelo vneti, papir zbirajo od začetka koledarskega leta. Do sedaj so izvedli tri akcije, ki so potekale ob četrtkih, ko imajo vsi oddelki šole razredne ure. Razredničarki sta zbran papir stehtali, nabralo pa se ga je že dobrih 500 kg. Seveda so učencem priskočili na pomoč tudi starši, ki so se že nekajkrat pripeljali z osebnimi vozili, polnimi starega papirja. Devetošolci bodo akcijo zaključili pred iztekom šolskega leta, mi pa upamo, da bo izkupiček poplačal njihov trud.

EKOLOŠKI KOTIČKI V šoli dajemo velik poudarek ekologiji. Le-ta se vključuje v različne učne vsebine. Člani ekološkega krožka so že preteklo šolsko leto zelo aktivno delali. Ena izmed njihovih akcij je bila postavitev ekoloških otokov na šoli, kamor so ob primernih opozorilih, geslih in plakatih postavili ročno izdelane koše za številne vrste odpadkov. Kotički so zaživeli. Namen akcije je dosežen, če so koši napolnjeni z ustreznimi vsebinami.

Nik Črešnar, 6. b-razred .-

KAJ JE TO? So strupeni za zobe, a jih vsak otrok rad je. Vanj lahko spravimo slike, vseeno kakšne oblike. Ko po strmini se spusti, vsa Slovenija kriči, ker proti medalji drvi. Vsak dan se nam s stene smeje in mesece šteje. Pripravili Gaja Semler in Elena Ul. Bežan, 5. b-razreda


ŠOLSKO LETO 2012/2 013 , ŠTEV I LKA 1

STRAN 14

DELAVNICE ZA VRTIČKARJE Naša šola je tesno povezana z vrtci, s katerimi delimo mestno četrt. Ker si želimo, da bi bil prehod iz vrtca v osnovno šolo za malčke prijaznejši, jih povabimo v goste. Z navdušenjem raziskujejo dolge hodnike, skrivne kotičke, predvsem pa učilnice, knjižnico in telovadnico šole. Nekajkrat v šolskem letu povabimo v šolo bodoče prvošolce. Enkrat pridejo v družbi vzgojiteljic, drugič v spremstvu staršev. Ogledajo si, kako poteka pouk, pa tudi sami se preizkusijo in sedejo v šolske klopi. Pokažemo jim učilnice, knjižnico, telovadnico ter pripravimo zabavne programe, kjer se morda celo nekaj naučijo, predvsem pa zelo uživajo. Ko so nas prvič obiskali, so zavili v računalniško učilnico. Skrivnosti, ki jih skriva šola, pa je ostalo še veliko. Veliko je pesmic, ki jih še nismo zapeli, stvari, ki jih še nismo poimenovali, treba bo še nekaj narisati …

Najbolj sporočilne so fotografije. Prilagamo jih v dokaz, kako prijetno je bilo naše druženje. Plesali so in peli, pomagala pa jim je učiteljica Nevenka Vidonja. Z učiteljico, gospodično Anje Zatezalo, so ustvarili tudi pravega pravcatega snežaka iz papirja. Ko je bilo igre dovolj, so se na hodniku pred učilnicami posladkali s pecivom in jogurtom. Tukaj smo poklepetali in povprašali najmlajše, kakšne učiteljice si želijo. Nika in Filip sta se strinjala, da so najboljše tiste, ki so prijazne.


STRAN 15

PUŠČICA

LITERARNO-LIKOVNE STRANI

Gašper Bunta, 2. b, Jaša Jager, 2. b in Maša Vujaklija, 2. a so narisali pesnika Franceta Prešerna.

VESELI DAN Lina se je zbudila. Vstala je in od veselja kar zavriskala. Videla je, da je zapadlo veliko snega. Potem je šla v oblačilnico. Obula si je tople čevlje, oblekla bundo ter zavezala šal. Na koncu si je nataknila rokavice in šla v klet po sani. Vlekla jih je na hrib. Bilo je tako naporno, da se je zelo zasopihala, ko je prišla na vrh. Potem se je spustila po bregu navzdol. Peljala se je zelo hitro. Zdelo se ji je, da se pelje sto kilometrov na uro. Matic Jontes, 2. a-razred NOVO LETO Novo leto sem pričakala budna. Z mamico sva se igrali razne igre. Ko je odbila polnoč, smo si čestitali. Najbolj smo si želeli zdravja za mojo sestrico Elo, ki je bolna. Lara Melliwa 2. a-razred LINA IN SANKANJE Lina se je zbudila in pogledala skozi okno. Videla je, da je zapadel prvi sneg. Vprašala je mamo in očeta, če se lahko gre sankati. Oblekla je rokavice, šal, kapo in vse drugo. Vzela je tudi sani. Potem je šla na dvorišče. Tam je bilo veliko otrok. Sanke je vlekla na hrib. To je šlo seveda počasi. Potem je Lina sedla na sani in se spustila navzdol. Ko se je naveličala sankati, je šla domov. Doma je spila vroč čaj in tako je bilo prijetnega dne konec. Sara Namestnik, 2. a-razred

SANKANJE Nekega dne je začelo snežiti. Zala je vprašala očeta, če se lahko gre sankati. Oče ji je odgovoril, da lahko, le toplo se mora obleči. Ko se je oblekla, je vzela sani in odšla na hrib. Ko je prišla na breg, se je spustila navzdol, ampak pred seboj ni videla snežaka. Zaletela se je vanj in ga podrla. Zelo ji je bilo žal, da je podrla tako lepega snežaka, ki so ga naredili otroci iz druge vasi. Odločila se je, da bo naredila novega. Odložila je sani in začela z delom, da ne bodo otroci žalostni. Tamara Reicht, 2. a-razred OB BOŽIČU Lani mi je Božiček za darilo prinesel psa. Bil je pasme šicu. Imel je mehko dlako rjave in bele barve. Dolgo smo premišljevali, kako mu bo ime. Ati je predlagal ime Tai, ker imava skupne črke v imenu. Ko sem dobila psa, sem jokala od sreče. Tia Lara Sitar 2. a-razred PES Bila sem zelo vesela, ko smo dobili psa. Mami je prišla po mene v šolo in povedala, da se bomo peljali v Ljubljano po psa. Ko smo prispeli, sem kar stekla iz avta. Vso pot do doma je jokal. Poimenovali smo ga Sky, tako kot nebo. Zdaj je moj Sky že ati. Še vedno se imava zelo rada. Nika Ljeskovac, 2. a-razred


ŠOLSKO LETO 2012/2 013 , ŠTEV I LKA 1

STRAN 16

LITERARNO-LIKOVNE STRANI okrašena s pisanimi lučkami. Tako imam lahko novo leto vsako noč. Srečno. Lucija Novak, 2. b-razred

Ahil Butt, 1. b-razred

SNEŽINKA Snežinke padajo, padajo z neba, snežinke padajo z neba, to pomeni, da je zima spet prišla. Otroci se veselijo snega, s sanmi se spuščajo na tla. Zunaj je mrzlo, otrok sploh ne zebe, saj so oblečeni zelo. Ana Stamenčić, 2. c-razred

MOJA DOMAČA ŽIVAL Imam želvo Štefko. Živi v akvariju. Hrani se s suhimi slivami, rakci in ribicami. Rada ima tudi kuhano govedino. Ima oklep, ki je trd. Glavo in noge skriva. Nejc Zavratnik, 2. b-razred NEPOZABNE SANJE Nekoč je živela deklica, ki ji je bilo ime Iris. Zelo si je želela muco, ki bi ji dala ime Tačka. Bližal se je njen rojstni dan in starša sta jo presenetila z malo muco. Iris je bila tako srečna, da je skakala od veselja. Takoj ji je pripravila hrano, vodo in prostor za spanje. Muca je bila tudi vesela, zato sta se začeli igrati. Po končani igri sta obe utrujeni zaspali kar na tleh. Ko sem se zjutraj zbudila, sem ugotovila, da so bile samo sanje. Alin Toplak, 2. b-razred NOVO LETO Za novo leto se zbere vsa družina. Pripravimo si večerjo in dobro potico. Po večerji malo zaplešemo in počakamo, da odbije polnoč. Nato si nazdravimo in voščimo srečno novo leto. Potem gremo na dvorišče gledati ognjemet. Ura je takrat že pozna, zato smo že vsi utrujeni in gremo spat. Sara Punčec, 2. b-razred NOVO LETO Na praznovanje novega leta se naša družina pripravlja tako, da ata Branko prinese iz kleti veliko škatlo, polno najrazličnejših svetlečih okraskov. Praznično okrasimo stanovanje. Mama kupi sveče in svetleči papir za ovijanje daril. Moja soba pa je že celo leto

Ana Stamenčić, 2. c-razred

SNEŽINKA PADE Z NEBA Snežinka pade z neba, na bela tla. na mehka tla. Snežak stoji in se topi, ko sonce prihiti. Sara Gajser, 2. c-razred PES V VESOLJU Fant je imel psa, ki je želel v vesolje. Imel je srečo, ker je njegov lastnik delal na vesoljski postaji. Ker pes ni smel v vesolje, si je naredil svojo raketo. Nekaj je bilo narobe, saj raketa ni letela. Domislil se je načrta. Rabil je previsno gugalnico in veliko skalo, da bi dal raketo na eno stran in skalo vrgel na drugo stran gugalnice. A ni delovalo, raketa ni letela. Nekega dne je šel pes do gospodarja in mu želel nekaj povedati. »Ne razumem, kaj je z raketo? V vesolje bi rad šel? Okej, bom vprašal šefa.« Kmalu mu je povedal, da ima dobro novico zanj, saj lahko gre z njim v vesolje. In tako je bil pes prvič v vesolju. Timi Gregorc, 3. b-razred


ŠOLSKO LETO 2012/2 013 , ŠTEV I LKA 1

STRAN 17

LITERARNO-LIKOVNE STRANI

Zoja Trstenjak Ramadani, 4. b-razred

PAPIRKO IN NJEGOVO PRIJATELJSTVO Živel je papirček Papirko. Papirko ni bil papirček, ki ga vržeš v koš. Bil je zlat papirček, toda osamljen. Pravzaprav, za prijatelje je imel same prevarante. Ampak tega ni vedel. »Daj mi malo zlatih bleščic,« se je oglasil Tinko. Papirko mu je z veseljem dal bleščice. »Daj še meni,« se je oglasila Blaški. Tako je Papirko razdelil bleščice in postal navaden papirček. Vrgli so ga v koš. Papirko je tiho zajokal. Slišala ga je mala plastenka Plika, ki mu je povedala svojo zgodbo. Postala sta prijatelja. Čez nekaj dni so prišli smetarji in malo je manjkalo, da bi ju odpeljali. Pravočasno ju je zagledal fantek Mark. Bila sta mu všeč, saj sta bila zelo igriva. Vzel ju je domov. Papirka je posul z bleščicami in ga s Plikom zlepil tako, da je nastala svetlikajoča se ladjica. Ladjico je postavil na nočno omarico, da mu je zvečer delala družbo. Pairko in Plika pa sta bila najsrečnejša, saj sta ostala skupaj in si našla topel dom. Marisa Zorec, 3. a-razred

»U, mijav! Kako je lep!« Bil je lep rdeč dnevnik z napisom »love«. Nally je razmišljala, da bi ga lahko imela in vanj pisala. Vtaknila si ga je v gobec in odnesla domov. Njena gospodarica je rekla, da ga lahko obdrži. »Mjav!« se ji je zahvalila. Ah, škoda da ni vedela, da je to dnevnik rdeče Zarje, ognjene deklice, ki z njim vidi v prihodnost. Strašna je! Čudna deklica je! Hecna pač! In Nally je imela njen dnevnik. Naslednje jutro je rdeča Zarja iskala dnevnik, a ga ni našla. Ni mogla vedeti, da ga uporablja nekdo drug. Uf, hudo! Nally gre z dnevnikom na sprehod. Rdeča Zarja gre prav tako na sprehod. Nally zavije v Litelov gozd. Zarja gre prav tako v Litelov gozd. Pri drevesu, čisto v sredini gozda, se zaletita. Dnevnik pade Zarji pred noge. Ta zmagoslavno zakriči: »Moj je, moj! Joj, upam, da nisi nič pisala vanj. Ali morda si? Da vidim.« DRAGI DNEVNIK! DANES SEM TE NAŠLA V JAMI IN... Ojoj, Nally je napisala preveč. Ne! Dnevnik je postajal vse bolj temen. Postal bo dnevnik črne prihodnosti. O, ne! Vse se bo spremenilo in rdeča Zarja bo postala grozna Zarja. Delala bo vse grozne stvari, ki si jih lahko zamislite. Nally se je spomnila, da lahko dnevnik poriše. To je storila in bil je lepši kot prej. Rdeča Zarja ni postala grozna Zarja. Sedaj je bila pridna Zarja. Lara Rukelj, 3. a-razred

MUCA IN ČAROBNI DNEVNIK Živela je in še živi muca po imenu Nally. Mogoče jo že poznate. Je zelo lepa siamska mačka. V torek, 8. maja, leta 2012 je našla dnevnik. Mišel Žižek, 1. a-razred


ŠOLSKO LETO 2012/2 013 , ŠTEV I LKA 1

STRAN 18

LITERARNO-LIKOVNE STRANI STRELOVOD ZA JEZO Moja mama ima probleme,  ker si je zlomila noht.  ker se je zaletela.  ker jo služba jezi.  ko jo trebuh boli.  ker ji je puder padel na tla.  zaradi pospravljanja.  ker se ne naspi dobro.  zaradi moje sestre.  ker je v službi nezadovoljna.  ker ima popokane prste na roki.  ker jo moj papagaj jezi.  zaradi bolezni.  ker sem polila sok.  zaradi nesrečne Eme.  ker ji malo ponagajam.              

Moj oče ima probleme, ker se dere. ker ga služba jezi. ker ima cel kup listov v službi. ker je zamudil predavanja. zaradi zime. ker ga moja sestra ne uboga. zaradi stroškov za pralni stroj. zaradi službe in mojega malega bratca. zaradi prepira v službi. zaradi noge. ker se mu na telo nabirajo odvečni kilogrami. ker Federer ni več številka ena na svetu. ker je izgubil ključ. zaradi službe. Po pesmi Barbare Gregorič so poustvarjali učenci 3. c-razreda

ZMAJ NA LUNI Pred davnimi časi je šel zmaj, ki mu je bilo ime Hektor, na luno. Ko je pristal, se je malo sprehodil po njej in zagledal marsovca. Ta mu je rekel: »Kikimičikakikuci!« Zmaj ga ni razumel, marsovec pa je rekel: »Šušikukimaki!« Zmaj ga je vprašal, kaj je rekel, marsovec pa je odgovoril: »Mikimakikuki!« Zmaj še vedno ni razumel. Rekel mu je, da je mali čivčiv, a marsovec je spet odgovoril: »Čukikikaki!« Zmaj se je razjezil in odšel na Zemljo. Nikoli ni šel več na luno, ker so bili marsovci tako čudni. Gal Dragšič, 3. b-razred

Natalija Cvetkovič, 3. b-razred

KRALJIČNA NA ZRNU GRAHA Nekoč sta živela princ in kraljična, ki sta živela vsak v svojem gradu. Kraljična se je nekega dne odpravila na sprehod. V gozdu pa se je izgubila. Iskala in iskala je pot, a ni našla poti domov. Začelo je deževati, kraljično pa skrbeti, saj ni našla poti. Ko je tako tavala v gozdu, je našla grad. Nika Ferš, 4. a-razred BILA SEM PASTIRICA Nekoč sem bila pastirica. Pasla sem ovce. To je bilo zelo zabavno, a kdaj tudi ne. Zgodili so se tudi neljubi dogodki. Na pašnik so prišle moje prijateljice. Skupaj smo se igrale razne igre, sestavljale pesmice, delale kolesa in stoje. Nekega čudovitega sončnega dne sem se s prijateljicami brezskrbno igrala. Ko je bilo potrebno oditi domov, sem opazila, da majhna ovčka Meka manjka. Vsa prestrašena sem jo iskala po bližnji okolici. Ker je nisem našla, sem sedla na klopco in glasno zajokala. Prišle so prijateljice in me tolažile. Ko smo bile že obupane, je pod klopjo nekaj zameketalo. Zagledale smo belo žogico, ki je bila v resnici moja mala Meka. Glasno smo se zasmejale. Zaradi tega dogodka sem bila na paši bolj pozorna na svoje ovčke. Spoznala sem tudi, kdo so moje prave prijateljice. Tamara Jakopovič 4. a-razred


STRAN 19

PUŠČICA

LITERARNO-LIKOVNE STRANI DEBELA NELA IN ZAVALJENI JANI Učiteljica Vrabec je vstopila v razred. Za njo je prikorakal še nekdo Nelinih let. To že ni mogel biti nov učitelj. Vsi so začudeno gledali v fanta, ki je stal pred njimi, dokler se ni oglasila učiteljica. Povedala je, da je to Franc in je njihov novi sošolec. Naj bi bil slaščičarjev sin. Neli je pomislila, da to sploh ni čudno in misel na to jo je spravila v smeh. Franc je bil kar lepo zavaljen. Njegov naprej štrleči trebuh in debela stegna sta se ji zdela zelo smešna. Kar naenkrat se je začela neusmiljeno smejati. Učiteljica jo je začudeno pogledala, drugi otroci pa so se ji pridružili pri smejanju. Franc je žalostno gledal. Saj bi se ji lahko še smilil, če ne bi bil tako smešen. Čez nekaj časa so se vsi umirili. Učiteljica je zdaj gledala res jezno. Začela je kričati na Nelo, ta pa je planila v jok. Stekla je skozi vrata, na šolsko dvorišče. Ostali otroci so stopili do okna, da bi bolje videli. Učiteljica je odšla za njo. Pripeljala jo je nazaj v razred ter ji ukazala, da mora ves dan sedeti na mestu. Vsi so se smejali razen Franca. Neli se na to ni ozirala. Pouk je hitro minil. Vsaj za druge. Za Nelo ne. Po šoli so se odpravili domov. Nela je šla iz šole s svojimi prijatelji. Na majhni klopci so zagledali žalostnega Franca. Stopili so do njega in ga začeli zmerjati, ker naj bi bil on kriv za Nelino kazen. Norčevali so se iz njegove debelosti. Ko so se naveličali, so šli dalje. Naslednji dan je bil Franc spet žalosten. Vsi so ga zmerjali in ni imel prijateljev. Neli to ni motilo, še naprej se je norčevala iz njega. To je počela že lep čas. Franc tega ni nikomur povedal, a je bil še bolj otožen. Tako je bilo vse šolsko leto, dokler ni Franc vsega povedal učiteljici…. Aneja Šurina,5. a-razred MIŠKO RAZGRAJAČ SPET NA CESTI (nadaljevanje pesmi) Ko ga policaj ustavi, denarno kazen mu nastavi. Miško s tem zadovoljen ni, kazni noče plačati. Zebre strah zdaj več ni, zato iz grma prihiti. Semafor se spet postavi, pešce preko varno spravi. Miško s policajem krega se, kazen pa vse višja je. Ko kazen končno poravna, bliskovito oddirja. Miška zdaj več nihče se ne boji, saj vedo, da njegovega goriva več veliko ni. Lara Kadiš, Tina Hajdinjak, 5. a-razred

MAVRICA

Mavrica svetlikajoča, narejena iz dežja in sonca ter malo čokolade. Ko sonce posije, se stopi, preden se kdo z njo posladka. Mavrica je dobrodošla po vsem svetu. Srečna je nad travnikom, kjer je veliko cvetlic, od vrtnic vse tja do prelepih marjetic. Pozimi mavrico pokrije snežna odeja. Nika Kampuš, Zala Rebrnik in Tia Schaubach, 5. b-razred ZVEZDE

Zvezde srebrne svetlikajo se, vsaka od njih opazi te. Na nebu nešteto jih je, vsak večer preštete so že. Otroci v postelji spijo. Na nebu polna luna in utrinki, ki mimo letijo. Otroci se zjutraj zbudijo, nekaj lepega si zaželijo. Naenkrat snežiti začne, božič zdaj bliža se. Hiše okrašene so, da nam bo lepo. Ljudje smučajo, drsajo in sankajo. Nika in Adrijana, 5.b-razred

Petja Drame, 3. c-razred


STRAN 20

PUŠČICA

MOJE NOVOLETNE POČITNICE IN ZAOBLJUBE Med počitnicami sem se zabavala. V soboto nas je teta povabila na kosilo, kjer smo pod smrekico dobili božična darila. V ponedeljek sva z mamo odšli v kino, v Kolosej, kjer sva si ogledali film Hotel Transilvanija. V torek smo bili povabljeni k babici na božično kosilo. Ko smo se okrepčali in si malce odpočili, smo se odpravili na sprehod in ogled božičnih jaslic v frančiškansko in stolno cerkev. V sredo popoldne smo se odpravili k omi, da smo si izmenjali darila, ki jih

je Božiček nastavil pod božičnonovoletno jelko. V četrtek smo drsali v Ledni dvorani s stricem, bratrancem, sestrično, sestro in mamo. V petek smo se kopali v termalnem parku Ptuj, kjer smo se vozili po toboganu, se žogali in zabavali. V nedeljo zjutraj sva z mamo pekli piškote, dopoldne pa sva bili povabljeni k omi na kosilo. V ponedeljek so k nam prišli babica, dedek, oma in sestrin fant. Ure so hitro minevale in prišla je polnoč. Novemu letu smo nazdravili s kozarčkom penine in si

ogledali ognjemet, pa tudi sami smo prižgali iskrice. V novem letu sem si obljubila čim lepše in boljše ocene, pospravljeno sobo, predvsem pa sreče in zdravja. Božičnonovoletne počitnice so minile hitro kot blisk, pogrešala sem sneg, da bi se lahko smučala, sankala, spuščala z lopato, se kepala, delala sneženega moža. Čeprav ni bilo snega, sem vseeno uživala. Tea Lovrenčič, 6. a-razred

MOJE NOVOLETNE ZAOBLJUBE Počitnice so se na žalost končale, začelo se je novo leto in zato sem si moral nekaj obljubiti. Razmišljal sem in razmišljal, a se mi ni nič posvetilo. Na silvestrovo sem se zbudil zelo pozno in moji sestri sta se odpravljali k prijateljem, kjer sta novo leto tudi preživeli. K nam sta prišla babi in dedi. Šli smo k maši, da bi se zahvalili za vse dobro, kar se nam je v tem letu zgodilo. Maša je bila lepa, a ker je zunaj pokalo, se ni skoraj nič slišalo. Ker ne maram petard, sem do doma hodil hitro. Hvala bogu se mi ni nič

zgodilo, nihče ni petarde vrgel v mene in na nobeno petardo nisem stopil. Stara starša sta prišla točno in zato smo lahko kar hitro začeli z večerjo. Večerja je bila odlična, potem pa smo jedli še sladoled in pecivo. Odrasli so nekaj časa razpravljali, jaz sem pa bral v sobi. Nato smo se šli igro Tabu. V skupini sem bil s svojim očetom, v drugi skupini pa sta bila moja mama in moj dedek, babica pa ni igrala. Dedek je bil najslabši, ker ni nič videl, zato sta z mamo zgubila. Na koncu smo skupaj odštevali sekunde do novega leta in pri-

žgali polmetrske iskrice. Za novo leto sem si obljubil, da se bom pridno učil in shujšal. Bedel sem do pol treh in bral knjigo, dalje pa več nisem mogel zdržati. Komaj sem prišel v posteljo, že sem zaspal. Želim si, da bi bilo leto dva tisoč trinajst še lepše, bolj zabavno, bolj uspešno in da bi se zgodilo še več lepih stvari, ki se jih bomo spominjali. No, pa srečno! Urban Čivre, 6.a-razred

AH, TA NESREČNI SPOMIN Sedim v klopi. Pišem matematiko. Razmišljam. O čem? Razmišljam in se ne morem skoncentrirati, ker trepetam, da bo učiteljica pri naravoslovju pregledala nalogo, ki je seveda nimam. "Ah, ta moj nesrečni spomin", sem se zadrla sredi razreda. Vsi, z učiteljico se obrnejo in buljijo v mene dobrih deset sekund. Počutim se kot majhna miš med skupino velikih in lač-

nih mačk. Potuhnem se v račune, a vseeno še vedno razmišljam o pozabljeni nalogi. Napoči ura naravoslovja. Učiteljica vstopi v razred, mi pa jo kot vedno pozdravimo. Vse je čisto normalno, dokler se Špela, trapa trapasta, ne zadere na ves glas, da nimam naloge. Jaz sem v zadregi. Učiteljica najprej nahruli Špelo, da se ne sme tožariti, nato pa se

spravi name. Takoj sem vedela, kaj sledi. Učiteljica je besna, renči, vse se trese. Še gospe ravnateljici se polije kava, pa je eno nadstropje niže. Prebolim, čeprav me malo bolijo ušesa in se vsa plašna po pouku odpravim domov. Nečesa pa sem se naučila: nalogo bom vedno naredila.


ŠOLSKO LETO 2012/2 013 , ŠTEV I LKA 1

STRAN 21

LITERARNO-LIKOVNE STRANI INTERVJU Z BUTALSKIM POLICAJEM Poklicali smo butalskega policaja, ki nam je prijazno odgovoril na skoraj vsa vprašanja. »Dober dan, gospod policaj! Kako gre?!« »Bogdaj! Ja, nič, gre mi prav dobro!« »No, pa začniva. Koliko ste stari in kako vam je ime?« »Za živ krst vam ne povem, da sem Polde in da sem star sedemintrideset let in tri mesece.« »Zanimivo, gospod policaj, zanimivo! Pa bi nam mogoče povedali kaj o svojem življenju?« »No, v nedeljo sem policaj. Moje drugo življenje pa je skrivnost. Čisto bi mi spralo ugled, če bi svet vedel, da sem čez teden občinski hlapec in skrbim za občinske reči. Še Cefizelj bi se mi smejal!« »Upajmo, da Cefizelj ne bere Butalskih novic. Saj res. Kakšen pa je vaš odnos s Cefizljem?« »Čuden. Saj bi vam povedal več, a ne smem povedati, da bi mi bilo brez Cefizlja pošteno dolgčas.« Tjaša Šimunić, 7. b-razred DRAGI DNEVNIK! Začel se je moj sanjski teden, saj ni pouka, temveč so vsak dan različne dejavnosti. Danes smo imeli na sporedu ogled akvarija in terarija. Bilo je super, saj je šel z nami najboljši učitelj, gospod Lesar. Pred šolo smo se dobili ob 8.20 in odšli na avtobus. Pred ogledom akvarija in terarija smo se malo sprehodili po parku. V akvariju so bile različne zanimive ribe. Med njimi so bile tudi sive piranje, električna jegulja in druge. Ko smo si ogledali akvarij, smo šli v terarij. Med najbolj zanimivimi živalmi je bil kuščar. Videli smo tudi dva plastična krokodila. Ko smo si vse ogledali, smo izpolnili delovni list, ki nam ga je pripravila učiteljica, gospa Gumzej. Na koncu smo se odpravili na kosilo. Jezi me, ker ni za kosilo nikoli kroketov. Ko sem prišel domov, mi je postalo dolgčas. No, adijo dnevnik! Matic Lazič, 7. b-razred DRAGI DNEVNIK! Danes smo se ob 8.00 dobili pred šolo in se odpravili v šolo v naravi v CŠOD v Fieso. Dom, v katerem smo nastanjeni, se imenuje Breženka. Vozili smo se tri ure in medtem gledali film Brez povratka 2. Ko smo prispeli, smo najprej odšli v čudovite sobe s kopalnico. Zatem smo imeli kar malce dolgočasen sestanek, na katerem je vodja doma razglabljal o vsem, kar se v domu sme in kar se ne

sme. Potem smo imeli kosilo, jedli smo makarone. Siti smo se odpravili k morski obali. Imeli smo morsko biologijo. Razdeljeni smo bili v skupine A, B, C, Č, D in E. Delali smo na terenu in v učilnici. Potem smo imeli še lokostrelstvo in prva dva stela sem odlično izvedla. Sledila je še likovna delavnica, ki mi ni bila preveč všeč. Bila je dolgočasna, delali smo slike na kamenje s peskom. Po večerji smo se odpravili na pohod. Bilo je utrujajoče. Hodili smo po stopnicah, ki jim kar ni hotelo biti konca. Rekli smo, da se vzpenjamo na Kalvarijo. Sedaj sem že stuširana in Neli, s katero sem v sobi, že čaka, da sede za mizo in še ona napiše svoj dnevnik. Aja, pozabila sem zapisati, da sta z nama v sobi še Ana in Sara. Adijo! Nikita Arslanovski, 7. a-razred DRAGI DNEVNIK! Vem, da ti pišem zgodaj, ampak to zato, ker imam prazen telefon. Sicer ga sedaj polnim, a David igra igrice. Zelo sem utrujen, ker smo se MORALI sprehoditi do Strunjana in nato še do Portoroža. In to še pred kosilom. Potem smo streljali z lokom in imeli uro morske biologije. Zvečer smo po spoznavanju slovenske Istre s puncami igrali steklenico resnice. Totalen dolgčas, če mene vprašate! Nobenega resnega izziva. Zdaj pa moram končati. Se vidiva. Matjaž Robnik, 7. a-razred

Nika Kampuš, 5. b-razred


ŠOLSKO LETO 2012/2 013 , ŠTEV I LKA 1

STRAN 22

LITERARNO-LIKOVNE STRANI RAZMIŠLJAM O KULTURNEM DNEVU Svečan, dela prost dan s številnimi slovesnimi podelitvami. Kulturni dan, na katerega je preminil naš največji slovenski pesnik in jurist. Prešeren velja za enega naših najpomembnejših pesnikov, katerega poezija stopa brez zadrege ob boku svetovno znanim kulturnim ustvarjalcem. Po izobrazbi pravnik, po duši poet je avtor slovenske himne Zdravljice. Iz njegovih besed črpamo sporočila še danes in se povezujemo s svojimi koreninami. V roke primemo njegove Poezije, udeležimo se prireditev, prisluhnemo predsedniku naše države. Pomembno je, da praznik ne izgublja na pomenu. Kdaj še posebej, če ne na kulturni praznik, se naj posvetimo kulturi? Zato kulturni dan ni zgolj dan, ko ni potrebno iti v šolo ali v službo. Tudi ni dan, ki bi ga naj preživeli le ob računalnikih Helena Ponudič, 8. b-razred POLET V PRIHODNOST Ponoči nisem mogel spati. Skuhal sem si čaj, ga popil in potem končno zadremal. Zjutraj, ko sem želel ugasniti budilko, je nisem dosegel. In, ko sem odprl oči, sem opazil, da lebdim na sredi sobe. Ponoči sem sanjal, da sem letel skozi stene in gledal v prihodnost. Ali je to povezano? V sanjah sem letel in hodil, ko sem to želel. Poskusil sem in res tudi v pravem svetu je delovalo. Tudi hoja skozi stene je bila mogoča. Suer, da se mi to dogaja danes, ko sem zamudil in Bi moral takoj v šolo. Letel sem skozi hiše in drevesa, dokler nisem prišel do šole. Ko sem hotel

stopiti sko,zi šolska vrata (ne da bi jih odprl), sem padel v neko globoko luknjo. In pristal na želenem mestu. Prav takrat so tudi barvali fasado šole. Čudno, nič nisem vedel o tem. Danes pišemo matematični test in nisem se najbolje pripravil. Pri pouku me nihče ni pozdravil, sošolci pa so me čudno gledali. Ko je vstopila učiteljica, me je vprašala, kako sem se pripravil. Začudeno sem jo vprašal, zakaj bi se naj pripravil, pa mi je povedala, da sem zadnji test pisal ena, danes pa bom slabo oceno popravljal. Ojoj! Spomnil sem se na sanje. Kaj pa, če je to prihodnost? Mislil sem, da bi nalogo šele moral pisati, pa jo danes že popravljam?! Hotel sem stopiti skozi vrata, a ni bilo mogoče. Odletel sem nazaj domov. N oglasni deski sem prebral: ALEN GAJSER pogrešan že teden dni! Zgleda, da sem res v prihodnosti. Drugi dan sem odšel v šolo peš. Prestrašil me je neki starec, porinil mi je v usta zmečkan papir in zbežal. Na papirju je pisalo: » Vem, da imaš moči! Vse, kar si naredil pred enim tednom, naredi sedaj v obratni smeri. Prišel boš nazaj v svoj čas.« Zanimalo me je, kdo je ta starec. Naredil sem vse, kar je bilo napisano na listu. Uspelo je. Nad mano se je pojavila luknja. Poletel sem skoznjo in pristal v šoli, pri pouku matematike. Na poti domov nisem mogel leteti, pa tudi skozi stene ne morem več, a me boli nos. Alen Gajser, 7.a-razred ŠOLA PRIHODNOSTI Ah ja, šola prihodnosti. Le kaj nas čaka? Ali bodo v razredih robotski učitelji, hologrami, bomo vsi uporabljali tablične računalnike, ali bomo deležni le novih ocenjevalnih kriterijev? No, zagotovo lahko rečemo, da šole obravnavajo vse več učne snovi. Moja mama je hodila v osemletko, jaz obiskujem devetletko, moji otroci bodo morda hodili že v desetletko. Kakorkoli že, prepričan sem, da prihodnjim generacijam že grozi ločevanje otrok na bogate in revne. Z zmanjševanjem števila javnih šol in porastom števila zasebnih šol, ki si jih bodo lahko privoščili bogati, prihajamo do zastrašujoče resnice. Nikola Krstanović, 8. b-razred Pustne maske na oglasni deski 3. razredov


STRAN 23

PUŠČICA

FESTIVAL PRANGER RAZPISUJE NATEČAJ ZA NAJBOLJŠO PESEM NA TEMO POTOVANJA Letos bo Festival Pranger organiziran že desetič, potekal bo od 4. julija do 7. julija 2013 v Rogaški Slatini in njeni okolici, šestič zapored pripravljamo poseben del festivalskega dogajanja, namenjen mladim literarnim ustvarjalcem. Poimenovali smo ga »ELA« po pisateljici Eli Peroci, ki je bila rojena v Rogaški Slatini in je tam preživela dobršen del svoje mladosti. Z letošnjim natečajem Ele vabimo k sodelovanju mlade pesnike in pesnice. Na natečaju lahko z eno izvirno pesmijo na temo potovanja sodeluje vsak učenec. Pesem je lahko napisana v svobodni pesniški obliki ali v eni od znanih pesniških oblik (npr. haiku, sonet). Pesem lahko ubeseduje potovanje v druge kraje in dežele, pot se morda vije mimo prvih spominov in skritih bolečin, prekriža pot drugim ljudem, se na trenutke zgubi, zahteva napore, nagradi s spoznanji in z novimi smermi … Pot je prostrana. Kot pesem. Izbrane pesmi naj učenci ali učitelji mentorji pošljejo po elektronski pošti na naslov: natecaj.pranger@gmail.com do vključno torka, 21. 5. 2013, s pripisom FESTIVAL PRANGER. V elektronski pošti naj bodo tudi podatki o avtorju: šifra, ime in priimek, razred, e-naslov, šola, naslov šole ali domači naslov. Rezultate natečaja bomo objavili na spletni strani www.pranger.si, najkasneje do 6. 6. 2013. Najboljših pet bomo razglasili in nagradili predvidoma v soboto, 6. 7. 2013, v Rogaški Slatini. Ob tem si pridržujemo pravico, da nagrajena dela tudi javno objavimo na navedeni spletni strani. Učenci, ki se bodo odločili za sodelovanje, se lahko povežejo s svojo učiteljico slovenščine.

VARNOST NA CESTI Naša šola stoji med bloki in stanovanjskimi hišami v mestni četrti Nova vas. Obkrožajo jo take in drugačne steze, poti in ceste. Najbolj nevarna je zagotovo glavna cesta od križišča, po Kardeljevi ulici do Lackove ulice. Kljub oznakam, ki opozarjajo na šolo, in sema-

forjem, se po njej pogosto vozijo vozniki z neprimerno hitrostjo. Učenci, ki obiskujejo našo šolo, se pri različnih predmetih srečajo z vzgojo za varnost v cestnem prometu, obišče pa nas tudi policist, ki opozarja na pravilno prečkanje ceste in se z najmlajšimi sprehodi po okolišu.


Šolsko glasilo Puščica 2013