INFORMACIJE O ZPM IN PROJEKTNEM MANAGEMENTU
04 09 1 9 13
AGILNA PMO V PODJETJU DELOITTE
PROJEKT H2O – DVIG ZDRAVSTVENE PISMENOSTI MED PRIPADNIKI ROMSKE SKUPNOSTI
PROJEKT SPACEDENT
KAKO PRIDOBITI NEPOVRATNA SREDSTVA V LETU 2024?
PRVI KORAKI NA POTI USPEHA: IZKUŠNJE MLADIH PROJEKTNIH MANAGERJEV
03 Beseda urednika
04 Agilna PMO v podjetju Deloitte
09 Projekt H2O – Dvig zdravstvene pismenosti med pripadniki romske skupnosti
13 Projekt SpaceDent - projekt znanja, interdisciplinarnosti, samozaupanja, bodočih potreb v vesolju, zaupanja v študentsko ustvarjalno delo
18 Novi korporacijski člani ZPM
19 Kako pridobiti nepovratna sredstva v letu 2024?
22 IPMA Slocert
24 Prvi koraki na poti uspeha: Izkušnje Mladih projektnih managerjev
30 Prosta delovna mesta s področja projektnega managementa
31 Zakaj postati individualni član ZPM
32 Zakaj postati korporacijski član ZPM
34 Korporacijski člani Slovenskega združenja za projektni management
35 Oglaševanje v ZPM mrežniku
Naslednja številka ZPM mrežnika bo izšla v četrtek, 29. 8. 2024. Članke in prispevke s fotografijami (z navedbo avtorja), ki naj bodo v obliki zapisa jpg čim boljše kakovosti, za naslednjo številko ZPM mrežnika pričakujemo najkasneje do petka 26. 7. 2024, na e-poštni naslov: mreznik@zpm.si. Vabljeni vsi, ki bi želeli objaviti svoje izkušnje in posredovati znanja vodenja projektov in projektnega managementa širšemu krogu bralcev.
ZPM mrežnik (elektronski časopis); Informacije o ZPM in projektnem managementu; ISSN 2536-2453. Uredniški odbor: Kristijan Pukšič (odgovorni urednik), Igor Vrečko, Brigita Gajšek, Matjaž Madžarac, Rok Petje, Lovro Krajnc, Anton Hauc; Lektoriranje: dr. Rahela Hojnik Kelenc; Oblikovanje: Damijan Toth, Pro Mundus d.o.o.; Izdajatelj: SLOVENSKO ZDRUŽENJE ZA PROJEKTNI MANAGEMENT; E-naklada: 1000 izvodov; Izhaja: 3-krat letno (marec, avgust, november).
Facebook | Spletna stran | Linkedin
Spoštovani bralci in bralke, pred vami je prva letošnja številka ZPM Mrežnika. V tokratni reviji lahko med drugim preberete zanimiv prispevek na temo Agilne PMO v podjetju Deloitte, ki ga je pripravila mag. Marjana Skubic. Podjetja se nenehno razvijajo z namenom izpolnjevanja zahtev trga in učinkovitejšega delovanja. V prispevku avtorica predstavi agilni model PMO 4.0, ki ga je razvilo podjetje Deloitte in na podlagi tega modela izvaja storitve zase in za svoje stranke.
V tokratni številki vam predstavimo tudi več informacij o pridobitvi certifikatov projektnega vodenja IPMA Slocert. V Sloveniji certificiranje izvaja Slovensko združenje za projektni management. Posamezni imetniki certifikatov so vpisani v mednarodno IPMA bazo imetnikov certifikatov, njihovi certifikati pa so mednarodno veljavni. Postopek pridobitve certifikatov poteka na štirih ravneh A, B, C in D, kjer posamezniki ob potrditvi projektnih znanj na višjih ravneh potrjujejo tudi neposredne projektne izkušnje.
V torek, 5. marca 2024, je v Panonski vasi potekala zaključna konferenca projekta H2O (Help to opportunities). Gostitelja konferenca sta bila Ljudska univerza Lendava in Razvojni center Murska Sobota. V tokratni številki ZPM Mrežnika vam predstavljamo projekt, njegove cilje in rezultate, ki so se osredotočali na področje dviga ravni zdravstvene pismenosti med pripadniki in pripadnicami romske skupnosti v različnih državah.
Prof. dr. Anton Hauc je pripravil zanimiv intervju, ki ga bomo v razširjeni obliki predstavili na spletnih straneh ZPM. V tokratni številki objavljamo prvi del intervjuja na temo predstavitve projekta SpaceDent - projekt znanja, interdisciplinarnosti, samozaupanja, bodočih potreb v vesolju in zaupanja v študentsko ustvarjalno delo. Gre za projekt, ki se izvaja danes za potrebe prihodnosti v sklopu vizije, strategije in celovitih ciljev ESA spoznavanja in osvajanja vesolja.
Svoje izkušnje so nam tokrat predstavili tudi posamezni člani MPM. Prav tako pa lahko v tej številki ZPM Mrežnika preberete prispevek podjetja Tiko Pro, ki je pred časom pripravilo zanimiv in poučen dogodek Podjetniški zajtrk, na katerem so predstavili prihajajoče razpise za podjetja in organizacije.
V kolikor bi v prihajajoči številki ZPM Mrežnika želeli predstaviti katerega od vaših projektov ali vsebino s področja projektnega management vas vabimo, da nam posredujete vaše prispevke na elektronski naslov mreznik@zpm.si
Prijetno branje, Kristijan Pukšič, mag. ekon. in posl. ved odgovorni urednik ZPM mrežnika
POVZETEK
Po teoriji in mnenju mnogih strokovnjakov spodročja projektnih pisarn (PMO) se združevanje PMO in agilnih projektov pogosto dojema kot izziv [3]. Tradicionalne oblike PMO, ki so bile prvotno namenjene managementu tradicionalnih projektov (npr. kaskadnih, angl. waterfall), se zdaj vedno bolj prilagajajo agilnim ekipam. Agilne PMO so odziv na sodobni poslovni svet, ki zaradi naraščajoče kompleksnosti zahteva bolj prilagodljive in agilne pristope, saj se tradicionalni načini managementa projektov pogosto izkažejo za nerealne.
V tem prispevku vam predstavljamo pristop globalno prepoznavnega podjetja Deloitte k managementu projektov s pomočjo agilne PMO (AMO). Svoje storitve izvaja tako za lastne potrebe kot tudi za potrebe svojih strank. Podrobneje je opisan agilni model PMO 4.0, ki se je razvil v podjetju skupaj s transformacijo PMO. Ta model omogoča učinkovito usklajevanje tradicionalnih pristopov managementa projektov (ki so še vedno potrebni) in agilnostji, kar podjetju omogoča prilagajanje hitrim spremembam v poslovnem okolju.
Ključne besede: PMO, PMO 4.0, AMO, Deloitte, storitve PMO
Podjetja se nenehno razvijajo z namenom izpolnjevanja zahtev trga in učinkovitejšega delovanja. V hitro spreminjajočem se gospodarstvu je za uspešna podjetja ključnega pomena, da zagotavljajo visokokakovostne rezultate pravočasno in v okviru proračun a [4]. Projektna pisarna (angl. Project Management Office, PMO) je ključno gonilo, sajpovezuje strategijo podjetja , njegovo vizijo, cilje in dejansko izvedbo , le-to pa zagotavlja, da so projekti usklajeni in izvedeni v skladu s standardi najboljše prakse [2]. Agilna projektna
pisarna (angl. Agile Management Office, AMO) je za razliko od tradicionalne projektne pisarne odgovor mnogih podjetij na današnje zahteve, predvsem na trenutke, ko se je potrebno hitro prilagoditi agilnemu načinu dela. Čeprav si številna podjetja želijo postati agilna, pa dejansko le preoblikujejo proces klasičnega managementa projektov v bolj fleksibilnega in dinamičnega. Primer take transformacije je agilni model PMO 4.0, ki ga je razvilo podjetje Deloitte in na podlagi tega modela izvaja svoje storitve zase in za svoje stranke.
Deloitte je vodilno globalno podjetje, ki ponuja profesionalne storitve, vključujoč revizijo, finančno svetovanje, svetovanje o tveganjih ter davkih in sorodne storitve. Podjetje, ustanovljeno pred več kot 175 leti, združuje več kot 457.000 strokovnjakov po vsem svetu [1]. Na področju PMO Deloitte opravlja svetovanje o vzpostavitvi, uspešnem delovanju in nadaljnjem razvoju (agilne) PMO s svojimi programskimi orodji in izdelanimi načini za oceno, diagnostiko in strategijo razvoja. Med ključnimi nalogami izpostavlja zagotavljanje osredotočenosti vodstva na agilno izvajanje strategije . S tem se PMO odmika od administrativne oblike v strateško, podjetja pa PMO pogosto poimenujejo kar pisarna za strateško izvajanje ali celo pisarna za donosnost naložb (angl. Return On Investment).
V nadaljevanju si bomo ogledali storitve in funkcije izvaja agilne PMO (AMO) v podjetju Deloitte in oblike PMO, kot npr. centralizirano PMO , ki se je iz tradicionalne preoblikovala v agilno obliko.
a) Nabor storitev PMO in AMO
Deloitte zagotavlja raznovrstne storitve (agilne) projektne pisarne, ki vključujejo:
• Ključne prednosti in funkcije PMO in AMO : Deloitte nudi pregled ključnih prednosti in funkcij PMO, podpira različne vrste PMO-jev (tudi agilne) ter razvija lastna orodja in storitve.
• Mobilizacija in koordinacija strokovnjakov : Deloitte mobilizira in koordinira svoje strokovnjake, stranke ter zunanje svetovalce, s čimer omogoča uspešno izvajanje projektov znotraj
• Podpora projektom in metodologija PMO in AMO : Storitve managementa projektov ter podpore PMO in AMO se osredotočajo na splošne in metodične pristope ob upoštevanju specifične aplikacije projekta.
Centralizirana PMO v Deloittu izvaja naslednje funkcije: management kakovosti in nadzor, standardizacijo metodologij in pristopov, poročanje o stanju, osnovno do kompleksno projektno načrtovanje, management proračuna in ugodnosti, management sredstev in zaposlenih, onboarding in prenos znanja, obvladovanje tveganj in drugo [2]. V Deloittu obstajajo trije tipi PMO : podporna (angl. supportive), nadzorna (angl. controlling) in usmerjevalna (angl. directive) PMO [2].
Agilna projektna pisarna (AMO) v Deloittu igra ključno vlogo pri izvajanju agilnih pristopov k projektom. Njen osnovni namen je zagotavljati okolje , v katerem se agilni projektni timi lahko učinkovito organizirajo, sodelujejo in prilagajajo spremembam v realnem času. AMO spodbuja agilno delovno kulturo , ki poudarja hitro odzivanje na spremembe, sodelovanje in prilagodljivost . Vključuje tudi strategije, metode in prakse, ki omogočajo ekipam uspešno izvajanje agilnih projektnih metod, kot je na primer Scrum , ki pa ni primeren za vse projekte. AMO zagotavlja centralizirano podporo za management agilnih projektov ter skrbi za usklajenost in uporabo najboljših praks v
celotnem podjetju. Razvili so model PMO 4.0 , po katerem deluje AMO in je opisan v naslednjem poglavju.
Orodja, ki se uporabljajo v Deloittu so : programsko orodje Microsoft SharePoint za centralizirano vozlišče AMO in repozitorij dokumentov, programsko orodje Microsoft Projects za management projektov, orodje RAID log za management tveganj, predpostavk, težav in odvisnosti ter programsko orodje Power BI Dashboard za vpogled na celoten portfelj projektov, statuse in napredek. Njihovo lastno programsko orodje za AMO se imenuje Deloitte Project Management Center .
Model PMO 4.0 je Deloittov agilni model za management projektov . Podjetju omogoča, da vzdržuje ustrezno hitrost in prilagodljivost v spreminjajočem se okolju. Kot je prikazano na spodnji sliki, model PMO 4.0 vključuje sledeče naloge v sodobnem okviru:
1. Cikel »Check - Plan - Do« : Opravljanje nalog v ciklu »Check - Plan - Do« zagotavlja iterativni (agilni) pristop k managementu projektov.
2. Osnovne funkcije tradicionalnega PMO : Klasične funkcije PMO ostajajo osrednje, vključno s koordinacijo, načrtovanjem in sledenjem projektom. Ohranjajo se za podporo večine projektov, ki zahtevajo hibridno izvajanje.
3. Osem ključnih področij : Razdelitev nalog na osem ključnih področij, kot so management stroškov, načrtovanje in obseg, management deležnikov in
sprememb, management sredstev in dobaviteljev, ravnanje s tveganji in težavami ter management kakovosti in koristi.
4. Vključevanje sodobnih pristopov : Uvedba sodobnih pristopov, kot je uporaba tehnologije za napredno analitiko in napovedovanje, ki omogoča boljše upravljanje tveganj in stroškov[3].
Agilna transformacija klasične PMO prinaša
spremembo iz hierarhične v linearno organizacijsko strukturo z učinkovitimi komunikacijskimi strategijami in akcijskimi pristopi, ki ustvarjajo iterativen (agilen) pristop k izvajanju prioritetnih nalog. Inkrementalni (tradicionalni) postopki, ki se v modelu ohranjajo v obliki hibrida, omogočajo bolj prilagodljivo ponovno razporejanje nalog v določenih časovnih razmakih, medtem ko se iteracije ( sprinti ) izvajajo v določenih, kratkih obdobjih in vedno dostavljajo »končani«, že preizkušeni in operativni (del) izdelek. Fokus takega hibridnega pristopa je na kakovosti, učinkovitosti in uspešnosti po meri , opolnomočenju tima in v rešitve
usmerjenem sodelovanje vseh deležnikov.
Uspešnost agilnega modela PMO 4.0 se ocenjuje glede na to, kako število sprintov prispeva k največji vrednosti poslovanja podjetja. Pri tem model upošteva tudi omejitve tradicionalnega trikotnika projektnega managementa: čas, proračun in obseg projekta . Za merjenje uspešnosti in verjetnosti za uspeh se že v zgodnji fazi projekta uporablja rešitev Deloitte Predictive Project Analytics (PPA). PPA omogoča pridobivanje novih vpogledov in izboljšanje managementa projektov. S pomočjo napovedne analitike analizira in predvidi izide projektov, kar vodstvu omogoča, da svojo pozornost preusmeri od reševanja kriz v projektih k proaktivnemu izboljševanju učinkovitosti projektov . Z uporabo Deloitte PPA lahko PMO izkoristi sedem domen projektnega managementa in spremlja do 172 kazalnikov za merjenje uspešnosti projekta. To omogoča boljše odločitve v zgodnji fazi projekta in veča možnost za uspeh
Čeprav tradicionalne naloge PMO, kot so procesno izvajanje, izbira orodij in enotni standardi kakovosti, še vedno ohranjajo pomembno vlogo pri pregledu uspešnosti v agilnem okolju, postane njihova vloga sekundarna, vsaj v vmesnih fazah projekta. V agilnih projektih se skladnost s kriteriji kakovosti iterativno preverja , za razliko od tradicionalnega managementa projektov, ki določa standarde in način zagotavljanja kakovosti že na začetku projekta.
AMO izvaja osrednjo funkcijo spodbujanja standardov in procesov managementa projektov ter je odgovoren za uveljavljanje agilnih pristopov v podjetju. Odloča, katero
metodologijo managementa projektov je treba uporabiti, zato se mora nenehno posodabljati in upoštevati trende agilnosti. Priporočilo Deloitta je postaviti AMO kot presečno funkcijo nad posameznimi agilnimi ekipami (angl. cross functional), kar omogoča usklajevanje virov in nalog med projekti ter zmanjšuje napore vseh udeležencev na minimum.
Z vzpostavitvijo standardov v osrednjem delu AMO je mogoče učinkovito uskladiti vire in naloge med projekti. Holistični pogled , ki ga ima AMO s svojim nadrejenim položajem, podpira izmenjavo znanja in izkušenj med posameznimi agilnimi ekipami znotraj AMO [3].
Vodilno globalno podjetje Deloitte se na področju projektnega managementa uspešno prilagaja dinamičnemu poslovnemu okolju s poudarkom na agilni projektni pisarni (AMO). Kljub ohranjanju tradicionalnega jedra projektne pisarne (PMO) ostaja osredotočenost Deloitta na inovacijah in agilnosti.
Agilna transformacija PMO v AMO vključuje centralizirano podporo za agilne projekte. Model PMO 4.0, kot ga uporablja Deloitte, predstavlja iterativni pristop s ciklom »Check - Plan - Do« in osem ključnih področij. Ta model omogoča prilagodljivo ponovno razporejanje nalog in usklajevanje virov med projektne ekipe.
Uspešnost agilnega modela PMO 4.0 se meri z uporabo orodja Predictive Project Analytics (PPA), ki zagotavlja vpogled in izboljšanje upravljanja projektov,
kar omogoča proaktivno izboljševanje učinkovitosti projektov .
Čeprav tradicionalne oblike PMO ohranjajo pomembnost, se v agilnem okolju osredotočenost preusmerja na zagotavljanje standardov in procesov ter spodbujanje agilnih pristopov v podjetju. Priporočilo Deloitta je postaviti AMO kot presečno funkcijo nad agilnimi ekipami za usklajevanje virov in nalog .
Z vzpostavitvijo standardov v osrednji PMO Deloitte učinkovito usklajuje vire in naloge med projekti ter podpira izmenjavo znanja med agilnimi ekipami. Agilna transformacija PMO v AMO postavlja Deloitte v položaj, kjer lahko hitro in učinkovito odgovarja na nenehne spremembe v poslovnem okolju
[1] Deloitte. (n.d.). O Deloittu. Pridobljeno 1. 12. 2023, shttps://www.deloitte.com/global/en/ about.html
[2] Deloitte. (n.d.). Rešitve poslovnih procesov (BPS). Pridobljeno 1. 12. 2023, s https:// www2.deloitte.com/hu/en/pages/tax/solutions/ business-process-solutions-overview.html
[3] Deloitte. (n.d.). PMO sreča agilne pisarne za vodenje projektov v kontekstu agilne transformacije. Pridobljeno 1. 12. 2023, s https:// www2.deloitte.com/content/dam/Deloitte/de/ Documents/technology/pmo-excellence.pdf
[4] Deloitte. (n.d.). Storitve projektne pisarne (PMO). Pridobljeno 1. 12. 2023, s https://www2. deloitte.com/cy/en/pages/audit/solutions/ project-management-office-services.html
Dne 5. marca 2024 se je v Panonski vasi (Moravske Toplice) odvila zaključna konferenca projekta H2O (Help to Opportunities), na kateri je bilo predstavljeno uspešno delo projektnega partnerstva v zadnjih 30 mesecih. Projekt je izpostavil ključne vidike izboljšanja zdravstvene pismenosti med pripadniki romske skupnosti in predstavlja pomemben korak k izboljšanju socialne vključenosti pripadnikov romske skupnosti in njihovemu ozaveščanju o pomenu zdravega življenjskega sloga.
Projekt, sofinanciran iz programa EU Erasmus+, je bil zasnovan s ciljem naslavljanja nizke ravni zdravstvene
pismenosti, omejenega dostopa do zdravstvenih storitev ter visoke stopnje kroničnih nenalezljivih bolezni med pripadniki romske skupnosti. Izpostavljene težave so bile ključni razlog za razvoj in izvedbo projekta, ki ga je koordinirala Ljudska univerza Lendava v sodelovanju s partnerji iz osmih evropskih držav, in sicer poleg Slovenije iz Hrvaške, Srbije, Španije, Portugalske, Madžarske, Irske in Grčije.
Eden od ključnih dosežkov projekta je razvoj obsežnega izobraževalnega programa, usmerjenega v izobraževanje laičnih romskih izobraževalcev. Ti izobraževalci bodo po zaključku projekta delovali kot zdravstveni mediatorji v romskih
naseljih. Program se ponaša z modernimi andragoškimi pristopi in prilagojenimi kulturnim specifikam romske skupnosti, ob tem pa naslavlja pomembne teme, med njimi zdrav življenjski slog, zdravje žensk, mentalno zdravje in dostop do zdravstvenih storitev.
Program usposabljanja razvijanja zdravstvene pismenosti in zdravega življenjskega sloga za romske laične zdravstvene delavce, ki je nastal v okviru projekta, je bil v celoti priznan kot program stalnega usposabljanja s strani Centra za usposabljanje in vseživljenjsko učenje UTH (University of Thessaly) in ovrednoten s štirimi kreditnimi točkami (4 ECTS).
Projekt obenem uvaja inovativna spletna in mobilna orodja, ki omogočajo enostaven dostop do razumljivih in zanesljivih informacij o zdravstvenem sistemu v posamezni državi. Pomemben del projekta predstavlja namizna igra »Helthivity«, ki na zabaven in interaktiven način širi znanje o zdravem življenjskem slogu, preprečevanju bolezni ter pomenu rednih zdravstvenih pregledov. Element igrifikacije ima potencial, da pritegne različne starostne skupine znotraj romske skupnosti, hkrati pa predstavlja edinstven pristop k
izobraževanju o zdravju.
Mednarodna srečanja, ki so potekala v okviru projekta, so omogočila dragocene izkušnje in pristope k reševanju izzivov na področju zdravstvene pismenosti med odraqslimi Romi. Sodelovanje organizacij iz različnih držav je prineslo raznolikost pristopov, ki so se izkazali za izjemno koristne pri oblikovanju celostne strategije za potrebe izboljšanja zdravstvene pismenosti.
Projekt H2O se zaključuje z obetajočimi rezultati, ki vključujejo izboljšanje zdravstvene pismenosti, večji dostop do kakovostnih zdravstvenih storitev ter zmanjšanje socialne izključenosti med pripadniki romske skupnosti. Kljub zaključku omenjenega projekta pa so udeleženci na konferenci poudarili, da je nadaljnje delo na področju načrtnega razvijanja ravni zdravstvene pismenosti potrebno tudi v prihodnosti. Naslednji koraki vključujejo implementacijo razvitih programov, spremljanje učinkovitosti, nadaljnje sodelovanje med državami in organizacijami ter trajnostno podporo projektu.
Projekt H2O ni le pionir na področju izboljšanja ravni zdravstvene pismenosti odraslih Romov, ampak obenem vzpostavlja temelje za nadaljnji razvoj podobnih pobud v drugih kontekstih socialne izključenosti. Sodelovanje, izmenjava izkušenj ter inovativni pristopi, ki jih je razvilo partnerstvo, predstavljajo dragoceno dediščino, ki se bo ohranila tudi po zaključku projekta. Partnerji tudi v prihodnosti želijo naslavljati ranljive ciljne skupine in tako graditi boljšo prihodnost
vseh prebivalcev EU, kar prispeva k zagotavljanju enakih pogojev ter obenem ohranja raznolikost evropske družbe.
Potencial za razvoj in nadgradnjo projekta H2O leži na več ključnih področjih:
1. Projekt ima možnost širitve na različna geografska območja in prilagajanje različnim kulturnim kontekstom, kar omogoča vključevanje širšega spektra ne samo romskih, temveč tudi drugih skupnosti.
2. Tehnološke inovacije, kot so mobilne aplikacije in interaktivne igre, ponujajo priložnosti za nadgradnjo in razvoj novih orodij za izboljšanje zdravstvene pismenosti.
3. Sodelovanje strokovnjakov s področja zdravja in izobraževalnimh ustanov pomembno vpliva na krepitev izobraževalnih programov in zagotavlja kontinuirana profesionalna usposabljanja.
4. Projekt ima potencial, da postane model za razvoj podobnih pobud v drugih kontekstih socialne izključenosti, kar omogoča širše družbene učinke.
Projektni partnerji :
1. Ljudska univerza Zavod za izobrazevanje odraslih in mladine Lendava (SLO)
2. Pučko otvoreno učiliste Čakovec (CRO)
3. Previform - Laboratório, Formação, Higiene e Segurança do Trabalho, Lda (PORTUGAL)
4. Irish Creative Training and Innovative Development Center (IRELAND)
5. Inercia Digital SL (SPAIN)
6. Obrazovno Kulturna Zajednice Roma »Romanipen« (SRB)
7. Amrita OBK Egyesület Hungary
Baranya Pécs (HU)
8. Razvojni center Murska Sobota (SLO)
9. Panepistimio Thessalias (GR)
Na praktičnih izobraževanjih boste prejeli znanje – potrebno podlago za pridobivanje IPMA mednarodnih certifikatov in za NPK (nacionalno poklicno kvalifikacijo), saj so predavatelji sodelovali tudi pri pripravi nabora znanj za certificiranje.
Več informacij si oglejte na: www.management-projektov.si
Učinkovita kombinacija agilnih, »vitkih« in »klasičnih« metod projektnega managementa
Preizkušeno v dinamičnem in razvijajočem se poslovnem okolju za ustvarjanje dodane vrednosti in dolgoročno pozitivnih učinkov
Ekonomika projektov in metode za obvladovanje tveganj pri vodenju projektov Pojasnila in prikaz na primerih iz prakse
Projektna pisarna in zagotavljanje uspešnosti projektov v podjetjih in organizacijah
Uspešno vodenje PROJEKTNIH timov
Najbolj sodoben pristop v skladu s svetovno priznanimi metodologijami
Uspešno načrtovanje, organiziranje in vodenje IT projektov
Novi pristopi za uspešno dokončanje projektov
Strokovnjak in tudi odličen vodja
Razvoj vodstvenih veščin za strokovnjake v vlogi (projektnih) vodij
Kako učinkovito pripraviti “Business Case Study”praktični nasveti za hiter prenos v prakso
Metode VREDNOTENJA in IZBIRE (investicijskih) projektov
Analiza stroškov in koristi
Spremljajte nas tudi na:
Smo v tej prostrani neskončnosti, ki nas obdaja in jo razpoznavamo s pogledi v nebo sami? To vprašanje si postavlja vedno več ljudi. S prvimi sateliti in prvim poletom in pristankom ljudi na Luni lahko o tem le ugibamo. Vse, kar človeštvo dela za spoznavanje vesolja je rezultat človeške radovednosti. Pojavlja pa se vprašanje, kaj bomo storili, če zaznali življenja v vesolju ne bomo zaznali, in kaj, če ga bomo. Poskušam najti odgovore, vendar jih ne najdem. Ugibam, imam nekaj različic odgovorov, dokončnega pa seveda ne najdem, Vem pa, da se človeštvo pripravlja, da bo stopilo na drugo nam najbližje nebesno telo, Mars, in nato še na tista, bolj oddaljena. Prišel sem do sklepa, da je človeška radovednost izredno velika, še posebno če
jo lahko dopolnjujemo s pomočjo lastnega ustvarjanja, temelječega na uporabni znanosti ali nasploh raziskovanja in razvoja. Da bo človek kot oseba poletel na bližnje planete je (skorajda) dejstvo. Za slednje pa je potrebno veliko postoriti, predvsem pa pripraviti človeka za dolge poti v vesolje. Osredotočil se bom na področja, ki jih bom usmerjal z naslednjimi vprašanji: bo človeško telo sposobno prestati vse obremenitve in bolezni, bo človeški um lahko obvladal napore za dosego ciljev, preden bo poletel na oddaljene planete, si bo posameznik lahko zagotovil zdravljenje med poletom, bivanjem na planetu in nato vračanjem nazaj na Zemljo? Na to ga bo potrebno pripraviti, obenem pa raziskati, kaj vse je potrebno postoriti in zagotoviti,
preden bomo slišali ….. 8, 7, 6, 5, 4, 3, 2, 1, 0 (start). Ta uvod se mi je porodil, ko sem proučil projekt SpaceDent in sepogovoril z vodilnima ustvarjalcema tega projekta.
Projekt SpaceDent izvajajo slovenski študenti pod mentorstvom svojih profesorjev. Je projekt, ki se izvaja za prihodnost v sklopu vizije, strategije in celovitih ciljev ESA spoznavanja in osvajanja vesolja. Slovenija sodeluje z ESA v več projektih. Na naši spletni strani smo predstavili projekta izstrelitve prvih slovenskih satelitov TRISAT in TRISAT-R. Oba satelita sedaj krožita okoli Zemlje.
Projekt, ki ga bomo predstavili lahko uvrstimo med pripravljalne znanstvenoraziskovalne projekte programa projektov nadaljnjega osvajanja Lune in Marsa s človeško posadko. Projekt SpaceDent pripravlja zobozdravstvo na izvajanje misije v vesolju. Slovenski študentje so med paraboličnim letom v poustvarjenih pogojih breztežnosti preučili, ali je sposobnost rokovanja z zobozdravstvenimi instrumenti v mikrogravitaciji dovolj nadzorovana za varno zdravljenje astronavtov v vesolju .
Projekt se izvaja v pod okriljem ESA Academy Experiments programa v sodelovanju z Medicinsko fakulteto in Fakulteto za strojništvo UL.
ESA - European Space Agency - Evropska vesoljska agencija
ESA pod okriljem katere se izvaja projekt SpaceDent, o katerem bomo govorili v
našem prispevku, je osrednja evropska agencija, ki izvaja vrsto programov in projektov v okviru dogovorjene vizije in s tem ciljem prodira v vesolje in ustvarja uporabno znanje za sedanje in prihodnje potrebe človeštva.
Več o ESA lahko izvemo na različnih spletnih straneh. Povzeli bomo dve viziji ( vision.esa.int ) ESA-e.
»Vizija ESA Evropa ima ambicijo lansirati vesoljski program in vzpostaviti vrhunsko in vodilno vesoljsko agencijo. Generalni direktor ESA Josef Aschbacher je 1. marca 2021 prevzel mandat in predstavil Agendo 2025. ESA je v sodelovanju z državami članicami ESA opredelila, da v naslednjih štirih letih postane ena vodilnih vesoljskih agencij na svetu.«
»Agenda 2025 opredeljuje pet prednostnih nalog ter vizijo naslednjih štirih let. Prva prednostna naloga je krepitev odnosov ESA-EU. ESA bo z Evropsko komisijo tesno sodelovala pri razvoju skupnih ambicij za evropske polete v vesolje in izvajanje vesoljskih programov za evropske
državljane. Evropska komisija zagotavlja politično vodstvo vesoljskih dejavnosti, vključno z uvedbo in financiranjem vodilnih projektov za obravnavanje družbenih potreb, kot sta Copernicus in Galileo, ki delujeta izjemno dobro.«
» …. Vendar moramo ukrepati in zagotoviti uporabo prednosti vesolja v Evropi. ESA za združevanje evropskih vesoljskih akterjev predlaga tri pospeševalnike, ki lahko s svojo močjo in odličnostjo pripomorejo k reševanju kriz na Zemlji, predvsem tistih, ki jih povzročijo naravne nesreče ali nesreče, ki jih povzroči človek: »Hiter, odporen krizni odziv«, »Vesolje za zeleno prihodnost« in »Zaščita vesoljskih sredstev« bodo pomembno vplivale na podnebne spremembe in geopolitične nestabilnosti.«
Avstrija, Belgija, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Španija, Švedska, Švica in Združeno kraljestvo. Slovaška, Slovenija, Latvija in Litva so pridružene članice. Kanada sodeluje pri nekaterih projektih v okviru sporazuma o sodelovanju. Bolgarija, Hrvaška, Ciper in Malta imajo z ESA sklenjene sporazume o sodelovanju.
ESA v sodelovanju z omenjenimi članicami pripravlja in izvaja vrsto programov in projektov, s katerimi utrjuje svojo vizijo in strategijo. Vsekakor je možno pridobiti vrsto podrobnejših informacij na spletnih straneh ESA. Bralci si na njih lahko
ogledajo aktualne programe.
S spletne strani projekta SpaceDent smo povzeli naslednje:
»Človeštvo se pripravlja na novo poglavje vesoljskega raziskovanja. Večletne misije na Luno in Mars predstavljajo nove izzive, med katerimi prednjači prilagoditvena sposobnost astronavtov na dolgotrajno bivanje v mikrogravitaciji. Dolgotrajna izoliranost, fiziološke spremembe in spremenjena ustna flora lahko privedejo do neželenih zobozdravstvenih težav, ki bi v primeru nezadostne sanacije lahko privedle do hujših zdravstvenih zapletov in ogrozile uspeh misij s pomembnimi strateškimi in ekonomskimi posledicami. Namen SpaceDent študentske raziskovalne ekipe pod okriljem ESA Academy Experiments programa Evropske vesoljske agencije, je ugotoviti, ali je sposobnost prepariranja in izdelovanja zalivk v mikrogravitaciji dovolj nadzorovana v primerjavi s prepariranjem in plombiranjem na Zemlji, s ciljem zagotavljanja varnega in zanesljivega zdravljenja astronavtov.«
Med programe ESA uvrščen projekt SpaceDent lahko označimo kot multidisciplinarno študentsko raziskovalno skupino, ki sodeluje v programu ESA Academy Experiments Evropske vesoljske agencije. Prizadeva si narediti prve korake pri pripravi zobozdravstvene oskrbe za dolgotrajne misije na Luno in Mars. Namen raziskave je ugotoviti, ali je priprava zob in izdelava zalivk v mikrogravitaciji dovolj nadzorovana za varno zdravljenje astronavtov. Raziskavo sta izvedla študenta dentalne medicine,
ki sta med tremi paraboličnimi leti in 30 minutami mikrogravitacije izvajala zobozdravstvene posege v simuliranem breztežnostnem okolju. S pridobljenimi ugotovitvami želijo študenti spodbuditi nadaljnji razvoj vesoljske zobozdravstvene oskrbe. Z inovativnimi in cenovno dostopnimi rešitvami bi prilagoditev vesoljske tehnologije lahko na globalni ravni zagotovila dostop do univerzalne zobozdravstvene oskrbe za vse prebivalce Zemlje.
Projekt je zaživel s študentsko pobudo in podporo prodekanje MF za študijsko področje dentalne medicine UL prof. dr. Janje Jan, mentorja prof. dr. Aleša Fidlerja, dekana MF UL prof. dr. Igorja Švaba in somentorja doc. dr. Simona Omana, FS UL. Strokovno, finančno ter materialno podporo sta zagotovili MF in FS UL. Po sprejetju na razpisu je bila študentom omogočena uporaba Peskovnika - Odprtega laboratorija Fakultete za strojništvo, kjer se je izdelala konstrukcija, ki ponazarja poenostavljeno okolje zobozdravstvene ambulante.
Sodelujoči v projektu: Tine Šefic, Rok Gerbec, Tomaž Škapin (absolventiMedicinske fakultete UL), prof. dr. Aleš Fidler (mentor, MF UL), Mitja Dergan, Hana Prtenjak, Tomi Štucin, Tomaž Tomšič (študentka in študentje Fakulteta za strojništvo UL), doc. dr. Simon Oman (somentor, FS UL), Matic Hvala (študent Fakulteta za elektrotehniko UL).
Projekt je vrhunec dosegel med 20. novembrom in 1. decembrom 2023, ko je letalo Airbus A310 Zero-G vzletelo iz Bordeauxa v Franciji. Med tremi paraboličnimi poleti nad Atlantskim oceanom je opravilo skupaj 93 parabol (slika 1), ki so ustvarile 22-sekundne intervale breztežnosti. Na letalo je bila pritrjena raziskovalna konstrukcija, ki simulira pacienta v poenostavljenem okolju zobozdravstvene kirurgije. Študenti dentalne medicine so pripravljali in oblikovali zalivke na raziskovalnih zobeh v 22-sekundnih intervalih mikrogravitacije, delo na kontrolnih zobeh pa je potekalo v obdobjih stabilnega leta in ko je letalo bilo na tleh.
Projekt lahko označimo kot proces od priprave zamisli, zagona, ki se izvede z namenom, da se zagotovijo pogoji za njegovo izvajanje, neposredno izvajanje projekta, ki ga najpogosteje delimo na delne procese ter proces zaključevanja, s katerim preverjamo projektne dosežke in končanja projekta, ki zagotovi procese eksploatacije tega, kar smo s projektom dosegli. Ta proces je namenjen prevzemniku projekta, ki je lahko naročnik projekta ali prevzemni sistem, ki ga je določil naročnik. Konec projekta lahko vključuje tudi druge aktivnosti ali nove projekte, ki pomenijo nadaljevanje uporabe dosežkov projekta. Projekt mora biti voden, strokovno izvajan, zagotovljeno mora biti obvladovanje vseh vplivnih deležnikov in zagotovljeno financiranje.
Za predstavitev projekta smo zaprosili projektnega managerja, absolventa dentalne medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, g. Tineta Šefica in strokovnega mentorja prof. dr. Aleš Fidler, dr. dent. med.,
vodjo Centra za zobne bolezni na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Več o projektu boste lahko prebrali na spletni strani Slovenskega združenja za projektni management Projekti v Sloveniji v prihajajočih dneh.
Slovensko združenje za projektni management združuje tako individualne kakor tudi korporacijske člane. V zadnjih 12. mesecih se nam je pridružilo 6 novih korporacijskih članov. Še niste
korporacijski člani ZPM in bi se nam želeli pridružiti? Kontaktirajte nas na kristijan. puksic@zpm.si in posredovali vam bomo več informacij. Seznam ugodnosti članstva je na voljo na spletni strani .
Tiko Pro Podjetniški zajtrk je tradicionalni dogodek, ki ga vsako leto organizira podjetje Tiko Pro. Tiko Pro je svetovalno podjetje, ki deluje na področju pridobivanja finančnih sredstev iz naslova različnih, tako slovenskih kot tudi evropskih programov, prisotni pa so tudi na hrvaškem trgu. Dogodek je potekal preko spletne platforme, 14. februarja 2024. Govorcem, med njimi tudi g. Frangežu ter ge. Klančar iz Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, je na temo: Kje bodo sredstva v 2024? , prisluhnilo več kot 600 udeležencev .
Na dogodku so udeleženci bili deležni zanimivih informacij s področja pridobivanja nepovratnih in povratnih sredstev v letu 2024, med njimi pa je velik poudarek bil na trajnosti ter zelenem prehodu. Predstavniki MGTŠ so predstavili 40 novih priložnosti za podjetnike na področju gospodarskega prestrukturiranja premogovnih regij, športa, podjetništva, energetike, raziskav in razvoja, interventnih
ukrepov, lesarstva, krožnega gospodarstva, internacionalizacije, rokodelstva in spodbujanja razvoja turizma. Državni sekretar Frangež je skladno z vizijo Ministrstva napovedal osredotočenost na projekte, ki se nanašajo na razvoj in inovacije s sloganom »Slovenija, novo evropsko središče za razvoj in inovacije naprednih tehnologij.«
Direktorica Kristina Kočet Hudrap je v uvodnem nagovoru poudarila pomen dogodka, ki pomeni odkrivanje novih možnosti in raziskovanje sveta nepovratnih in povratnih sredstev, predvsem s praktičnimi primeri in strategijami za pripravo uspešnih projektov. S tem želi Tiko Pro podjetnike pripraviti na prihajajoče priložnosti, pri čemer je najbolj pomembno, da so podjetja pripravljena in da že pred objavo posameznega razpisa razmišljajo o projektih, ki morajo slediti viziji EU o podnebni nevtralnosti.
Anja Bačko, vodja prodaje Tiko Pro d.o.o., je v svoji predstavitvi podrobneje predstavila možnosti za pridobivanje sredstev na nacionalni ravni. V 2. kvartalu leta lahko podjetja iz Savinjsko-šaleške ter Zasavske regije pričakujejo 2 razpisa, katerih namen bo prestrukturiranje premogovnih regij. Nepovratna sredstva bo mogoče koristiti za večje investicije, in sicer za nakup strojev, opreme ali gradnjo ter razvojnoraziskovalne ter demo-pilotne projekte s poudarkom na razvoju ali testiranju novih ali izboljšanih produktov ali storitev z višjo dodano vrednostjo. Konec leta bodo na voljo razpisi za podjetja iz lesno-predelovalne industrije za nakup osnovnih sredstev za izdelavo izdelkov iz lesa. Podjetja bodo lahko koristila kombinacijo nepovratnih in povratnih virov financiranja, upravičena pa bodo mikro, mala in srednje velika podjetja iz lesno-predelovalne industrije. Kar 42 milijonov EUR pa bo letos na voljo za naložbe v energetsko učinkovitost.
Predvidene naložbe:
• Investicije in tehnološke rešitve, ki bodo prispevale k zmanjšanju izpustov TGP predvsem v industrijskih dejavnostih, ki so trenutno odvisen od fosilnih virov energije, in sicer z elektrifikacijo in rabo obnovljivih virov energije, vključno z vodikom.
• Investicije za izvedbo ukrepov, ki bodo prispevali k URE, z namenom zmanjšanja porabe električne energije, predvsem v industrijski dejavnosti.
• Investicije v hranilnike energije in toplote. Prijavila se bodo lahko podjetja vseh velikosti. Za MSP bodo na voljo tudi povratni viri financiranja z garancijo kredita in subvencijo obrestne mere,
mikrokrediti za obratovalna sredstva, vavčerski sistem malih vrednosti za različne namene ter sejemski nastopi za podjetja, ki želijo prodreti na mednarodne trge, s sofinanciranjem stroška razstavnega prostora.
Kaj pa področje EU sredstev?
Uroš Malbašić, vodja prodaje EU, je na dogodku predstavil nekaj večjih evropskih programov ter poti, kako kandidirati na razpisih. Večja programa, ki zasledujeta različna področja, npr. zdravje, kulturo, digitalizacijo, podnebje, itd. sta Horizon Europe in Digital Europe, poleg tega pa je vsako leto na voljo vsaj 3000 različnih razpisov za visoko inovativne projektne ideje.
Vanja Štuhec, strokovnjakinja na področju okolja in okoljskih vidikov v projektih, nam je zaupala, kakšna je prihodnost podjetništva. Okolje in okoljski vidiki ter zasledovanje krožnega gospodarstva, zelenega prehoda in trajnosti, je pomembno tako za rast in razvoj podjetja kot za uspešno prijavo na prihajajoče razpise. Pojasnila je, kaj je trajnostno poročanje in kaj je LCA analiza, kako se poroča in zakaj je to pomembno za podjetja. LCA analiza podjetjem omogoča celoviti pregled okoljskih vplivov, povezanih s posameznim izdelkom ali storitvijo in je izjemno uporabna pri pripravi razpisne dokumentacije. Vključitev LCA analize in ESG trajnostnega poročanja v poslovne strategije ni le korak k izpolnjevanju zakonskih zahtev ali izboljšanju korporativnega ugleda, ampak je tudi pot k inovacijam, večji učinkovitosti in trajnostni rasti.
Upoštevajoč vizijo Slovenije bo v prihodnosti velik poudarek na razvoju, raziskavah in inovacijah. Na voljo bodo razpisi, ki bodo spodbujali inovativne rešitve in ideje, ki presegajo stanje tehnike na trgu. Projekte, za katere bodo podjetja lahko pridobila nepovratna sredstva, je predstavila Marjeta Maurer, vodja projektov pri Tiko Pro, ki je strokovnjakinja na področju priprave dokumentacije razvojnih projektov. Poudarila je, da je pomembno, da inovacija izhaja iz strateških ciljev organizacije oziroma podjetja in da ne nastane zgolj na podlagi objavljenega razpisa. Tudi RR projekti morajo slediti trajnosti, blažitvi podnebnih sprememb in zelenemu prehodu, saj so le v tem primeru uspešno ocenjeni, prav tako pa morajo imeti širši družbeni vpliv, kot je dodana vrednost za partnerje, ciljne kupce, uporabnike in procese.
Dogodek je zaključil in zaokrožil Matej Lorenci iz podjetja TAB d.d. s predstavitvijo uspešnega projekta digitalne preobrazbe podjetja. Predstavil je postopek priprave projekta, ki uspešno konkurira na razpisu. Ob tem je poudaril, da je zelo
pomembna kakovostna priprava prijave, dobro načrtovanje aktivnosti in partnerji, s katerimi se prijavitelj dobro razume. Zaključil je z mislijo: »Projekt je lahko resnično uspešen le, če vsi partnerji verjamejo vanj.«
Tiko Pro Podjetniški zajtrk 2024 je izpostavil ključne možnosti za pridobivanje nepovratnih in povratnih sredstev s fokusom na trajnosti in zelenem prehodu. Predstavljene so bile številne priložnosti za podjetnike v različnih sektorjih s poudarkom na inovacijah in razvoju, sledenju EU viziji podnebne nevtralnosti ter prihajajočih razpisih. Dogodek je izpostavil pomembnost kakovostne priprave projektov in oblikovanih partnerstev ter pomen trajnostnega poročanja in LCA analize, ki prispevata k uspešni prijavi in rasti podjetja. Podjetniški zajtrk je zatorej služil kot platforma za izmenjavo znanja in pripravo na prihajajoče priložnosti pri financiranju podjetij s ciljem spodbujanja razvoja, inovacij in trajnostne rasti.
Povezava do posnetka dogodka: https:// esma.tiko-pro.si/obrazec-podjetniskiposnetek
Slovensko združenje za projektni management izvaja mednarodno veljavno IPMA Slocert certficiranje znanja projektnih managerjev. Certificiranje poteka na štirih ravneh (A, B, C in D) ter treh področjih (projekti, programi projektov in portfelj projektov).
Glavne prednosti certificiranja IPMA Slocert so:
• Prepoznavanje razli č nih vlog in posebnosti projektov na razli č nih poslovnih podro č jih.
• Certificiranje IPMA je uveljavljeno v svetu. Certifikat je izdan v angleškem jeziku,imetniki pa so vpisani v enotno bazo imetnikov projektnih certifikatov IPMA.
• Upoštevanje kompleksnih strokovnih in teoreti č nih podlag na podro č ju projektnega managementa.
• Široka uporabnost znanja in zaposljivost kompetentnih projektnih managerjev s pridobljenim certifikatom.
• Neodvisna strokovna presoja dokazljive kompetentnosti projektnih managerjev s pridobljenim certifikatom.
• Objektivno in celovito ocenjevanje kompetenc projektnih managerjev na podlagi ve č desetletnih izkušenj certificiranja IPMA.
• Spodbujanje odgovornega delovanja in prevzemanja odgovornosti projektnih managerjev s pridobljenim certifikatom.
• Ozaveš č anje projektnih managerjev o lastnih prednostih in slabostih skozi samorefleksijo v procesu certificiranja.
• Spodbujanje projektnih managerjev s certifikatom, da v obdobju do recertifikacije nenehno iš č ejo in pridobivajo nova spoznanja in izkušnje s podro č ja projektnega managementa.
V procesu pridobivanja certifikata IPMA Slocert sodelujejo izkušeni strokovnjaki, ki imajo pooblastila IPMA za ocenjevanje. To so mag. Andrej Kerin, mag. Neda Bogdanović Golić, mag. Matjaž Madžarac, Eva Treven, Andrej Jugovic in dr. Gregor Hauc. Program IPMA Slocert je konstantno validiran s strani IPMA (International Project Management Association). Certifikati projektnega vodenja so mednarodno prepoznavni in veljavni po vsem svetu.
Ključno gradivo za pridobitev znanja je knjiga ICB za področje projektnega managementa (v angleškem jeziku), dosegljiva na tej povezavi . Certificiranje projektnih vodij poteka v skladu z 28 kompetencami projektnega vodenja, ki so podrobneje opisane v omenjeni literaturi.
Kandidati svoje znanje lahko certificirajo na štirih ravneh:
• D raven certificiranja (ni potrebnih projektnih izkušenj),
• C raven certificiranja (vsaj 3 leta izkušenj na področju projektnega managementa),
• B raven certificiranja (najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju projektnega managementa, od tega vsaj 3 leta na kompleksnih projektih),
• A raven certificiranja (najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju projektnega managementa zelo kompleksnih projektov, od tega vsaj 3 leta na projektih strateške ravni).
Kandidati lahko svoje znanje na ravni A in B certificirajo na področju projektov, programov projektov ali portfelja projektov, na ravni D in C pa na področju projektov.
Več informacij o certificiranju znanja projektnih vodij IPMA Slocert je na voljo na spletni strani www.zpm.si .
Avtorji: Klara Krmelj, Péter Velez Vereš, Tajda Požrl
Projektno vodenje je uporaba procesov, metod, veščin, znanja in izkušenj za doseganje specifičnih ciljev projekta v skladu z merili sprejemljivosti projekta v okviru dogovorjenih parametrov (Association of Project Managers, 2024). Slednje se ukvarja z upravljanjem diskretnih paketov dela za doseganje specifičnih ciljev. Način vodenja dela je odvisen od najrazličnejših dejavnikov. Projektno vodenje ima končne rezultate, ki so omejeni s časovnim okvirjem in proračunom. Slednje je mogoče najti v skoraj vseh sektorjih svetovnega gospodarstva. Uporabljajo ga predvsem v panogah transporta, IT, prava, financ in gradbeništva.
Danes je projektno vodenje kompleksno delo. Klasična tehnična znanja za vodenje projektov danes niso dovolj za uspeh pri projektih (Görög, 2013). Poleg teh znanj in spretnosti narašča potreba po znanjih in spretnostih vodenja, strateškega ali poslovnega upravljanja (Horváth, 2019). Za uspeh delovne skupine na določenem projektu je po mojem mnenju potrebno imeti znanja s področja vodenja in ravnanja z ljudmi, saj se bomo le tako znali približati svojim sodelavcem v delovni skupini.
Sama sem se že v srednješolskih letih
srečala s projektnim vodenjem, kjer smo s pomočjo mentorja pridobili sposobnost sodelovanja, učinkovite organizacije ter eksplotacije ustvarjalnih idej v ekipi. Veliko smo sodelovali tudi s projektnimi ekipami iz Italije, Nizozemske in Hrvaške, kar mi je omogočilo, da sem razvila komunikacijske sposobnosti v angleščini in italijanščini. V MPM sem se vključila, da bi še naprej razvijala mehke veščine in z njimi povezane kompetence.
Že v prvem letniku sem se navdušila nad smermi managementa, zaenkrat pa smo si pridobili temeljna znanja projektnega managementa in znanja s področja managementa proizvodnih in storitvenih procesov. Osebno so mi veliko pomembnejše kompetence navezovanja medosebnih stikov, organizacije časa ter razvijanja kreativnih idej v spodbudnem okolju, kar nam MPM zagotovo omogoča. V društvu sem sama pridobila kar nekaj praktičnih kompetenc na področju organizacije dela in dela z ljudmi, ki nam jih želijo predati pri nekaterih predmetih. Pridobljena znanja in izkušnje v MPM mi pomagajo pri pripravi skupinskih seminarskih nalog, saj je pri tem potrebno veliko usklajevanja in stikov s člani delovne skupine. Prav tako menim, da mi bodo pridobljene izkušnje tudi v
prihodnosti prišle prav, saj je primerno ravnanje z ljudmi izjemnega pomena, predvsem navezovanje primernih stikov in ohranjanje dobrih odnosov s sodelavci, ob tem pa skrbeti za primerno organizacijo časa. MPM ponuja tudi povezovanje z
nekaterimi podjetji, ki bodo v prihodnosti lahko naši delodajalci.
(Tajda Požrl, članica MPM od leta 2023)
Sem študent Bančnega in finančnega managementa na Ekonomski fakulteti, svoje formalno znanje in kompetence s področja projektnega managementa pa si prizadevam izpopolnjevati že od srednješolskih let, ko sem začel sodelovati na podjetniških tekmovanjih in izvajati lastne projekte. Čeprav sem s tem pridobil veliko analitičnih in strateških veščin, sem se zavedal, da to ni dovolj za obvladovanje vseh izzivov na tem
področju. Vsled tega sem se na začetku dodiplomskega študija odločil nadaljevati svoj razvoj in se pridružil MPM. Včlanitev v zagnano in ustvarjalno skupnost mladih projektnih managerjev mi ni odprla le možnosti za spletanje novih znanstev ter pridobivanje novih veščin, temveč obenem ustvarila priložnosti za nadaljnjo rast in nadgrajevanje akademskega znanja.
Z aktivnim sodelovanjem na organizacijskih
sestankih, delavnicah, dogodkih in pri projektih s podjetji sem začel nadgrajevati veščino produktivnejšega časovnega upravljanja med danimi študijskimi in obštudijskimi aktivnostmi ter veščine, s katerimi danes učinkoviteje posredujem svoje znanje in pomagam drugim pri skupinskih projektih. Slednje sem velikokrat usklajeval z znanjem in kompetencami, pridobljenimi pri managementu človeških virov in ravnanju z ljudmi pri delu, kar je dodatno spodbudilo moje kritično mišljenje. Organizacijske in analitične kompetence sem uspešno izpopolnjeval v okviru skupinskega projekta Iskra, kjer smo s sodelovanjem z vodstvom analizirali
tržne priložnosti in poti novega izdelka. Prav tako bi želel izpostaviti dogodek (AI) kademija, kjer so nam gostje na okrogli mizi predstavili raziskave, trende in praktične primere na področju umetne inteligence, kar je dodatno okrepilo moje razumevanje aktualnih izzivov ter delavnico z Markom Golobom, ki nas je s svojim znanjem o projektnem managementu s predstavitvijo praktičnih primerov navdušil za nove projekte. Vse to predstavlja zame pomembno karierno pridobitev, ki me pripravlja na premagovanje vseh izzivov projektnega managementa.
(Péter Velez Vereš, član MPM od leta 2022)
Kot študentka dodiplomskega študija Mednarodnega poslovanja na Ekonomski fakulteti sem pridobila prvi vpogled v mnoge veščine projektnih managerjev skozi
posamezne tematike, ki so bile razpršene čez več poslovnih in managerskih predmetov. Skozi leta smo si pridobili paleto znanj kot so delo z ljudmi, vodenje, časovni
management, strateško planiranje, delo z deležniki, itd. A znancu, ki me je drugo leto študija vprašal, kaj počnejo projektni managerji, nisem znala dogovoriti.
Kot študentka sem se pridružila društvu Mladih projektnih managerjev, kjer sem dobila prostor za raziskovanje in naredila prve korake na poslovni poti. Dodatno znanje na področju projektnega managementa sem si pridobivala preko študentskih izmenjav in na Ekonomski fakulteti. MPM mi je omogočil sodelovanje pri projektih, organizaciji dogodkov in izobraževanju na delavnicah, kjer sem sem si pridobila strnjeno znanje o osnovnih kompetencah projektnih managerjev.
MPM deluje kot platforma, preko katere mladi dobimo priložnost za prijavo na dogodke, pripravništvo ter študentsko delo. S pomočjo tega kanal sem v juniju 2023 dobila priložnost sodelovati na Project Management Academy pod vodstvom podjetja Povio. V okviru programa smo si pridobili znanje o teoretičnih pristopih planiranja v različnih fazah projekta ter spoznali praktične primere projektov in vlogo projektnih managerjev i. Kredibilnost društva MPM in Akademije mi je odprla vrata v tujino, kjer trenutno opravljam magisterij na Univerzi v Tilburgu, in sicer iz Mednarodnega managementa s fokusom na projektnem managementu.
Z željo po razvijanju praktičnih spretnosti poleg študija opravljam tudi pripravništvo v podjetju ASML, kjer delam na področju projektnega managementa. Le tu sem imela priložnost uporabiti izkušnje, ki sem jih pridobila v času mojega študija v Ljubljani in udejstvovanja v MPM. Takrat
zelo specifične naloge mi sedaj služijo kot osnova za nadaljnji razvoj mehkih veščin, prav tako pa so mi dale teoretično znanje za pšotrebe asistiranja pri različnih projektih.
(Klara Krmelj, članica MPM 2021-2023)
Sekcija Mladih projektnih managerjev že od leta 1998 omogoča študentom prve korake na poti k uspehu. Študenti se vanj včlanjujemo v želji po znanju in udejstvovanju na različnih področjih managementa, hkrati pa spoznavamo somisleče vrstnike, s katerimi ustvarjamo svojo prihodnost. Samo sodelovanje v projektih se kaže v času študija, obenem pa pomenitrden temelj na začetku poklicne kariere. Čeprav se je v tem času zamenjalo že nekaj generacij in vodij, so cilji ostali enaki. Še naprej želimo stremeti k spodbujanju mladih na začetku njihove poslovne poti, ki jim lahko odpre vrata v svet ustvarjalnosti in inovacij, ter jih usmerimo k razvijanju lastnih idej in podjetniških priložnosti.
Viri in literatura
Association of project Managers. (29. 02. 2024). Kaj je projektni management? Pridobljeno s https://www.apm.org.uk/resources/what-isproject-management/
Horváth, V. (15. 07. 2019). PROJECT MANAGEMENT COMPETENCE –DEFINITIONS, MODELS, STANDARDS AND PRACTICAL IMPLICATIONS. Pridobljeno s https://unipub.lib.uni-corvinus.hu/4289/1/ VT_2019n11p2.pdf
V Slovenskem združenju za projektni management smo v prvih 3 mesecih leta 2024 objavili že več kot 50 prostih projektnih mest. Delovna mesta objavljamo redno na naši spletni strani in na socialnih omrežjih združenja.
Ste podjetje, ki potrebuje nove projektne sodelavce? Želite, da objavimo vaše prosto projektno delovno mesto? Pišite nam na zaposlitev@zpm.si in brezplačno bomo objavili vaše prosto projektno delovno mesto.
V Slovenskem združenju za projektni management se namreč zavedamo, da so kvalitetni kadri pomembni za uspešno izvajanje projektov, zaradi česar se podjetja resno posvečajo izbiri primernih sodelavcev.
Ste posameznik, ki išče nove projektne izzive? Med objavljenimi prostimi delovnimi mesti lahko najdete razpise za projektne vodje, koordinatorje in managerje ter tudi delovna mesta za podporo izvedbe projektov, kot npr. administracija projektov, finančno vodenje projektov itd.
Prosta delovna mesta objavljamo na naslednji povezavi
Člani Slovenskega združenja za projektni management so del velike družine strokovnjakov, ki se strokovno in/ali raziskovalno srečujejo z različnimi področji projektnega managementa, kot na primer vodenjem projektov, sodelovanjem v projektnih timih, vodenjem programov ali portfeljev projektov, vodenjem ali delovanjem v projektnih pisarnah, kontroliranjem ali
Projektniforum 2023 40%znižanakotizacijain zagotovljenaprijava
*Delavnicanaizbranotemo projektnegamanagementa –(*vprimeruizvedbe)
ZPM Mrežnik–e-revija Slovenskegazdruženjaza projektnimanagement
revizijo projektov, naročanjem ali upravljanjem projektov in podobno. Članstvo v združenju prinaša posameznikom in podjetjem vrsto koristi in priložnosti. Če še niste obnovili članstva za leto 2024, vas prosimo, da izpolnite prijavnico tukaj. Celoten seznam ugodnosti, ki jih prejmejo člani, je podan v nadaljevanju.
znižanakotizacijain zagotovljenaprijava Prednostpriprijavi
Brezplačno Brezplačno
3xletnopoe-pošti
Možnostprijave vprimeruprostihmest
3xletnopoe-pošti DostopprekospletnestraniZPM ČlanstvovInternationalProject ManagementAssociation ČlaniZPM sohkratičlaniIPMA ČlaniZPM sohkratičlaniIPMA / IPMASlocert–mednarodno veljavnocertificiranjeprojektnih managerjev
MesečninovičnikZPM
5%popust 20%popustzaDnivocertifikata /
Mesečnopoe-pošti Mesečnopoe-pošti Mesečnopoe-pošti SekcijaMladiprojektni managerji(MPM)
OnlineIPMAYoungCrew Slovenijaprojektnivečer(do3x letno)
*GalaZPM slavnostnavečerja –(*vprimeruizvedbe)
DostopdobazeMPM DruženjeindelovanjevsekcijiMPM /
Brezplačno Brezplačno
Odprtdostop
Brezplačno
Znižanakotizacija Znižanakotizacija / Spremljanjeprostihprojektnih delovnihmestnaspletnistraniin vnovičnikuZPM
Spremljanjenovicinobvestilna socialnihomrežjih(Facebookin Linkedin)
*Dvodnevnadelavnicana izbranotemoprojektnega management –(*vprimeruizvedbe)
Možnostpredstavitveprojektaiz vašeorganizacijevZPM Mrežniku
Avtomatskopovabilo vsocialnoomrežjeZPM
20%znižanakotizacijain zagotovljenaprijava
Možnostobjaveintervjujazvodjo projektovvZPM Mrežniku Obširno
Obveščanjeoaktivnostihin dogodkihZPM inpartnerskih organizacijpoe-pošti
Možnostvključevanja posameznikovvupravniodborin drugeodboredelovanjaZPM
Odprtdostop Odprtdostop
Avtomatskopovabilo vsocialnoomrežjeZPM
Prednostpriprijavi
Predlogzavključitev vsocialnoomrežjeZPM
Prednostpriprijavi
/ Možnoststrokovnega sodelovanjaposameznikovv delovnihskupinahZPM
/ E-obveščanjeoIPMA dogodkihvtujini
Popustnadogodke partnerskihorganizacij
Možnostkandidiranja vorganihIPMA
Korporacijski člani Slovenskega združenja za projektni management so uspešne organizacije in prepoznavna podjetja, ki skrbijo za razvoj strokovnjakov na področju projektnega managementa znotraj teh organizacij in podjetij. Hkrati prispevajo k večjemu ugledu poklica projektnega managerja ter večji prepoznavnosti njihove organizacije. Celoten seznam ugodnosti, ki jih prejmejo in lahko izkoristijo korporacijski člani ZPM, podajamo v nadaljevanju. Vse organizacije in podjetja, ki bi se nam želela pridružiti kot korporacijski člani, nas lahko kontaktirajo na kristijan.puksic@zpm.si ali 031 813 054 .
Poznamo tri vrste korporacijskega članstva:
članstvo M
članstvo L
članstvo XL
450 EUR (vključene so 3 individualne članarine)
650 EUR (vključene so 4 individualne članarine)
850 EUR (vključenih je 6 individualnih članarin)
Razlogi za oglaševanje
Glasilo ZPM mrežnik predstavlja odlično priložnost za predstavitev organizacij in podjetij, ki izvajajo projekte, se z njimi ukvarjajo in ki nudijo izdelke ali storitve, namenjene projektnemu delu. Bralci so vsi člani Slovenskega združenja za projektni management, ob teh pa še več kot 1.000 naročnikov na e-informacije združenja ter obiskovalcev spletnega mesta združenja.
ZPM mrežnik izhaja konec marca, konec avgusta in konec novembra. Oglase je treba dostaviti 14 dni pred izidom posamezne številke. Sporočila oglasov morajo biti
v skladu s kodeksom oglaševanja in veljavno zakonodajo. Za vsebino objave je odgovoren naročnik oglasa.
V oglasnem delu glasila ponujamo različne možnosti in oblike oglaševanja. Če se odločite za oglaševanje v našem glasilu, vas prosimo, da nam pišete na e poštni naslov mreznik@zpm.si , in pripravili vam bomo ustrezno ponudbo. Na voljo so različne velikosti oglasov – od cele strani, polovice strani, tretjine strani, četrtine strani in posameznih pasic. V reviji imate tudi možnost izpostavitve posameznega prostega delovnega mesta v vaši organizaciji.
