krize

podjetja, ki so uporabila pristop KM (povprečno število točk 28,61), iz česar sklepamo, da omenjeni pristop pozitivno vpliva na uspešnost razreševanja poslovne krize podjetja. 10. Podjetja, ki so pri razreševanju poslovne krize uporabila pristop KAPM oziroma pristop PKMKAPM, so bila po zaključku poslovne krize učinkovitejša (povprečno število točk 71,49) kot podjetja, ki so uporabila pristopa KM in PKM (povprečno število točk 32,32), iz česar sklepamo, da omenjena pristopa pozitivno vplivata na učinkovitost razreševanja poslovne krize podjetja. Na osnovi rezultatov vzorčnih podjetij izpostavljamo naslednje sklepne ugotovitve raziskave, ki neposredno korelirajo z našim izhodiščnim zapisom, da dopolnitev modela kriznega in projektnega managementa (kriznega projektnega managementa) z agilnim projektnim pristopom (KAPM) pri razreševanju poslovnih kriz podjetij pozitivno vpliva na učinkovitost in uspešnost podjetij po zaključku njihove poslovne krize (slika 5.11). Slika 5.11: Vpliv uporabljenega pristopa na uspešnost in učinkovitost podjetij po zaključku poslovne krize

Skladno s tem izpostavljamo: H1: Podjetja, ki so v času razreševanja poslovne krize uporabljala pristop KAPM (podjetja skupine B), so bila po zaključku razreševanja poslovne krize uspešnejša kakor podjetja, ki so v času razreševanja poslovne krize uporabljala pristop KM (podjetja skupine A). H2: Podjetja, ki so v času razreševanja poslovne krize podjetja uporabljala pristop KAPM (podjetja skupine B), so bila po zaključku razreševanja poslovne krize učinkovitejša kakor podjetja, ki so v času razreševanja poslovne krize uporabljala pristop KM (podjetja skupine A).