Vitamini B-kompleksa

Vitamine B-kompleksa sestavlja osem osnovnih vodotopnih vitaminov, ki so bistveni za normalno delovanje organizma. Naše telo jih ne more izdelati samo, zato moramo za zadosten vnos s hrano poskrbeti sami. Vplivajo na presnovne procese, koristijo tudi živčevju, mišicam, jetrom, koži, lasem in očem. Poznate vse?

Tiamin (B1) ima pomembno vlogo pri presnovi ogljikovih hidratov in aminokislin ter pri delovanju živčevja. Segrevanje hrane pretvori tiamin v neaktivno obliko, zato je zelo pomembno, kako hrano pripravimo in termično obdelamo za uživanje. Manjše pomanjkanje tiamina se kaže v slabem počutju, izgubi telesne mase, razdražljivosti in zmedenosti, močno pomanjkanje pa vodi v bolezen »beriberi«, ki prizadene srce in živčevje.

Riboflavin (B2) je pomemben v presnovi maščob, ketonskih teles, ogljikovih hidratov, proteinov in nekaterih vitaminov. Njegov najpogostejši vir so mleko, mlečni izdelki, jajca, meso in ribe. Na njegov vnos morajo biti pozorni vegani, vegetarijanci, nosečnice in doječe matere. Kuhanje, mletje in fermentacija vodijo v zmanjšano vsebnost riboflavina v hrani, občutljiv je tudi na sončno svetlobo. Zaradi intenzivne rumene barve se uporablja tudi kot barvilo v živilski industriji.

Niacin (B3) oz. nikotinska kislina ima pomembno vlogo pri sproščanju energije v presnovi, delovanju živčnega sistema, psihološkem delovanju ter zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti. V telo ga vnesemo s hrano rastlinskega in živalskega izvora, nastaja tudi v telesu iz triptofana. Najdemo ga v mesu, mesnih izdelkih, ribah, semenih, mleku, siru in jajcih. Pomanjkanje niacina vodi do dermatoloških, gastrointestinalnih in nevroloških sprememb v telesu, pri hudem pomanjkanju se pojavi bolezen pelagra, ki je lahko smrtno nevarna.

Pantotenska kislina (B5) je pomembna pri sintezi koencima A, ki je vključen v številne encimske reakcije v telesu. Posledično je ključnega pomena za normalen metabolizem maščob, ogljikovih hidratov in aminokislin, vpliva tudi na delovanje živčevja in možganskih celic. Ljudje je ne moremo sintetizirati, zato smo odvisni od rednega vnosa s hrano. Najdemo jo predvsem v govejih in telečjih jetrih, ribah, jajcih, mesu, fižolu, soji in oreščkih. Nekoliko večje potrebe po njej imajo doječe matere, saj se vitamin B5 z dojenjem izloča iz telesa, in kadilci.

Piridoksin (B6) je pomemben za normalen razvoj možganov ter za ohranjanje zdravega živčnega in imunskega sistema. Ker telo nima sposobnosti shranjevanja večjih zalog vitamina B6, je pomembno, da ga vsakodnevno nadomeščamo z ustrezno prehrano. Bogat vir so na primer sončnična semena, perutnina, oreščki, ribe in fižol. Piridoksin lahko prispeva k blaženju simptomov predmenstrualnega sindroma in zmanjševanju jutranje slabosti v nosečnosti.

Biotin (B7) je znan tudi kot lepotni vitamin, saj njegovo pomanjkanje povzroča spremembe na koži in laseh. Poleg tega pomembno prispeva tudi k delovanju živčnega sistema, presnovi makrohranil in normalnemu psihološkemu delovanju. Sintetizira ga mikrobiota v zadnjem delu debelega črevesa,