PARTNERSTVO ZA MLADINO
Aktivno dr avljanstvo bro ura Avtorji: Borut Cink, Pika Kofol, Toma Pu nik Uredil: Borut Cink Pregled dokumenta: Borut Cink, Nata a Ru niæ Oblikovanje: Mikrodata, Da a Sitar s.p. Fotografije: Dreamstime Izdajatelj/zalo nik: Mladinski svet Slovenije Dunajska 5, Ljubljana www.mss.si, info@mss.si Za izdajatelja: Tea Jarc
Publikacija je sofinancirana s strani Evropske komisije v okviru programa Vse ivljenjsko uèenje.
Kazalo 1
Aktivno dr avljanstvo .................................................................................4
2
Ali je aktivno dr avljanstvo samo stvar odloèitve posameznika? ................7
3
Aktivno dr avljanstvo v praksi .....................................................................9
4
Mehanizmi aktivnega dr avljanstva ..........................................................12
5
Kak ne prilo nosti ti ponuja Evropska unija? ............................................13
6
Aktivno dr avljanstvo se splaèa ..................................................................17
7 Viri in literatura ..........................................................................................18
Aktivno dr avljanstvo? Pojem aktivnega dr avljanstva je zadnjih nekaj let zelo »in«. Verjetno vsaj enkrat na mesec sli ite ali poslu ate o tem, da je dobro, da si aktiven dr avljan. Dobro zate in tudi za dr avo. Zakaj? Kako? Kaj sploh je aktivno dr avljanstvo? Kaj ima ti od tega?
Gremo po vrsti. Najprej bomo raziskali pojem aktivnega dr avljanstva. Vsi ga poznamo in vsak od nas ga lahko razume po svoje. Kljub temu, da se veliko strokovnjakov ukvarja s podroèjem aktivnega dr avljanstva, pa velja, da enotna definicija aktivnega dr avljanstva ne obstaja. Kljub temu lahko iz mno ice opredelitev izlu èimo naslednje:
Aktivno dr avljanstvo ni le redno udele evanje volitev in spremljanje politiènega dogajanja, paè pa veliko veè kot to. Zajema vsesplo no delovanje dr avljank in dr avljanov na razliènih podroèjih za splo no dru beno korist in ne le za uresnièevanje osebnih interesov. Temelji na medsebojnem spo tovanju, nenasilju in na zagotavljanju èlovekovih pravic in upo tevanju demokratiènih vrednot.
Evropski svet doloèa splo ne politiène usmeritve in prednostne naloge EU. Sestavljajo ga predsedniki dr av oz. vlad èlanic EU, ki se praviloma sreèujejo tirikrat meseèno. Novost je funkcija predsednika Evropskega sveta, ki skrbi za njegovo pripravo in neprekinjeno delo ter za dosego soglasja. Evropski svet doloèa splo ne politiène usmeritve in prednostne naloge ter obravnava zapletena in obèutljiva vpra anja, ki jih ni mogoèe re iti na ni ji ravni medvladnega sodelovanja.
Vir in veè informacij
4
Zapisana opredelitev se vam verjetno zdi zapletena in verjetno vam besedna zveza aktivno dr avljanstvo e ni niè bolj razumljiva kot pred nekaj vrsticami, zato se bomo podali v zgodovino in na kratko raziskali, kaj sploh dr avljanstvo je.
Dr avljanstvo se je v na i zgodovini pojavilo v èasu antiène Grèiji in se skozi stoletja razvijalo do tega, kar pod tem pojmom razumemo danes. Èe poenostavimo, skozi vso na o zgodovino gre pri konceptu dr avljanstva za odnos med posameznikom in skupnostjo, ki ga danes predstavlja dr ava. Povedano drugaèe, gre za pogodbo med posameznikom in dr avo. Iz tega odnosa izhajajo tudi pravice in dol nosti, ki jih imamo dr avljani do dr ave. Dr avljanstvo tako daje vsakemu izmed nas pravice, ki so zapisane v ustavi, hkrati pa nas omejuje z dol nostmi in nam nalaga zakone, ki jih moramo spo tovati.
Odnos med dr avljanom in dr avo oz. koncept dr avljanstva je zapleten in ga ne smemo poenostaviti zgolj na na tevanje pravic in dol nosti. Za na o razlago pojma aktivnega dr avljanstva pa je pomembno razumeti predvsem politièno pravno razse nost dr avljanstva, ki vkljuèuje koncept demokracije, koncepte demokratiènega dr avljanstva, politiène strukture in procese odloèanja na dr avni in mednarodni ravni, volilni sistem, politiène stranke, razliène skupine pritiska. V tem kontekstu je pomembna tudi politièna participacija in oblike participacije (Veldhuis v Blazin ek, 2009)
Poslanci Evropskega parlamenta so zastopniki ljudstva. Izvoljeni so na neposrednih volitvah, ki potekajo vsakih pet let. Parlament je skupaj s Svetom Evropske unije (Svet) najpomembnej e zakonodajno telo EU. Evropski parlament ima tri glavne naloge: ● Po razpravi skupaj s Svetom sprejme predloge zakonov EU; ● nadzoruje druge evropske institucije, zlasti Evropsko komisijo, in preverja demokratiènost njihovega delovanja; ● po razpravi skupaj s Svetom sprejme proraèun EU.
Vir in veè informacij
5
Politièna participacija pa je eden kljuènih pojmov, ko govorimo o aktivnem dr avljanstvu. Politièno participacijo bomo opredelili kot vkljuèenost posameznika v politièni sistem na razliènih ravneh dejavnosti, segajoèih od zasedanja politiènih funkcij do popolnega nezanimanja (Rush, 1998, cit. po Stukelj, 2011, str. 8).
Veliki slovar tujk (2006) besedo participacija definira kot: 1. Sodelovanje, (so)udele ba in 2. sodelovanje dr avljanov pri odloèanju in pri vseh dejavnostih dru benega ivljenja; sodelovanje zaposlenih pri odloèanju ipd. Aktivno dr avljanstvo je v veliki meri povezano s sodelovanjem v demokratiènih procesih okolja, v katerem ivimo. Ni pa omejeno zgolj na udele bo (aktivno ali pasivno) na volitvah ali referendumih, èeprav je to pomemben sestavni del. Bistvo aktivnega dr avljanstva je, da imamo mo nost, prostor, podporo in eljo, da lahko sodelujemo pri odloèanju in vplivamo na odloèitve, ki se sprejemajo, ter da te mo nosti izkoristimo, da soustvarjamo dru bo na lokalnem, dr avnem ali evropskem nivoju.
6
Ali je aktivno dr avljanstvo samo stvar odloèitve posameznika? Dr avljanstvo naj bi, z vsemi svojimi razse nostmi, premostilo prepad med dr avo in dr avljani. Ta nastane zaradi razlike med politiènim okvirjem z institucijami in pravili na eni in posameznikom z njegovimi interesi in potrebami na drugi strani. V tem smislu je cilj demokratiène dru be, da usposobi vse dr avljane, da bi èim bolj sodelovali v kulturnem, ekonomskem, politiènem in dru benem ivljenju. Z drugimi besedami, cilj je, da se dr avljani preobrazijo v aktivne dr avljane.
Aktivni dr avljani se ne rodimo, ampak smo v tem duhu (lahko) vzgajani in izobra eni. Vsak od nas mora spoznati, kako delujejo lokalne skupnosti, dr ava in Evropska unija, katere vloge opravljajo institucije na teh ravneh. Potrebujemo znanje o na ih pravicah, o politiènih procesih (poznavanje delovanja lokalne politike, dr avnega in politiènega sistema, ureditve EU), ki so povezani z dr avljanstvom, o postopkih, ki definirajo delovanje slovenske dr ave, Evropske unije in globalnega sveta. Vzgojiti moramo odnos do demokracije in drugaènosti. Vse to znanje vam pomaga pri preizku anju in raziskovanju lastnih vrednot, identitete in razvijanju pripadnosti lokalni, dr avni ali evropski skupnosti (Blazin ek, 2009).
Namen tega ni ukalupljanje mladih generacij. Ravno nasprotno. Proces izobra evanja aktivnega dr avljanstva namreè ni enosmerna avtocesta, preko katere uèitelji in profesorji posredujejo podatke in definicije, kot bi nalagali programsko opremo na nov raèunalnik. Velik del uèenja za aktivno dr avljanstvo pa lahko poteka izven ol in fakultet, preko neformalnega izobra evanja.
7
Neformalno izobra evanje je organiziran, naèrtovan in strukturiran uèni proces, temeljeè na uènih ciljih. Mladim daje prilo nost, da razvijajo svoje kompetence, predvsem tiste, katere nimajo prilo nosti razvijati znotraj formalnega izobra evanja, pogosto imenovane tudi »mehke ve èine« (kompetence).
Primarno kot izvajalce neformalnega izobra evanja poznamo: ● mladinske organizacije (taborniki, skavti, mladinski sveti lokalnih skupnosti, ), ● organizacije za mlade (mladinski centri), ● druge nevladne organizacije, ki izvajajo izobra evalne programe, temeljeèe na neformalnem izobra evanju.
Tisto, kar je izredno pomembno zate, pa je, da s sodelovanjem v neformalnem izobra evanju ne pridobi samo znanja za aktivno dr avljanstvo, temveè tudi kompetence in znanja, ki ti lahko koristijo, ko bo vstopal na trg dela.
Evropski mladinski forum je namreè izvedel tudijo o vplivu neformalnega izobra evanja v mladinskih organizacijah na zaposljivost mladih, ki ugotavlja, da je med estimi najbolj iskanimi mehkimi ve èinami (1. Komunikacijske ve èine; 2. Organizacijske sposobnosti in zmo nost naèrtovanja; 3. Sposobnost odloèanja; 4. Sposobnost timskega dela; 5. Samozavest in avtonomija; 6. Raèunska pismenost) s strani delodajalcev prvih pet takih, ki jih mladi razvijejo v mladinskih organizacijah.
Mladi podlago za ekonomsko in socialno neodvisnost osvojite predvsem skozi formalno in neformalno izobra evanje in prilo nostno uèenje v dru ini in drugih socialnih mre ah; kompetence za aktivno in odgovorno dr avljanstvo pa lahko na najbolj neposreden naèin pridobite v mladinskih organizacijah, ki predstavljajo edinstveno uèno polje demokratiènih procesov. Mladinske organizacije ne le zagotavljajo demokratiène postopke v svojem delovanju, ampak svoje èlane z informiranjem, izobra evanjem in drugimi aktivnostmi tudi spodbujajo k aktivnemu vkljuèevanju v te postopke, tako znotraj organizacije kakor v dru bi nasploh (Mladinsko organiziranje, str. 13).
8
Aktivno dr avljanstvo v praksi Spoznali smo teorijo in ugotovili, da je aktivno dr avljanstvo koristno zame in za skupnost, katere del sem. Kako pa spremenimo teorijo v prakso?
Predstavili bomo nekaj primerov aktivnega dr avljanstva na lokalni ravni, e prej pa moramo razlo iti pojem politiène participacije. Politièno participacijo opredelimo kot aktivnosti posameznikov in dru benih skupin, ki neposredno vplivajo na sprejemanje, oblikovanje in izvr evanje politik, ali kot izbiranje predstavnikov, ki sprejemajo in izvr ujejo politike v imenu ljudstva.
Politièna participacija je neposredno usmerjena k vplivanju na oblast in oblikovanju dru be, v kateri ivimo. Delimo jo na konvencionalno (obièajno) in nekonvencionalno (neobièajno) politièno participacijo.
Svet Evropske unije oziroma neuradno Svet EU sestavljajo ministri dr av èlanic. Svet EU sprejema predpise in usklajuje politike. Paziti moramo, da ga ne zamenjamo z Evropskim svetom: Delo Sveta EU 1. Svet sprejema zakonodajo EU; 2. usklajuje ir e gospodarske politike dr av èlanic; 3. podpi e sporazume med EU in drugimi dr avami; 4. potrdi letni proraèun EU; 5. razvija zunanjo in varnostno politiko EU; 6. usklajuje sodelovanje med nacionalnimi sodi èi in policijskimi organi. Vir in veè informacij
9
Konvencionalna politièna participacija predstavlja aktivnosti, ki so v neposrednem odnosu do formalnih institucij vladanja, politiènih akterjev, politiènih strank in politikov. Med konvencionalne politiène dejavnosti tejemo tiste, katerih namen je vplivati na javne odloèitve neposredno preko sooblikovanja ali implementacije javne politike ali posredno preko izbire predstavnikov, ki delujejo v imenu ljudstva in izvajajo javno politiko. Med
najpogostej e
oblike
konvencionalne
politiène
participacije
pri tevamo: glasovanje na lokalnih in dr avnih volitvah, glasovanje na referendumih, kandidiranje za politièno funkcijo, sodelovanje v volilni kampanji, preprièevanje ljudi o izbiri kandidata ali stranke, aktivno delovanje v politièni stranki in finanèni prispevek kandidatu za politièno funkcijo ali politièni stranki. V zadnjih letih je pri lo do upada konvencionalne politiène participacije, nara èajo pa nekonvencionalne oblike politiène participacije, kar je zaznati tudi med mladimi v Sloveniji.
Nekonvencionalne
oblike
politiène
participacije
predstavljajo
neinstitucionalizirano obliko politiène participacije, prek katerih je mogoèe izraziti nestrinjanje z odloèitvami in ravnanjem politiènih institucij in politiènih odloèevalcev, hkrati pa izra ajo nezmo nost, nedostopnost ali neuèinkovitost konvencionalne politiène participacije. Opredelimo jih lahko lahko tudi kot protestno obliko politiène participacije, ki vr i pritisk na nosilce javnih funkcij. Med te oblike pri tevamo: podpisovanje peticij, udele bo na demonstracijah, pisma bralcev, cestne zapore, grafitiranje, nasilne proteste, sodelovanje pri nenapovedanih stavkah, zasedanje poslopij
in
podobne
aktivnosti.
Potrebno
je
poudariti,
da
je
nekonvencionalna politièna participacija del demokratiènega politiènega sistema, saj omogoèa ljudem udejanjanje svobode govora in zdru evanja. Mnogi raziskovalci hkrati ugotavljajo, da je nekonvencionalna politièna participacija kljuènega pomena za delovanje in stabilnost sodobnih demokracij in da predstavlja lastnost demokratiène javnosti. Kot ugotavlja raziskava Mladina 2010, mladi v Sloveniji veliko pogosteje uporabljajo nekonvencionalno
politièno
participacijo,
prav
tako
pogosteje
nekonvencionalno participirajo v primerjavi s starej o populacijo in njihovimi vrstniki v Evropski uniji.
Evropska komisija je med pomembnej imi institucijami Evropske unije. Zastopa interese EU kot celote, oblikuje predloge novih evropskih predpisov ter skrbi za izvajanje politik EU in porabo denarja EU. Evropsko komisijo vodi 28 komisarjev, po eden iz vsake dr ave EU. Predsednik Komisije doloèi resorje, za katere so v petletnem mandatu pristojni posamezni komisarji. Evropska komisija zastopa in se zavzema za interese EU kot celote. Nadzoruje in izvaja politike EU, tako da: 1. Evropskemu parlamentu in Svetu predlaga nove zakone in predpise; 2. upravlja proraèun EU in dodeljuje sredstva; 3. izvr uje zakonodajo EU (skupaj s Sodi èem EU); 4. zastopa Evropsko unijo na mednarodni ravni, denimo tako, da sklepa sporazume med EU in drugimi dr avami.
Vir in veè informacij
10
Lokalne strukture za sodelovanje z mladimi lahko ustanavljajo strukture, ki mladim omogoèajo aktivno participacijo oz. sodelovanje pri oblikovanju politik in sprejemanju odloèitev, ki vplivajo na njih. To so: ● mladinski sveti lokalni skupnosti (MSLS), ● komisije za mladinska vpra anja, ● odbori za mladino. Mladinski svet lokalne skupnosti zdru uje mladinske organizacije v obèini in lahko vpliva na stvari, ki se tièejo mladih. Z obèino se dogovarja o aktivnostih in potrebah, ki jih imajo mladi ter si prizadeva dobiti èim veè sredstev za svoje projekte. Preko mladinskih svetov lokalnih skupnosti lahko torej izrazimo svoje elje in mnenja o stvareh, ki se nam zdijo pomembne. (Tadej Beoèanin, Participacija mladih, Mladi odpiramo prostor, 1. maj 2014)
Odbor za mladino obèinskega sveta v okviru svojega delovnega podroèja obravnava tematiko iz pristojnosti obèinskega sveta in podaja obèinskemu svetu mnenja in predloge. Odbor lahko obèinskemu svetu predlaga v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti. V Sloveniji odborov za mladino praviloma nimamo, njihove naloge opravlja odbor za dru bene dejavnosti. (Tadej Beoèanin, Participacija mladih, Mladi odpiramo prostor, 1. maj 2014)
Komisijo za mladinska vpra anja imenuje upan s sklepom kot svoje posvetovalno telo za prouèevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti. Komisija sprejema sklepe ter podaja predloge in pobude upanu. Tak na je na primer Komisija za mladinska vpra anja v obèini Se ana, katere naloga je celovita obravnava podroèja mladine v obèini in sprejemanje mnenj in stali è o tem. (Tadej Beoèanin, Participacija mladih, Mladi odpiramo prostor, 1. maj 2014)
Med neformalne oblike participacije pa spada vse, kar ni predpisano ali urejeno s pravnimi predpisi. Posledièno tudi niso pravno doloèeni njeni uèinki ter zaveza lokalnih oblasti po upo tevanju tovrstnega vkljuèevanja. Kljub pravni nedoreèenosti pa prav neformalni okvir dopu èa razmeroma obse en manevrski prostor za oblikovanje novih oblik in struktur participacije, prilagojenih potrebam in interesom lokalnega prostora oziroma ciljnih skupin v danem primeru mladih (Praprotnik 2011b, 13 24 v Tadej Beoèanin, Participacija mladih, Mladi odpiramo prostor, 1. maj 2014). Med te spadajo Facebook peticije in skupine, neformalna posvetovanja, sestanki, pobude, itd.
11
Mehanizmi aktivnega dr avljanstva Strukturirani dialog na podroèju mladine je in trument, s katerim se mladi, mladinske organizacije in mladinski sveti ter raziskovalci s podroèja mladine aktivno vkljuèujejo v politièni dialog z odgovornimi za mladinsko politiko v povezavi z evropskimi temami in politikami EU, ki jih zadevajo. Dialog lahko poteka na lokalni, regionalni, nacionalni kot tudi na evropski ravni. V Sloveniji je za izvajanje strukturiranega dialoga zadol en Mladinski svet Slovenije, zato se za pomoè pri organizaciji in izvajanju tega obrnite na njih.
Okrogla miza obsega sreèanje, ki poleg opisa obravnavane teme vkljuèuje tudi razpravo in izmenjavo mnenj med gosti, vèasih je aktivno vkljuèeno tudi obèinstvo. Okrogla miza je danes splo no znana metoda in predstavlja enega bolj fleksibilnih naèinov razprave. Z okroglo mizo lahko naslovite katerokoli temo, ki se vam zdi pomembna. Svoja stali èa in predloge pa lahko podkrepite tudi z relevantnimi gosti, ki jih povabite na okroglo mizo.
Ustanovitev mladinske organizacije. Mladinska organizacija je prostovoljna organizacija, katere veèino vodstva in èlanstva predstavljajo mladi v starosti od 15. do 29. leta starosti in je organizirana ter deluje na doloèenem obmoèju (na ravni obèine ali dr ave). Njen namen je predstavljanje in razvijanje interesov mladih, opravljanje mladinskega dela v skladu s statutom organizacije in spodbujanje mladih k zdru evanju in participaciji v dru bi.
Akcije na dru benih omre jih (Facebook, Twitter, Whatsup itd.). Dru bena omre ja so zaradi velike raz irjenosti med mladimi primerna za organizacijo razliènih akcij. Te so lahko protestne narave, namenjene pa so lahko nabiranju podpornikov za re evanje identificiranega problema, pridobivanju prostovoljcev za pomoè pri izvedbi projekta (npr. èistilna akcija).
Primeri dobrih praks z lokalne ravni pa so bili zbrani tudi v okviru projekta Mladi odpiramo prostor in so na voljo v e-publikaciji Mladi in obèina, sodelovanje generacij.
12
Kak ne prilo nosti ti ponuja Evropska unija? Pripravili smo tudi pregled prilo nosti in mo nosti, ki se ti ponujajo v okviru razliènih programov Evropske unije. Nekateri programi, ki so na teti, so namenjeni prav krepitvi oz. uèenju za aktivno dr avljanstvo, medtem ko so spet drugi namenjeni izkljuèno pomoèi pri prehajanju iz sistema izobra evanja na trg dela. Kljub temu, da iskanje zaposlitve niti sluèajno e ni tvoja prva skrb in dejstvo, da zaradi starostnih ali drugih omejitev nekateri programi zate e niso aktualni, pa je pomembno, da spozna vire in naèine, ki ti bodo lahko pri tem pomagali, ko bo napoèil èas za to.
Strategija Evropa 2020 zajema pobudo Mladi in mobilnost, katere namen je izbolj evanje izobra evanja in zaposljivosti mladih.
Pobuda Prilo nosti za mlade vsebuje konkretne ukrepe za zmanj evanje brezposelnosti mladih. Njena glavna cilja sta podpora mladim, ki bi se radi vrnili v srednjo olo ali se preusmerili v poklicno usposabljanje, in pomoè diplomantom pri pridobivanju prvih delovnih izku enj. Seveda gre za pomoè v obliki veèjih sredstev, ki jih dr ave èlanice lahko èrpajo in vlo ijo v programe usposabljanja in delovne prakse ter tehnièno pomoè mladim ustanoviteljem podjetij in socialnim podjetnikom.
13
Med ukrepi za podporo mladim so denimo: ● Jamstvo za mlade, ki mladim v tirih mesecih po zakljuèku formalnega izobra evanja ali nastopu brezposelnosti zagotavlja kakovostno ponudbo delovnega mesta, vajeni tva, pripravni tva ali nadaljnjega izobra evanja, ki ustreza potrebam posameznika. Mladinski svet Slovenije (MSS) se je s partnerskimi mladinskimi nevladnimi organizacijami zavzemal za uvedbo v istoimenski kampanji, Vlada Republike Slovenije pa je letos tudi zares sprejela izvedbeni naèrt seznam ukrepov, ki se nana ajo na mlade do 29. Leta starosti. ● Program poklicne mobilnosti Prva zaposlitev EURES, ki mladim med 18. in 30. letom starosti pomaga pri iskanju dela v drugih dr avah EU. Podpora vkljuèuje iskanje ustreznega delovnega mesta, zaposlitve, kritje potnih stro kov poti na razgovor in stro kov selitve ob prièetku dela ter usposabljanje. ● Erasmus+, program EU za izobra evanje, usposabljanje, mlade in port omogoèa veliko prilo nosti na razliènih podroèjih v njem je zdru enih sedem nekdanjih programov EU (med drugim tudi Leonardo da Vinci, Comenius, Gruntvig ter Youth in Action). V vi je olskem izobra evanju je namenjen tudentom od 5. do 8. stopnje (3 do 12 mesecev v tujini z mo nostjo finanène podpore), pripravnikom (mimogrede, pripravni tvo lahko med drugim opravljate tudi v Evropskem parlamentu, Evropski komisiji in drugih evropskih ustanovah), magistrskim tudentom integriranega mednarodnega programa, poleg tega pa e udele enim v poklicnem izobra evanju in usposabljanju (dvotedensko do enoletno pridobivanje delovnih izku enj v podjetju, javni ali nevladni organizaciji ali v poklicni izobra evalni instituciji ter uèenje novih ve èin ali jezikov v tujini, kar izbolj a zaposljivost in laj a prehod od izobrazbe prek usposabljanja do zaposlitve), mladinskih izmenjavah, Evropski prostovoljski slu bi itd. ● Evropska komisija si za bolj o zaposljivost mladih prizadeva tudi z druge strani, in sicer prek portala We Mean Business, na katerem lahko zaposlovalci spoznajo Leonardove in Erasmus praktikante, ter prek irjenja mre e in izbolj anja mobilnosti mladinskih delavcev, ki so vkljuèeni v osebni, izobra evalni in dru beni razvoj mladih. ● Mladim podjetnikom, ki resno naèrtujejo ustanovitev podjetja ali so ga e ustanovili v zadnjih treh letih, program Erasmus za mlade podjetnike omogoèa est mesecev uèenja od izku enega podjetnika v njegovem malem ali srednje velikem podjetju v drugi dr avi EU. ● Evropska prostovoljna slu ba (European Voluntary Service, EVS) je mednarodni prostovoljski program, ki omogoèa mladim med 18. in 30. letom, da od dveh mesecev do enega leta opravljajo prostovoljsko delo v organizaciji ali javni ustanovi v Evropi, Afriki, Aziji ali Ju ni Ameriki. Evropska komisija prostovoljcu krije stro ke hrane, bivanja, lokalnega transporta, zdravstvenega zavarovanja, uèenja jezika in meseène epnine ter 90 % potnih stro kov. Potrebne informacije lahko najdete na spleti èu dosedanjega koordinatorja EVS v Sloveniji MSS, po novem pa je program prevzel Zavod MOVIT v okviru programa Erasmus+ Mladi v akciji.
14
Nekaj uporabnih spletnih mest in objav, namenjenih mladim iskalcem izobra evalnih, prostovoljskih ali zaposlitvenih prilo nosti v evropskem ali svetovnem okviru:
● Evropski mladinski portal: »Informacije in mo nosti za mlade v Evropi«. ● Zaposlenost mladih: pregled ukrepov Evropske unije (European Law Monitor) ● Mladina v Evropi (Evropska fundacija za izbolj anje ivljenjskih in delovnih razmer, Eurofond) ● Tvoja Evropa (EUROPA): »pravice evropskih prebivalcev in njihovih dru inskih èlanov ter praktièni nasveti v zvezi s potovanjem in prebivanjem v EU«. ● Zdravje in varnost (Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu). ● Pravice pri delu v drugi dr avi EU (Evropska komisija). ● Pravice iz sistema socialne varnost (Evropska komisija). ● Priznavanje profesionalnih kvalifikacij (Evropska komisija). ● tudijski obiski (Evropski parlament): najveè enomeseèen obisk za poglabljanje znanja o temah, vezanih na evropsko povezovanje. ● Zaposlitev/Pripravni tvo
(Evropski
varuh
èlovekovih
pravic):
zaèasna delovna mesta in dvakrat letno razpisana pripravni tva, predvsem za diplomante prava. ● Praksa
(Sodi èe
Evropske
unije):
omejeno
tevilo
najveè
petmeseènih plaèanih praks za diplomante ustrezne smeri.
15
● tipendije mre e YouthActionNet (Evropski mladinski portal): enoletni program je namenjen mladim socialnim podjetnikom in mladim od 18. do 29. leta starosti, ki si v svojem kraju prizadevajo za socialne spremembe ali otrokove pravice. ● Mikrofinanèni instrument Progress sicer ni namenjen izkljuèno mladim, a omogoèa najem mikroposojila v vi ini najveè 25.000 za ustanovitev podjetja ali raz iritev poslovanja tistim, ki se elijo samozaposliti, so brezposelni, poklicno neaktivni ali pripadajo ranljivim manj inam. ● Marie Sklodowska-Curie Actions: e en mehanizem, ki ni starostno omejen, ponuja pa finanèno podporo raziskovalcem ne glede na narodnost ali podroèje raziskovanja. ● EURAXESS Raziskovalci v gibanju: baza prostih delovnih mest za raziskovalce na veè kot 4500 preverjenih raziskovalnih ustanovah. ● Opportunities for Youth: »Informativni spletni portal, ustvarjen za podjetne mlade ljudi, ki imajo eljo po vplivanju na svojo lokalno skupnost ali na svet na splo no. Portal je namenjen zapiranju informacijske vrzeli med mladimi na globalni ravni. [ ] OFY objavlja prilo nosti za tudij, tipendije, finanèno podporo, usposabljanja, konference, slu be in vajeni tva«. ● European Youth Event 2014: to je na e leto! ● Strukturirani dialog, tudi v Sloveniji: aktivno se zavzemaj za odpiranje kakovostne debate mladih z odloèevalci in vplivaj na razvoj nacionalnih in evropskih mladinskih politik! ● Z vpra anji se lahko vedno obrne tudi na Evropski mladinski forum, ki ima trenutno e tretji mandat slovenskega predsednika!
4 16
Aktivno dr avljanstvo se splaèa Dru ba okoli nas deluje po doloèenih pravilih in vzorcih, ki pa se vseskozi spreminjajo. Trend med mladimi za sodelovanje v teh procesih, tako preko formalnih ali neformalnih oblik participacije, tako v Evropski uniji kot tudi v Sloveniji, upada.
Pomembno se je zavedati, da si odgovornost za sooblikovanje dru be in okolja, v katerem ivimo, delimo vsi. Dr i, da odgovornost 15-letnika ne bo nikoli enaka odgovornosti 40-letnika, a kljub temu to ne sme biti razlog, da nas ne bi zanimalo, kaj se okrog nas dogaja.
Odlièen primer aktivne participacije mladih so pobude iz posameznih lokalnih okolij, ki so najveèkrat povezane s pomanjkanjem infrastrukture za pre ivljanje prostega èasa. Vam je znano pomanjkanje skate parkov ali pa ko arkarska igri èa, kjer ko obstaja samo, èe zatisnete oèi in si ga predstavljate?
Z uporabo naèinov in preko mehanizmov, ki smo vam jih predstavili v tej bro uri, lahko prenovo ko arkarskega igri èa ali izgradnjo skate parka dose ete sami oz. v sodelovanju s starej imi. Pomembno je, da svoje pomisleke, elje in ideje izrazite na glas, da sodelujete, da ste aktivni dr avljani.
Na koncu pa vas elimo opozoriti, da va e ideje, predlogi in elja po sodelovanju morda ne bo vedno naleteli na odobravanje. Pri tem se zavedajte, da va a svoboda izra anja in udejstvovanja sega do toèke, kjer se zaène svoboda drugega. V pogovorih, akcijah, peticijah, na spletu in povsod v ivljenju bodite zagovorniki pogovora, strpnosti in iskanja skupnih imenovalcev. Tudi tako boste prispevali k izbolj anju dru be zase in za vse, ki v njej sobivamo.
17
Viri in literatura ● Beoèanin, T., Harej, H., Koren, V., Lozar, A. in Tom iè, A. (2010). Mladi in obèina,sodelovanje generacij. Ljubljana, Mladinski svet. Dostopno na: http://www.mladi-inobcina.si/images/stories/fajli/mladiinobcina.pdf
● Doblekar, N. (2009). Aktivno dr avljanstvo v slovenski mladinski politiki. Magistrsko delo.
● Michieli, T. in Blazin ek, A. (2007). Nevladne organizacije in spodbujanje aktivnega dr avljanstva. CNVOS Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij.
● tukelj, T. (2011). Politièna participacija mladih v Sloveniji. Diplomsko delo.
● Jure Babnik et al (ur.)( 2009). Vkljuèevanje, participacija in aktivno dr avljanstvo preko èlanskih oblik mladinskega dela: zbornik. Ljubljana : Movit NA Mladina.
● Mladi in obèina. Dostopno na http://www.mladi-in-obcina.si/index.php/lokalna-mladinskapolitika/participacija-mladih
● Institucije in drugi organi EU. Dostopno na http://europa.eu/about-eu/institutionsbodies/index_sl.htm
● Resolucija Priznavanje neformalnega izobra evanja v Sloveniji. Dostopno na http://www.mss.si/datoteke/dokumenti/resolucijaPriznavanje_neformalnega_izobrazevanja_v_ Sloveniji.pdf.
● Veliki slovar tujk. (2006). Ljubljana: Cankarjeva zalo ba.
● Tanja Baumkirher et al (ur.), (2010). Programski dokument Mladinskega sveta Slovenije »Mladinsko organiziranje«. Mladinski svet Slovenije.
18
PROJEKT JE SOFINANCIRAN S STRANI EVROPSKE KOMISIJE V OKVIRU PROGRAMA VSE IVLJENJSKO UÈENJE. Vsebina publikacije je izkljuèna odgovornost avtorjev in v nobenem primeru ne predstavlja stali è Evropske komisije.