Slika 6: Zagon strategij s programom projektov

strategije izvede vrsta ciljnih aktivnosti oziroma projektov, na sliki označeni z CP(1) do CP(x). Sledi priprava zagona programa projektov, ki se začne s prvim evidentiranjem ne samo programa, ampak tudi projektov. Izdela se zagonska programsko projektna dokumentacija v stopnji konkretizacije, ki je mogoča.

Slika 6: Zagon strategij s programom projektov

Izdela se zagonska programsko projektna dokumentacija v stopnji konkretizacije, ki je mogoča. Za izvedbo zagona programov projektov je pogosto treba izvesti vrsto projektov, predvsem v zvezi z oblikovanjem vsebine programa in posameznih projektov. Gre za aktivnosti oziroma projekte s katerimi se zagotovijo rezultati, nekatere smo omenili pri zagonu strategij s projekti in so lahko še npr. različna idejna dokumentacija za opredelitev programa, koncept programa, investicijska predštudija, ki je vezana na program projektov, zasnova vsebine programa in s tem projektov, ekonomika programa in projektov, možnosti financiranja, pridobitev sredstev EU, povezovanje na raziskovalno-razvojnem področju, ustanavljanje podjetij, urejanje formalno-pravnih zadev itd., kar je odvisno od posameznega programa projektov. Po potrditvi zagona programa projektov sledi izvajanje projektov za vzpostavitev eksploatacije PP(P1) do PP(Py). V času eksploatacije se izvajajo nato še preostali projekti iz programa projektov PE(1) do PE(x). Eksploatacija programa projektov se nekoliko razlikuje od eksploatacije projekta, kar smo omenili pri zagonu strategij s projekti. Gre za vrsto eksploatacij, ki se dosegajo s posameznimi projekti ali pa se z določenimi projekti dosegajo rezultati, ki so podlaga za izvajanje drugih projektov iz programa.

Nekaj primerov programov projektov: - program projektov izgradnje vetrnih elektrarn, ki ga tvorijo, projekti odkupa zemljišč, projekti nadomestnih gradenj lastnikom zemljišč, projekti postavitve elektrarn, projekti vzpostavitve električnega omrežja elektrarn, priključitev na javno električno omrežje, projekt ureditve naravovarstvenih zahtev, - program projektov ustanavljanja mešanega podjetja na Kitajskem, ki ga tvorijo projekt ustanovitve mešanega podjetja, projekt izgradnje razvojnega centra, projekt postavitev nove proizvodnje, projekt zagotovitve kooperacije in drugega poslovnega sodelovanja, projekt osvajanja kitajskih tržišč ter novih tržišč, projekt zagotovitve digitalne povezave z matičnim 111

podjetjem, projekt kadrov, projekt poskusne proizvodnje, projekt razvoja novega programa izdelkov in uvedbe storitev, projekt organiziranja servisne dejavnosti, - program projektov izgradnje bivalnega in zdraviliškega kompleksa za starejše, ki zajema projekt izgradnje domov za starejše, projekt organiziranja zdravstvene oskrbe, projekt nabave opreme objektov, projekt ureditve rekreacijskih površin, projekt organiziranja prehrane, projekt zagotovitve kadrov, projekt vzpostavitve organizacije, projekt zagotovitve informacijske povezave s svojci in drugimi subjekti (v skladu s pravilniki in omejitvam i, ki izhajajo iz zakonskih določil o varovanju osebnih podatkov), projekt zagotovite verskih dejavnosti, projekt vzpostavitve stalnega poslovnega sodelovanja za oskrbo.

Iz prestavljenih programov projektov lahko povzamemo, kakšna naj bi bila strategija, navedeni so projekti, ki se izvajajo lahko vzporedno, zaporedno ali pa se izvajajo v časovnem prekrivanju. Vhodne strategije za programe so različne, pri prvem programu izhajamo iz nacionalnega programa, usklajenega s strategijo EU, je hkrati tudi strategija investitorja in strategije v program vključenih lokalnih skupnosti. Pri drugem primeru programa projektov je strategija del celovite strategije podjetja, ki jo sprejemajo tudi vsi, ki so vključeni v načrtovanje programa in projektov, kar je še pomembno pri partnerjih, s katerimi se bo ustanovilo mešano podjetje. Zadnji primer programa projektov pomeni udejanjanje nacionalne strategije, lokalnih skupnostih, investitorja in sovlagateljev in tudi sklada EU, ki omogoča koriščenja namenskih sredstev. Omeniti je treba, da je načrtovanje in izvajanje programa projektov lahko dolgotrajno in s tem podvrženo spremembam, ki jih ob zagona programa projektov opredelimo sicer kot tveganja, vendar katere spremembe bodo morebiti nastopile je težko.

Zagon strategij s programi projektov je proces: - oblikovanja in izvajanja ciljnih aktivnosti in projektov, ki so podlaga za oblikovanje strategij (CPX), - strateškega programiranja razvoja, s katerim se določijo strategije in izvedejo prva evidentiranja projektov (PPy) v stopnji konkretizacije, ki je ob tem mogoča, - izvedba projektov ali aktivnost, ki s svojimi rezultati pripomorejo k izdelavi zagonske programsko projektne dokumentacije, - izdelave zagonske programsko projektne dokumentacije, - planiranja izvajanja projektov programa in zagonov eksploatacij v času izvajanja programa projektov, - pridobivanja finančnih sredstev za izvajanje program in s tem projektov, - priprave zagona posameznih projektov, - aktiviranja programskega sistema in projektnih sistemov posameznih projektov, - izvedbe projektov do zagotovitve eksploatacij posameznih projektov programa za uporabnike ali do končanja ob doseženem vnaprej določenem mejniku v eksploataciji, - dopolnjevanja oz. popravkov oz. prilagajanja zagonske programsko projektne dokumentacije med izvajanjem projektov v primeru sprememb ciljev programa in projektov, - priprave zagonov projektov v času eksploatacij (PEZ) vse do projektov ukinitve eksploatacij in postavitve novih, v kolikor je to strateška odločitev, da gre za dopolnitev obstoječe strategije ali novo strategijo, - usklajevanja programa projektov z vplivnimi dejavniki, - izpolnjevanja obveznosti eksternega nadzora,

- integracije poslovanja programa projektov in posameznih projektov z obstoječim poslovanjem organizacije in poslovnimi partnerji in sovlagatelji, - uveljavljanja ukrepov za varovanje okolja in ukrepov v zvezi z podnebnimi spremembami.

Definicija zagona programa projektov je okvirna. Dopolniti jo je treba predvsem glede na vrsto in cilje programa projektov. Naj samo omenimo program Apollo osvajanje Lune, ki je prvotno predvideval izvedbo 21 projektov pristankov na Luni, izvedenih je bilo samo 17, primer programa projektov izgradnje vetrnih elektrarn, krizni program projektov iznajdbe cepiva za korona virus COVID 19 z vso množico projektov priprave proizvodnje, cepljenja, projektov organiziranja cepljenja, projektov usposobitve kadrov itd. Ta program projektov ima vsekakor krizni značaj in je tudi program EU in drugih držav na svetu. Gre pa dejansko za zelo obsežen program. K temu programu projektov je treba dodati vrsto programov projektov in posameznih projektov za odpravo posledic, ki jih je povzročil ta virus. Zelo dolgotrajni in obsežni bodo program projektov obvladovanja podnebnih sprememb, programi obnove Ukrajine, programi projektov za zagotovitev energetskih kapacitet v EU (in drugod po svetu), program projektov za nadomestitev uporabe fosilnih goriv itd. itd. itd.

Procesi zagonov strategij s projekti ali programov projektov se nanašajo na različne projekte in različne programe projektov, ki jih tvorijo med seboj različni projekti. Razvrstitev projektov smo že obravnavali63 . Ločimo projekte, ki se izvedejo po potrditvi zagona z veliko verjetnostjo tako, kot so tudi bili zastavljeni in bodo dali takšne rezultate, ki so bili načrtovani. Takšne projekte označujemo kot determinirane. Pojavljajo pa se tudi projekti, za katere sicer določimo cilje, vendar se lahko med izvajanjem izkaže, da so drugačni, kot smo predvideli in so kljub temu primerni za doseganje končnih ciljev. V kolikor tega ne dosegamo, se seveda izvajanje projekta prekine. Takšne projekte označujemo kot stohastične. Z izvajanjem procesa projekta postaja projekt vse »jasnejši«, govorimo o stopnji konkretizacije, ki se postopoma povečuje.

Strategija posega, vpliva in pogojev

Projekte izvajamo v različnih organiziranih okoljih vse od prostovoljnih skupin, različnih dobrovoljnih skupin, civilnih organizacij, nevladnih organizacij, različnih gospodarskih družb, ki delujejo samostojno ali združene, javnih organizacij, organizacij državne uprave, organizacij za skupno delovanje občin, pokrajin, regij v okviru države. Navedena organizacijska okolja izvajajo svojo osnovno dejavnost na različnih področjih in oblikujejo svoje razvojne programe, strategijo poslovanja, delovanja in razvoja ne glede ne glede na to, ali predstavljajo javni ali privatni sektor. Vsaka država ima državno organizacijsko okolje, da lahko izvaja svoje naloge, ki izhajajo iz sprejete ustave in obveznosti, ki izhajajo iz povezovalnih oblik mednarodnega povezovanja. Naj samo navedemo članstvo Slovenije v Svetu EU, EU, NATO, vključeni smo v SZO – Svetovno zdravstveno organizacijo, smo članica OZN, OECD, članstvo v raznih mednarodnih zvezah itd. itd. itd. in še bi morali naštevali. Ne gre samo za članstvo ali neko preprosto obliko povezovanja, temveč s tem članstvom in povezovanjem prevzemamo obveznosti. Iz te preproste ugotovitve izhaja tudi, da

63 Kriteriji za razvrščanje projektov in nasploh za predstavitev raznolikosti med njimi je veliko. Do sedaj smo se omejili samo na razvrščanje po samo nekaterih kriterijih.

moramo delovati v skladu s smernicami, strategijami, razvojnimi programi, tekočim poslovanjem ali delovanjem in s tem prevzemati obveznosti, načrtovanje in izvajanje projektov in raznih ukrepov. Pri tem je najpomembnejše, da moramo upoštevati strategije in jih prevzeti, vključiti ali povezati s strategijo države in s tem strategijami po področjih, na katerih se mednarodno povezujemo in delujemo. Kdo usmerja, odobrava in nasploh ureja vsa ta članstva z vidika države? Vsekakor so to najprej državni organi od predsednika države. Državnega zbora. Državnega sveta, Vlada, ministrstva, vladni organi, agencije, Banka Slovenije itd. Članstva in obveznosti, ki iz članstev Slovenije so stalna obveza.

Vse bolj pa svet prihaja do spoznanja, da je potrebno, da se vsaka država vključuje v načrtovanje in izvajanje skupnih programov, dogovorov, programov projektov in nasploh projektov in deluje v skladu s skupnimi cilji. Naj samo omenimo Agenda 2030 in vrsto programov, ki jih sprejema EU in svet nasploh. Kakšne so obveznosti držav in vrste mednarodnih organizacij glede izvajanja nalog iz sklepov dogovora skupine najrazvitejših držav G7, sestanka NATO, predsedovanja Slovenije Svetu EU, obveznosti glede 10 ukrepov boja proti covid-19 in zagotovitev okrevanja64? So to samo priporočila ali dogovori brez posledic, če te dogovore ne izvajamo ali so obveznost držav in njenih inštitucij in organizacij? Omeniti moramo tudi organizirana okolja na področjih terorizma, zasvojenosti, kriminala, namernega kršenja človeških pravic itd.

Navedli smo zelo okvirno delitev organiziranih okolij, ki ima svoje cilje, namene, vplivnosti, združujejo ljudi kot zaposlene, lastnike, koristnike, kar ustvarjajo in ponujajo, potrebo ali željo po ustvarjanju. Imajo lahko tudi željo po nadvladi, kar je lahko samo izraz človekove notranjosti in hotenj. Vem, da je to uvodno razmišljanje zelo grobo in ne povsem dokazljivo. Vendar vsa ta okolja vplivajo na okolja na razne načine.

Prehajamo v obdobje, ko to kar navedena okolja ustvarjajo, proizvajajo, uporabljajo, da delujejo in ob tem marsikaj odvržejo in prepustijo času, da ne škodujejo več našem življenjem prostoru. To obdobje prihaja za vso človeštvo in spreminjalo bo naš življenjski prostor Zemljo. To čutimo vedno bolj. Treba bo ukrepati. Kako in s čim?

Odgovor na to vprašanje odgovarjam z vidika tega, kar v tem vsem pisanju obravnavam. To so: - strategije, - ukrepi, ki rešujejo in preprečujejo, med njimi so urgentni, - projekti. - dosežki projektov oz. njihove eksploatacije.

Vsi tisti, ki odločajo v procesu od določanja strategij do doseganja eksploatacij imajo možnost izbora med naslednjimi strategijami: - strategijo posega, - strategijo vplivanja, - strategijo zagotavljanja pogojev. Strategija posega pomeni, da je treba strategije in projekte izvajati tako, kot je predvideno v dogovorih, programih, zakonih, resolucijah, urgentnih ukrepih in podobno z vsemi posledicami v

64 Vir: https://www.consilium.europa.eu/sl/policies/coronavirus/10-things-against-covid-19/

primerih neizpolnjevanja. Odločevalci imajo možnost ukrepanja, celo do uveljavljanja disciplinske odgovornosti. Področja, kjer se (mora) najpogosteje uporablja strategija posega so npr. obramba, energetika, sociala, skrb za starejše, usmerjanje mladih, raziskave in razvoj, neupravičeno in za širše prebivalstvo škodljivi učinki, lahko pri načrtovanju in ukrepanju pri globalnih strateški kriz, kamor moramo vsekakor uvrstiti porast prebivalstva, podnebne spremembe in delitev na razvite, manj razvita in nerazvita organizirana okolja od držav dalje.

Pri tej strategiji moramo govoriti o - strategiji posega pri pojavljanju in obvladovanju globalnih strateških krizah sveta. - strategiji posega, ki se mora uporabiti v določenih državah in organiziranih okoljih, zaradi razvojnih in drugih problemih, ki pomenijo nevarnost in imajo škodljive posledice, - strategije posega pri preprečevanju ali pojavih kršenja človekovih pravic, - strategiji posega pri preprečevanju pojava globalnega kriminala in terorizma, - strategija posega pri zaustavitvi vojn in reševanja posledic vojn, - strategije posega pri reševanju posledic naravnih in drugih nesreč - strategije za obvladovanje nekontroliranih koncentracij kapitala, ki lahko povzročajo vrsto posledičnih kriz, lahko tudi globalnih.

Neupoštevanje strategij posega ima lahko škodljive posledice. Posledice so lahko nastanek novih globalnih kriz. Gre za to, da se pri zagonu strategij ne upoštevajo strategije, ki jih je mora država ali mednarodne skupnosti upoštevati in izvajati na določenem področju. Strategije posega so obveza.

Strategija vplivanja pomeni, da ima odločevalec možnost vplivanja, priporočanja, opominjanja pri pripravi izvedbenih strategij. Ta strategija se razlikuje od strategije posega v tem, da je to pravzaprav spoznanje, dogovor, sporazum brez pravnih posledic ipd. Najpogosteje se o teh strategije razpravlja, doreče o nujnosti, predstavi pomembnost, ugotovijo posledice pri nespoštovanju in drugih posledicah na raznih svetovnih srečanjih, ob oblikovanju mednarodnega sodelovanju, predlaga se v raznih civilnih organizacijah na nekem pomembnem področju, pri oblikovanju nacionalnih strategij razvoja in reševanju kriznih stanj, pri oblikovanju kompatibilnega sodelovanja različnih držav, gospodarskih in drugih institucij itd. Strategija vplivanja se oblikuje tudi na pomembnih področjih razvoja države. Strategija vplivanja je lahko določena že z ustavo, zakonodajo in z drugimi razvojnimi težnjami. Najpogosteje strategijo vplivanja uveljavljajo državni organi.

Strategija zagotavljanja pogojev ima namen, da se zagotovijo z raznimi ukrepi pogoji za delovanje in razvoj, lahko tudi rečemo za rast in razvoj nekega organiziranega okolja kot so npr. podjetja v javni ali privatni last, organizacije, ki delujejo na raznih nacionalno pomembnih področjih kot so npr. gospodarstvo, znanost, izobraževanje, kmetijstvo, sociala itd. itd. Z raznimi ukrepi se podpira razvoj, delovanje in obstoj organizacijskega okolja na omenjenih področjih.

Med pomembne elemente za strategijo zagotavljanja pogojev so razne oblike finančnih pomoči, sprejemanje zakonodaje, ki ni podpirala nek razvoj, zagotavljanja poslovnega, razvojnega in drugega povezovanja, do usmerjanja izobraževanja, zagotovitve mednarodnega sodelovanja, zagotovitev garancij za koriščenje sredstev iz raznih programov in skladov itd. Odločilno vlogo pri izvajanju te strategije ima državni zbor, vlada in vladne institucije, EU itd. 115