Besede in besedne zveze so deli stavkov, imenujemo jih stavčni členi. Glavni stavčni člen je povedek, ostali stavčni členi so osebek, predmet, prislovno določilo (kraja, časa, načina, vzroka). Ob glavnih stavčnih členih poznamo še odvisne stavčne člene, ki ne stojijo samostojno, temveč so del glavnih stavčnih členov. Ti so prilastek, povedkovo določilo in povedkov prilastek.
Dijaki berejo roman v razredu.
osebek + povedek + predmet + prislovno določilo kraja
Stavek je torej sestavljen iz stavčnih členov. Poved lahko obsega en sam stavek ali več stavkov.
Enostavčna poved
Dijaki berejo roman.
Večstavčna poved
Dijaki berejo roman, ker bodo pisali spis.
Večstavčna poved je lahko sestavljena iz enakovrednih stavkov (priredno zložena poved) ali neenakovrednih stavkov (podredno zložena poved).
Priredno zložena poved
Dijaki berejo roman in poslušajo glasbo.
Priredja
Podredno zložena poved
Ker dijaki pišejo spis, berejo roman.
Vezalno: Dijaki berejo roman in poslušajo glasbo.
Stopnjevalno: Nad očetom ni bila le razočarana, ampak se je nanj tudi jezila.
Ločno: Ali telovadi ali prinesi opravičilo.
Protivno: Učil se je, toda ni znal.
Pojasnjevalno: Ni znal rešiti nobene naloge v preizkusu, saj je ves čas gledal v zrak.
Posledično: Prižgala se je rdeča luč, zato so avtomobili obstali.
Podredja – osnovni stavek in odvisnik
Osebkov: Kdor bi rad sodeloval, naj se prijavi.
Predmetni: Vsi vemo, kdo si.
Krajevni: Šel je, kamor so ga nesle noge.
Časovni: Ko se bo zdanilo, gremo naprej.
Vzročni: Hiti, ker se ji mudi.
Načinovni: Stopil je mimo, kot da me ne pozna.
Namerni: Potrudil se je, da bi dobil dobro oceno.
Pogojni: Če bo snežilo, ne gremo naprej.
Dopustni: Potrudil se je, četudi je bil utrujen.
Prilastkov: Film, o katerem so vsi govorili, me ni navdušil.
PONOVIMO IN UTRDIMO
1. V povedi Končno smo prebrali znamenito tragedijo podčrtajte glavne stavčne člene.
2. Določite število stavkov v povedih.
Najprej sem šla v trgovino ter kupila kruh in mleko, nato sem odhitela še v knjižnico.
Ko sem izbrala knjige, sem odšla k babici.
3. Ali je prva poved v 2. nalogi zložena priredno ali podredno? Utemeljite. Kako je zložena druga poved? Utemeljite.
6. BESEDILOSLOVJE
Besediloslovje proučuje besedilo: s katerim namenom je besedilo nastalo, kaj je njegova tema, katere so okoliščine njegovega nastanka, komu je namenjeno, kako je zgrajeno. Glede na te značilnosti poznamo različne besedilne vrste (npr. vabilo, zahvalo, intervju).
besediloslôvje -a s (ȏ) jezikosl. nauk o splošnih lastnostih besedila in o vrstah besedil: ukvarjati se z besediloslovjem
PONOVIMO IN UTRDIMO
1. Preberite besedilo in odgovorite na vprašanja.
Zobna ordinacija dr. Kurt vas obvešča, da ste na pregled naročeni 13. 10. ob 15.30. V primeru odpovedi nas obvestite na kurt@gmail.com.
2. S katerim namenom je nastalo besedilo?
3. Kdo je tvorec oz. sporočevalec in komu je namenjeno?
4. Ali je besedilo vabilo? Utemeljite.
Glasoslovje
Besedoslovje
Oblikoslovje
skládnja -e ž (á) jezikosl. zlaganje besed v besedne zveze, stavke: dobro obvlada slovensko skladnjo / skladnja tega besedila je slaba zloženost besednih zvez, stavkov // nauk o tem: skladnja in pomenoslovje ● knjiž. skladnja med besedami in dejanji skladnost
Besediloslovje
JEZIKOVNE ALI SLOVNIČNE RAVNINE
Skladnja
Besedotvorje