Page 1

PARTNERSTVO ZA MLADINO


Aktivno državljanstvo brošura Avtorji: Borut Cink, Pika Kofol, Tomaž Pušnik Uredil: Borut Cink Pregled dokumenta: Borut Cink, Nataša Ružniæ Oblikovanje: Mikrodata, Daša Sitar s.p. Fotografije: Dreamstime Izdajatelj/založnik: Mladinski svet Slovenije Dunajska 5, Ljubljana www.mss.si, info@mss.si Za izdajatelja: Tea Jarc

Publikacija je sofinancirana s strani Evropske komisije v okviru programa Vseživljenjsko uèenje.


Kazalo 1

Aktivno državljanstvo .................................................................................4

2

Ali je aktivno državljanstvo samo stvar odloèitve posameznika? ................7

3

Aktivno državljanstvo v praksi .....................................................................9

4

Mehanizmi aktivnega državljanstva ..........................................................12

5

Kakšne priložnosti ti ponuja Evropska unija? ............................................13

6

Aktivno državljanstvo se splaèa ..................................................................17

7     Viri in literatura ..........................................................................................18


Aktivno državljanstvo? Pojem aktivnega državljanstva je zadnjih nekaj let zelo »in«. Verjetno vsaj enkrat na mesec slišite ali poslušate o tem, da je dobro, da si aktiven državljan. Dobro zate in tudi za državo. Zakaj? Kako? Kaj sploh je aktivno državljanstvo? Kaj imaš ti od tega?

Gremo po vrsti. Najprej bomo raziskali pojem aktivnega državljanstva. Vsi ga poznamo in vsak od nas ga lahko razume po svoje. Kljub temu, da se veliko strokovnjakov ukvarja s podroèjem aktivnega državljanstva, pa velja, da enotna definicija aktivnega državljanstva ne obstaja. Kljub temu lahko iz množice opredelitev izlušèimo naslednje:

Aktivno državljanstvo ni le redno udeleževanje volitev in spremljanje politiènega dogajanja, paè pa veliko veè kot to. Zajema vsesplošno delovanje državljank in državljanov na razliènih podroèjih za splošno družbeno korist in ne le za uresnièevanje osebnih interesov. Temelji na medsebojnem spoštovanju, nenasilju in na zagotavljanju èlovekovih pravic in upoštevanju demokratiènih vrednot.

Evropski svet doloèa splošne politiène usmeritve in prednostne naloge EU. Sestavljajo ga predsedniki držav oz. vlad èlanic EU, ki se praviloma sreèujejo štirikrat meseèno. Novost je funkcija predsednika Evropskega sveta, ki skrbi za njegovo pripravo in neprekinjeno delo ter za dosego soglasja. Evropski svet doloèa splošne politiène usmeritve in prednostne naloge ter obravnava zapletena in obèutljiva vprašanja, ki jih ni mogoèe rešiti na nižji ravni medvladnega sodelovanja.

Vir in veè informacij

4


Zapisana opredelitev se vam verjetno zdi zapletena in verjetno vam besedna zveza aktivno državljanstvo še ni niè bolj razumljiva kot pred nekaj vrsticami, zato se bomo podali v zgodovino in na kratko raziskali, kaj sploh državljanstvo je.

Državljanstvo se je v naši zgodovini pojavilo v èasu antiène Grèiji in se skozi stoletja razvijalo do tega, kar pod tem pojmom razumemo danes. Èe poenostavimo, skozi vso našo zgodovino gre pri konceptu državljanstva za odnos med posameznikom in skupnostjo, ki ga danes predstavlja država. Povedano drugaèe, gre za pogodbo med posameznikom in državo. Iz tega odnosa izhajajo tudi pravice in dolžnosti, ki jih imamo državljani do države. Državljanstvo tako daje vsakemu izmed nas pravice, ki so zapisane v ustavi, hkrati pa nas omejuje z dolžnostmi in nam nalaga zakone, ki jih moramo spoštovati.

Odnos med državljanom in državo oz. koncept državljanstva je zapleten in ga ne smemo poenostaviti zgolj na naštevanje pravic in dolžnosti. Za našo razlago pojma aktivnega državljanstva pa je pomembno razumeti predvsem politièno pravno razsežnost državljanstva, ki vkljuèuje koncept demokracije, koncepte demokratiènega državljanstva, politiène strukture in procese odloèanja na državni in mednarodni ravni, volilni sistem, politiène stranke, razliène skupine pritiska. V tem kontekstu je pomembna tudi politièna participacija in oblike participacije (Veldhuis v Blazinšek, 2009)

Poslanci Evropskega parlamenta so zastopniki ljudstva. Izvoljeni so na neposrednih volitvah, ki potekajo vsakih pet let. Parlament je skupaj s Svetom Evropske unije (Svet) najpomembnejše zakonodajno telo EU. Evropski parlament ima tri glavne naloge: ● Po razpravi skupaj s Svetom sprejme predloge zakonov EU; ● nadzoruje druge evropske institucije, zlasti Evropsko komisijo, in preverja demokratiènost njihovega delovanja; ● po razpravi skupaj s Svetom sprejme proraèun EU.

Vir in veè informacij

5


Politièna participacija pa je eden kljuènih pojmov, ko govorimo o aktivnem državljanstvu. Politièno participacijo bomo opredelili kot vkljuèenost posameznika v politièni sistem na razliènih ravneh dejavnosti, segajoèih od zasedanja politiènih funkcij do popolnega nezanimanja (Rush, 1998, cit. po Stukelj, 2011, str. 8).

Veliki slovar tujk (2006) besedo participacija definira kot: 1. Sodelovanje, (so)udeležba in 2. sodelovanje državljanov pri odloèanju in pri vseh dejavnostih družbenega življenja; sodelovanje zaposlenih pri odloèanju ipd. Aktivno državljanstvo je v veliki meri povezano s sodelovanjem v demokratiènih procesih okolja, v katerem živimo. Ni pa omejeno zgolj na udeležbo (aktivno ali pasivno) na volitvah ali referendumih, èeprav je to pomemben sestavni del. Bistvo aktivnega državljanstva je, da imamo možnost, prostor, podporo in željo, da lahko sodelujemo pri odloèanju in vplivamo na odloèitve, ki se sprejemajo, ter da te možnosti izkoristimo, da soustvarjamo družbo na lokalnem, državnem ali evropskem nivoju.

6


Ali je  aktivno državljanstvo samo stvar odloèitve posameznika? Državljanstvo naj bi, z vsemi svojimi razsežnostmi, premostilo prepad med državo in državljani. Ta nastane zaradi razlike med politiènim okvirjem z institucijami in pravili na eni in posameznikom z njegovimi interesi in potrebami na drugi strani. V tem smislu je cilj demokratiène družbe, da usposobi vse državljane, da bi èim bolj sodelovali v kulturnem, ekonomskem, politiènem in družbenem življenju. Z drugimi besedami, cilj je, da se državljani preobrazijo v aktivne državljane.

Aktivni državljani se ne rodimo, ampak smo v tem duhu (lahko) vzgajani in izobraženi. Vsak od nas mora spoznati, kako delujejo lokalne skupnosti, država in Evropska unija, katere vloge opravljajo institucije na teh ravneh. Potrebujemo znanje o naših pravicah, o politiènih procesih (poznavanje delovanja lokalne politike, državnega in politiènega sistema, ureditve EU), ki so povezani z državljanstvom, o postopkih, ki definirajo delovanje slovenske države, Evropske unije in globalnega sveta. Vzgojiti moramo odnos do demokracije in drugaènosti. Vse to znanje vam pomaga pri preizkušanju in raziskovanju lastnih vrednot, identitete in razvijanju pripadnosti lokalni, državni ali evropski skupnosti (Blazinšek, 2009).

Namen tega ni ukalupljanje mladih generacij. Ravno nasprotno. Proces izobraževanja aktivnega državljanstva namreè ni enosmerna avtocesta, preko katere uèitelji in profesorji posredujejo podatke in definicije, kot bi nalagali programsko opremo na nov raèunalnik. Velik del uèenja za aktivno državljanstvo pa lahko poteka izven šol in fakultet, preko neformalnega izobraževanja.

7


Neformalno izobraževanje je organiziran, naèrtovan in strukturiran uèni proces, temeljeè na uènih ciljih. Mladim daje priložnost, da razvijajo svoje kompetence, predvsem tiste, katere nimajo priložnosti razvijati znotraj formalnega izobraževanja, pogosto imenovane tudi »mehke vešèine« (kompetence).

Primarno kot izvajalce neformalnega izobraževanja poznamo: ● mladinske organizacije (taborniki, skavti, mladinski sveti lokalnih skupnosti, …), ● organizacije za mlade (mladinski centri), ● druge nevladne organizacije, ki izvajajo izobraževalne programe, temeljeèe na neformalnem izobraževanju.

Tisto, kar je izredno pomembno zate, pa je, da s sodelovanjem v neformalnem izobraževanju ne pridobiš samo znanja za aktivno državljanstvo, temveè tudi kompetence in znanja, ki ti lahko koristijo, ko boš vstopal na trg dela.

Evropski mladinski forum je namreè izvedel študijo o vplivu neformalnega izobraževanja v mladinskih organizacijah na zaposljivost mladih, ki ugotavlja, da je med šestimi najbolj iskanimi mehkimi vešèinami (1. Komunikacijske vešèine; 2. Organizacijske sposobnosti in zmožnost naèrtovanja; 3. Sposobnost odloèanja; 4. Sposobnost timskega dela; 5. Samozavest in avtonomija; 6. Raèunska pismenost) s strani delodajalcev prvih pet takih, ki jih mladi razvijejo v mladinskih organizacijah.

Mladi podlago za ekonomsko in socialno neodvisnost osvojite predvsem skozi formalno in neformalno izobraževanje in priložnostno uèenje v družini in drugih socialnih mrežah; kompetence za aktivno in odgovorno državljanstvo pa lahko na najbolj neposreden naèin pridobite v mladinskih organizacijah, ki predstavljajo edinstveno uèno polje demokratiènih procesov. Mladinske organizacije ne le zagotavljajo demokratiène postopke v svojem delovanju, ampak svoje èlane z informiranjem, izobraževanjem in drugimi aktivnostmi tudi spodbujajo k aktivnemu vkljuèevanju v te postopke, tako znotraj organizacije kakor v družbi nasploh (Mladinsko organiziranje, str. 13).

8


Aktivno državljanstvo v praksi Spoznali smo teorijo in ugotovili, da je aktivno državljanstvo koristno zame in za skupnost, katere del sem. Kako pa spremenimo teorijo v prakso?

Predstavili bomo nekaj primerov aktivnega državljanstva na lokalni ravni, še prej pa moramo razložiti pojem politiène participacije. Politièno participacijo opredelimo kot aktivnosti posameznikov in družbenih skupin, ki neposredno vplivajo na sprejemanje, oblikovanje in izvrševanje politik, ali kot izbiranje predstavnikov, ki sprejemajo in izvršujejo politike v imenu ljudstva.

Politièna participacija je neposredno usmerjena k vplivanju na oblast in oblikovanju družbe, v kateri živimo. Delimo jo na konvencionalno (obièajno) in nekonvencionalno (neobièajno) politièno participacijo.

Svet Evropske unije oziroma neuradno Svet EU sestavljajo ministri držav èlanic. Svet EU sprejema predpise in usklajuje politike. Paziti moramo, da ga ne zamenjamo z Evropskim svetom: Delo Sveta EU 1. Svet sprejema zakonodajo EU; 2. usklajuje širše gospodarske politike držav èlanic; 3. podpiše sporazume med EU in drugimi državami; 4. potrdi letni proraèun EU; 5. razvija zunanjo in varnostno politiko EU; 6. usklajuje sodelovanje med nacionalnimi sodišèi in policijskimi organi. Vir in veè informacij

9


Konvencionalna politièna participacija predstavlja aktivnosti, ki so v neposrednem odnosu do formalnih institucij vladanja, politiènih akterjev, politiènih strank in politikov. Med konvencionalne politiène dejavnosti štejemo tiste, katerih namen je vplivati na javne odloèitve neposredno preko sooblikovanja ali implementacije javne politike ali posredno preko izbire predstavnikov, ki delujejo v imenu ljudstva in izvajajo javno politiko. Med

najpogostejše

oblike

konvencionalne

politiène

participacije

prištevamo: glasovanje na lokalnih in državnih volitvah, glasovanje na referendumih, kandidiranje za politièno funkcijo, sodelovanje v volilni kampanji, preprièevanje ljudi o izbiri kandidata ali stranke, aktivno delovanje v politièni stranki in finanèni prispevek kandidatu za politièno funkcijo ali politièni stranki. V zadnjih letih je prišlo do upada konvencionalne politiène participacije, narašèajo pa nekonvencionalne oblike politiène participacije, kar je zaznati tudi med mladimi v Sloveniji.

Nekonvencionalne

oblike

politiène

participacije

predstavljajo

neinstitucionalizirano obliko politiène participacije, prek katerih je mogoèe izraziti nestrinjanje z odloèitvami in ravnanjem politiènih institucij in politiènih odloèevalcev, hkrati pa izražajo nezmožnost, nedostopnost ali neuèinkovitost konvencionalne politiène participacije. Opredelimo jih lahko lahko tudi kot protestno obliko politiène participacije, ki vrši pritisk na nosilce javnih funkcij. Med te oblike prištevamo: podpisovanje peticij, udeležbo na demonstracijah, pisma bralcev, cestne zapore, grafitiranje, nasilne proteste, sodelovanje pri nenapovedanih stavkah, zasedanje poslopij

in

podobne

aktivnosti.

Potrebno

je

poudariti,

da

je

nekonvencionalna politièna participacija del demokratiènega politiènega sistema, saj omogoèa ljudem udejanjanje svobode govora in združevanja. Mnogi raziskovalci hkrati ugotavljajo, da je nekonvencionalna politièna participacija kljuènega pomena za delovanje in stabilnost sodobnih demokracij in da predstavlja lastnost demokratiène javnosti. Kot ugotavlja raziskava Mladina 2010, mladi v Sloveniji veliko pogosteje uporabljajo nekonvencionalno

politièno

participacijo,

prav

tako

pogosteje

nekonvencionalno participirajo v primerjavi s starejšo populacijo in njihovimi vrstniki v Evropski uniji.

Evropska komisija je med pomembnejšimi institucijami Evropske unije. Zastopa interese EU kot celote, oblikuje predloge novih evropskih predpisov ter skrbi za izvajanje politik EU in porabo denarja EU. Evropsko komisijo vodi 28 komisarjev, po eden iz vsake države EU. Predsednik Komisije doloèi resorje, za katere so v petletnem mandatu pristojni posamezni komisarji. Evropska komisija zastopa in se zavzema za interese EU kot celote. Nadzoruje in izvaja politike EU, tako da: 1. Evropskemu parlamentu in Svetu predlaga nove zakone in predpise; 2. upravlja proraèun EU in dodeljuje sredstva; 3. izvršuje zakonodajo EU (skupaj s Sodišèem EU); 4. zastopa Evropsko unijo na mednarodni ravni, denimo tako, da sklepa sporazume med EU in drugimi državami.

Vir in veè informacij

10


Lokalne strukture za sodelovanje z mladimi lahko ustanavljajo strukture, ki mladim omogoèajo aktivno participacijo oz. sodelovanje pri oblikovanju politik in sprejemanju odloèitev, ki vplivajo na njih. To so: ● mladinski sveti lokalni skupnosti (MSLS), ● komisije za mladinska vprašanja, ● odbori za mladino. Mladinski svet lokalne skupnosti združuje mladinske organizacije v obèini in lahko vpliva na stvari, ki se tièejo mladih. Z obèino se dogovarja o aktivnostih in potrebah, ki jih imajo mladi ter si prizadeva dobiti èim veè sredstev za svoje projekte. Preko mladinskih svetov lokalnih skupnosti lahko torej izrazimo svoje želje in mnenja o stvareh, ki se nam zdijo pomembne. (Tadej Beoèanin, Participacija mladih, Mladi odpiramo prostor, 1. maj 2014)

Odbor za mladino obèinskega sveta v okviru svojega delovnega podroèja obravnava tematiko iz pristojnosti obèinskega sveta in podaja obèinskemu svetu mnenja in predloge. Odbor lahko obèinskemu svetu predlaga v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti. V Sloveniji odborov za mladino praviloma nimamo, njihove naloge opravlja odbor za družbene dejavnosti. (Tadej Beoèanin, Participacija mladih, Mladi odpiramo prostor, 1. maj 2014)

Komisijo za mladinska vprašanja imenuje župan s sklepom kot svoje posvetovalno telo za prouèevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti. Komisija sprejema sklepe ter podaja predloge in pobude županu. Takšna je na primer Komisija za mladinska vprašanja v obèini Sežana, katere naloga je celovita obravnava podroèja mladine v obèini in sprejemanje mnenj in stališè o tem. (Tadej Beoèanin, Participacija mladih, Mladi odpiramo prostor, 1. maj 2014)

Med neformalne oblike participacije pa spada vse, kar ni predpisano ali urejeno s pravnimi predpisi. Posledièno tudi niso pravno doloèeni njeni uèinki ter zaveza lokalnih oblasti po upoštevanju tovrstnega vkljuèevanja. Kljub pravni nedoreèenosti pa prav neformalni okvir dopušèa razmeroma obsežen manevrski prostor za oblikovanje novih oblik in struktur participacije, prilagojenih potrebam in interesom lokalnega prostora oziroma ciljnih skupin – v danem primeru mladih (Praprotnik 2011b, 13–24 v Tadej Beoèanin, Participacija mladih, Mladi odpiramo prostor, 1. maj 2014). Med te spadajo Facebook peticije in skupine, neformalna posvetovanja, sestanki, pobude, itd.

11


Mehanizmi aktivnega državljanstva Strukturirani dialog na podroèju mladine je inštrument, s katerim se mladi, mladinske organizacije in mladinski sveti ter raziskovalci s podroèja mladine aktivno vkljuèujejo v politièni dialog z odgovornimi za mladinsko politiko v povezavi z evropskimi temami in politikami EU, ki jih zadevajo. Dialog lahko poteka na lokalni, regionalni, nacionalni kot tudi na evropski ravni. V Sloveniji je za izvajanje strukturiranega dialoga zadolžen Mladinski svet Slovenije, zato se za pomoè pri organizaciji in izvajanju tega obrnite na njih.

Okrogla miza obsega sreèanje, ki poleg opisa obravnavane teme vkljuèuje tudi razpravo in izmenjavo mnenj med gosti, vèasih je aktivno vkljuèeno tudi obèinstvo. Okrogla miza je danes splošno znana metoda in predstavlja enega bolj fleksibilnih naèinov razprave. Z okroglo mizo lahko naslovite katerokoli temo, ki se vam zdi pomembna. Svoja stališèa in predloge pa lahko podkrepite tudi z relevantnimi gosti, ki jih povabite na okroglo mizo.

Ustanovitev mladinske organizacije. Mladinska organizacija je prostovoljna organizacija, katere veèino vodstva in èlanstva predstavljajo mladi v starosti od 15. do 29. leta starosti in je organizirana ter deluje na doloèenem obmoèju (na ravni obèine ali države). Njen namen je predstavljanje in razvijanje interesov mladih, opravljanje mladinskega dela v skladu s statutom organizacije in spodbujanje mladih k združevanju in participaciji v družbi.

Akcije na družbenih omrežjih (Facebook, Twitter, Whatsup itd.). Družbena omrežja so zaradi velike razširjenosti med mladimi primerna za organizacijo razliènih akcij. Te so lahko protestne narave, namenjene pa so lahko nabiranju podpornikov za reševanje identificiranega problema, pridobivanju prostovoljcev za pomoè pri izvedbi projekta (npr. èistilna akcija).

Primeri dobrih praks z lokalne ravni pa so bili zbrani tudi v okviru projekta Mladi odpiramo prostor in so na voljo v e-publikaciji Mladi in obèina, sodelovanje generacij.

12


Kakšne priložnosti ti ponuja Evropska unija? Pripravili smo tudi pregled priložnosti in možnosti, ki se ti ponujajo v okviru razliènih programov Evropske unije. Nekateri programi, ki so našteti, so namenjeni prav krepitvi oz. uèenju za aktivno državljanstvo, medtem ko so spet drugi namenjeni izkljuèno pomoèi pri prehajanju iz sistema izobraževanja na trg dela. Kljub temu, da iskanje zaposlitve niti sluèajno še ni tvoja prva skrb in dejstvo, da zaradi starostnih ali drugih omejitev nekateri programi zate še niso aktualni, pa je pomembno, da spoznaš vire in naèine, ki ti bodo lahko pri tem pomagali, ko bo napoèil èas za to.

Strategija Evropa 2020 zajema pobudo Mladi in mobilnost, katere namen je izboljševanje izobraževanja in zaposljivosti mladih.

Pobuda Priložnosti za mlade vsebuje konkretne ukrepe za zmanjševanje brezposelnosti mladih. Njena glavna cilja sta podpora mladim, ki bi se radi vrnili v srednjo šolo ali se preusmerili v poklicno usposabljanje, in pomoè diplomantom pri pridobivanju prvih delovnih izkušenj. Seveda gre za pomoè v obliki veèjih sredstev, ki jih države èlanice lahko èrpajo in vložijo v programe usposabljanja in delovne prakse ter tehnièno pomoè mladim ustanoviteljem podjetij in socialnim podjetnikom.

13


Med ukrepi za podporo mladim so denimo: ● Jamstvo za mlade, ki mladim v štirih mesecih po zakljuèku formalnega izobraževanja ali nastopu brezposelnosti zagotavlja kakovostno ponudbo delovnega mesta, vajeništva, pripravništva ali nadaljnjega izobraževanja, ki ustreza potrebam posameznika. Mladinski svet Slovenije (MSS) se je s partnerskimi mladinskimi nevladnimi organizacijami zavzemal za uvedbo v istoimenski kampanji, Vlada Republike Slovenije pa je letos tudi zares sprejela izvedbeni naèrt – seznam ukrepov, ki se nanašajo na mlade do 29. Leta starosti. ● Program poklicne mobilnosti Prva zaposlitev EURES, ki mladim med 18. in 30. letom starosti pomaga pri iskanju dela v drugih državah EU. Podpora vkljuèuje iskanje ustreznega delovnega mesta, zaposlitve, kritje potnih stroškov poti na razgovor in stroškov selitve ob prièetku dela ter usposabljanje. ● Erasmus+, program EU za izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport omogoèa veliko priložnosti na razliènih podroèjih – v njem je združenih sedem nekdanjih programov EU (med drugim tudi Leonardo da Vinci, Comenius, Gruntvig ter Youth in Action). V višješolskem izobraževanju je namenjen študentom od 5. do 8. stopnje (3 do 12 mesecev v tujini z možnostjo finanène podpore), pripravnikom (mimogrede, pripravništvo lahko med drugim opravljate tudi v Evropskem parlamentu, Evropski komisiji in drugih evropskih ustanovah), magistrskim študentom integriranega mednarodnega programa, poleg tega pa še udeleženim v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (dvotedensko do enoletno pridobivanje delovnih izkušenj v podjetju, javni ali nevladni organizaciji ali v poklicni izobraževalni instituciji ter uèenje novih vešèin ali jezikov v tujini, kar izboljša zaposljivost in lajša prehod od izobrazbe prek usposabljanja do zaposlitve), mladinskih izmenjavah, Evropski prostovoljski službi itd. ● Evropska komisija si za boljšo zaposljivost mladih prizadeva tudi z druge strani, in sicer prek portala We Mean Business, na katerem lahko zaposlovalci spoznajo Leonardove in Erasmus praktikante, ter prek širjenja mreže in izboljšanja mobilnosti mladinskih delavcev, ki so vkljuèeni v osebni, izobraževalni in družbeni razvoj mladih. ● Mladim podjetnikom, ki resno naèrtujejo ustanovitev podjetja ali so ga že ustanovili v zadnjih treh letih, program Erasmus za mlade podjetnike omogoèa šest mesecev uèenja od izkušenega podjetnika v njegovem malem ali srednje velikem podjetju v drugi državi EU. ● Evropska prostovoljna služba (European Voluntary Service, EVS) je mednarodni prostovoljski program, ki omogoèa mladim med 18. in 30. letom, da od dveh mesecev do enega leta opravljajo prostovoljsko delo v organizaciji ali javni ustanovi v Evropi, Afriki, Aziji ali Južni Ameriki. Evropska komisija prostovoljcu krije stroške hrane, bivanja, lokalnega transporta, zdravstvenega zavarovanja, uèenja jezika in meseène žepnine ter 90 % potnih stroškov. Potrebne informacije lahko najdete na spletišèu dosedanjega koordinatorja EVS v Sloveniji MSS, po novem pa je program prevzel Zavod MOVIT v okviru programa Erasmus+ Mladi v akciji.

14


Nekaj uporabnih spletnih mest in objav, namenjenih mladim iskalcem izobraževalnih, prostovoljskih ali zaposlitvenih priložnosti v evropskem ali svetovnem okviru:

● Evropski mladinski portal: »Informacije in možnosti za mlade v Evropi«. ● Zaposlenost mladih: pregled ukrepov Evropske unije (European Law Monitor) ● Mladina v Evropi (Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer, Eurofond) ● Tvoja Evropa (EUROPA): »pravice evropskih prebivalcev in njihovih družinskih èlanov ter praktièni nasveti v zvezi s potovanjem in prebivanjem v EU«. ● Zdravje in varnost (Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu). ● Pravice pri delu v drugi državi EU (Evropska komisija). ● Pravice iz sistema socialne varnost (Evropska komisija). ● Priznavanje profesionalnih kvalifikacij (Evropska komisija). ● Študijski obiski (Evropski parlament): najveè enomeseèen obisk za poglabljanje znanja o temah, vezanih na evropsko povezovanje. ● Zaposlitev/Pripravništvo

(Evropski

varuh

èlovekovih

pravic):

zaèasna delovna mesta in dvakrat letno razpisana pripravništva, predvsem za diplomante prava. ● Praksa

(Sodišèe

Evropske

unije):

omejeno

število

najveè

petmeseènih plaèanih praks za diplomante ustrezne smeri.

15


● Štipendije mreže YouthActionNet (Evropski mladinski portal): enoletni program je namenjen mladim socialnim podjetnikom in mladim od 18. do 29. leta starosti, ki si v svojem kraju prizadevajo za socialne spremembe ali otrokove pravice. ● Mikrofinanèni instrument Progress sicer ni namenjen izkljuèno mladim, a omogoèa najem mikroposojila v višini najveè 25.000 € za ustanovitev podjetja ali razširitev poslovanja tistim, ki se želijo samozaposliti, so brezposelni, poklicno neaktivni ali pripadajo ranljivim manjšinam. ● Marie Sklodowska-Curie Actions: še en mehanizem, ki ni starostno omejen, ponuja pa finanèno podporo raziskovalcem ne glede na narodnost ali podroèje raziskovanja. ● EURAXESS – Raziskovalci v gibanju: baza prostih delovnih mest za raziskovalce na veè kot 4500 preverjenih raziskovalnih ustanovah. ● Opportunities for Youth: »Informativni spletni portal, ustvarjen za podjetne mlade ljudi, ki imajo željo po vplivanju na svojo lokalno skupnost ali na svet na splošno. Portal je namenjen zapiranju informacijske vrzeli med mladimi na globalni ravni. […] OFY objavlja priložnosti za študij, štipendije, finanèno podporo, usposabljanja, konference, službe in vajeništva«. ● European Youth Event 2014: to je naše leto! ● Strukturirani dialog, tudi v Sloveniji: aktivno se zavzemaj za odpiranje kakovostne debate mladih z odloèevalci in vplivaj na razvoj nacionalnih in evropskih mladinskih politik! ● Z vprašanji se lahko vedno obrneš tudi na Evropski mladinski forum, ki ima trenutno že tretji mandat slovenskega predsednika!

4 16


Aktivno državljanstvo se splaèa Družba okoli nas deluje po doloèenih pravilih in vzorcih, ki pa se vseskozi spreminjajo. Trend med mladimi za sodelovanje v teh procesih, tako preko formalnih ali neformalnih oblik participacije, tako v Evropski uniji kot tudi v Sloveniji, upada.

Pomembno se je zavedati, da si odgovornost za sooblikovanje družbe in okolja, v katerem živimo, delimo vsi. Drži, da odgovornost 15-letnika ne bo nikoli enaka odgovornosti 40-letnika, a kljub temu to ne sme biti razlog, da nas ne bi zanimalo, kaj se okrog nas dogaja.

Odlièen primer aktivne participacije mladih so pobude iz posameznih lokalnih okolij, ki so najveèkrat povezane s pomanjkanjem infrastrukture za preživljanje prostega èasa. Vam je znano pomanjkanje skate parkov ali pa košarkarska igrišèa, kjer koš obstaja samo, èe zatisnete oèi in si ga predstavljate?

Z uporabo naèinov in preko mehanizmov, ki smo vam jih predstavili v tej brošuri, lahko prenovo košarkarskega igrišèa ali izgradnjo skate parka dosežete sami oz. v sodelovanju s starejšimi. Pomembno je, da svoje pomisleke, želje in ideje izrazite na glas, da sodelujete, da ste aktivni državljani.

Na koncu pa vas želimo opozoriti, da vaše ideje, predlogi in želja po sodelovanju morda ne bo vedno naleteli na odobravanje. Pri tem se zavedajte, da vaša svoboda izražanja in udejstvovanja sega do toèke, kjer se zaène svoboda drugega. V pogovorih, akcijah, peticijah, na spletu in povsod v življenju bodite zagovorniki pogovora, strpnosti in iskanja skupnih imenovalcev. Tudi tako boste prispevali k izboljšanju družbe zase in za vse, ki v njej sobivamo.

17


Viri in literatura ● Beoèanin, T., Harej, H., Koren, V., Lozar, A. in Tomšiè, A. (2010). Mladi in obèina,sodelovanje generacij. Ljubljana, Mladinski svet. Dostopno na: http://www.mladi-inobcina.si/images/stories/fajli/mladiinobcina.pdf

● Doblekar, N. (2009). Aktivno državljanstvo v slovenski mladinski politiki. Magistrsko delo.

● Michieli, T. in Blazinšek, A. (2007). Nevladne organizacije in spodbujanje aktivnega državljanstva. CNVOS – Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij.

● Štukelj, T. (2011). Politièna participacija mladih v Sloveniji. Diplomsko delo.

● Jure Babnik et al (ur.)( 2009). Vkljuèevanje, participacija in aktivno državljanstvo preko èlanskih oblik mladinskega dela: zbornik. Ljubljana : Movit NA Mladina.

● Mladi in obèina. Dostopno na http://www.mladi-in-obcina.si/index.php/lokalna-mladinskapolitika/participacija-mladih

● Institucije in drugi organi EU. Dostopno na http://europa.eu/about-eu/institutionsbodies/index_sl.htm

● Resolucija Priznavanje neformalnega izobraževanja v Sloveniji. Dostopno na http://www.mss.si/datoteke/dokumenti/resolucijaPriznavanje_neformalnega_izobrazevanja_v_ Sloveniji.pdf.

● Veliki slovar tujk. (2006). Ljubljana: Cankarjeva založba.

● Tanja Baumkirher et al (ur.), (2010). Programski dokument Mladinskega sveta Slovenije »Mladinsko organiziranje«. Mladinski svet Slovenije.

18


PROJEKT  JE SOFINANCIRAN S STRANI EVROPSKE KOMISIJE V OKVIRU PROGRAMA VSEŽIVLJENJSKO UÈENJE. Vsebina publikacije je izkljuèna odgovornost avtorjev in v nobenem primeru ne predstavlja stališè Evropske komisije.

Aktivno državljanstvo  

Aktivno državljanstvo