Sociallni kapital in mladi

Socialni kapital in mladi

Alenka Blazinšek, Andreja Luštek, Špela Gorjan, Urša Rozman MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

Socialni kapital in mladi avtorji: Alenka Blazinšek, Andreja Luštek, Špela Gorjan, Urša Rozman ilustracije: Marta Vrankar lektoriranje: Staša Barbič oblikovanje: Andrej Burja založil: Salve d.o.o. Ljubljana naklada: 1000 izvodov

Kazalo Uvod ....................................................................................................................................1

Opredelitev socialnega kapitala.................................................................................3 Oblika kapitala.....................................................................................................3 Socialni kapital....................................................................................................5

Namen modula in pomen za mladinsko področje .......................................... 10 Mladinsko področje in socialni kapital ................................................... 10 Small world experiment................................................................................ 12 Problemi socialnega kapitala...................................................................... 12 Pogoji za razvoj socialnega kapitala ........................................................ 13 Trije ključni elementi socialnega kapitala ............................................. 14

Izobraževanje za socialni kapital ............................................................................ 16

Socialni kapital in mladi z manj priložnostmi..................................................... 18

Metode dela za razvijanje socialnega kapitala pri mladih ............................ 19

Beleženje socialnega kapitala ................................................................................. 21

Kako izvesti delavnice za razvijanje socialnega kapitala med mladimi.... 22 Na kratko o delavnicah.................................................................................. 22 Ogrodje za izvajanje delavnic..................................................................... 24 Potek delavnice:............................................................................................... 25 KAKO IZVAJATI DELAVNICE ZA RAZVIJANJE SOCIALNEGA KAPITALA MED MLADIMI:.................................................................................................. 28

DELAVNICE ZA RAZVOJ SOCIALNEGA KAPITALA PRI MLADIH ..................... 30 UVODI.................................................................................................................. 30 OSREDNJI DELI.................................................................................................. 36 LEDOLOMILCI.................................................................................................... 86

Literatura.......................................................................................................................... 93

Priloga 1: MAPA MOJ SOCIALNI KAPITAL............................................................. 96 POKLICNI PROFIL...........................................................................................100 AKCIJSKI PLAN ali kako uresničiti svoje cilje........................................101 KDO MI LAHKO POMAGA URESNIČITI CILJE.........................................104

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

Uvod Socialni kapital je sredstvo, s pomočjo katerega postajamo bolj vključeni v družbo, predvsem zato, ker poznamo veliko ljudi, ki nam pri našem družbenem uspehu lahko pomagajo. Mladi v slovenski družbi so tista generacija, ki jih pri prehodu iz izobraževanja v zaposlitev doleti velik šok. Iz varnega okolja izobraževanja, kjer je vse načrtovano in kjer so pravila jasna, vstopajo v neznan svet zaposlovanja in s tem v svet avtonomije in odraslosti, ki pa s seboj prinaša številne izzive. Izzive s katerimi se bistveno lažje spopadamo, če imamo obsežno in dobro prepleteno socialno mrežo – socialni kapital.

Mladinski delavci in vsi ostali, ki se z mladimi ukvarjamo, opažamo, da imajo mladi čedalje več težav pri pridobivanju relevantnih izkušenj za kasnejši uspeh v družbi. V času šolanja so v ospredju ocene in točke, ki pogojujejo napredovanje v naslednjo stopnjo izobraževanja, ob strani pa so izpuščene praktične veščine in sposobnosti, ki jih delodajalci danes iščejo. Vsekakor je težko predvideti, kakšne bodo potrebe delodajalcev in širše družbe v prihodnje; gotovo pa je, da bolj kot so mladi seznanjeni s tem, kaj se v realnem življenju- podjetjih in drugih organizacijah dogaja in več kot poznajo ljudi, ki jih cenijo in jim zaupajo, večje imajo možnosti za uspeh.

Namen priročnika je opredeliti, kaj socialni kapital je, kaj pomeni za mlade in mladinske organizacije ter na kak način lahko spodbujamo njegov razvoj. Vloga mladinskih organizacij pri tem je biti posrednik med mladimi in njihovimi viri socialnega kapitala. Vendar ne le posrednik, pač pa tudi mentor in spodbujevalec »tkanja vezi«. Mladinske organizacije imajo veliko vlogo predvsem pri pomoči razvijanja socialnega kapitala tistim mladim, ki iz različnih razlogov do izvora socialnega kapitala nimajo dostopa. Takšni mladi so velikokrat, tudi ko se znajdejo v situaciji, kjer bi lahko razvijali tovrstni kapital, v zadregi, saj ne vedo, na kak način naj ga razvijajo in kako naj ga »uporabijo«. Seveda ima za vse mlade socialni kapital tako pozitivne kot tudi negativne učinke, kar bomo poskušali prikazati tako skozi teoretični kakor tudi skozi praktični del priročnika.

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

1

Priročnik je v osnovi razdeljen na začetni, teoretični del, kjer so izpostavljena osnovna izhodišča in opredelitve, ter na praktični del z delavnicami, ki jih je mogoče uporabiti pri delu z različnimi skupinami mladih. Oba dela skupaj pa predstavljata eno izmed možnih poti, kako vsem mladim pomagati, da bodo v družbi bolj uspešni.

2

Opredelitev socialnega kapitala Oblika kapitala Kapital- zanimiv pojem, ki pa ga lahko najdemo pod različnimi opredelitvami in v različnih kontekstih. Spodaj so nanizane različne oblike kapitala, za boljšo predstavo, kaj vse si različni avtorji pod tem pojmom predstavljajo.

Finančni

Denar in papirnata aktiva sta namenjena vlaganju z namenom, da se doseže višja stopnja vrednosti od začetne naložbe. Četudi to vrsto kapitala lahko uporabljamo za nakupovanje proizvodnih dejavnikov , s katerimi jih je moč proizvajati oz. izvajati, neposredno ne proizvaja dobrin in storitev.

Fizični/ materialni

Zaloga proizvedenih dobrin, ki prispevajo k proizvodnji drugih dobrin in storitev,m na primer stroji, različna oprema in stavbe, ki se jih uporablja v proizvodnji.

Naravni

Naravni fizični potenciali, ki jih je moč uporabiti v produktivne namene, npr. zemlja, ruda, vodni viri ipd. Od fizičnega kapitala se razlikujejo v tem, da je slednji proizveden.

Človeški

Zaloga znanj in izkušenj, ki jih posamezniki akumulirajo v procesu izobraževanj, opravljanja določenih nalog, zaposlitvah ipd. (Coleman 1988 ).

Kulturni

Je institucionaliziran v obliki izobrazbenih kvalifikacij (Bourdieu 1986).

Simbolni viri, ki jih lahko mobilizira posameznik na podlagi velikega in dobrega ugleda (Bourdieu 1986).

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

3

Socialni

Značilnosti družbe, kot so omrežja, norme in zaupanje, ki izpopolnijo njeno učinkovitost (Putnam 1993). Omrežni IKT igrajo pomembno vlogo pri ohranjanju ali kultiviranju socialnih omrežij, ki jih posamezniki lahko uporabijo, kadar jih potrebujejo (Boase in drugi 2006).

Emocionalni

Skupek emocionalnih kompetenc in sposobnosti, ki jih posamezniki in organizacije potrebujejo za učinkovito reševanje problemov (Gendron 2004 ). Ta vrsta kapitala je z vidika organizacij pomembna za soočanje z ekonomskimi in družbenimi spremembami. V splošnem pa je emocionalni kapital bistvenega pomena pri oblikovanju človeškega kapitala, njegovi akumulaciji in optimalni uporabi.

Religijski

Sestavljen je iz dveh komponent (Stark in Finke 2000), in sicer iz kulture ter emocij.

Da lahko posamezniki polno participirajo v določeni religiji, morajo osvojiti konkretne prakse (molitve, obredne drže ipd.). Poleg tega religija zahteva tudi emocionalno navezanost in izkušnje, ki postanejo del posameznikove biografije.

Pri tem je potrebno upoštevati, da religijske prakse, kot so molitve, rituali in mistična doživetja, povečujejo zaupanje v resnico določene religije in krepijo emocionalne vezi do določene religije. Takšne emocionalne in kulturne investicije v določeno religijo tvorijo religijski kapital .

Participativni

Vključenost v politiko in prostovoljne organizacije , ki zagotavljajo ljudem priložnosti, da ustvarjajo skupne vezi, dosežke ter da zbirajo ter jasno izrazijo svoje želje ter zahteve (Haase, Wellman, Witte in Hampton 2002).

Kreativni

Sposobnost ustvarjanja novih idej, tehnologij, poslovnih modelov, kulturnih oblik ipd. (Florida 2004, 2007).

Sociotehnični

Produktivni viri, ki so del vzorcev družbenih relacij, ki se jih vzdržuje z IKT (Resnick 2005 ).

Digitalni

V današnji ekonomiji so poslovna omrežja mehanizmi akumulacije digitalnega kapitala - na znanju in medsebojnih odnosih temelječi valuti nove ekonomije (Tapscott, Ticoll in Lowy 2000 ).

4

Moralni

Sison (2003) ga definira kot odličnost značaja ali posedovanje in prakticiranje vrlin, primernih človeškemu bitju znotraj določenega družbeno-kulturnega konteksta.

Osebni

Po mnenju Sztompke (1999) se ljudje značilno razlikujejo glede na premoženje in vire, s katerimi upravljajo, npr. denar, videz, moč, zdravje, prestiž, prijatelji ipd.

Kolektivni ˝Nujni agregat individualnih resursov, ki jih navadno posedujejo člani družbe˝ (Sztompka 1999, 128 ).

Vir: Lenarčič, B. (2009): Pomen socialnega kapitala v informatični družbi, doktorska disertacija

Socialni kapital Živimo v času globokih družbenih, ekonomskih in kulturnih sprememb; v svetu negotovosti, majavih tal, kjer staro razpada, novo pa je še nejasno (Rifkin, 2000). Mnogi se že danes težko spopadajo z izzivi, ki jih prinaša sodobna družba, obremenjeni s težo »današnjega dne« ne razmišljajo o prihodnosti.

Sodobni fenomen socialnega izključevanja, ki se pojavlja v večdimenzionalni obliki, še dodatno potrjuje družbene spremembe. Futurologi niso prizanesljivi v napovedovanjih družbenih stanj, ki prihajajo. Prihaja čas velikih razlik in prepada med vključenimi in izključenimi. Prvi bodo privilegiranci, drugi marginalci (Rifkin, 2000). In vendar, mladinski delavci in tisti, ki delamo z mladimi, ne želimo podlegati pesimističnim napovedim, pač pa verjamemo, da se da s sistematičnim delom in primerno vzgojo mladih v veliki meri omiliti socialni razkorak: “Posameznik v družbi tveganja potrebuje za socialno igro, za obstoj v socialnem svetu tudi socialni kapital. Treba je razvijati sposobnosti, ki bodo socialno izključenim pomagale preživeti, še ne izključenim pomagale obstati in dale nove možnosti, mladim pa pomagale v startu« (Zrim – Martinjak, 2006).

Poleg kompetenc posameznika, ki zajemajo znanje, veščine, vrednote, stališča in izkušnje , je njegova »vrednost« določena tudi s tem, kako ima razvejano socialno mrežo. Taka mreža vsakega posameznika je sestavljena iz osebnih, ekonomskih in profesionalnih odnosov ter predstavlja del socialne strukture, ki je umeščena v osebne in organizacijske stike. Opredeljuje odnose med posamezniki, interakcije in oblikovanja socialnih omrežij. Je zmožnost zagotoviti si koristi skozi članstvo v omrežjih in drugih družbenih strukturah . Skupna prepričanja in izkušnje pripomorejo k oblikovanju socialnega kapitala, saj ustvarjajo občutek solidarnosti. Verjamemo, da je socialni kapital sredstvo, s

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

5

katerim je dolgoročno in v prihodnosti možno omejiti prepad med »vključenimi« in »izključenimi«.

O socialnem kapitalu, ki je eden izmed bolj opaznih novosti v konceptualni zgradbi družbenih ved, obstaja mnoštvo različnih definicij, saj ga vsak izmed avtorjev opredeli iz drugega zornega kota:

Avtor

Definicija, kaj je socialni kapital

Hanifan (v Putnam 2000)

Določeni viri, ki največ štejejo v vsakdanjem življenju posameznikov. Mednje sodijo: prijateljstvo, simpatije in družbeni stiki med posamezniki in družinami.

Jacobs (1992)

Dovolj velika mera prepletanja omrežja neformalnih trajnejših in občasnejših stikov med posamezniki, ki živijo prostorsko si blizu (soseska), da se med njimi razvijejo zaupanje, sodelovanje in kolektivno delovanje.

Bourdieu (1986)

Agregat dejanskih ali potencialnih virov, ki so povezani s posedovanjem trajnih omrežij bolj ali manj institucionaliziranih odnosov vzajemnega poznanstva in prepoznavanja, ali, z drugimi besedami, s članstvom v skupini, ki vsakemu od članov nudi podporo kolektivno posedovanega kapitala, ˝priporočilo˝, ki jim daje pravico do zaupanja v različnih pomenih besede.

Burt (1992)

Prijatelji, kolegi in splošnejše vezi, preko katerih posamezniki pridobijo priložnosti za uporabo finančnega in človeškega kapitala.

6

Portes (1998)

Sposobnost posameznikov, da dosežejo koristi s članstvom v mrežah in drugih družbenih strukturah.

Lin (2001)

Viri, vgnezdeni v družbeno strukturo, do katerih posamezniki dostopajo ali jih mobilizirajo z določenimi cilji oz. nameni.

Adam, Makarovič, Rončevič, Tomšič (2001)

Neotipljiv resurs, ki rešuje probleme zaupanja in koordinacije v organizaciji in se nanaša na tiste dele organizacije, ki izboljšajo učinkovitost organizacije s spodbujanjem koordiniranega sodelovanja v in izven organizacije.

Coleman (1988)

Socialni kapital je definiran glede na svojo funkcijo. Ni enotna entiteta, ampak raznovrstnost entitet, ki imajo dve skupni značilnosti: vse sestojijo iz nekakih vidikov družbene strukture in vse spodbujajo določena dejanja akterjev, ki so znotraj strukture.

Fukuyama (1995)

Sposobnost, ki izvira iz razširjenosti zaupanja v družbi ali njenih določenih delov.

Inglehart (1997)

Kultura zaupanja in tolerantnosti, v katerih se oblikujejo mreže prostovoljnih organizacij, ki nato zagotavljajo informacijski pretok, na podlagi katerega se ustvarja kultura zaupanja ter sodelovanja.

Putnam (1995)

Mreže, zaupanje in norme, ki pospešujejo koordinacijo in sodelovanje zaradi obojestranskih koristi.

Halpern (2005)

Socialni kapital so vsakdanja socialna omrežja posameznikov, ki vključujejo vrsto družbenih navad ter vezi, ki jih opredeljujejo in povezujejo.

Woolcocok (1998)

Informacije, zaupanje in norme recipročnosti, ki so del posameznikovega omrežja.

Adler in Kwon (1999)

Socialni kapital je skupek virov, ki se pri posamezniku ali skupini povečujejo glede na njihovo lokacijo v omrežju oz. z njihovimi bolj ali manj trajnimi družbenimi odnosi.

Nahapiet in Ghoshal (2000)

Relacije in sredstva, ki jih lahko mobiliziramo.

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

7

Worldbank (1999)

Nanaša se na institucije, odnose in norme, ki oblikujejo kvantiteto ter kvaliteto družbenih interakcij.

Socialni kapital ni zgolj skupek institucij, ki podpirajo družbo, ampak je ˝lepilo˝, ki jih drži skupaj.

OECD (2001)

Omrežje, skupne norme, vrednote in razumevanja, ki pospešujejo kooperacijo v ali med skupinami.

Vir: V Lenarčič, B. (2009): Pomen socialnega kapitala v informatični družbi, doktorska disertacija: Prirejeno in dopolnjeno po Adler in Kwon (2002).

Kar pripelje do mnogih definicij in teorij socialnega kapitala, je to, da ga nekateri avtorji obravnavajo kot posledico, drugi pa kot vir. V primerjavi s človeškimi viri, ki opredeljujejo posameznika in njegove sposobnosti, opredeljuje socialni kapital odnose med posamezniki, interakcije in oblikovanja socialnih omrežij.

Portes (v Adam, Rončević 2003: 8) opredeljuje socialni kapital kot zmožnost zagotoviti si koristi skozi članstvo v omrežjih in drugih družbenih strukturah.

Skupna prepričanja in izkušnje pripomorejo k oblikovanju socialnega kapitala, saj ustvarjajo občutek solidarnosti. Podobno meni tudi Coleman, ki trdi, da socialni kapital omogoča doseganje določenih ciljev, ki ob njegovi odsotnosti ne bi bili doseženi. Socialni kapital je po mnenju Bourdieua pomemben za doseganje učinkov, ki so pomembni za skupine, organizacije, institucije ali družbe. Putman pa meni, da se socialni kapital nanaša na obliko družbene organiziranosti, kot so zaupanje, norme in omrežja, ki lahko izboljšajo učinkovitost družbe z olajševanjem koordiniranih delovanj (ibid.). Naj omenimo še, da Adam in soavtorji (2001: 38) definirajo socialni kapital kot neotipljiv resurs, ki rešuje probleme zaupanja in koordinacije v organizaciji in ki se nanaša na tiste dele organizacije, ki izboljšujejo učinkovitost in spodbujajo sodelovanje v organizaciji in izven nje.

Naphiet in Ghosal (v Adam, Rončević 2003: 15) podajata bolj natančno definicijo socialnega kapitala in pravita, da ima le-ta 3 pomembne dimenzije – strukturno, relacijsko in spoznavno. Strukturna dimenzija se nanaša na t. i. hardware socialnih omrežij ter opredeljuje neosebne vzorce med ljudmi. Ta dimenzija nam pove, s kom ima posameznik vezi in kaj lahko s pomočjo le-teh doseže. Relacijska dimenzija se nanaša na osebne odnose, ki vplivajo na vedenje ljudi in izpolnjujejo njihove socialne motive, kot so spoštovanje, prijateljstvo, zaupanje in zanesljivost. Zaupanje vpliva predvsem na hitrost in učinkovitost sprejetih določitev v okolju hitrih sprememb. Zadnja, spoznavna dimenzija pa se nanaša predvsem na vire, ki nudijo skupne predstave, razlage in sistem norm. To je lahko osnova za prenos t.i. tihega znanja. Pozitivne učinke socialnega kapitala lahko zaznamo predvsem v dostopu do informacij,

8

določeni meri moči in vpliva v določenem socialnem krogu ter ne nazadnje tudi v solidarnosti oziroma medsebojni pomoči.

Na kratko lahko rečemo, da je socialni kapital resurs, ki posameznikom in kolektivitetam omogoča doseganje ciljev na podlagi medsebojnega zaupanja in sodelovanja. Socialni kapital je lahko zunanji ali notranji. Med zunanje elemente socialnega kapitala štejemo posameznike, organizacije in družbe, med notranje pa človeški kapital (Makarovič 2003: 80 - 2).

Povzetek vseh definicij pa je lepo strnjen v sledeči opredelitvi: Socialni kapital predstavlja socialne mreže in participacijo v socialnem okolju. Socialne mreže usposabljajo posameznika, skupine in skupnosti za deljenje skupnih norm, vrednot, kulture, navad in običajev ter spodbujajo zaupanje in razumevanje, kar krepi sodelovanje v ali med skupinami z namenom doseči skupni cilj. Socialni kapital se razume kot posameznikov in družbeni vir, pri katerem gre za investiranje v medosebne odnose in ki je v podporo socialnemu vključevanju v sodobni družbi. (Zrim – Martinjak, 2006)

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

9

Namen modula in pomen za mladinsko področje Mladinsko področje in socialni kapital Govoriti o položaju mladih v sodobni družbi je izjemno zahtevno, saj je situacija bolj kompleksna kot kadarkoli prej. Po eni strani imajo mladi neomejene možnosti za doživetja, osebni in karierni razvoj, preizkušanje lastnih želja in doseganja ciljev ter nenazadnje za uspeh na vseh področjih življenja. To je posledica globalizacije, ki pa poleg številnih možnosti prinaša tudi nove izzive, predvsem pa nova tveganja. Večje tveganje je povezano z vse večjo individualizacijo življenjskih potekov, kar pomeni, da se odgovornost za uspešno psihosocialno vključevanje v družbo vse bolj prenaša na posameznika, hkrati pa so izostali tradicionalni viri gotovosti in varnosti, na katere bi se mladi lahko naslonili v svojih osebnih krizah. Skupni imenovalec mladih v vsej Evropi je naraščajoča negotovost prehoda v odraslost (Rener, 2007: 42), posebej v svet plačanega dela. Mladi vse težje najdejo stik s svetom dela ter ekonomsko in politično zrelost, kar povečuje socialno in psihično ranljivost mladih, pri čemer obstajajo večja tveganja seveda pri tistih mladih, ki nimajo ustrezne socialne podpore, so nezaposleni oziroma jim grozi dolgoročna brezposelnost.

Sodobni kapitalizem od mladih zahteva sposobnosti hitrega prilagajanja spremenljivim razmeram, a ne učinkuje na vsakega mladega človeka enako. Čeprav bo gotovo veliko mladih našlo lastno pot v odraslo življenje, se zdi, da globalizacijska dogajanja uveljavljajo dve kontrastni skupini mladih: zmagovalce in poražence. Zmagovalci imajo družbene ter osebne vire, s katerimi izkoriščajo priložnosti, ki jih ponuja svetovno razširjanje neoliberalnega kapitalizma. Mladi, ki se ne morejo ali nočejo prilagajati globalizacijskim zahtevam, ker so osebno in družbeno nanje manj ali pa sploh niso pripravljeni, tvegajo

10

vstop med poražence. Mladi ljudje s tveganji še zdaleč ne prihajajo več samo iz klasičnih depriviligiranih družbenih okolij, iz nižjih razredov in družbenih manjšin, čeprav je seveda res, da je med poraženci še vedno več tistih, ki živijo v neugodnih socialnih razmerah (Rener, 2000: 93).

Če torej povzamemo ugotovitve teoretikov in jih strnemo, je za mlade ključnega pomena, da zvišujejo svoj socialni kapital, in sicer da iz omrežij pridobijo štiri elemente: • pretok informacij, • vpliv oziroma kontrolo, • socialno priporočilo oziroma kredibilnost, • okrepitev identitete posameznika.

Poleg tega pa dajejo omrežja posamezniku tudi bogastvo, ugled, zadovoljstvo, fizično in psihično zdravje (Lin v Bohar 2002: 4).

Glede na lizbonsko strategijo za razvoj Evrope do leta 2010 se izobraževanje in usposabljanje izpostavlja kot pot do večje socialne kohezivnosti in človeškega kapitala. Le-ta predstavlja bistvo družbe znanja, zato so razvojne politike prvenstveno usmerjene v dvig človeškega kapitala, kot bi to bilo čudežno zdravilo za premagovanje vseh izzivov, ki jih prinaša sodobna družba. Pa vendar na osnovi neposrednih izkušenj in nizko zalogo ne le človeškega kapitala, ampak tudi ostalih, vemo, da temu ni tako in da je le-ta? daleč od vsemogočnosti (Zrim – Martinjak, 2006).

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

11

Small world experiment

V povprečju naj bi potrebovali zgolj 6 posameznikov, da bi lahko povezali 2 naključna prebivalca Zemlje. Prvi, ki se je aktivno lotil vprašanja v ZDA, je bil Stanley Milgram, ki je naredil t.i. Small world experiment, s katerim je izmeril povprečno dolžino poti socialnih mrež v ZDA. Ugotovitve so pripeljale do nadaljnjih raziskav in fenomena, ki so ga poimenovali Six degrees of separation.

Ob predpostavki, da je posameznik en korak stran od slehernega, ki ga pozna, in dva koraka stran od vsake osebe, ki jo pozna vsak njegov znanec, potem je vsak največ šest korakov narazen od katerekoli osebe na svetu. Če je temu tako, so mladi torej največ 6 korakov oddaljeni od oseb, ki so za njihov uspeh v družbi pomembne! Vloga mladinskih organizacij pa je, da mladim pri teh korakih znajo pomagati- da znajo odpirati prostor za učenje in srečevanje z relevantnimi posamezniki ter omogočati, da mladi te povezave, ki jim utegnejo koristiti, lahko razvijejo.

Problemi socialnega kapitala Ko govorimo o socialnem kapitalu, pa ne moremo mimo nekaterih težav. Prvi velik problem, ki ga ima velika večina ljudi, je predvsem upravljanje s svojo socialno mrežo. V tem kontekstu govorimo o rednem ohranjanju stikov, shranjevanju in ažuriranju kontaktnih podatkov, alociranju svojega zelo omejenega

12

časa med široko razvejano socialno mrežo ipd. Omeniti velja tudi to, da lahko vzdrževanje in širjenje socialne mreže povzroča velike finančne stroške. Drugi velik problem, s katerim se prav tako srečuje večina mladih ljudi, pa je navezovanje novih kontaktov. Psihološki strahovi, ki se nahajajo v naši podzavesti, nam lahko preprečujejo navezovanje novih stikov, s tem pa imamo seveda šibkejšo socialno mrežo. Tako lahko kaj hitro pristanemo v coni udobja znotraj določene socialne mreže, ki nam najbolj ugaja.

Za mladinske organizacije je največji izziv, kako mladim omogočati učenje ter učinke tega učenja (znanje, sposobnosti – kompetence) prenašati na druga, za mlade relevantna področja, ter kako v sklopu tega med vključenimi utrditi dolgotrajnejša socialna omrežja, ki zagotavljajo strukturno, relacijsko in spoznavno dimenzijo. Mladi se v mladinskih organizacijah ogromno naučijo, toda njihove kompetence velikokrat niso zabeležene, zunaj polja pa ostajajo neprepoznane in neupoštevane.

Lizbonska strategija izpostavlja tri, za mlade še kako relevantne cilje: zaposlovanje, osebnostno rast in socialno vključevanje. Predvsem mladi z manj priložnostmi: socialno in geografsko zapostavljeni, mladi brez delovnih izkušenj, mladi Romi in uporabniki drog imajo oteženo družbeno vključevanje na vseh področjih. S sodelovanjem v mladinskih organizacijah pa bodo pridobili nove možnosti, predvsem pa dostop do virov moči in virov obveščanja – to najlažje dosežemo predvsem z osebnim povezovanjem z delodajalci in drugimi pomembnimi deležniki.

Pogoji za razvoj socialnega kapitala Vprašanje, ki si ga postavlja mnogo organizacij, tudi mladinskih, pa je, kako priti do pogojev v mladinskem sektorju, da se bo socialni kapital v teh organizacijah povečeval. Makarovič (2003: 150) ponuja sledeče pogoje, ki bodo pripeljali do tega, naravnani pa so na kontekst gospodarstva: • okrepljena komunikacija v formalni in neformalni obliki, • opolnomočenje (empowerment) (prenos dela moči iz višjih na nižje ravni, možnost soodločanja …), • slabitev statusne hierarhije, • zmanjševanje razlik v (denarnem) nagrajevanju.

Za mladinske organizacije to pomeni odpiranje prostora, kjer se bodo mladi lahko učili in razvijali na tak način, da jim bo to omogočeno. To ne pomeni, da lahko mladinske organizacije ostajajo same, pač pa to tudi zanje pomeni povezovanje s pomembnimi deležniki v okolju. Na tak način si ne krepijo

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

13

socialnega kapitala le mladi, pač pa tudi organizacije, ki spletajo trajne vezi s partnerji, ki lahko njihovemu delovanju pomagajo.

Tak način dela pa tako od mladih kot tudi od organizacij zahteva nove oblike sodelovanja, ki vsem stranem prinašajo koristi.

Trije ključni elementi socialnega kapitala Eden izmed ključnih elementov socialnega kapitala je zaupanje med partnerji.

Rus glede na izvor informacij loči med naslednjimi tipi zaupanja: medosebnim zaupanjem (informacije izvirajo iz neposrednih osebnih izkušenj s posameznim partnerjem na mikro ravni), mrežnim zaupanjem (informacije izvirajo iz medorganizacijskih mrež na mezzo ravni) ter institucionalnim zaupanjem (informacije izvirajo iz javnih institucionalnih virov na makro ravni) (Lenarčič, 2009). Mladinske organizacije kot take morajo v tem kontekstu osnovati dobra partnerstva, v katerih se prepletajo vse tri ravni zaupanja. ˝Večja, kot je stopnja zaupanja v določeni skupnosti, večja je verjetnost kooperacije”. Mladinske organizacije morajo graditi zaupanje ter si na ta način zagotavljati sodelovanje skozi daljše časovno obdobje, za lastno dobro in za dobro svojega članstva oz. uporabnikov.

Drug pomemben vidik je recipročnost kot osrednji del družbenih interakcij oziroma družbenega življenja, povezan s pojavom medsebojne vzajemnosti dajanja in prejemanja (Andolšek v Lenarčič 2009). Stvari dajemo, prejemamo in vračamo, da bi utrdili pripadnost in povezanost, ne pa le zaradi neposredne pridobitve vira in zadovoljitve potrebe oziroma preživetja. Na tak način mladinske organizacije vzpostavljajo odnos s partnerji, ki za oboje pomeni

14

pridobitev, kakšno in v kakšni obliki pa je odvisno od odnosa in možnosti, ki jih imajo partnerji.

Tretji ključni element so socialna omrežja. Socialno omrežje opredelimo kot razvejano in dinamično družbeno strukturo, sestavljeno iz vozlišč (posameznikov), ki jih povezuje vsaj eden izmed specifičnih tipov medsebojne odvisnosti, kot so na primer vrednote, ideje, prijateljstvo ipd. Pri tem je vrednost določenega omrežja determinirana s potencialno uporabnostjo, ki jo ima to za posameznega člana (Lenarčič, 2009). Mladinske organizacije morajo v tem kontekstu še bolj razvejati svoje povezave, bodisi formalne bodisi neformalne, in na tak način razvijati poti moči in vpliva.

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

15

Izobraževanje za socialni kapital Dostop do izobraževanja je temeljnega pomena za razvoj človeškega kapitala.

V družbi znanja, v kateri je potreba po vseživljenjskem učenju neobhodna, so za posameznika zelo pomembne socialne vezi in mreže, ki mu olajšajo dostop do izobraževanja. Sodobna družba ustvarja potrebo po pridobivanju vedno novih znanj ter tudi potrebo po socialnem kapitalu in njegovi zalogi, saj so zanjo značilne mrežne strukture (Baker, 2000). V družbah znanja je ravno socialni kapital tisti, ki omogoča hitro povezovanje virov znanja z uporabniki. Nadalje je uspeh (dosežki) v izobraževanju odvisen od številnih dejavnikov, med katerimi se izpostavlja tudi socialni kapital.

Ključnega pomena pri učenju so socialne mreže, norme in kulturni kontekst. V sodobni družbi šola izgublja svojo ekonomsko funkcijo priprave na zaposlitev.

Izobrazba ne zagotavlja več delovnega mesta. To dejstvo odpira vprašanje, s katerim se morajo soočiti tudi edukacijske politike: kakšno znanje potrebujemo v sodobni družbi in ga bomo potrebovali v družbi prihodnosti? Socialni kapital predpostavlja znanja, uporabna za življenje (Zrim – Martinjak 2006).

In vendar, znanje, ki ga imamo danes, morda ne bo uporabno tudi jutri. Tudi socialna mreža, ki smo jo razvili danes, morda jutri ne bo več aktualna, ali pa bo postala neučinkovita, oz. ne bo »odgovarjala« na potrebe mladih. Zavedati se moramo, da je socialni kapital neoprijemljiva dobrina, katere delovanje je

16

skoraj nemogoče vnaprej predvideti, vendar moramo vanjo vlagati in zaupati, da se nam bo to obrestovalo. Pri mladih, ki socialni kapital razvijajo nekoliko »bančniško«, to pomeni, da bo morda takrat, ko ga bodo želeli »vnovčiti«, že neuporaben. Vseeno pa je pomembno, da osvojijo pravilen odnos in mehanizme, po katerih je socialni kapital mogoče razvijati. Mladi se morajo zavedati, da je socialni kapital pomemben, da ga je potrebno ves čas razvijati, vzporedno pa morajo ves čas ostati pozorni na vseživljenjsko karierno orientacijo.

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

17

Socialni kapital in mladi z manj priložnostmi Socialno izključevanje temelji na novih izkušnjah in oblikah revščine, ki jo bolj kot materialno pomanjkanje in nezaposlenost določajo primanjkljaj alternativ, volje in motivacije ter revna predstava o možnem drugačnem življenju. Ekonomsko ogrožen posameznik je ogrožen tudi v vseh svojih socialnih odnosih; od medosebnih odnosov do odnosa z institucijami. Zato je vse bolj globalno socialno izključen (Ule, 2000: 39). To so pokazale tudi raziskave Evrobarometra, kjer so anketiranci socialno izključenost bolj kot revščino, nezaposlenost in odvisnost od socialnih podpor razumeli kot občutek nepomembnosti, odvečnosti, zavrženosti ter nemoči, da bi spremenili lastne razmere.

Nove oblike socialnega razlikovanja in izključevanja močno prizadenejo mlajšo generacijo, ki šele vstopa v produktivno življenje in se sooča s pomanjkanjem človeškega, kulturnega, finančnega kapitala. Ker pa hkrati slabijo kolektivne tradicije in narašča pritisk individualističnih vrednot, se mladi vse bolj soočajo tudi s pomanjkanjem socialnega kapitala, oziroma, kot bi dejala Uletova (Ule, 2000: 40), mladim (še posebej socialno izključenim) manjkajo pomembni dejavniki socialnega imunskega sistema, namreč viri skupinske sociokulturne kreativnosti, skupinska samopomoč in solidarnost vrstnikov.

Značilnost sodobne družbe je mrežni svet. Vpletenost v mrežno strukturo družbe pogojuje posameznikovo stopnjo vključenosti na socialnem nivoju in določa kvaliteto njegovega življenja. Dejstvo je, da sodobna oblika življenja v razvitih državah posamezniku ponuja relativno visok standard materialnega in kulturnega ugodja, vendar so mladi danes izpostavljeni tveganju, da ne bodo kos številnim zahtevam, ki jih pred njih postavlja globalizirano okolje, hkrati pa so brez individualno primernih podpornih mehanizmov, zato se bo njihova ranljivost pokazala v odrinjenosti, neuspešnosti, odklonskosti in nenazadnje v socialni izključenosti. Socialna izključenost danes nedvomno ne opredeljuje le materialnega pomanjkanja in ni usmerjena izključno na revščino, pač pa se navezuje predvsem na socialne odnose, stopnjo posameznikove udeležbe v socialnem življenju ter na možnost sprejemanja zanj pomembnih odločitev. Problem socialne izključenosti je namreč močno povezan s kategorijo medosebnih odnosov, socialni kapital pa je tisti, ki je v pomoč pri razpredanju mreže in opremljanju s potrebno zalogo, ki omogoča in vzdržuje vključenost v sodobni mrežni svet.

18

Metode dela za razvijanje socialnega kapitala pri mladih Metode dela za razvoj in višanje socialnega kapitala med mladimi so izbrane na podlagi izkušenj dobre prakse na področju dela z mladimi. Metodologija temelji na osredotočenosti na posameznika, saj je glavni način dela vrstniško učenje z mentorskim svetovanjem, ostale aktivnosti (delavnice, promocijske aktivnosti) pa so naravnane tako, da bodo mladi v samo izvajanje in deloma tudi načrtovanje čim bolj vključeni. Vsa metodologija temelji na prenosu odgovornosti za učenje na vključenega posameznika, saj je prevzemanje odgovornosti ključen dejavnik na poti do uspeha mladega človeka.

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

19

V ospredju smo postavili: princip prostovoljne udeležbe, princip aktivnega sodelovanja, princip razvoja komunikacije ter princip pridobivanja znanj in veščin na osnovi lastne izkušnje. Delavnice so namenjene pridobivanju znanja s praktičnim učenjem ter skozi izkušenjsko učenje.

Predvsem vrstniško učenje po modelu modificiranih študijskih krožkov z mentorskim svetovanjem je preizkušena metoda, dodelana in prenosljiva na druga področja mladinskega dela. Študijski krožek sestavlja 5-12 članov, ki se sestajajo tedensko oziroma dvakrat na mesec. Srečanja navadno trajajo 2 uri, vmes pa člani sami delajo na vsebini. Načrt dela se pripravi skupinsko, mentor- vodja študijskih krožkov koordinira delo in vodi dokumentacijo. Vsak član si zastavi individualni cilj, ki bi ga rad dosegel pri sodelovanju v takšnem krožku, celoten krožek pa si zastavi skupen, akcijski cilj, h kateremu stremi krožek. Eno od osnovnih načel študijskih krožkov je, da vsi člani enakopravno sodelujejo pri načrtovanju in izvajanju krožka. Člani krožka sami sodelujejo kot izvajalci ali pa moderatorji učnega procesa. Celotna skupina se pri svojih aktivnostih povezuje s pomembnimi zunanjimi deležniki: predvsem delodajalci ali pa viri znanja. To znanje, vedenje in povezave se prenašajo nazaj v skupino, kjer se člani učijo iz kolektivnih izkušenj, ter obenem tvorijo pomembne povezave.

To je lahko za posameznika še poseben izziv, saj vemo, da z lastno aktivnostjo intenziviramo naše zavedanje o obravnavani temi. Tak način dela omogoča razvijanje osebnostnih spretnosti posameznika, kar pa nosi kvalitativne vplive tako v osebno kot v poklicno življenje. Mladi bodo na tak način pridobivali kompetence, jih beležili, obenem pa osebno spoznavali ljudi, ki jim lahko pomagajo pri uresničevanju individualnih učno-poklicnih poti.

Projektno učenje – delo v vrstniških skupinah – je učna metoda, pri kateri se mladi učijo preko aktivnega sodelovanja v projektih od ideje do končnega produkta. Njegova najpomembnejša značilnost je upoštevanje interesov in sposobnosti udeležencev ter možnost, da udeleženci dejavnost s tem sooblikujejo ter da se drug od drugega učijo. Obenem omogoča mladim, da se preizkusijo v timskem delu.

20

Beleženje socialnega kapitala Socialni kapital je pojem, ki ga je zelo težko prikazati. Glede na to, da izhaja iz povezav med ljudmi, ki temeljijo na večji ali manjši meri zaupanja, odvisen pa je predvsem od osebnega dojemanja posameznikov, ga je izjemno težko meriti. Kako razvejan je posameznikov socialni kapital, pa ponavadi ne ve niti posameznik sam.

Nekaterih komponent socialnega kapitala, kot je na primer zaupanje, preprosto ni mogoče izmeriti ali zapisati. Druge komponente, kot je število povezav in potencialne možnosti, pa je možno vsaj približno opredeliti. S pomočjo sistema e-Nefiks (elektronsko orodje za beleženje neformalno pridobljenega znanja pri mladih) smo z namenom spodbujanja razvoja socialnega kapitala pri mladih pripravili sistem zapisovanja socialnega kapitala ter posameznikovih relevantnih referenc in kompetenc.

Mladi imajo tako možnost s pomočjo mentorskega svetovanja sistematično oblikovati svoj vpis, s pomočjo individualnega učno-poklicnega načrta pa preverjati, kaj/kdo jim še manjka in katera znanja morajo še pridobiti za povečanje možnosti uspeha v družbi. Skozi sistem e-Nefiks je mogoče oblikovati primeren Europass CV za želeno zaposlitev (tako dijaško/študentsko kot tudi redno), zbirati priporočila relevantnih posameznikov, zbirati nabor potencialnih delodajalcev oz. drugih možnosti za (samo)zaposlovanje ter samooocenjevati svoj napredek.

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

21

Kako izvesti delavnice za razvijanje socialnega kapitala med mladimi Delavnice temeljijo na aktivni participaciji vseh vključenih. Glavni cilji delavnic so: • da mladi spoznajo pomen socialnega kapitala in njegovo uporabnost v življenju; • da mladi najdejo načine in poti, kako razvijati lastni socialni kapital in kako ga primerno uporabljati; • da mladi poiščejo pomembne deležnike in druge vire v okolju, ki jim lahko pomagajo pri razvoju socialnega kapitala; • da mladi skozi izobraževanje razvijejo sistem veščin, znanj in kompetenc ter komplementarni niz kvalifikacij za delo z mladimi na področju socialnega kapitala.

Na kratko o delavnicah Delavnice so ena izmed ključnih metod neformalnega učenja - učenja, ki ga ljudje potrebujemo za razvoj kompetenc za vsakdanje življenje. Neformalno učenje je nujna oblika dodatnega izobraževanja, ki: » ... s svojimi aktivnostmi in njihovimi vsebinami nudi mlademu človeku konkretno izkušnjo. Pomeni pridobitev znanj in izkušenj, ki jih redni sistem v takšni obliki in obsegu ne more. Tu mladi prevzamejo odgovornost, se učijo skupinskega dela, medsebojnega spoštovanja, strpnosti in odprtosti« (MSS v Gorjan, 2008: 27).

Pri vodenju delavnic se je dobro ves čas zavedati učinkov in rezultatov, ki naj bi jih neformalno učenje na delavnici imelo. Učinki in rezultati so nam pripomoček, ko pripravljamo in izvajamo delavnico. Posameznik naj bi se na delavnici

22

opremil z nekim splošnim okvirjem znanj in spoznanj za življenje. Gorjanova 2008: 28 piše, da se želene rezultate in učinke doseže z uporabo naslednjih elementov: • izmenjave med udeleženci (aktivna udeležba, verbalna komunikacija ...), • učenje: • teoretično: razumevanje, analiziranje ... (pretežno delovanje leve možganske polovice), • praktično: vaje, kot so igre vlog, teater, igre simuliranja situacij ... (pretežno delovanje desne možganske polovice); • povratne informacije s strani vodje, da se poudarijo in osvetlijo pozitivni učinki učnega procesa; • koherenca med primeri, ki jih trener ali vodja podaja, in podobo, ki jo ob tem kaže; • okvir: število udeležencev, prostor, uporaba maternega jezika ...

Delavnica vedno pomeni skupinsko delo. Skupina je še dovolj pregleden medčloveški sistem, da lahko vsak član ostaja ves čas enkraten in edinstven posameznik v okrilju varnega vzdušja, osebnega in zaupnega medčloveškega odnosa ter komunikacije. Delo v skupini lahko mladim omogoča pomembna doživetja in uvide: 1. Mladi se pogosto počutijo, kot da nihče drug nima čustev in izkušenj, kot jih imajo oni in da jih nihče ne more razumeti. Odkritje, da se drugi vrstniki počutijo enako in da razmišljajo in doživljajo podobno, je olajšujoče. Sprejemanje vrstnikov je pogosto največja skrb mladostnikov.

Povezanost, ki se lahko pojavi med člani skupine, je lahko prav izkušnja občutka sprejetosti za najstnika.

2. Skupina postane oder, kjer mladi vadijo odvisnost in neodvisnost.

3. Skupinsko delo podaja možnosti za učenje novih družbenih veščin.« (Medvešek v Rozman 2005: 43) Na podlagi izkušenj lahko rečemo, da kakovostna delavnica poteka v skupini do 18 udeležencev. Idealno število udeležencev je od 10 do 15. Pri tem številu se v skupini pojavi nekaj glasnih posameznikov, nekaj posameznikov, ki se občasno vključujejo in nekaj posameznikov, ki so raje tiho.

V tem priročniku najdete tudi vaje, ki jih je mogoče izvajati v večjih skupinah (do 30 udeležencev), pri tem pa je potrebno poudariti, da je diskusija v celi skupini lahko kratka in da se ponavadi vanjo vključi manjše število udeležencev. Če je mogoče, je v teh primerih dobro skupino razdeliti v manjše skupine.

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

23

Ogrodje za izvajanje delavnic Za dobro izvedbo delavnice je pomembno, kako jo načrtujemo, izvedemo in na koncu analiziramo. Pri uporabi tega priročnika je načrtovanje izredno pomembno, saj je zasnovan tako, da si moramo delavnico sestaviti sami. Pri tem je pomembno upoštevati tekoč potek delavnice, kar pomeni, da mora vodja vaje, ki jih bo vključil, smiselno razvrstiti glede na refleksijo. Analiza ob koncu je pomemben del vsake delavnice, saj vodjem omogoča lastno evalvacijo in nova spoznanja za nadaljnje vodenje. Zato naj vsak vodja po končani delavnici izpolni evalvacijski list (ki je na voljo v elektronskih učilnicah na spletni strani omrežen.si).

Vaje, ki sledijo v praktičnem delu, spadajo v fazo izvedbe delavnice, ki je v tem poglavju teoretično osmišljena in nam pomaga pri sestavljanju kakovostne delavnice v praksi.

Delavnice se izvajajo po naslednjih korakih: Načrtovanje – izvedba – pregled/evalvacija

NAČRTOVANJE: Od vseh treh korakov je faza načrtovanja najbolj pomembna.

Dobro načrtovanje nam daje varnost, saj vemo, kaj in kako bomo delali. Nekaj preprostih navodil za priprave: • vprašajmo se, kam gremo, kdo bo tam, koliko časa imamo na razpolago, kaj nam ponuja prostor; • sestavljanje in pregled delavnice: kaj so cilji delavnice, kaj bi radi dosegli, kaj bo naša rdeča nit in rdeča nit delavnice, pripravimo si možna vprašanja in metode dela, s katerimi bomo dosegli določene cilje; • nadgradnja teme: o temi, ki jo imamo na delavnici, se dobro seznanimo, pripravimo si določene zanimivosti o temi in razmislimo, kaj bi motiviralo udeležence; • praksa: preden izvedemo delavnico, praktično preizkusimo vse metode, ki jih bomo izvajali.

IZVEDBA: Pri izvedbi so pomembne vse faze, ki so opisane v nadaljevanju.

24

Za kvalitetno izvedbo je potrebno tudi poznavanje različnih stilov učenja, ki jih udeleženci imajo, fleksibilnost, sledenje skupini, ki jo imamo na delavnici, poznavanje sebe, svojih omejitev in svojih moči, ki jih lahko uporabimo.

Potek delavnice: V grobem delavnice delimo v tri faze (povzeto po Gorjan, 2008):

1. faza: UVOD Uvod je zelo pomemben za uspešnost nadaljnje delavnice. Pomembno je, kakšen vtis naredi vodja na udeležence. Zato je dobrodošlo, da povemo ravno dovolj navodil, da smo razumljeni, in dodamo akcijo dovolj hitro, da smo aktivni. V tej fazi je najpomembneje vzpostaviti stik z udeleženci, se predstaviti, se skupaj z njimi dogovoriti za dogovore ter osvojiti imena vsaj nekaterih.

Pomemben del uvodne faze so dogovori, ki se sklenejo skupaj z udeleženci tako, da se osmisli aktivnosti na delavnici. Pred dogovori vodja naprej predstavi časovni okvir, temo in okvirni plan dogajanja- na primer pove, da se ne bo pisalo v zvezke, da bo dogajanje potekalo na ravni diskusije, izmenjavi mnenj, igrah kot orodju za delo ipd. Predloge je potrebno pretehtati in sprejeti. Skupno sprejemanje dogovorov je zelo pomembno za delavnico, saj udeleženci dobijo občutek pomembnosti ter da so upoštevani in da se jih obravnava kot enakovredne sogovorce. Ključno vodilo pri sklepanju dogovorov je: Kaj mi kot skupina potrebujemo, da bomo v času, ki nam je namenjen, lahko skupaj dobro funkcionirali?

Vodja naj opazuje skupinsko dinamiko, posameznike in svoje počutje.

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

25

2. faza: POTEK Ta, največkrat najdaljša faza delavnice, je namenjena vsebinskemu poglabljanju v izhodiščno temo delavnice. Največkrat poteka najbolj izkustveno, skozi različne igre, vaje, preizkuse, katerih namen ni zgolj aktivna participacija, pozitivno naravnano vzdušje, sodelovanje in »igranje«, temveč tudi neposredno reflektiranje takoj po posamezni vaji. Sledi diskusija, ki se naslanja na neposredno izkustvo, kasneje pa se to preslika v realno življenje izven skupine in vaje.

Zato je pomembno racionalno, premišljeno uporabljati metode na delavnici.

Izbrane metode niso glavna točka delavnice, so pa pomembno orodje vodje, saj tako na aktiven način spodbudi udeležence k diskusiji na določeno temo.

3. faza: ZAKLJUČEK V tej fazi se delavnico povzame in ovrednoti. Dobrodošla je subjektivna refleksija posameznika. Ta del je pomemben za udeležence, da lahko v delavnici doživeto umestijo v svoj svet, svojo realnost, hkrati pa je to tudi za vodjo pomemben del, v katerem dobi povratno informacijo na svoje vodenje ter vsebinsko kakovost delavnice. Vloga vodje v tem delu je predvsem poslušanje mnenj udeležencev in ne komentiranje, hkrati pa je to tudi čas, ko tudi on poda povratno informacijo na delavnico s svojega zornega kota. Pomembno je, na kakšen način poda zaključno povratno informacijo, saj želimo udeležencem tudi ob koncu pustiti odprt »material« za obdelovanje po končani delavnici.

PREGLED/EVALVACIJA Ta korak nam pomaga, da pregledamo in ovrednotimo, kaj smo dosegli. Po končani delavnici naredimo kratek pregled tega, kar se je na delavnici dogajalo: kakšni so bili odzivi udeležencev, kako smo se sami počutili, kaj je bilo zares dobrega, kaj smo naredili slabo in bi lahko izboljšali.

Pregled oz. evalvacija nam pomagata pri naslednjih pripravah, pri osebni rasti in razvijanju osebnega sloga voditelja delavnic.

VODENJE Osnovno vodilo pri vodenju delavnic: Sledenje skupini lahko veliko doprinese k uspešnosti določene skupine. V neki skupini se lahko že pred začetkom dejavnosti izpostavi zavračanje sprostitvenih iger ali pa so udeleženci zadovoljni bolj z izkustvenim delom kot poglabljanjem tematike oz. obratno. Dobro je, da to odkrijemo na samem začetku

26

in sledimo skupini. Na ta način si pridobimo več možnosti, da nas člani skupine sprejmejo in nam zaupajo. Šele ko je osnovno zaupanje vzpostavljeno in ko se ljudje dobro počutijo, jih lahko tudi vodimo, v smislu »en korak naprej«. Pri tem je pomembno, da nas ne ovirajo naša pričakovanja, ki smo jih imeli pred delavnico, ali izkušnje, ki smo jih dobili v drugih skupinah.

Izkušnje vodenja skupin pokažejo tudi, da se v neki skupini, ne glede na to, ali so skupaj nepoznani ali poznani posamezniki, vzpostavi neka dinamika, vendar ni homogena. Tako imamo v skupini različna delovanja, želje.

Pri vodenju delavnic je pomembno poudariti tudi to, da smo vodje del skupine, debate, igre. Čim večkrat smo vsi skupaj udeleženi v aktivnosti, razen v primerih, ko ima vodja posebno funkcijo. S tem vzpostavljamo enakovrednost, zaupanje, soudeleženost, ranljivost idr., kajti ko smo tudi sami prisotni v debati in igri, smo na nek način tudi mi »odkriti«, ljudje z izkušnjami, napakami, uspehi in aktivno participiramo na delavnici. Tudi mi smo del dogovorov, postavimo se v vlogo, v kateri tudi mi ne vemo vsega in lahko z udeleženci skupaj raziskujemo.

Vsakdo se lahko nauči vodenja, vendar pa potrebuje prakso in znanje ter odprtost za sprejemanje konstruktivnih povratnih sporočil.

Vloge vodje v skupini so: • vzdrževati okolje, v katerem se skupina osredotoča na nalogo; • da ostane toliko nevtralen, kolikor je lahko; • da vplete in spodbuja vsakega v skupini; • da posluša in prispeva; • da spomni skupino na že izrečeno.

Dober vodja pa je pozoren še na: • pospeševanje ali upočasnjevanje tempa v skupini; • zaščito ostalih v skupini pred različnimi napadi ali žaljivkami; • zavedanje različnih učnih stilov udeležencev; • nebesedno govorico; • fleksibilnost; • to, da nima občutka, da mora biti v vsem najboljši in najpametnejši; • to, da pusti udeležencem prostor, da se lahko o stvareh pogovarjajo in izrazijo svoje mnenje; • poznavanje svojih slabosti in moči.

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

27

KAKO IZVAJATI DELAVNICE ZA RAZVIJANJE SOCIALNEGA KAPITALA MED MLADIMI: CILJI: Delavnice temeljijo na aktivni participaciji vseh vključenih. Glavni cilji delavnic so: • mladi spoznajo pomen socialnega kapitala in njegovo uporabnost v življenju; • mladi najdejo načine in poti, kako razvijati lastni socialni kapital in kako ga primerno uporabljati; • mladi poiščejo pomembne deležnike in druge vire v okolju, ki jim lahko pomagajo pri razvoju socialnega kapitala; • mladi skozi delavnice razvijejo sistem veščin, znanj in kompetenc; • se mladi podrobno seznanijo s tremi ključnimi elementi socialnega kapitala: zaupanje, recipročnost (vzajemnost) in socialna omrežja.

KAKO V PRAKSI: Delavnice o socialnem kapitalu so lahko dolge dve, štiri ali šest ur, odvisno od dogovora s šolo oz. organizacijo, kjer se delavnice izvajajo. Izvajanje delavnic lahko poteka v daljšem časovnem obdobju z eno skupino ali pa izvedemo enkratno delavnico. Kadar izvajamo daljše delavnice, priporočamo tudi ogled filma, ki je relevanten (npr. Pay It Forward), ter izpolnjevanje mape socialnega kapitala (e-Nefiks).

28

Priročnik, ki je pred vami, je sestavljen iz štirih glavnih delov: • UVODI • OSREDNJI DELI • ZAKLJUČKI • LEDOLOMILCI Prvi trije so obvezni deli sleherne delavnice, ledolomilce pa vodja uporabi po potrebi.

KAKO SESTAVIMO DELAVNICO? Za izvajanje delavnice je nujno, da se najprej seznanimo s teorijo socialnega kapitala, nato pa izberemo tiste vaje iz praktičnega dela, ki jih vodja dobro razume oz. jih je že preizkusil.

Delavnico sestavimo tako, da: • izberemo en uvod, • izberemo toliko vaj iz osrednjih delov, kolikor jih potrebujemo glede na dolžino delavnice, • pripravimo zaključek.

Pozor: kar je napisano pri refleksiji posamezne vaje, lahko koristno uporabite tudi po izvajanju kakšne druge vaje.

PRIMER DVEURNE DELAVNICE IZ TEGA PRIROČNIKA: UVOD: • Sestavljanka OSREDNJI DEL: • Zaupanje v razredu • Moja socialna mreža • Moj cilj ZAKLJUČEK: • Pikado

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

29

DELAVNICE ZA RAZVOJ SOCIALNEGA KAPITALA PRI MLADIH UVODI 1. Sestavljanka ČAS: 10 - 15 minut ŠTEVILO UDELEŽENCEV: do 30 udeležencev UDELEŽENCI: Uvod je namenjen mladim, ki se med seboj že poznajo in ne potrebujejo posebnega spoznavanja MATERIALI/ PRIPOMOČKI: lepilni trak, plakat, pisalo, škarje.

POTEK: Vodja najprej na plakat napiše opredelitev socialnega kapitala. Nato plakat razreže na toliko kosov, kolikor je udeležencev. Kose plakata da v vrečko. Nato udeleženci eden za drugim iz vrečke izvlečejo koščke, njihova naloga pa je, da jih sestavijo v celoto.

ZAKLJUČEK: Ko je plakat sestavljen, prosimo dva udeleženca, da plakat prilepita na vidno mesto, da ga bomo imeli med vso delavnico pred očmi. Nato sledi diskusija: • Kako si to, kar je napisano, razlagamo?

• Zakaj je socialni kapital koristen?

30

2. Asociacije ČAS: 10 – 15 minut ŠTEVILO UDELEŽENCEV: do 30 udeležencev UDELEŽENCI: Uvod je namenjen mladim, ki se med seboj že poznajo in ne potrebujejo posebnega spoznavanja.

MATERIALI/PRIPOMOČKI: niso potrebni.

POTEK: Vodja naj, preden začne z uvodom, pomisli na nekaj možnih »gesel«, ki lahko sprožijo miselni tok na temo socialnega kapitala. Predlog: odnosi, socialno, kapital, socialni kapital ...

Vsi sedimo v krogu, nato vodja pove, da se bomo šli nekaj krogov asociacij. Pove tudi, kaj je asociacija in da odgovor na geslo ne more biti napačen, saj ne moremo vplivati na to, na kaj pomislimo, ko slišimo določeno besedo. Nato vodja pove prvo geslo in pozove udeležence, da drug za drugim povejo kaj jim je padlo na misel.

ZAKLJUČEK: Ko zaključimo nekaj krogov asociacij, vodja povzame nekaj misli v povezavi s tem, kar so povedali, ko so slišali določeno besedo. Vodja je pozoren na to, da je zaključek uvoda hkrati tudi uvod v nadaljevanje delavnice oz. da s tem povzame poanto socialnega kapitala. Na koncu vodja pove, da bo vse to, kar so povedali skozi asociacije, nadaljnja tema pogovora v delavnici.

3. Podarim - dobim ČAS: 10 – 15 minut ŠTEVILO UDELEŽENCEV: do 30 udeležencev UDELEŽENCI: Uvod je namenjen mladim, ki se med seboj že poznajo (vsaj po imenih) in pred tem ne potrebujejo posebnega spoznavanja.

MATERIALI/PRIPOMOČKI: samolepilni lističi, pisala.

POTEK: Vsak udeleženec si vzame po dva listka in eno pisalo. Na en listek napiše: PODARIM, na drugega pa: DOBIM. Potem ima vsak udeleženec nekaj časa, da pomisli katere veščine ali znanja ima in bi jih lahko delil z drugimi (npr: če trenira jazz balet, lahko

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

31

nekomu podari lekcijo jazz baleta), na drug listek pa napiše veščino ali znanje, ki bi si ga želel pridobiti (npr. če ne zna kuhati, pa bi se rad naučil, lahko napiše DOBIM: lekcijo kuhanja).

Nato udeleženci krožijo po prostoru, se srečujejo in pregledajo, če lahko podarijo kaj takšnega, kar kdo išče, in obratno, če iščejo kakšno veščino, ki jo lahko kdo podari. Verjetnost, da se vsaj dva udeleženca najdeta, je velika.

ZAKLJUČEK: Sledi kratka debata o tem, da je to, kar so sedaj počeli, jedro socialnega kapitala, v smislu vzajemnosti in sodelovanja. Jaz zate, ti zame.

4. Vislice socialnega kapitala ČAS: 10 – 15 minut ŠTEVILO UDELEŽENCEV: do 30 udeležencev UDELEŽENCI: Uvod je namenjen mladim, ki se med seboj že poznajo in ne potrebujejo posebnega spoznavanja.

MATERIALI/PRIPOMOČKI: plakati, pisala POTEK: Vodja si vnajprej pripravi besede ali fraze, ki jih želi na delavnici še posebej izpostaviti. Nato na list napiše prvo črko besede, ki jo želi izpostaviti, zatem pa nariše toliko črtic, kolikor ima beseda/e črk.

Primer: S_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ (socialni kapital) Udeleženci ugibajo, katere črke manjkajo na črticah, vodja pravilne črke zapisuje na črtice, nepravilne pa pod njo. Za vsako nepravilno črtico udeleženci dobijo eno črtico narisanih vislic, na koncu pa še človeka. Če ne uganejo pravilnih črk so »obešeni«, v nasprotnem primeru pa vodja napiše vse črke, ki jih izrečejo, da nastane pravilna/e beseda/e.

ZAKLJUČEK: Sledi kratka debata o tem, kaj si udeleženci pod to besedo/e predstavljajo, da pomeni. To naredimo za približno 4 ali 5 besed oz. po občutku. Besede, ki jih uporabimo, so lahko: socialna mreža, omrežena.si, medosebni odnosi, vključevanje v družbo ipd.

32

5. Domine ČAS: 15 minut ŠTEVILO UDELEŽENCEV: do 30 udeležencev UDELEŽENCI: Uvod je namenjen skupinam, ki želijo utrditi poznavanje imen in lastnosti.

MATERIALI/PRIPOMOČKI: niso potrebni.

POTEK: Nekdo v skupini naj si izmisli dve značilnosti, ki ju razkrije skupini. Primer: »Na moji levi strani sem Tanja, ki ima rada svojo družino, na moji desni pa sem Tanja, ki ima eno sestro«. Nekdo iz kroga, ki ima skupno značilnost s Tanjo, jo prime za levo oz. desno roko in nadaljuje, npr: »Sem Anže in imam enega najboljšega prijatelja«. Na vrsto pridejo vsi igralci, tako da nastane sklenjen krog (oz. razklenjen samo v eni točki) in so igralci povezani med sabo. Če izrečene značilnosti nima nihče v skupini in domina ne dobi para, naj si igralci izmislijo drugo značilnost, tako da se bo veriga nadaljevala. (Vodja lahko igro tudi priredi, npr. s presedanjem na stolih ipd.)

ZAKLJUČEK: Sledi kratka debata o tem, kako smo ljudje povezani med sabo, spregovorimo o tem, da obstajajo razlike med nami, veliko pa je tudi stvari, ki so nam skupne.

• Ali se zavedamo teh podobnosti ali bolj gradimo na razlikah?

• Kaj imamo od prvega/drugega principa gledanja na ljudi okoli sebe?

• Kako nam pomaga, da se zavedamo podobnosti?

6. Pajkova mreža ČAS: 15 – 20 minut ŠTEVILO UDELEŽENCEV: do 30 udeležencev UDELEŽENCI: Uvod je namenjen mladim, ki se med seboj že poznajo in ne potrebujejo posebnega spoznavanja.

MATERIALI/PRIPOMOČKI: klobčič volne POTEK: Vsi udeleženci si podajajo klobčič volne. Vsak obdrži delček vrvice in klobčič vrže naprej. Klobčič lahko dobi vsak tudi

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

33

večkrat, tako da ima v rokah več delcev vrvice. Ko volne zmanjka, pogledamo, kakšne so naše povezave. Voditelj izbere enega udeleženca in vsak pogleda, koliko vrvic ga vodi do njega. Najbolje je, da imamo čim manj vrvic, ker to pomeni čim bolj neposreden stik. Na tak način voditelj petkrat ali šestkrat izbere udeleženca.

ZAKLJUČEK: Udeležencem razložimo, da so kobčič volne in konci vrvice podobni našemu socialnemu kapitalu. Na tak način prihajamo do povezav.

7. Sedež na moji desni je prazen ČAS: 10 – 15 minut ŠTEVILO UDELEŽENCEV: do 30 udeležencev UDELEŽENCI: Uvod ja namenjen mladim, ki se med seboj že poznajo.

MATERIALI/PRIPOMOČKI: stoli v krogu POTEK: Udeleženci postavijo stole v krog: postavijo en stol več kot je članov skupine. Sedijo v krogu. Vodja se usede tako, da ima na svoji desni strani prazen stol in prične z igro: »Stol na moji desni strani je prazen, rada bi, da na njem sedi (pove ime) in doda zakaj (ker je prijazen, ker zna matematiko, ker je duhovit…).« Na ta način igri dodamo dodatno komponento: kvaliteto, lastnost, zaradi katere želim, da udeleženec sedi poleg mene oziroma je v moji socialni mreži.

ZAKLJUČEK: Sledi debata o našem socialnem kapitalu znotraj te skupine in uvid v to, kakšno bogastvo je med nami.

8. Poišči... ČAS: 15 minut ŠTEVILO UDELEŽENCEV: do 18 udeležencev UDELEŽENCI: Ni pomembno, ali se mladi med seboj že poznajo ali ne.

MATERIALI/PRIPOMOČKI: listi z različnimi stavki

34

POTEK: Vsak udeleženec dobi v roke list papirja, na katerem so različni stavki, na primer: • Tekoče govorim dva jezika; • Imam enega brata; • Obvladam matematiko, Igram en glasbeni inštrument; • Ne maram počitnic; • Imam hišnega ljubljenčka; • Sem prostovoljec; • Bil sem v Grčiji; • Plešem salso …

Vsi udeleženci se gibljejo po prostoru. Vsak udeleženec mora v čim krajšem času pod vsak stavek napisati ime drugega udeleženca, ki ga stavek opiše. Zmaga tisti, ki prvi napiše imena pod vse trditve.

ZAKLJUČEK: Sledi diskusija o socialnem kapitalu, v čem so naše prednosti ali priložnosti, če ga imamo veliko.

9. Toaletni papir ČAS: 10 – 20 minut ŠTEVILO UDELEŽENCEV: do 30 udeležencev UDELEŽENCI: Ni pomembno, ali se mladi med seboj že poznajo ali ne.

MATERIALI/PRIPOMOČKI: rolica toaletnega papirja POTEK: Udeleženci sedijo v krogu, vodja drži v roki rolico toaletnega papirja, ki ga poda osebi na svoji desni z navodilom, naj si vzame toliko lističev toaletnega papirja kolikor misli, da jih bo potreboval. Rolica potuje v desno tako, da jo vsak dobi v roke. Ko si vsi udeleženci odtrgajo nekaj toaletnega papirja, sledi nadaljnje navodilo. Vsak udeleženec naj pove toliko stvari o sebi, kolikor ima v rokah lističev.

ZAKLJUČEK: Ko vsi zaključimo, sledi kratek povzetek tega, kar nam je skupno. Vodja je pri tem pozoren, da ugotovitve poveže s socialnim kapitalom.

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

35

10. Osebni list ČAS: 15 – 20 minut ŠTEVILO UDELEŽENCEV: do 30 udeležencev UDELEŽENCI: Ni pomembno, ali se mladi med seboj že poznajo ali ne.

MATERIALI/PRIPOMOČKI: papir in pisala.

POTEK: Vodja si vnaprej pripravi točke, na podlagi katerih bodo udeleženci izpolnjevali vsak svoj osebni list. Vsak udeleženec dobi list papirja in pisalo, s pomočjo česar bo ustvaril svoj osebni list. Vodja jih povabi, naj bodo čimbolj kreativni (lahko rišejo in/ ali pišejo). Nato vodja poda navodila za posamezno točko. Ob tem je pazljiv, da so vsi končali prejšnjo, preden da navodila za naslednjo.

Primeri za posamezne točke: • Ime • Horoskop • Najboljši/a sem v ... (športu) • Najljubši film • Najljubša glasba • V življenju sem že treniral/a ...

• Sam/a znam...

• Preizkusil/a sem se že v ...

• Najbolj drzen/a sem bil/a, ko sem...

• V prostem času najraje/največkrat...

• Moj življenjski moto...

ZAKLJUČEK: Ko vsi udeleženci izpolnijo svoje osebne liste, jih obesimo na vidno mesto, da si jih lahko ogledajo. Vodja zaključi z mislijo o socialnem kapitalu znotraj te skupine in širše.

OSREDNJI DELI Vaje, ki jih lahko uporabimo v delavnici, so razvrščene po poudarkih treh ključnih elementov socialnega kapitala: •

36

vzajemnost

•

socialna omrežja

•

zaupanje.

Gre za povezane ključne elemente socialnega kapitala, zato se pojavljajo pri vsaki vaji, le poudarek je pri posamezni vaji drug.

1. Debata za in proti CILJI: • • •

izpostaviti pozitivne in negativne vidike socialnega kapitala; ugotoviti, zakaj je socialni kapital vendarle dober in kako nam lahko prinaša koristi; izmenjevanje in argumentiranje mnenj.

ČAS: do 60 minut ŠTEVILO UDELEŽENCEV: do 18 udeležencev PRIPOMOČKI: listi, pisala METODOLOGIJA: metoda snežne kepe, skupinsko delo – debata.

POTEK: Preden začnemo, se je potrebno prepričati, da udeleženci vedo, kaj je socialni kapital ter da poznajo osnovno opredelitev.

Nato jih prosimo, da izpolnijo tabelo (»Gradivo 1: tabela socialni kapital«).

To naredijo, tako, da: • 5 minut to počnejo sami, • 5 minut se nato o tem pogovarjajo v parih, • 5 minut pa se združijo v četvorke in se uskladijo v svojih izjavah.

Nato udeležence razdelimo v dve skupini, pri čemer eno skupino določimo, da zagovarja stališče ZA in druga stališče PROTI.

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

37

Gradivo 1: tabela socialni kapital Pozitivno pri socialnem kapitalu

Negativno pri socialnem kapitalu

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT

38

REPUBLIKA SLOVENIJA

Za izhodišče postavimo izjavo: »Ljudje uporabljajo socialni kapital kot dober izgovor za izkoriščanje« (oz. nekaj podobnega).

Nato damo skupinama 5 minut, da glede na to, kar so napisali prej, oblikujejo svoje stališče. Seveda oblikuje vsaka skupina tisto stališče, ki ga zastopa.

REFLEKSIJA: Preden začnemo debatirati, se dogovorimo za sledeča pravila: • diskusija mora potekati brez žalitev in v spoštljivem ozračju; • ena skupina ima na voljo največ eno minuto za to, da predstavi svoje stališče ali da ovrže stališče drugega; • v skupini govori ena oseba na enkrat.

Skupini žrebata, katera bo prva izpostavila stališče. Nato izžrebana skupina prva izpostavi stališče, eno trditev, nasprotna skupina pa se jo trudi ovreči. Skupini se tako izmenjujeta, tako da vsaka izpostavi tri do pet trditev v prid svojemu stališču.Vodja pazi, da se držijo dogovorov. Nato skupini zamenjata stališča.

Vsaka skupina ima na voljo 5 minut časa, da se posvetuje, katere NOVE argumente bo uporabila.

Diskusijo ponovimo.

Ko vsaka skupina izpostavi argumente, sledi nov krog, in sicer damo vsaki skupini 5 minut za pripravo treh trditev, za katere meni, da se bosta z njimi strinjali obe skupini.

Cilj aktivnosti je poiskati 6 trditev, s katerimi se bodo vsi strinjali.

2. Zgodbe iz življenja CILJI: • • •

pokazati, da lahko mladi sami veliko naredijo za svojo socialno mrežo; pokazati, da je socialni kapital pomemben; pokazati, da je potrebno socialni kapital zasnovati na vzajemnosti in zaupanju.

ČAS: od 20 do 60 minut

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

39

ŠTEVILO UDELEŽENCEV: do 30 udeležencev PRIPOMOČKI: / METODOLOGIJA: metoda boalovega gledališča, razgovor v skupini.

POTEK: Če nismo to naredili do sedaj, na delavnici z mladimi najprej preverimo razumevanje socialnega kapitala.

Pisanje skeča: mlade razdelimo v skupine po 4. Vsako skupino prosimo, da napiše skeč, v katerem naj opiše situacijo, ko zaradi pomanjkanja socialnih vezi niso mogli do kakšne dobrine. Poskusimo jim pri tem pomagati s primeri, npr: »Prijatelja se pogovarjata o tem, kam bosta odšla na počitnice. Prvi opisuje kako bo odšel na poletno šolo v Španijo, drugi pa pove, da bo moral biti letos kar doma, saj nima nič denarja, kajti ni dobil primernega počitniškega dela, pri katerem bi lahko kaj zaslužil.« Skeč naj bo dolg približno 2 - 3 minute, skupina pa ga mora zaigrati tako, da so vanj vključeni vsi člani skupine.

Nato vsaka skupina odigra svoj skeč, in sicer tako, da najprej odigra svoj skeč v celoti od začetka do konca. Nato skeč ponovi, vsi ostali člani ostalih skupin pa lahko v kateremkoli trenutku zakričijo »STOP«. Ko rečejo STOP, lahko nadomestijo kateregakoli igralca v igri in sicer tako, da poskušajo situacijo popraviti, izboljšati.

Igralci se lahko zamenjajo kolikokrat želijo. Cilj je, da je na koncu situacija izboljšana, in sicer tako, da se za vse konča ugodno.

Ko vse skupine odigrajo svoje skeče in ko jih izboljšamo, rešimo situacijo, nastopi skupinska diskusija.

REFLEKSIJA: • Kaj je bilo pri aktivnosti najbolj presenetljivega?

• Kdaj ste pripravljeni na tak način kot v odigranih skečih pomagati drugim?

• Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni?

• Komu raje pomagate?

• Kaj lahko storite za to, da boste lahko bolje uporabljali svoj socialni kapital?

• Kdo so v tem trenutku ljudje, ki vam lahko najbolj »koristijo«?

• Komu lahko vi najbolj »koristite?«

40

•

Kdo bo za vas najbolj pomemben v prihodnje?

3. Zaupanje v organizacije CILJI: • • • •

občutiti moč in nemoč; sprožiti razpravo o zaupanju v organizacije; pregledati, v katere organizacije smo vključeni in kakšne možnosti imamo; razjasnitev pojmov iz vsebin socialnega kapitala.

ČAS: od 40 do 60 minut ŠTEVILO UDELEŽENCEV: do 30 udeležencev PRIPOMOČKI: samolepilne nalepke v dveh barvah, materiali za izdelavo plakata oz. skulpture (večji papirji, škarje, flomastri, lepilni trak, lepilo, revije ipd).

METODOLOGIJA: skupinsko delo POTEK: Udeležencem razdelimo rumene oz. zelene samolepilne listke.

Listke razdelimo udeležencem povsem naključno. Vsak igralec dobi enega, ki ga obdrži do konca vaje. Nato se ljudje z rumenimi listki usedejo skupaj, z zelenimi pa skupaj. Obema skupinama posebej povemo njihova pravila in jih napišemo na list, tako da si lahko vsak posameznik zapomni, kaj lahko in česa ne sme početi.

Navodila so kratka in enostavna, zato si jih je lahko zapomniti.

Udeležencem pojasnimo, da morajo pravila spoštovati brez izjeme.

Potem jih razdelimo v skupine po 4 osebe, tako, da so med sabo mešani po listkih. Vsaka skupina bo izdelala plakat (oz. skulpturo), vsaka s svojim navodilom in z uporabo različnih materialov.

Prva skupina izdela plakat na temo socialni kapital.

Druga skupina izdela plakat na temo daj-dam (kako v našem življenju poteka vzajemnost oz. recipročnost).

Tretja skupina izdela plakat na temo socialne mreže- kaj vse zajemajo, kje jih najdemo ipd.

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

41

Četrta skupina izdela plakat na temo zaupanje (kdaj zaupamo, komu, kaj je potrebno za zaupanje ipd.).

Za izdelavo plakata oz. skulpture imajo skupine na razpolago 20 minut.

Pri izdelavi plakata oz. skulpture ves čas upoštevajo navodila, ki jih nosijo barve listkov. Navodila so sledeča: glej«Gradivo 2: Navodila« REFLEKSIJA: Po izdelanih plakatih oz. skulpturah najprej vprašamo skupini, če vedo, kakšna pravila so imeli ljudje z drugo barvo listka.

• Nato se osredotočimo na refleksijo počutja: • Kako ste se počutili kot »rumeni«oz. »zeleni«?

• Kaj se vam je kot »rumenim« oz. »zelenim« zdelo najbolje/najslabše?

• Ali bi bili raje druga barva? Zakaj?

• Kdo ima ponavadi moč, da določa pravila?

• Kako demokratične se vam zdijo organizacije, v katere ste vključeni (npr. šola, mladinski center, družina ipd.)?

• Komu bolj zaupate: organizacijam, kjer so jasna pravila, ali takšnim, kjer lahko tudi vi ustvarjate pravila?

Potem se osredotočimo na izdelane plakate oz. skulpture in poprosimo člane skupin, da jih predstavijo. Sledi diskusija o predstavljenem: o socialnem kapitalu, recipročnosti, socialnih mrežah in zaupanju.

4. Socialno okolje CILJI: • • • •

spoznati organizacije, ljudi, kamor se lahko obrnemo po pomoč, nasvet ipd.; spoznati, kakšen je naš socialni kapital; pridobivanje informacij; pogledati, kakšna je naša socialna mreža.

ČAS: 30 minut ŠTEVILO UDELEŽENCEV: do 18 udeležencev PRIPOMOČKI: listi z napisanimi situacijami, listi, pisala, spisek organizacij.

42

Gradivo 2: Navodila

Osebe z zelenimi nalepkami: • ne smejo sedeti na stolu; • se ne smejo družiti oz. pogovarjati z več kot eno osebo naenkrat; • ne smejo govoriti z »rumenimi«, razen če jih ti prvi ogovorijo; • ne smejo prijeti materialov, ki jih imajo za izdelavo, brez dovoljenja »rumenih« listkov.

Osebe z rumenimi nalepami: • morajo sedijo na stolu; • so vodilni, mislijo, da znajo najbolje in vedo največ ter mirijo vse v skupini; • želijo govoriti z vsakim iz skupine; • materiale si lahko izposojajo tudi v drugih skupinah.

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

43

METODOLOGIJA: skupinsko delo, diskusija.

POTEK: Udeležence razdelimo v štiri skupine. Vsaka skupina dobi eno od napisanih situacij in en list. V skupini najprej preberejo situacijo, nato pa iščejo možne rešitve za situacijo – kaj bi lahko v takšni situaciji oz. težavi naredili, kam bi se lahko obrnili po pomoč? Na list napišejo čimveč ljudi, institucij oz. kam bi se obrnili na pomoč, in se pogovorijo, katere informacije bi pridobili na dol. mestu. (»Gradivo 3: Situacije«) Udeležencem damo 15 minut časa, da v skupinah najdejo rešitve in se pogovorijo o situaciji. Po občutku vodje lahko situacije tudi zaokrožijo po skupinah. Sledi skupinska refleksija.

REFLEKSIJA: Najprej vse skupine predstavijo svoje zaključke in ugotovitve.

Tudi druge pozovemo, da povejo, kaj poznajo oz. da spregovorijo o svojih izkušnjah.

Sledi debata: • Ali ste se že kdaj znašli v kakšni stiski oz. neugodni situaciji, kaj ste naredili?

• Poznate koga, ki se mu je to že zgodilo?

• Ali poznate koga, ki raje sam zase rešuje težave, mu priskočite na pomoč?

• Kaj si vi želite, kadar se znajdete pred nekim vprašanjem, težavo ipd.?

• Koliko vam takrat pomenijo odnosi z ljudmi?

• Ali veste, da imate različne možnosti, kamor se lahko obrnete po nasvet, informacije, pomoč? Ali zaupate organizacijam? Kaj pa ljudem?

Vodja naj ima pri sebi spisek organizacij, ki lahko mladim pomagajo v različnih situacijah, npr. mladinske organizacije, Zavod za zaposlovanje, Center za socialno delo, neformalne skupine, športne aktivnosti ipd. (nekaj organizacij lahko najdete na internetni strani omrezena.si -> deležniki).

Vodja naj predstavi nekaj organizacij in kaj ponujajo, kdo lahko mladim pomaga krepiti njihov socialnih kapital, zakaj ga bodo potrebovali, kako bodo prišli do njega ipd.

44

Gradivo 3: Situacije 1. situacija Pravkar si končal/a šolanje in iščeš prvo službo. Kdo ti bo pri tem pomagal, kam se boš obrnil po pomoč, kaj boš naredil/a?

2. situacija Ker ti poleg šole ostala še veliko časa, ki ga trenutno slabo obvladuješ se želiš še z nečim ukvarjati. Kdo ti bo pri tem pomagal, kam se boš obrnil po pomoč?

3. situacija Ugotovil/a si, da si ostal skoraj brez prijateljev, ves čas si sam/a in se tako ne počutiš dobro. Želiš si družbe in prijateljev. Kaj boš naredil/a?

4. situacija Znašel si se v stiski: v šoli ti ne gre dobro, doma se prepirate, s prijatelji nimate pravega zaupnega odnosa, padla ti je samozavest, skratka, imaš se zelo slabo. Kaj boš naredil/a, kdo ti bo pri tem pomagal/a, ali se boš obrnil/a po pomoč? Kam?

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

45

5. Zgodba CILJI: • • • •

seznaniti udeležence s konceptom: zmagam – zmagaš; spregovoriti o tem, kako vzdržujemo svojo socialno mrežo; razmišljanje o prijateljstvu in odnosih; iskanje rešitev in komunikacije v odnosih.

ČAS: od 20 do 30 minut ŠTEVILO UDELEŽENCEV: do 30 udeležencev PRIPOMOČKI: napisana zgodba, listi, pisala.

METODOLOGIJA: individualno delo, skupinsko delo.

POTEK: Možnosti poteka je več: Lahko vsem udeležencem preberemo zgodbo, jo natisnemo, da si jo preberejo sami, lahko to storijo tudi v skupini.

Glej »Gradivo 4: Zgodba« Ko je zgodba prebrana, udeležencem postavimo (napišemo) vprašanja, na podlagi katerih razmišljajo: • Kako bi ocenili vedenje Pam, njene prijateljice in očeta?

• Kako vidite način reševanja težav, ki ga je na koncu izbrala Pam? • Ali je še kakšen način, ki bi bil uspešen? Kateri?

• Vsak v skupini se naj spomni vsaj še enega dogodka, zgodbe, kjer je veljalo, da bolj, kot sodeluješ z drugimi, več pridobiš zase!

• Pomislite na osebo, ki deluje tako kot bi radi sami. Kakšna je?

REFLEKSIJA: • Kako misliti zmagam-zmagaš?

• Kaj lahko naredite?

• Kako si lahko srečen za prijatelja, čeprav si želiš isto kot on?

• Kako premagati občutek manjvrednosti?

• Kako najti rešitev za težave, da bi bila zmaga obojestranska?

46

Gradivo 4: Zgodba V drugem letniku srednje šole sem igrala v ženskem košarkarskem moštvu. Bila sem precej dobra za svojo starost in dovolj visoka, da sem postala napadalka v šolskem moštvu, čeprav sem obiskovala šele drugi letnik. Tudi sošolka Pam, moja najboljša prijateljica, je napredovala v napadalko.

Obvladovala sem met, s katerim sem nezmotljivo zadela z razdalje treh metrov. Uspelo mi je po pet do deset takih metov na tekmo in počasi sem zaslovela po njih. Kmalu je postalo očitno, da Pam ne ugaja pozornost, ki sem je bila deležna. Zavestno in poszavestno se je odločila, da mi ne bo podajala žoge. Nikdar ni vrgla žoge proti meni, naj sem se še tako odkrila za podajo.

Nekega dne smo odigrale izjemno slabo tekmo, med katero mi Pam večino časa ni podala žoge, in zvečer sem bila besna kot že dolgo ne. Več ur sem se pogovarjala z očetom, predebatirala sva igro in povedala sem mu, da sem jezna na Pam, prijateljico, ki se je spremenila v sovražnico. Po dolgem pogovoru mi je oče dejal, da mi lahko svetuje le to, naj vsakič, ko dobim žogo, podam Pam. Vsakič. Predlog se mi je zazdel najbolj bedast od vseh, kar mi jih je kdaj dal. Vendar mi je zagotovil, da bo delovalo, in me ob kuhinjski mizi pustil, naj razmišljam o njem. Pa nisem. Vedela sem, da ne bo šlo, in ga odmislila kot trapast očetov nasvet.

Kmalu smo igrale naslednjo tekmo in odločila sem se, da bom potolkla Pam pri njeni igri. Načrtovala sem in končno sklenila, da bom uničila Pamino igro. Toda brž ko sem dobila žogo v roke, sem zaslišala očkov glas, ki se je dvigal na drugimi. Zelo odmeven je in čeprav sem med igro vedno izločila vse okoli sebe, je vedno prodrl do mene. Torej, držala sem žogo v rokah, ko je zavpil: »Podaj ji žogo!« Za hip sem oklevala, nato pa naredila, kar sem vedela, da je prav. Čeprav bi lahko metala na koš, sem z očmi poiskala Pam in ji podala žogo. Za sekundo se je zmedla, nato pa se je obrnila, vrgla na koš in zadela. Medtem ko sem tekla v obrambo na drugi konec igrišča, me je navdal občutek, kakršnega dotlej nisem poznala: iskrena radost ob uspehu drugega človeka. Še

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

47

več, spoznala sem, da smo povečale vodstvov igri. Bilo je lepo, ker smo zmagovale. Ves prvi polčas sem ji še naprej podajala vsako žogo, ki sem jo dobila. Vsako. V drugem polčasu sem ravnala enako, na koš sem metala le takrat, ko ni bilo nikogar ob meni ali ko je tako velevala igra.

Zmagale smo in v naslednjih tekmah mi je Pam začela podajati žoge, kolikor sem jih jaz njej. Najino sodelovanje, pa tudi najino prijateljstvo, se je krepilo. Tisto leto smo zmagale v večini tekem in postali sva znamenita mestna dvojica. Skratka, dosegla sem toliko točk kot še nikoli poprej.

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT

48

REPUBLIKA SLOVENIJA

• •

Ali je tekmovanje in primerjanje z drugimi dobro?

Kako si pridobimo prijatelje in kako jih obdržimo?

Nato se osredotočimo na refleksijo o socialnem kapitalu: • Kaj sploh je socialni kapital?

• Kako ustvarjamo zaupanje z drugimi?

• Kako vzpostavljamo odnose z drugimi?

• Kaj nam pomaga, da obdržimo odnose?

• Kakšne odnose potrebujemo v življenju?

6. Mapa socialnega kapitala CILJI: • • • • •

ustvariti svoj karierni plan; pregledati svoj socialni kapital; razmišljanje o prihodnosti; pridobiti orodje za pomoč pri zaposljivosti; pregled svojega življenja.

ČAS: 90 minut ŠTEVILO UDELEŽENCEV: do 30 udeležencev PRIPOMOČKI: mapa za vsakogar, pisala METODOLOGIJA: individualno delo, skupinsko – diskusija POTEK: Udeležencem razdelimo mape socialnega kapitala (glej prilogo), katere izpolnjujejo vsak zase. Vodja pomaga pri razjasnitvi pojmov in poleg naniza primere iz vsakdanjega življenja.

REFLEKSIJA: Vodja po svoji presoji vzpostavi diskusijo o izhodiščnih pojmih socialnega kapitala (glej teoretični del ali slovarček).

7. Plusi in minusi CILJI: • • •

izmenjava mnenj; zagovarjanje svojega stališča; poglabljanje znanja o socialnem kapitalu.

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

49

ČAS TRAJANJA: od 20 do 60 minut ŠTEVILO UDELEŽENCEV: do 30 udeležencev MATERIALI/PRIPOMOČKI: papir in pisalo.

METODOLOGIJA: skupinsko delo, argumentacija.

POTEK: Vodja si pred izvedbo pripravi potrebne materiale, in sicer dva bela lista papirja, na katera nariše na enega simbol + in na drugega simbol -. Prvi pomeni »drži« oz. »strinjam se«, drugi pa »ne drži« oz. »se ne strinjam«. Poleg tega si naj vodja pripravi tudi spisek trditev, ki jih namerava uporabiti pri vodenju. Lahko pa namesto tega povabi udeležence, da anonimno na lističe napišejo svoje trditve, stereotipe, prepričanja, predsodke ipd. v povezavi s socialnim kapitalom in jih dajo vodji, ki jih nato uporabi namesto trditev, ki jih je pripravil sam. Prostor naj bo pripravljen tako, da bo enako število stolov na eni strani prostora, nasproti njega pa prav tako. Nato se vaja lahko začne. Mlade povabimo, da se razporedijo po stolih, nato pa vodja prebere prvo trditev. Mlade povabi, naj se usedejo na tisto stran, ki je skladna z njihovim mnenjem – torej, če se s trditvijo strinjajo, na eno stran (tisto, ki je označena s simbolom +) če se ne, na drugo (označeno s simbolom -). Nato se začne argumentiranje mnenj. Vsak udeleženec mora znati svoje mnenje jasno argumentirati. Da bi se izognili govorjenju drug preko drugega, da vodja besedo najprej predstavniku iz ene in nato še iz druge strani. Smisel vaje je v raziskovanju pozitivnih in negativnih lastnosti določene trditve in iskanju rešitev. Znotraj same faze argumentiranja se je mladim dovoljeno presedati tudi na drugo stran, če se njihovo mnenje spremeni.

Trditve, ki jih vodja lahko uporabi: • Socialni kapital si lahko kupim.

• Dobrih prijateljev imam lahko več kot deset.

• Dober prijatelj se vedno potegne zate.

• Brez pomoči prijateljev v življenju ne moremo biti uspešni.

• Zaupam lahko le osebi, ki mi tudi sama zaupa svoje skrivnosti.

• V odnosih je več dajanja kot sprejemanja.

• Brez dobrega odnosa z ljudmi si sam.

• Če želim biti uspešen v življenju, potrebujem veze in poznanstva.

• »Več glav več ve« je boljše vodilo kakor »sam zmorem vse«.

• Kadar imam težavo, jo lahko rešim le s pomočjo drugih.

50

• •

Ljudem svojih idej ne smem zaupati, da mi jih ne bi ukradli.

Poleg izobrazbe so poznanstva najpomembnejši ključ do uspeha.

REFLEKSIJA: Pri tej vaji refleksija ni potrebna, saj je smiselno, da se vodja s podvprašanji med argumentacijo vključuje. Pomembno pa je, da ne vsiljuje svojega mnenja in da med vajo in postavljanjem podvprašanj ostane indiferenten, čim bolj objektiven.

Skrbi tudi za moderiranje poteka vaje in vzdržuje rdečo nit ter s podvprašanji spodbuja razmišljanje in raziskovanje koristi socialnega kapitala.

8. Malekule in inženirji CILJI: • • • • • • •

dogovarjanje, sporazumevanje, iskanje rešitev, sodelovanje, opazovanje, komunikacija, širjenje socialne mreže, vzajemnost.

ČAS TRAJANJA: od 45 do 60 minut ŠTEVILO UDELEŽENCEV: do 30 udeležencev MATERIALI/PRIPOMOČKI: lista z navodili za Malekule in inženirje, papir, pisala, ravnila, več parov škarij in lepilnih trakov.

METODOLOGIJA: delo v skupini, načrtovanje, opazovanje in diskusija.

POTEK: Vaja je kompleksna in poteka v dveh skupinah hkrati, kjer je ena skupina Malekule, druga pa inženirji. Vodja naj pred začetkom izvedbe pripravi po en list z navodili za Malekule in enega za inženirje. Prav tako pa naj pripravi materiale na eno mesto. Nato skupino razdeli, Malekule odidejo v en prostor, inženirji pa v drugega, saj se skupini med izvajanjem vaje ne smejo videti in slišati. Tik preden se skupini razideta, vodja na kratko pove, za kaj bo v igri šlo. Pove, da bodo predstavljali dve ljudstvi, ki se bosta, upoštevaje navodila, morali uskladiti tako, da bosta skupaj prišli do rešitve. Vsa ostala navodila pa bodo našli na listih. Vodja pove tudi, koliko časa imajo na voljo v posamezni skupini in nato

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

51

skupaj za iskanje rešitve. Posamezna skupina ima 20 minut časa za priprave, ko pa se skupini združita, imajo na voljo še 20 minut za skupno rešitev. Nato sledi refleksija v celotni skupini, ki jo vodi vodja, pri tem pa mora biti pozoren, da vzdržuje rdečo nit v smeri pogovora o prednostih vzdrževanja lastnega socialnega kapitala.

Glej »Gradivo 5: Navodila za Malekule in za inženirje«.

REFLEKSIJA: • Ali ste člani ljudstev zadovoljni s procesom in zaključkom vašega dela?

• Kaj bi izpostavili kot vaše prednosti in kaj kot ovire?

• Ste eni in drugi kaj pridobili skozi to izkušnjo? Kaj? • Kaj vam je prineslo to sodelovanje? Bi lahko to prenesli na realno življenje?

• Kam/h komu se obrnete po pomoč, ko jo pri kakšni vaši aktivnosti potrebujete?

• Kaj vam te osebe pomenijo? Zakaj ravno ti ljudje?

• Kaj imajo ti ljudje, ki vam lahko pomagajo v življenju v primerjavi s tistimi, ki jih ne bi prosili za pomoč?

• Bi pri kakšnem projektu sodelovali z vsakim človekom ali ne? Kako to? S kom da in s kom ne? Zakaj?

• Imate dovolj ljudi, na katere se lahko obrnete po pomoč ali ko si želite s kom sodelovati?

• Kaj lahko naredite sami, da bi bilo teh ljudi še več?

• Ima kdo že kakšno izkušnjo, ko mu/ji je lastni socialni kapital prišel prav? V kakšni situaciji?

9. Naj rešitev CILJI: • • • •

sodelovanje, vzajemnost, širjenje socialnih mrež, projektno delo.

ČAS TRAJANJA: od 30 do 60 minut ŠTEVILO UDELEŽENCEV: do 30 udeležencev MATERIALI/PRIPOMOČKI: listi z navodili, plakati, pisala, vrvice, plakat z razpisnimi pogoji.

METODOLOGIJA: individualno delo, diskusija, skupinsko delo.

52

Gradivo 5: Navodila za Malekule in za inženirje

NAVODILA ZA MALEKULE:

SITUACIJA Živite na otočju Malekul. Ker nimate nobenega svetilnika, to predstavlja težavo vsem, ki želijo na vašem otočju pristati z ladjo. Zavedate se, da potrebujete svetilnike, ne veste pa, kaj za to, da bi jih imeli, potrebujete. V ta namen je vaša vlada aktivirala inženirje iz tujega podjetja, da vam pokažejo kako lahko v prihodnosti gradite svoje svetilnike na drugih otokih vaše države. Prvi svetilnik boste zgradili skupaj z inženirji, da se boste gradnje naučili in boste v prihodnosti lahko tudi sami gradili ostale svetilnike.

Svetilniki naj bodo zgrajeni iz papirja in z uporabo lepilnega traku, škarij, ravnila in pisal. Te materiale sicer poznate, ne poznate pa načrta za izgradnjo svetilnika.

SOCIALNO VEDENJE

Navajeni ste imeti osebni kontakt s svojo vrsto.

Komunikacija med vami ne more obstajati brez takšnega stika/kontakta. Zatorej je z nekom govoriti in ob tem ne imeti direktnega očesnega kontakta izredno nevljudno.

Ko ste v skupini, brez obotavljanja sestavite krog, da bi s tem zadovoljili pogoje direktne komunikacije – krog, v katerem ste vsi enakovredni.

Tudi vaš pozdravni ritual (pozdrav) je izredno pomemben.

POZDRAVLJANJE Vaš tradicionalen pozdrav je dotik ramen. Kadar vam nekdo položi roko na desno ramo, mu vi odzdravite tako, da mu svojo roko položite na njegovo levo ramo.

Vse ostale oblike pozdravljanja so za vas nadvse žaljive.

Rokovati se je prav tako nadvse grobo in nevljudno.

Malekula moškega spola, lahko svojo roko položi na ramo samo moški Malekuli, četudi je predstavljen ženski

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

53

Malekuli ali pa katerikoli drugi rasi ženskega spola.

Kadar Malekule niso deležne dotika rame in direktnega očesnega stika med pogovorom, glasno kričijo.

JA / NE

Malekule ne uporabljajo besede »ne«, temveč vedno uporabljajo besedo »ja«. Kadar mislijo »ne«, za izražanje tega uporabljajo kimanje, kadar pa mislijo »ja« pa odkimavajo. (To je dobro zvaditi)

RITUALI DELA

Kadar Malekule delajo, se vedno smehljajo. Njihova orodja imajo deljeno specifiko glede na spol: škarje so moške, pisala, papir in ravnilo pa ženske. Lepilni trak je nevtralen. Moški se tako prav nikoli ne dotikajo pisal ali ravnila. Isto velja za ženske in škarje.

V INTERAKCIJI S TUJCI

Malekule so družabni ljudje in imajo rade stik s tujci.

Obenem so zelo ponosne na svojo kulturo. Zavedajo se, da jim samim ne bo nikoli uspelo zgraditi svetilnikov.

Hkrati pa tujce, njihovo kulturo in izobrazbo ne smatrajo za superiorne. Ne čutijo potrebe po tem, da bi se od njih učili vedenja, se jim prilagajali ali se jim podrejali.

Gradnja svetilnikov je le ena stvar, ki je ne znajo prakticirati. Od tujcev pričakujejo, da se bodo povsem prilagodili njihovi kulturi. Malekulam je namreč njihovo vedenje edino naravno, poznano in sprejemljivo. Še znanstveniki ne znajo razložiti, kako je do tega prišlo.

NAVODILA ZA INŽENIRJE:

SITUACIJA Ste priznana skupina inženirjev in vaša naloga je, da greste do miroljubnega ljudstva in tamkajšnje prebivalce naučite graditi svetilnike. Pomemben podatek je, da je ta civilizacija še vedno nedotaknjena s strani civiliziranega sveta. Sedaj pa k svetilnikom. Svetilnik naj bo zgrajen iz papirja. Njegova konstrukcija je ključnega pomena zanje.

Težava je v tem, da ste pod precejšnjim pritiskom, ker so vaši nadrejeni že podpisali novo pogodbo za delo, ki ga boste morali opravljati po tem. Oziraje na to pogodbo je

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT

54

REPUBLIKA SLOVENIJA

zelo pomembno, da se držite in spoštujete časovne roke, v nasprotnem primeru bo pogodba razveljavljena in vsi vi boste ostali brezposelni. Zato boste imeli tako malo časa, da boste razložili, kako graditi svetilnike, na tak način, da bodo ostale lahko gradili sami.

PRAVILA Najprej pazljivo preberite ta navodila in se skupaj odločite za strategijo gradnje svetilnikov. Po določenem času bosta imela dva člana vaše skupine možnost navezave stika z Malekulami. Čas trajanja kontakta z Malekulami bo 3 minute. V tem času bosta vaša člana morala preveriti naravne in materialne razmere Malekul, navezati stik z njimi itd. Nato boste imeli 10 minut časa za analizo, poročanje in dopolnitev priprav.

Zatem bo šla celotna skupina k Malekulam z namenom, da jih nauči graditi svetilnike.

Svetilnik bo zgrajen iz papirja. Mora biti stabilen. Na koncu, ko bo zgrajen, pa mora obdržati težo škarij in lepilnega traku, ki sta bila uporabljena med gradnjo.

Kosi, potrebni za gradnjo, ne smejo biti že izrezani iz papirja, ko bodo predstavljeni Malekulam, sicer se one ne bodo mogle naučiti, kako jih lahko v prihodnje izdelujejo same. Malekule se morajo naučiti vse korake gradnje.

Vsak kos mora biti narisan s pisalom in ravnilom, nato pa izrezan s škarjami.

MATERIALI Papir, škarje, lepilni trak, ravnilo, pisala.

Stolpič mora biti zelo trden, da se ne zruši, ko bodo nanj postavljene škarje in lepilni trak, ki je bil uporabljen med gradnjo.

Malekule morajo videti vsako stopnjo procesa gradnje, saj bodo le-to morali znati ponoviti pozneje. To pomeni, da s seboj ne smete vzeti že izdelanih primerov.

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

55

POTEK: Vaja poteka v dveh, medsebojno povezanih sklopih.

Pred samo izvedbo naj si vodja pripravi večji plakat, na katerem so navedeni razpisni pogoji, ter pripravi štiri komplete potrebnih materialov za izvedbo vaje. Vsak komplet naj vsebuje pisala, papir, plakat ter po en list z navodili. Nato udeležencem razloži scenarij: glej »Gradivo 6: scenarij« Nato vodja udeležence razdeli v štiri skupine z istim številom članov. Vsaka skupina dobi svoj list s prednostmi in slabostmi svoje skupine ter plakat in pisala, njihova naloga pa je, da z resursi in dejstvi, ki za njihovo skupino veljajo (na listih), pripravijo svojo verzijo »NAJ REŠITVE«. Za to imajo 15 minut časa, nato pa sledi predstavitev rešitev v celotni skupini. Ob vsaki predstavitvi vodja na plakat z razpisnimi pogoji za vsako skupino z drugo barvo označi, katerim pogojem ideja posamezne skupine zadošča. Vsaka skupina ima svoje prednosti in slabosti oz. potrebe, zato nobena ne bo mogla v celoti zadostiti razpisnim pogojem. Pri tem je naloga vodje, da jih (ko bo imel na svojem plakatu že označene kljukice za posamezno skupimo) vzpodbudi, naj razmislijo, kaj se je med njimi pravkar zgodilo. Namreč, drug drugemu so predstavili svoje ideje in samo skupek le-teh lahko dejansko privede do »NAJ REŠITVE«. Zatem sledi pogled na plakat, kaj vsi skupaj, kot predstavniki članov slovenske družbe med seboj imajo – katere prednosti in možne povezave jih lahko privedejo do ultimativne rešitve. Nato jih vodja vzpodbudi, da skušajo skupaj ustvariti »NAJ REŠITEV«, ki bo povezovala resurse vseh skupin. Ob tem je pozoren na to, da udeležence seznani s projektnim delom kot dobrim načinom sodelovanja med posamezniki/organizacijami ipd.

Poudari pomembnost vzajemnosti, socialnih omrežij in predstavi tovrstno projektno delo kot primer dobre prakse. Nato sledi diskusija.

Lahko pa udeleženci krožijo iz skupine v skupino in si tako pomagajo med sabo. Glej: »Gradivo 7: navodila za skupine« REFLEKSIJA: • Kaj ste spoznali preko te vaje?

• Imate kakšno idejo, kako bi lahko ta model deloval v realnem življenju?

• Ima kdo od vas že kakšno izkušnjo, kjer vam je tovrstno sodelovanje te koristilo?

• Je kdo spoznal kaj novega? Če da, kaj?

• Kako bi lahko to izkušnjo uporabili v življenju?

• Kaj je po vašem mnenju ta vaja simbolizirala? Zakaj je to koristno?

56

Gradivo 6: scenarij Slovenska vlada se je odločila, da bo v smeri izhoda iz kriznih razmer na pomoč povabila tudi ljudi, ki ne krojijo naše politike. Meni namreč, da ljudstvo najbolje ve, kaj potrebuje in v katero smer moramo kreniti, da bi našli najboljšo rešitev za zmanjševanje brezposelnosti. V ta namen je ustvarila tudi zajeten sklad sredstev, ki bodo namenjena tistemu oz. tistim, ki bodo na razpis prijavili najboljšo, najbolj učinkovito, inovativno in daljnosežno rešitev. Razpisnih pogojev ni veliko, a tisti, ki so, bodo morali biti v celoti zadoščeni. Prav tako v razpisnih pogojih ne navaja, kdo se na razpis lahko prijavi, pač pa resnično išče »NAJ REŠITEV«, ne glede na to, kdo je njen avtor. Sredstva, ki so na razpolago, se lahko usmerijo izključno v bodoče uporabnike »Naj rešitve«, za samo načrtovanje projekta pa sredstva niso predvidena. Vlada namreč smatra, da je ideja ključ do sredstev, za samo idejo pa sredstev ni.

RAZPISNI POGOJI: • ideja mora biti izvedljiva, realna; • vključiti mora vse (oz. čim več) brezposelnih v Sloveniji; • vsebovati mora konkretne korake in akcije; • naj rešitev mora biti medijsko odmevna in dobro prepoznavna; • imeti mora dolgoročen plan izvajanja; • izvajalci in vsi drugi, ki bodo pri »naj rešitvi« sodelovali, morajo biti znani ob prijavi; • ideja mora biti strokovno podkovana.

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

57

Gradivo 7: navodila za skupine 1. skupina: ZDRUŽENJE POTOMCEV NAJVPLIVNEJŠIH SLOVENSKIH GOSPODARSTVENIKOV IMAMO: finančna sredstva, namenjena razvoju inovativnih projektov na državni ravni.

POTREBUJEMO: Ker ste vsi še študentje in dijaki in med vami ni nikogar, ki bi se resneje ukvarjal z razvojnimi projekti, vam nekoliko primanjkuje znanja za tako zahtevne projekte.

2. skupina: ZNANSTVENIKI IZ PRIZNANEGA NEODVISNEGA INŠTITUTA IMAMO: akademsko, inovativno in strokovno znanje z različnih področij.

POTREBUJEMO: Ker ste vsi člani te skupine znanstveniki in vsak od vas temeljito raziskuje svoje področje, vam za ohranjanje stikov z drugimi ljudmi in za druženje absolutno primanjkuje časa. Zato tudi nihče izmed vas ne pozna nikogar, ki bi vam lahko pomagal pri promociji vaše ideje ter, ki bi lahko vašo idejo ponesel v medijski prostor.

3. skupina: ZDRUŽENJE SLOVENSKIH MEDIJSKIH, POLITIČNIH IN ESTRADNIH VPLIVNEŽEV IMAMO: Ker ste vsi priznani in ugledni člani slovenske družbe, je na vas velika medijska pozornost, imate velik vpliv na informacije, ki pridejo do slehernega Slovenca.

POTREBUJEMO: Ker ste člani omenjenega združenja vanj vključeni prostovoljno, nihče od vas se profesionalno ne ukvarja s tovrstnimi projekti, vam primanjkuje motivacije za kovanje idej. Vsakega od vas bolj zanima

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT

58

REPUBLIKA SLOVENIJA

lastna kariera, drugih skupnih projektov, poleg občasnega druženja, pa nimate.

4. skupina: MLADO PODJETJE, KI SE UKVARJA S KOVANJEM INOVATIVNIH IDEJ IMAMO: Kot mladi zanesenjaki, na sveže zaposleni v tem ustvarjalnem podjetju, imate velikansko motivacijo za kovanje inovativne ideje za »NAJ REŠITEV«.

POTREBUJEMO: Ker ste vsi zaposleni v vašem majhnem podjetju nedolgo tega komaj zaključili s študijem, tu pa je vaša prva zaposlitev in zatorej nimate še lastnih prihrankov, za kovanje tako obsežne ideje, kot je »NAJ REŠITEV«, žal še nimate sredstev. Vsekakor pa v skladu, ki je namenjen skupini ljudi, ki bo skovala »NAJ IDEJO«, vidite priložnost za lepo (poslovno) prihodnost.

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

59

• •

Ali sami poznate moči/prednosti vaše socialne mreže?

Katere so?

S čim/kako lahko vi komu pomagate pri realizaciji kakšne ideje?

10. »Mi« projekt CILJI: • • • •

spoznavanje s projektnim delom, povezovanje, prepoznavanje socialnega kapitala znotraj skupine, vzajemnost.

ČAS TRAJANJA: od 15 do 30 minut ŠTEVILO UDELEŽENCEV: do 30 udeležencev MATERIALI/PRIPOMOČKI: klobčič volne, plakat, pisala.

METODOLOGIJA: skupinsko delo, diskusija.

POTEK: Vsi udeleženci se usedejo v krog. Vodja si že vnaprej pripravi plakat, ki naj bo na vidnem mestu, ter pisalo, nato pa se s klobčičem vrvi v rokah usede v krog. Udeležence povabi k sodelovanju na projektu. Začne diskusijo o tem, kaj sploh je projekt, kaj loči idejo od projekta in kaj je za samo izvedbo posameznega projekta sploh potrebno. Nato povabi udeležence, naj si zamislijo manjši ali večji projekt, ki bi ga lahko izvedli v skupini, v kateri so sedaj. To je lahko karkoli, npr.: če gre za sošolce, projekt o tem, kako narediti šolo bolj prijazno, ali pa projekt na temo pomoči brezdomcem, projekt na temo izboljšanja varnosti v cestnem prometu, projekt na temo spoznavanja novih, zanimivih poklicev ipd. Pomembno je, da je tema »projekta« mladim zanimiva in da ne presega zmožnosti posamezne skupine. Dobro je ostati realen v smislu, kaj posamezna skupina mladih realno lahko doseže.

Nato se začne uporaba klobčiča vrvi, in sicer takole: vodja prime za en konec vrvi in pove, kaj/s čim/na kakšen način bi lahko prispeval korak bližje cilju projekta. Nato poda klobčič naprej osebi znotraj skupine, ob tem pa pove tudi, ZAKAJ podaja klobčič ravno tej osebi. Na primer: »Jaz lahko prispevam izdelavo logotipa za projekt, ker mislim, da dobro rišem, k sodelovanju pa bi povabil/a Mašo, ker menim, da je dobra govorka in bomo potrebovali nekoga za odnose z javnostmi.« Nato oseba, ki je prejela klobčič vrvice, svoje sodelovanje bodisi potrdi, če pa se ji ne zdi, da bi s tem lahko pomagala, predlaga, kje se sama vidi pri pro-

60

jektu, nato pa v eni roki zadrži en delček vrvice, klobčič pa poda naprej naslednjemu v krogu in ob tem zopet pove, zakaj podaja ravno tej osebi- kako bo lahko koristila projektu. Nato cikel ponavljamo toliko časa, da vsi udeleženci v krogu držijo svoj konec vrvi, saj prav vsak od članov skupine lahko prispeva k uspehu. Ko je mreža spletena, vodja stopi k plakatu in nanj napiše, kaj vse/veščine/znanja/veze in poznanstva ipd. znotraj skupine že imamo.

Nato na plakat začrta strategijo realizacije (fiktivnega) projekta z danimi resursi. Ob tem tudi razloži prvine projektnega dela in preveri, kaj še potrebujejo in kje/kdo/kako bi lahko to rešili. Sledi refleksija.

REFLEKSIJA: • Ste opazili, kakšna mreža se je spletla med vami? Ste se prej zavedali, da je med vami toliko talentov/priložnosti/znanj...?

• Ali ste o drugih udeležencih izvedeli kaj novega?

• Kje vam lahko v realnem življenju pridejo prav informacije o ljudeh okrog vas, o njihovih znanjih, veščinah ipd.?

• Če bi nekdo pred vas postavil izziv, da pripravite svoj projekt, kako bi se ga sedaj lotili?

• Na kaj bi bili pri pripravi strategije projekta najbolj pozorni?

• Ali veste kam in na koga se v življenju obrniti, ko potrebujete pomoč?

• Kako pomembne se vam zdijo veze in poznanstva v življenju?

11. Moja socialna mreža CILJ:

• • • •

raziskati odnose, v katere smo vpeti; raziskati socialne mreže, ki jih bomo potrebovali; raziskati, v kakšna socialna omrežja se lahko vključimo; deliti in slišati mnenje ostalih udeležencev o socialni mreži.

ČAS: od 20 do 30 minut ŠTEVILO UDELEŽENCEV: do 18 udeležencev PRIPOMOČKI: listi, pisala različnih barv.

METODOLOGIJA: individualno delo, delo v parih, diskusija.

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

61

POTEK: Vsak vzame list papirja in in nanj nariše tri koncentrične kroge, vsak je večji od drugega. V prvi, najmanjši krog napišemo »jaz«. V drugi krog napišemo osebe, ki so nam blizu: naše prijatelje, tiste, ki nam veliko pomenijo, s katerimi se zares dobro razumemo, npr. družino, prijatelje, sošolce ipd. V tretji, najbolj oddaljeni krog pa napišemo osebe, s katerimi smo v stiku, vendar nimamo z njimi tesnejših povezav: znance, ljudi, ki so v našem življenju na nek način prisotni, vendar med nami ni neke globje zaupnosti.

Glej: »Gradivo 8: krogi« REFLEKSIJA: • Vsak pokaže in razloži svojo mrežo – če je večja skupina, lahko to naredijo v paru.

• V katerem krogu imate več ljudi?

• Na podlagi česa ste razdelili ljudi v drugi in tretji krog?

• Kdo poleg najtesnejših prijateljev so še osebe v drugem krogu?

• Kdo so osebe v tretjem krogu?

• Ali so tam tudi npr. vaš zdravnik, učitelj oziroma kdo, ki vam lahko v prihodnosti pomaga?

• Od katerih ljudi dobite, izveste največ informacij?

• Ali tudi vi posredujete informacije drugim?

• Kako se razlikujejo/so si podobni naši krogi v tej skupini?

• Zakaj potrebujemo ljudi in socialne mreže?

• Kako nam drugi ljudje pomagajo in kako mi pomagamo drugim?

Potem vsak udeleženec ponovno na svojo socialno mrežo z drugo barvo označi socialno mrežo, kot bi jo želel imeti v prihodnosti.

Sledi pogovor o tem, kakšen socialnih kapital bodo potrebovali v življenju pri iskanju zaposlitve in na drugih področjih življenja.

12. Kako uporabiti svojo socialno mrežo CILJ:

62

• •

pregled socialne mreže, pregled, kaj je usluga in proti-usluga,

Gradivo 8: krogi

jaz

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

63

•

načrtovanje socialne mreže.

ČAS: do 60 minut ŠTEVILO UDELEŽENCEV: do 30 udeležencev PRIPOMOČKI: delovni listi METODOLOGIJA: individualno delo – reševanje preglednice POTEK: • Analiza socialnih omrežij: • Socialne mreže v najširšem pomenu besede so vsi ljudje, ki jih poznamo. S temi ljudmi imamo boljše ali slabše odnose, ki nam lahko v življenu koristijo (oziroma mi koristimo njim).

• Vsak udeleženec naj reši spodnjo tabelo (20 minut): Glej: »Gradivo 9: analiza socialnih omrežij« REFLEKSIJA: • Zakaj smo reševali to tabelo? Ste pomislili na kaj, na kar prej niste nikoli?

• Menite, da je dobro, da ste tudi vi povezovalni člen med ljudmi? Zakaj?

• Kateri so po vašem mnenju obvezni pogoji, da kakšnega človeka predstavite drugemu?

• Kaj menite o zaupanju v socialnem kapitalu? Zakaj je potrebno?

• Kaj menite o vzajemnosti (jaz tebi - ti meni) v socialnem kapitalu?

• Kakšna mora biti družba, da se lahko socialni kapital v polnosti izkaže?

Nato se udeleženci razdelijo v skupine po 4. V manjših skupinah odgovarjajo na naslednja vprašanja: glej »Gradivo 10: vprašanja« Opozorilo: preden damo udeležencem nalogo, se prepričajmo, da razumejo pomen socialnega kapitala in socialne mreže in v kakšni smeri lahko razmišljajo. V razmislek lahko udeležencem ponudimo tudi kakšen primer: npr. »Lahko ti pomagam, da boš dobil počitniško delo v podjetju mojega strica. Seveda ti bom omogočil, da bo tvoja prošnja prispela na pravi naslov, toda, izkazati se boš moral/a sam/a.« Če pa primera ne bodo potrebovali, je bolje, da ga zamolčimo, saj bi bili v nasprotnem primeru lahko preveč sugestivni.

64

Gradivo 9: analiza socialnih omrežij Kdo lahko pomaga meni Pet ljudi iz mojega razreda

Kako mi lahko pomaga

Jaz

Komu lahko pomagam jaz Pet ljudi iz mojega razreda

1.

1.

2.

2.

3.

3.

4.

4.

5.

5.

Pet ljudi iz mojega sorodstva

Kako mi lahko pomaga

Pet ljudi iz mojega sorodstva

1.

1.

2.

2.

3.

3.

4.

4.

5.

5.

Pet ljudi iz mojega kraja

Kako mi lahko pomaga

Pet ljudi iz mojega kraja

1.

1.

2.

2.

3.

3.

4.

4.

5.

5.

Kako mi lahko pomaga

Kako mi lahko pomaga

Kako mi lahko pomaga

nadaljevanje tabele na drugi strani

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

65

Pet drugih ljudi

1.

2.

3.

4.

5.

Kako mi lahko pomaga

Pet drugih ljudi

Na kakšen način bi lahko povezal/a ljudi, ki se še ne poznajo – kaj bi s tem kdo pridobil?

Kako mi lahko pomaga

1.

2.

3.

4.

5.

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT

66

REPUBLIKA SLOVENIJA

Gradivo 10: vprašanja Na kakšen način lahko drug drugemu pomagamo v letošnjem letu/ v roku 5 let/ v roku 15 let? Vsak vsakemu?

Na kakšen način lahko naša socialna mreža, ki jo imamo, koristi preostalim članom v letošnjem letu/ v roku 5 let/ 15 let?

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

67

13. Najemodajalci CILJI: • • • •

soočiti različne vrednote in stereotipe udeležencev; ugotoviti, kakšni odnosi nam ustrezajo in kakšni ne; ugotoviti, koliko smo sami socialni/nesocialni; ugotoviti, koliko smo pripravljeni drugim dajati oz. od njih odvzemati.

ČAS: od 30 do 50 minut ŠTEVILO UDELEŽENCEV: do 30 udeležencev PRIPOMOČKI: delovni listi, na katerih so napisani potencialni najemodajalci, pisala.

METODOLOGIJA: metoda snežne kepe, diskusija.

POTEK: Vodja pove scenarij: »Iz manjšega kraja si prišel/prišla v večje mesto študirati za nekaj let. Ker nisi dobil/a sobe v študentskem domu, si moraš najti privatno sobo, kjer boš bival/a v času študija.

Odpraviš se na lov za študentskimi sobami v najem in naletiš na sledeč spisek možnih najemodajalcev.« Glej: »Gradivo 11: najemodajalci« Udeleženci naj si na podlagi svojih občutkov, stereotipov in značilnosti ljudi razložijo, zakaj so si izbrali oziroma si niso izbrali prav določenih ljudi za potencialne najemodajalce. Vsak udeleženec dobi spisek možnih najemodajalcev, navodilo pa se glasi: Izberi 3 najemodajalce, pri katerih bi živel, in 3, pri katerih nikakor ne bi želel živeti v času študija.

Svoje izbore bodo morali znati pozneje argumentirati.

Nato jih prosimo, da si v parih poročajo, argumentirajo in poizkusijo narediti skupno lestvico. Po določenem času pa jih razdelimo v skupine po 4 in skupaj naredijo lestvico, pri katerih najemodajalcih bi živeli in pri katerih ne. Nato sledi skupna refleksija.

REFLEKSIJA:

68

Gradivo 11: najemodajalci NAJEMODAJALCI: • znan slovenski pisec rumenega tiska, • mlada samska mamica z dvema otrokoma, • dva študenta, ki se ves čas učita in se zanimata za znanost, • znan slovenski igralec, ki ponuja zelo majhno sobico in je znan po družabnosti, • novo opremljeno stanovanje, kjer živi dobro materialno preskrbljena punca, ki ima z ljudmi zelo površne odnose, • švedska družina, ki ne govori slovensko, • mlada družina iz Bosne, muslimanske vere, ki v zameno želi pomoč pri skrbi za dom, • fanatični športni navijač, ki vsako zmago bučno proslavi v družbi prijateljev, • slovenska družina z 9 otroki, • hiperaktivni maratonec, ki je rad sam in ponuja veliko sobo, • starejša gospa, ki namesto najemnine želi pomoč pri nakupovanju (2x tedensko nakupovanje), • Jehova priča, ki ponuja zastonj stanovanje.

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

69

• • • • • • • • • • • •

Na začetku pregledamo, za koga so se udeleženci odločili, da bi z njim živeli oz. s kom ne bi živeli. Poiščemo skupne značilnosti teh ljudi.

Na podlagi česa ste se tako odločili?

Ste se zlahka odločili za najbolj/najmanj primerne najemodajalce?

Se vam zdi situacija možna?

Kakšen opis bi opisal vas, če bi bili vi najemodajalci?

Skupaj pregledamo značilnosti najemodajalcev in pogledamo, kakšen socialni kapital (oz. odnose) imajo opisani ljudje.

Ali ste pri označevanju pomislili na to, kdo vam lahko pomaga ali vi njim?

Ali ste se raje odločili za tiste, ki niso preveč komunikativni?

Osredotočimo se na pogovor o socialnem kapitalu: koliko je pomembno, da imamo odnose? Zakaj je/ni to pomembno?

Ali lahko ljudje živimo sami?

Kaj pomeni narediti nekomu uslugo/ dobiti uslugo od koga?

Kakšne odnose potrebujemo v življenju?

14. Plus/Minus/Zanimivo (PMZ) CILJI: • • •

analiziranje recipročnosti/vzajemnosti; ozaveščanje o pomembnosti socialnega kapitala; udeleženci se naučijo praktične tehnike, ki jo lahko uporabljajo v svojem življenju.

ČAS: od 20 do 30 minut ŠTEVILO UDELEŽENCEV: do 30 udeležencev PRIPOMOČKI: listi, pisala METODOLOGIJA: individualno delo, diskusija.

POTEK: PMZ je pripomoček za usmerjanje pozornosti. Pri tej tehniki usmerimo svojo pozornost najprej na pozitivne vidike, nato na negativne in končno na zanimive vidike. To počnemo odločno in disciplinirano.

70

Udeležence prosimo, da nam pri tej tehniki sledijo, saj je le tako uspešna. Najprej preberemo ali napišemo trditev (glej »Gradivo 12: trditev«) Nato imajo udeleženci na voljo 3 minute, da napišejo vse pozitivne vidike trditve. Po 3 minutah, jih pozovemo, da 3 minute pišejo samo o negativnih vidikih trditev. Nato pa še 3 minute o zanimivih vidikih trditve (naj pustijo mislim prosto pot).

REFLEKSIJA: • Udeležence pozovemo, da nekaj tistega, kar so napisali, preberejo (če imamo malo udeležencev, potem lahko preberejo vse) in se pogovorimo o napisanem.

• Kaj ste potem, ko ste napisali pluse, minuse in zanimivosti ugotovili?

• Se je vaše začetno mnenje kaj spremenilo?

• Nato se osredotočimo na diskusijo o socialnem kapitalu.

• Najprej analiziramo zgornjo trditev- kaj pomeni recipročnost oz. vzajemnost (daj-dam)? Kako poteka v našem življenju?

• Kako gledate na ljudi, ki ves čas prosijo ostale za usluge v zameno pa nič ne dajo?

• Kako, mislite, se počutijo ljudje, ki si ničesar ne upajo prositi?

• Kako poteka takšna vzajemnost med prijatelji, kako v družini?

• Koliko vam družina predstavlja socialni kapital?

• Kaj pa tisti, ki nimajo družine, kako oni najdejo pomoč, oporo?

• Kako lahko utrdite dobra socialna omrežja, ki jih imate?

15. Oglas CILJI: • • • •

raziskovanje socialnega kapitala znotraj skupine; poudarjanje moči in prednosti posameznika ; vzpodbujanje ustvarjalnega pogleda na kompetence posameznika; uvid v moči in prednosti ter v socialni kapital.

ČAS TRAJANJA: od 20 do 45 minut ŠTEVILO UDELEŽENCEV: do 30 udeležencev

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

71

Gradivo 12: trditev ČE BI VSI POSAMEZNIKI NA SVETU DELOVALI PO NAČINU DAJ-DAM, POTEM NE BI POTREBOVALI TOLIKO MATERIALNIH DOBRIN.

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT

72

REPUBLIKA SLOVENIJA

MATERIALI/PRIPOMOČKI: lepilni trak, papir, majhni lističi, mošnjiček za žreb in pisala.

METODOLOGIJA: individualno delo, diskusija.

POTEK: Vodja si vnaprej pripravi majhne lističe, na katere napiše imena vseh udeležencev. Vsak udeleženec vzame papir in pisalo.

Na voljo je lahko tudi več pisal, da lahko vodja vzpodbudi udeležence k ustvarjalnosti pri izdelavi oglasov. Nato vsak udeleženec izžreba po en listič in ime osebe, ki je na njem napisana, skrije.

Vodja zatem pove navodila: Za osebo, ki jo imate napisano na lističu, naredite oglas, ki naj bo mamljiv, ustvarjalen in čim bolj zanimiv, poseben poudarek pa dajte kompetencam, veščinam, znanjem in zanimivostim, ki jih veste o osebi iz lističa. Nato si vzemite 10 minut časa, da za to osebo oblikujete oglas. Oglas lahko na primer popestrimo tako, da udeleženci skušajo osebo iz lističa prodati kot avtomobil, ki ima določene veščine ali pa kot stanovanje/hišo, brata/sestro, partnerja ipd. Ko udeleženci oglase napišejo, jih v primeru, da delamo z manjšo skupino (do 18 udeležencev), predstavijo vsem udeležencem, v nasprotnjem primeru pa lahko oglase obesimo na vidno mesto in damo udeležencem približno 10 minut časa, da si jih ogledajo in preberejo njihovo vsebino.

REFLEKSIJA: • Kakšna se vam je zdela naloga?

• Je bilo lahko/težko iskati veščine, kompetence in znanja oseb, ki ste jih imeli napisane na lističih?

• Bi vam bilo lažje pisati oglas zase ali ga je bilo lažje pisati za druge?

• Je kdo izvedel kaj novega o sebi? Če da, kako to, da drugi ljudje v nas včasih vidijo kakšne veščine, katerih se sami ne zavedamo?

• Je kdo izvedel kaj novega o drugih?

• Kako ocenjujete stanje socialnega kapitala znotraj te skupine?

• Se je komu utrnila kakšna ideja kako bi vam lahko kdo pomagal pri kakšni vaši aktivnosti? Če da, kdo in kako?

16. »Jaz« lahko veliko, »Mi« lahko še več!

CILJI: •

premislek o svojih močeh, prednostih in zmožnostih,

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

73

• • •

vzpodbuditi razmišljanje o vplivu posameznika na družbo, sodelovanje, vzajemnost.

ČAS TRAJANJA: od 30 do 60 minut ŠTEVILO UDELEŽENCEV: do 18 udeležencev MATERIALI/PRIPOMOČKI: papir, plakati, pisala, lepilni trak, listi z vprašanji.

METODOLOGIJA: individualno delo, skupinsko delo, diskusija.

POTEK: Vaja poteka v dveh delih, kjer se sprva dela individualno, nato pa se udeleženci vključijo v celotno skupino in v končno diskusijo. Vodja vnaprej pripravi liste z vprašanji in povabi vse udeležence, da jih izpolnijo. Ob tem naj bodo iskreni, odgovarjajo pa naj sami. Časa imajo 10 minut. Ko vsi izpolnijo svoje individualne liste, jih vodja povabi, naj se sami (ali pa jih razdeli vodja) razdelijo v tri skupine. V manjših skupinah imajo zopet 10 minut časa, da drug drugemu predstavijo svoje individualne liste ter lastnosti združijo na plakat. Na plakatu naj bo narisan obris človeka, v katerem so združena vsa znanja, veščine in lastnosti vseh članov, ki naj bodo napisane v obrisu človeka na plakatu. Plakat tako ponazarja »superčloveka« z lastnostmi vseh članov. Ko vse skupine končajo svoj plakat, jih vodja povabi, naj vsak pri sebi razmislijo odgovor na vprašanje: Ali je z odnosi v današnjem svetu kaj narobe? Če ja, kaj? Odgovore naj udeleženci napišejo na plakat, okoli obrisa. Napišejo naj vse stvari, ki se jim zdijo v zvezi z odnosi slabe, kvarne, nekonstruktivne ipd. Nato vodja udeležence vpraša kaj bi se dalo po njihovem mnenju izboljšati, pri tem pa naj bodo pozorni na lastnosti, veščine ipd., ki so jih napisali v »superčloveka«. Pomislijo naj torej, kaj/kako/s čim/na kakšen način bi ta »superčlovek« z vsemi svojimi lastnostmi lahko pripomogel k izboljšanju stanj, ki so napisana izven obrisa. Za to imajo 5 minut časa. Ko končajo, vodja udeležence povabi, naj se razgledajo še po »superljudeh« drugih dveh skupin in skušajo tudi tam najti kakšno rešitev. Nato sledi diskusija o socialnih omrežjih posameznika in njihovem pomenu ter o koristih medsebojnega sodelovanja. Diskusijo lahko vodja vzpodbuja s pomočjo vprašanj, ki so navedena pri refleksiji (glej »Gradivo 13: delovni list«).

REFLEKSIJA: • Kakšni se vam zdijo vaši »superljudje«?

74

Gradivo 13: delovni list Kaj znam?

Na katere svoje lastnosti sem še posebej ponosen/a?

Če bi moral/a izbrati samo eno, zate najbolj značilno lastnost, katera bi ta lastnost bila?

Kako se izraža moje navdušenje?

Kaj tedaj počnem?

Pomisli na osebo, ki je pozitivno vplivala na tvoje življenje. Katere lastnosti te osebe bi si ti želel/a razviti pri sebi?

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

75

• • • • • •

Je kdo presenečen nad njihovimi lastnostmi/veščinami?

Bi lahko, če bi se vaši »superljudje« združili, našli še kakšno rešitev več? Kaj na primer?

Kaj se lahko iz te izkušnje naučimo?

Kako se tudi sicer v življenju lahko lotimo reševanja tovrstnih problemov/projektov ipd.?

Vam je že kdaj prišlo prav poznavanje lastnosti/veščin/ znanj vaših prijateljev?

Ste vi že kdaj s svojimi znanji in veščinami pomagali prijateljem? Kdaj? S čim ste jim pomagali?

17. Zaupanje v razredu CILJ:

• • •

spoznati, koliko zaupamo sebi in drugim; delo na razredu – povezanost in kako lahko drug drugemu doprinesejo; osmisliti odnose, v katere so vpeti.

ČAS: 20 minut ŠTEVILO UDELEŽENCEV: do 10 do 30 udeležencev PRIPOMOČKI: listki, pisala, plakat ali tabla.

METODOLOGIJA: individualno delo, diskusija.

POTEK: Najprej dobi vsak udeleženec majhen listek, na katerega napiše, koliko ljudem v razredu zaupa. Na listek napiše samo številko in se ne podpiše. Udeležence pozovemo, da si vzamejo nekaj časa in zelo razmislijo, kakšna bo ta številka, naj pomislijo na vse sošolce in njihovo razredničarko. Ko napišejo številko, poberemo listke, nato pa prosimo nekoga, da številke prepiše na tablo, tako da bomo dobili neko tabelo zaupanja med sošolci.

REFLEKSIJA: Pregled tabele in rezultatov. Koliko ljudem najpogosteje zaupajo?

• Kako ste se odločili za številko?

• Kaj je zaupanje?

• Komu lahko zaupate in komu ne?

76

• • •

Kaj je pozitivnega pri tem, da lahko drugim zaupate?

Kakšno zaupanje ste imeli v mislih, ko ste pisali številko?

Ali ste pri številki upoštevali sebe? Ali sebi zaupate? Kaj pa razredničarki?

Kako je živeti, če nikomur ne zaupamo? Ali lahko tako preživimo v življenju? Zaupanje izven šole. Komu, kdaj in zakaj?

Potem lahko vse številke tudi seštejemo in pogledamo, koliko zaupanja je pravzaprav v razredu.

18. Enosmerna in dvosmerna komunikacija CILJI: • • • • •

posamezniki dobijo izkušnjo enosmerne (brez preverjanja, spraševanja) in dvosmerne (preverjanje, spraševanje) komunikacije; razmišljanje o tem, kakšna komunikacija je učinkovita; uvid v to, kako sami komuniciramo; uvid v to, kakšna komunikacija je potrebna za dobre odnose in različne situacije; razmišljanje, na kakšen način vzdržujemo socialne mreže.

ČAS: do 45 minut ŠTEVILO UDELEŽENCEV: do 18 udeležencev (30 udeležencev) PRIPOMOČKI: delovni listi – naslikane slike oz. figure, pisala, prazni listi.

METODOLOGIJA: delo v parih, diskusija.

POTEK: Udeležence razdelimo v pare, ki se usedejo drug nasproti drugega, tako da se skupaj dotikajo le s hrbti. Vaja naj poteka v dveh krogih (a, b) v istih parih in sicer: a) govori le tisti, ki ima risbo

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

77

Eden iz para dobi risbo, drugi pa prazen list in pisalo. Tisti, ki ima risbo, jo čimbolj natančno opisuje drugemu, ta pa ga ne sme nič spraševati, komentirati. Njegova naloga je samo narisati sliko po navodilih svojega para. Ko končata, pogledata, kaj je nastalo. b) govorita lahko oba V drugem delu vaje tisti, ki je prej risal, dobi narisano novo sliko in jo opisuje, drugi pa jo riše. Tokrat lahko govorita oba. Tisti, ki riše, lahko preverja, če je pravilno razumel ipd. Po končani risbi ponovno pogledata, kaj je nastalo.

Par lahko še zamenja svoji vlogi.

REFLEKSIJA: Najprej se osredotočimo na počutje v posameznem paru in na to, v kateri vlogi se je posameznik počutil bolje in zakaj.

• Kdaj je nastala boljša slika? Zakaj?

Diskusija se nato nanaša na komunikacijo: • Kdaj se srečujemo z enosmerno komunikacijo in kako se tedaj počutimo?

• Kaj je potrebno narediti za dobro komunikacijo?

• Zakaj je potrebno v komunikaciji preverjati?

• Kakšna je komunikacija, če eden le govori in drugi le posluša?

• Kaj je aktivno poslušanje?

• Kako nam lastna komunikacija pomaga vzdrževati odnose z ljudmi?

• Ali v življenju sploh potrebujemo ostale ljudi? Zakaj?

• Kaj lahko naredimo če se z nekom ne razumemo dobro, vendar ga potrebujemo?

• Kako podajamo dobre povratne informacije?

• Kako se lahko upremo nasilju in agresivnosti?

• Kdaj zaupamo drugim – kakšno komunikacijo imajo v tem primeru oni z nami?

• Ali imamo v življenju ljudi, kjer poteka daj-dam?

• Kako navezujete nove kontakte?

• Kako ohranjate svoje stike z ljudmi?

19. Most CILJI: •

78

dogovarjanje in usklajevanje v skupinah;

• • •

udeleženci reflektirajo, v čem so dobri in kakšne vloge so prevzeli; grajenje zaupanja med člani skupine; ozaveščanje o načinih komunikacije.

ČAS: 45 minut ŠTEVILO UDELEŽENCEV: do 18 udeležencev PRIPOMOČKI: različen papir, 2 pisali, 2 škarje, 2 lepilna trakova, majhen avtomobilček.

METODOLOGIJA: skupinsko delo POTEK: Udeležence razdelimo v dve skupini, naloga vsake izmed njiju pa je sestaviti polovico mostu, preko katerega se bo na koncu zapeljal avtomobilček. Most naj bo dvignjen, tako da bo spodaj lahko tekla reka, tla pa bodo nadaljevanje ceste. Na koncu bomo potisnili avtomobilček po mostu. Nato se skupini ločita, tako da se med seboj ne vidita (lahko sta v različnih prostorih). Vsaka skupina izbere pogajalca, osebo, ki bo imela kontakt s pogajalcem iz druge skupine, da bosta usklajevala gradnjo mostu. Skupinam omejimo čas za ustvarjanje na 25 minut. Vodja sproti pove, kdaj je minil določen čas in usmerja delo skupin: • 7 minut vsaka skupina razmišlja, ustvarja most • 1 minuta za pogajalca, da se dogovorita (pogajalca odpeljemo v ločen prostor, pri pogovoru pa ne uporabljata nobenih pripomočkov za prikaz) • 7 minut skupini ustvarjata • 1 minuta za pogajalca • 5 minut skupini ustvarjata • 0,5 minute za pogajalca • 3,5 minute skupini ustvarjata. Če želita, lahko skupini ustvarjata manj časa in ne izkoristita vseh minut za pogajanje. Po tem času skupini prineseta svoja dela mostu in ju postavita skupaj. Nato čez most spustimo avtomobilček.

REFLEKSIJA: • Kako ste zadovoljni z mostom?

• Kakšno je bilo skupno sodelovanje?

• Kako ste se usklajevali in dogovarjali,?

• Kako ste komunicirali eden z drugim?

• Kaj bi sedaj spremenili?

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

79

Nato udeleženci obeh skupin odidejo na prostor, kjer so ustvarjali most, in si podajo povratno sporočilo o njihovem skupinskem delu. Vsak lahko razmisli o timskem sodelovanju, o svojem prispevku in pove, kako je videl, doživel druge, kaj bi jim sporočil o njihovem delu, kaj je opazil pri svojem komuniciranju z drugimi.

Nato obe skupini pokličemo nazaj v krog in sledi diskusija: • Kakšni so vaši viri moči, kaj znate, v čem ste dobri?

• Kako lahko to vključimo v timsko delo?

• Kako poteka projektno delo (postavljanje mostu)?

• Kako si posamezniki v timu lahko pomagajo za uspešno delo?

• Kaj so navadno motnje v timskem delu?

• Kakšna je učinkovita komunikacija v timskem delu?

• Ali potrebujemo vodjo?

• Kaj vas motivira, da izpolnite svoj načrt?

• Če vam spodleti kakšen korak, kaj potem?

• Kaj pomeni, da se skupina, prijatelji dobro razumejo?

20. Moj cilj CILJ:

• • • •

razmišljanje o odnosih, ki jih imamo; razmišljanje o tem, kako lahko izboljšamo odnose – kaj lahko za to naredimo sami; udeleženci se naučijo postavljati uresničljive cilje; utrjevanje svoje socialne mreže.

ČAS: od 20 do 30 minut ŠTEVILO UDELEŽENCEV: do 18 udeležencev PRIPOMOČKI: papir, pisala.

METODOLOGIJA: demonstracija, delo v parih, skupinsko, diskusija.

POTEK (* glej teorijo smart): Vodja najprej razloži teorijo o SMART ciljih. Nato poteka demonstracija postavljanja SMART cilja. Prosimo enega izmed udeležencev, da se usede poleg nas in da predstavi svoj cilj, povezan z odnosi: kaj bo v prihodnosti spremenil v svojem odnosu do nekoga. Udeleženca prosimo, da dobro premisli, kateri odnos bi želel spremeniti. Nato ga prosimo, da pove svoj cilj. Napišemo ga

80

na list papirja, nato pa ga s pomočjo SMART teorije skupaj razdelamo in zapišemo na list vse pod S, pod M in tako naprej. Nato udeleženec še enkrat pregleda svoj cilj in pove, kako se mu zdi ta cilj sedaj uresničljiv. Če se mu ne zdi uresničljiv, ga še enkrat pregleda, popravi, v nasprotnem primeru mu damo list z njegovim ciljem.

Vodja mora posebej opozoriti, da gre kljub temu, da je tema ODNOS; tu za spremembe, ki jih bodo posamezniki sami naredili in ne drugi, ki so vključeni v odnos!

Vsak udeleženec vzame list papirja in pisalo. Udeleženci si najdejo svoj par. V paru najprej nekdo pove svoj cilj, drugi pa ga vodi po SMART korakih. Nato se vlogi zamenjata. Ko se ta proces obojestransko zaključi, udeleženci, če želijo, predstavijo svoje cilje skupini.

Vodja lahko na plakat ali tablo napiše osnovna vprašanja pri vsaki črki SMART cilja.

REFLEKSIJA: V refleksiji je pomembno poudariti pomembnost postavljanja ciljev in prednosti tega. Vzpostavimo refleksijo o tem, koliko so odnosi odvisni od nas in kako mi prispevamo k odnosom.

Pogledamo, kakšne cilje smo si postavljali, kako to vpliva na druge, kdaj smo v odnosih preveč agresivni in kdaj smo premalo asertivni. Reflektiramo tudi to, kako nam lahko postavljanje ciljev pomaga na drugih področjih. * Teorija SMART Če hočemo živeti življenje, kakršnega želimo, moramo vedeti, kaj hočemo. Če ne izbiramo sami svojih korakov, ciljev, je na svetu veliko ljudi, ki so to pripravljeni početi namesto nas. SMART teorija je enostavna teorija, ki nam pomaga, da si postavimo uresničljive cilje.

SMART cilj pomeni: S – specific – naši cilji morajo biti specifični, natančno moramo vedeti, kaj bomo dosegli, namesto neke splošne predstave, kaj vse bi radi dosegli. Specifični morajo biti tudi zato, ker se nanašajo na nas in naše aktivnosti, ne pa na to, kaj naj bi drugi naredili,

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

81

spremenili. Predstavljajte si svoj cilj v celoti in si odgovorite na vprašanja: kdo, kaj, kje in kako.

M – measurable – cilji naj bodo merljivi, saj le tako vidimo, kakšen napredek smo dosegli, obenem pa nam doseganje ciljev na poti h končnemu uspehu predstavlja tudi dodatno motivacijo. Kako boste vedeli, da ste svoj cilj dosegli? Kdaj boste dosegli svoj cilj?

A – attainable/achievable – ali so cilji, ki smo si jih zastavili, izvedljivi? Ali so v območju našega nadzora? Cilji, ki temeljijo na dejanjih drugih, niso dobro zastavljeni. Poleg tega je tukaj zelo pomembno tudi pametno načrtovanje ciljev, saj lahko nalogo, ki nam na prvi pogled izgleda neizvedljiva, s pametnim načrtovanjem naredimo izvedljivo.

R – realistic – ali so cilji, ki smo si jih postavili, uresničljivi, realistični? Če se nam cilji zdijo realistični, se bomo potrudili in delali za dosego teh ciljev, v nasprotnem primeru (če se nam bodo cilji zdeli že na začetku nerealistični), bo naša motivacija takoj upadla.

Najlažje je določati realistične cilje na podlagi preteklih izkušenj.

T – timeline – vse naše cilje je potrebno umestiti v časovne okvirje – koliko časa bomo potrebovali za dosego zastavljenih ciljev?

Svoje cilje lahko razdelimo na manjše korake in si določimo, kdaj bomo katerega dosegli.

21. Zaupanje CILJI: • • • •

ustvarjanje zaupanja v skupini, medsebojno povezovanje, ustvarjanje varnosti v skupini, spregovoriti o konceptu zaupanja v vsakdanjem življenju.

ČAS TRAJANJA: od 30 do 60 minut ŠTEVILO UDELEŽENCEV: do 18 udeležencev MATERIALI/PRIPOMOČKI: blazine (oz. mehka podlaga), stol ali nižja miza.

METODOLOGIJA: vaje zaupanja v skupini, diskusija.

82

POTEK: Vaja poteka v treh delih in se iz vaje v vajo poglablja.

Pomembno je, da poteka v točno določenem vrstnem redu, saj lahko sicer dosežemo nasproten učinek. Pomembno je tudi, da vodja pred začetkom izvajanja preveri stopnjo zaupanja v skupini ter se z udeleženci pogovori o tem, kaj zaupanje sploh je, kako ga pridobimo in kaj je pri tem pomembno. Zelo pomembno je tudi, da med udeleženci preveri, ali so pripravljeni na nekoliko težje vaje zaupanja in ali si med seboj dovolj zaupajo. Poudariti je potrebno tudi varnost. V primeru, da vodja presodi, da udeleženci glede varnosti niso zanesljivi, predlagamo, da se vaja ne izvede ali pa da se njeno izvajanje prestavi. Ko so udeleženci pripravljeni, lahko začnemo s prvo vajo: 1. vaja: Tuširanje Ta vaja je v prvi vrsti namenjena sproščanju in vzpostavljanju fizičnega stika med udeleženci. Tudi tu naj bo vodja pozoren, ali so udeleženci vajo vzeli resno in da so ob stiku z drugimi nežni.

Vaja poteka tako, da se vsi udeleženci postavijo v ozek krog, tako da se z rameni stikajo. Eden izmed njih se postavi v sredino tega kroga. Zamiži in si prekriža roki na predelu prsnega koša (tako, da se z levo roko dotika desne rame in obratno). Ostali udeleženci na tih znak vodje pričnejo s tuširanjem. Tuširajo z blazinicami prstov tako, da z rahlim, ponavljajočim se dotikanjem potujejo po telesu osebe v krogu – od glave do pet. Tuširanje naj poteka počasi, vsak udeleženec lahko tuširanje od glave do pet ponovi večkrat. Končajo, ko tisti v sredini odpre oči ali pa ko vodja presodi da je čas za zaključek. Nato povabi še ostale udeležence kroga k tuširanju. Pozitivna vzpodbuda je dobrodošla, odsvetujemo pa tuširanje pod prisilo, saj to ne bi prispevalo k občutku varnosti in zaupanja v skupini. Ko se zvrstijo vsi, ki so se želeli preizkusiti v tej vaji, lahko nadaljujemo z naslednjo.

2. vaja: Zibanje Pred izvedbo naj vodja poudari, da je sodelovanje VSEH pri tej vaji izredno pomembno. Preden začnejo, lahko vodja s prostovoljcem pokaže, kako naj se postavijo in kakšna je njihova naloga. Vsi, ki stojijo v zunanjem krogu, naj se z rameni zopet stikajo, eno nogo naj imajo naprej, drugo pa nazaj – za vzdrževanje ravnotežja in teže. Roki naj postavijo predse v predelu prsnega koša z dlanmi navzven – podobno kot pri odbojki, le, da bodo tokrat nežno in zelo ublaženo lovili in odbijali osebo, ki bo stala v sredini kroga.

Slednja naj ima zopet zaprte oči in roki prekrižani v predelu prsnega koša (tako, da se z levo roko dotika desne rame in obratno).

Pomembno je, da je v kolenih trdna. Nato jo nekoliko zavrtimo po

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

83

svoji osi in počasi začnemo z zibanjem. Zibanje se začne takrat, ko se oseba, ki je v sredini prepusti, bodisi se spusti vznak, naprej ali vstran. Naloga vseh v zunanjem krogu pa je, da to osebo nežno ujamejo in njen pristanek ublažijo ter jo pošljejo naprej, na drugo stran kroga. Dobro je, da spust osebe znotraj kroga hkrati ublažuje več udeležencev iz zunanjega kroga, da se sila teže razporedi. Zibajo počasi, mehko in brez sunkovitih gibov. Za boljši občutek varnosti je pomembno, da se med zibanjem ne govori, smeji ali hihita, saj to lahko povzroči motnjo, obenem pa ne prispeva k rasti zaupanja, pač pa učinkuje ravno nasprotno. Zibanje se zaključi takrat, ko oseba v sredini kroga odpre oči ali pa po občutku vodje. Ko s posameznim zibanjem zaključimo, vsakogar, ki je bil pravkar ziban tudi vprašamo po občutkih, počutju ipd.

Nato se zopet zvrstijo vsi tisti, ki si želijo biti zibani. Tudi tu velja pozitivna vzpodbuda, brez siljenja.

Ko se razvrstijo vsi, ki so se želeli preizkusiti v zibanju, sledi diskusija o tem kako so se počutili (tako zibani kakor tudi tisti, ki so samo zibali), ali je koga kaj zmotilo, je bilo komu neprijetno in kdaj ter kaj bi potrebovali za to, da bi se počutili še varneje. Vodja ob koncu povzame pomembne komponente zaupanja v skupini, do katerih smo prišli skupaj. Nato udeležence povabi, da vse to znanje uporabijo v praksi pri tretji, najtežji nalogi, ki jih čaka. Če udeleženci niso pripravljeni ali povezani, namesto tretje vaje lahko izpeljemo vajo zaupanja: Vodenje slepega (eden v paru je slep, drugi ga vodi).

3. vaja: Peka kolačkov Preden začnemo izvajati to vajo, je potrebno dobro zavarovati prostor (blazina tam, kjer bo pristal »kolaček«).

Vaja poteka tako, da se vsi udeleženci postavijo drug nasproti drugega in si v parih na poseben način prekrižajo roke, in sicer takole: svojo levico iztegnejo (to počneta osebi, ki si stojita nasproti, sočasno) in z njo primejo nasprotno osebo na predelu podlahti, z desnico pa se primejo za svojo levo podlaht. Med osebama se s takim prijemom ustvari kvadrat. Ko imajo vsi na pravilen način prekrižane roke, se pari drug ob drugega postavijo v strnjeno kolono. Med njimi se ustvari trden most. Na en konec kolone nato postavimo stol ali nižjo mizo, ki bo služil kot odskočna deska. Na drugem koncu kolone pa mora biti res poskrbljeno za varen in mehak pristanek. Če v skupini ni neparno število ljudi, je ena oseba lovilec na koncu kolone – pomaga »kolačku« varno pristati na blazino. Sedaj pa se začne zares! Udeleženec, ki bi se

84

rad preizkusil v peki kolačkov, si sezuje čevlje, odstrani verižice, uro, uhane ipd. ter se vzpne na stol tako, da mostu kaže hrbet. V predelu prsnega koša zopet prekriža roki in svoje telo utrdi, tako, da je vzravnano. Ko je pripravljen, se v znak spusti na roke udeležencev, ki skupaj tvorijo most, ti pa ga čim bolj mehko, predvsem pa varno ujamejo in z valovanjem celega mostu (premikanje prekrižanih rok gor in dol) preči celoten most, saj bo valovanje mostu povzročilo njegovo premikanje proti koncu kolone. Tam pa poskrbimo za »kolačkov« varen pristanek. Tudi tu se zvrstijo vsi, ki bi si želeli preizkusiti peko kolačkov malo drugače. Pomembno pa je, da vodja vseeno pred vsako peko preveri, če so vsi pripravljeni. Ko se zvrstijo vsi, ki so si želeli, se usedejo v krog, vodja pa prične z refleksijo.

REFLEKSIJA: • Kako se počutite?

• Kaj se je spremenilo? Čemu to pripisujete?

• Kako je ta izkušnja vplivala na vas kot skupino?

• Je kdo spoznal kaj novega, se česa naučil?

• Zakaj mislite, da je zaupanje med ljudmi pomembno?

• Kdaj vam koristi?

• Zakaj menite, da je za socialni kapital pomembno zaupanje?

• Bi lahko širili svoj socialni kapital brez zaupanja? Če ja, na podlagi česa?

• Ali je zaupanje pomembno, kadar z nekom sodelujemo? Zakaj?

• Kako si zaupanje lahko pridobimo?

ZAKLJUČKI, EVALVACIJA DELAVNICE Vprašanja za evalvacijo delavnice: Poleg standardnih vprašanj za evalvacijo: • Se vam je zdelo zanimivo?

• Kaj je bilo dobro, kaj bi izboljšali?

• Imate kakšne predloge?

• Kako boste znanje lahko uporabili naprej?

Vodja postavi tudi kakšno specifično vprašanje: • Kaj vam je od današnje delavnice še posebej ostalo v spominu? Zakaj?

• Če sedaj pogledate na socialni kapital, kako ga vidite?

• Prosim, da z eno besedo opišete današnjo vsebino delavnice.

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

85

Lahko pa uporabimo tudi katero izmed evalvacijskih tehnik, npr.: • Dokončajte stavek: Socialni kapital je __________________________. (napisano na listu, ki ga vsakdo prepogiba kot harmoniko) in ga na koncu preberemo.

• Podajanje žogice, vsak ki dobi žogico pove nekaj iz današnje delavnice.

• Pikado: na list papirja narišemo tarčo (tako kot pri pikadu) in vanj označimo stvari, ki nas zanimajo o današnji delavnici, udeleženci pa označijo koliko so z napisanim zadovoljni oz. nezadovoljni, tako da je v sredini tarče največ točk, ob straneh tarče pa najmanj.

LEDOLOMILCI V nadaljevanju je navedenih nekaj iger – ledolomilcev (t.i. energizers), ki so namenjeni sproščanju, dvigovanju ravni energije v skupini ter zabavi. Vodja jih lahko vključi v delavnico po potrebi.

1. Združijo naj se…

Vsi udeleženci stoje poslušajo navodila vodje. Ta si vnaprej pripravi gesla za združevanje. Najprej udeleženci prosto krožijo po prostoru, nato vodja pozove vse, ki poznajo vrstnika iz tujine, da se združijo v mreže po tri osebe. Vodja pozove vse, naj se malo razgledajo po nastalih mrežah. Nato sledi nov krog. Spet vsi krožijo. Vodja pove novo geslo, npr. »Vsi, ki veste kam se obrniti po pomoč, se združite v mreže po pet oseb.« ali pa »Vsi, ki znate napisati prošnjo za službo, v mreže po štiri osebe«. Spet sledi kroženje. Vodja si lahko vnaprej pripravi več gesel za združevanje v mreže. Tisti, ki se v posameznem krogu ne združijo, ne izpadejo, pač pa si lahko ogledajo vse, ki so se znašli v mreži in s tem obogatijo poznavanje veščin, znanj in poznanstev ljudi v skupini, kar lahko pripomore k večanju socialnega kapitala med udeleženci.

Obenem pa je igra aktivna in zabavna.

2. Presedanje Vsi udeleženci sedijo v krogu, vsak na svojem stolu. Vodja si vnaprej pripravi elemente, ki bodo ponazarjali socialni kapital. Na primer: poznam enega izmed slovenskih politikov, poznam župana, poznam osebo, ki mi lahko pomaga najti službo, preizkusil/a sem

86

se že v javnem nastopanju, znam pripraviti prispevek za medije, znam voditi delavnice, znam pleskati, znam igrati kakšen inštrument, znam govoriti vsaj en tuj jezik ipd.

Nato vodja razloži pravila igre: udeleženci se lahko premikajo samo naprej (na primer v desno) in največ za en sedež za posamezno trditev. Ko vodja pove geslo, vsak pri sebi premisli, in če zanj trditev drži, se presede za en sedež naprej. Če je na sedežu pred njim že nekdo, se usede nanj. Naprej se lahko premikajo samo tisti, za katere trditev drži, če pa jim kdo sedi v naročju, ga vzamejo s seboj. Tako se lahko zgodi, da bo v eni točki veliko ljudi sedelo na enem stolu. Pa tudi veliko ljudi, za katere posamezna trditev ne bo držala, se lahko na ta način premakne naprej, saj poznajo osebo, ki npr. to veščino obvlada in bi se je lahko od nje naučili. Igra se konča, ko vsaj ena oseba pride sama ali še s kom na stol, kjer se je igra začela. Zanimivo je opazovati, kako se socialni kapital posameznikov lahko pozna v napredovanju skupine kot celote.

3. Mreža socialnega kapitala Udeleženci sedijo v krogu, vodja pa je brez stola. Ko vodja izreče določeno geslo, povezano s soc.kapitalom, se morajo udeleženci presesti na katerokoli prosto mesto (razen sosednjega), v nasprotnem primeru pa ostanejo tam, kjer so. Ko pove prvo geslo, se skuša tudi sam usesti na enega izmed prostih mest, tako da v naslednjem krogu gesla narekuje nekdo drug. Obstaja pa tudi geslo »MREŽA SOCIALNEGA KAPITALA«- tedaj morajo svoja mesta zamenjati vsi. S to vajo utrjujemo elemente socialnega kapitala, hkrati pa je vaja aktivna in zabavna.

4. Tri skupine – tri veščine Skupina se razdeli v tri manjše ekipe. Vse ekipe imajo enako navodilo, in sicer morajo člani skupin najti eno veščino, ki jo vsi iz njihove skupine obvladajo. To so lahko zelo preproste veščine, lahko pa izberejo tudi bolj zahtevne – pomembno je, da jih znajo prikazati s kretnjo oz. kratkim nizom le-teh. Ko vse skupine izberejo svojo veščino, ostalima dvema skupinama pokažejo svojo kretnjo, tako da se vsi naučijo kretenj vseh skupin. Nato imajo udeleženci nekaj sekund časa, da se znotraj skupin dogovorijo, katero kretnjo bodo vsi skupaj pokazali (ni nujno, da pokažejo svojo). Na en, dva, tri, vse skupine sočasno prikažejo kretnjo, za katero so se dogovorili. Igra se konča takrat, ko vse tri skupine

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

87

hkrati pokažejo isto kretnjo. V času dogovarjanja pa se seveda skupine med seboj ne smejo pogovarjati – dovoljeno je le tiho pogovarjanje znotraj lastne skupine.

5. Od otroka do predsednika Udeleženci stojijo v prostoru, vodja pa razloži navodila igre. Igra poteka v štirih fazah, za vsako od njih pa je potrebna po ena »zmaga«. Izhodiščna faza je »OTROK«. Vsi, ki so v tej fazi, čepijo pri tleh in počasi stopicajo drug mimo drugega. Ko srečajo drugega otroka, igrajo z njim izštevanko »kamen, škarje papir«*. Tisti, ki zmaga, pride v fazo »MLADOSTNIK«. Mladostniki se premikajo s pomočjo stolov, na katerih sedijo in tipkajo na namišljeno računalniško tipkovnico. Izštevanko lahko opravijo le z drugim mladostnikom. Tisti mladostnik, ki zmaga, zraste v tretjo fazo, ta je »ZAPOSLENI«. Zaposleni nato kroži po prostoru tako, da si popravlja kravato in v roki drži navidezno aktovko. Tudi tokrat mora poiskati drugega zaposlenega, s katerim opravi izštevanko. Tisti, ki zmaga, zraste v zadnjo, četrto fazo: »PREDSEDNIK«. Igra se lahko konča, ko je eden izmed udeležencev zrasel v predsednika, lahko pa se nadaljuje toliko časa, dokler lahko igralci med seboj še igrajo izštevanke. *Izštevanka kamen, papir, škarje se igra takole: Na »en, dve, tri« oba igralca hkrati pokažeta enega izmed elementov izštevanke, in sicer: kamen – stisnjena pest, papir – zravnana dlan in škarje – dlan stisnjena v pest, z iztegnjenima kazalcem in sredincem. Ko pokažeta vsak svoj element, je jasno kdo je zmagal (razen, če oba pokažeta isti element, v tem primeru izštevanko ponovita). Kamen premaga škarje, škarje premagajo papir, papir pa premaga kamen.

6. Prototip večanja zaposlovanja Udeležence razdelimo v dve skupini, vsaka stoji v svoji koloni – držijo se za ramena. Zadnji v vrsti ima za pasom zataknjeno rutko, v eni ekipi rdečo, v drugi pa zeleno. Vodja razloži scenarij: Ste znanstvena ekipa, ki pripravlja prototip za idealne razmere v zaposlovanju. To lahko storite samo tako, da prva ekipa pridobi rdečo ruto, ki pomeni poznanstva, druga pa zeleno ruto, ki pomeni veščine, potrebne za pridobitev zaposlitve. Obe ekipi sta sočasno pričeli razvijati svoj prototip, a vsaki od njiju manjka po ena pomembna sestavina – eni poznanstva, drugi pa veščine. Vlada obljublja bogate nagrade za tistega, ki bo PRVI iznašel

88

prototip, zato nobena ekipa ne želi drugi dati svoje rute, obenem pa si zelo prizadevajo dobiti ruto druge skupine. Na znak tri, štiri, zdaj, lahko ekipi začneta z lovljenjem rute nasprotne skupine, a rutke lahko lovijo samo toliko časa, kolikor so združeni v kolono. Če se razpustijo, morajo začeti ponovno. Igra se konča, ko eni izmed ekip uspe ujeti ruto nasprotne skupine – s tem je njihov prototip popoln.

7. Vsi na krov Udeleženci krožijo okoli stolov, ki so postavljeni v krog tako, da se z naslonjali dotikajo – gledajo navzven. Udeleženci hitro hodijo ali tečejo okrog njih, vodja pa medtem vzklika prvine socialnega kapitala. Na primer: »Vsi, ki si želite spoznati uspešnega poslovneža!« ali pa »Vsi, ki želite imeti dobro službo!« ali pa »Vsi, ki znate napisati svoj CV!« in tako naprej. Naloga udeležencev je, da se, v primeru, da se s trditvijo strinjajo, oz. si želijo, da bi to za njih držalo, čim hitreje povzpnejo na stole okrog katerih so krožili. Če za njih ni dovolj prostora, izpadejo. Med vsako trditvijo vodja umakne po en stol iz kroga, tako da je vedno težje priti na stole kot cela skupina. Dovoljeno je, da se udeleženci med seboj držijo, si pomagajo in se spodbujajo, da bi čim dlje vsi ostali na »krovu«, a iz kroga v krog postaja to težje. Igra se konča takrat, ko kroži le še nekaj igralcev, ostal pa je le še stol ali dva.

8. Kuhalnice in baloni Igra poteka tako, da se skupina postavi v dve vrsti, tako, da udeleženci stojijo drug nasproti drugega. Vsak igralec ima svojo leseno kuhalnico in po en balon. Preden začnejo igrati, naj vsak igralec na svoj balon napiše eno ali več svojih veščin, ki jih obvladajo in bi jih lahko delil z drugimi, jih naučil, informiral o tem ipd. Na znak vodje se igra začne. Cilj je igrati »odbojko« ali »tenis« z danimi materiali, s ciljem, da vse veščine, oz. skupinski socialni kapital kroži po prostoru. Igra traja toliko časa, kolikor je potrebno. Njen namen je sprostitev, razgibavanje in zabava – znotraj okvirjev delavnice na temo socialni kapital.

9. CIK-CAK Udeleženci se postavijo v strnjen krog. Eden izmed njih se postavi v sredino in predse naravnost iztegne roko. Nato zamiži in se nekajkrat zavrti po svoji osi. Ko se ustavi, mora oseba, v katero

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

89

je usmerjena roka ali prst, karseda hitro počepniti. Nato pa naj levi in desni sosed med katerima je nekdo naredil počep, karseda hitro povesta ime osebe, ki jo vidita. Tisti od njiju, ki hitreje pove ime nasprotnika, lahko ostane v krogu, tisti pa, ki je bil počasnejši, gre nato v sredino kroga. Oseba, ki je bila prej v krogu, se postavi na njegovo prejšnje mesto.

10. Trikrat okrog Udeleženci se postavijo v krog. Vsak si zamisli enega udeleženca iz kroga, vendar tega ne izda drugim (npr. z gledanjem v tisto smer). Na znak vodje začnejo vsi udeleženci teči proti osebi, ki so si jo zamislili in jo trikrat obkrožijo. Kljub možni zmedi, ki se je vzpostavila, naj vsakdo vztraja pri tem, da trikrat obkroži osebo.

Ko vsi obkrožijo oz. ko nihče več ne obkroža koga drugega, je igre konec.

11. Stroj Igra je v prvi vrsti namenjena sproščanju. Če jo uporabimo na začetku delavnice, je njen namen vzpostavljanje in ogrevanje skupine, če pa jo uporabimo na koncu, lahko služi ponovnemu združevanju skupine. Igro začnemo tako, da se skupina postavi v krog. Nekdo začne z določenim gibalnim ritmom, ki ga neprestano ponavlja. Ostali se mu pridružijo in dodajajo svoj gibalni ritem. Tako vsak v krogu ponavlja svoj ritem, dokler na pridejo vsi na vrsto. Nato tisti, ki je začel prvi, doda nek zvok in nato vsak naslednji doda nek svoj zvok, ki ga ponovno ponavlja. Ko se ostali priključijo, sestavljajo nov stroj z različnimi zvoki, gibi in ritmom.

Na koncu torej nastane stroj, v katerem je vsak člen drugačen.

Skupaj tako ustvarijo skupni ritem, harmonijo, povezanost. Igro lahko potem končamo, lahko pa dodajamo še druge vsebine stroja. Gre torej za dopolnjevanje zvokov, ki se že izvajajo, ustvarjanje sozvočja. Za ponazoritev stroja nekaj primerov: na začetku začnemo, npr ploskanje, tleskanje s prsti, cepetanje z nogo,… ko dodamo glas pa npr. žvižganje, kričanje, ponavljanje enakega tona ali dveh, medmeti ipd.

12. Jabolko potuje Namen te igre je povezovanje in sproščanje udeležencev. Skupina se postavi v krog. Nekdo v skupini zgrabi jabolko z brado (med brado in grodnico) in jo poda drugemu, ki jo zgrabi na isti način,

90

brez da bi si pomagal z rokami. Jabolko nato potuje, dokler ne pride spet do tistega, ki je z igro začel. Če jabolko vmes pade na tla, ponovno začne prvi. Namesto jabolka lahko uporabimo tudi kakšen drug predmet, na primer žogico za tenis.

13. Bik/Lovec/Lev Namen te igre je sproščanje v skupini, dogovarjanje in povezovanje članov skupine. Udeležence prosimo naj se razvrstijo v dve vrsti, tako da gledajo eden proti drugemu. Povemo jim, da imajo tri možnosti za prikaz lika, ki si jih lahko izberejo skupaj v vsaki vrsti. Izberejo si lahko bika, lovca ali leva.

Potem povemo pravila: • Bik je močnejši od lovca, • lovec je močnejši od leva, • lev je močnejši od bika.

Znaki: • • •

Kadar pokažemo bika na glavi stegnemo prsta (pokažemo bikove roge).

Kadar pokažemo lovca pokažemo pred seboj puško.

Kadar pokažemo leva pred seboj ukrivimo roki.

Nato se v vsaki skupini skupaj dogovorijo, kateri lik bodo pokazali. Ko se obe skupini dogovorita, na znak vodje pokažeta dogovorjeno. Vodja na plakat označuje rezultate. Igra se konča takrat, ko ena skupina trikrat zmaga. Med igranjem je vzdušje še bolj sproščujoče, če si igralci ob kretnji za posamezno možnost izmislijo še pripadajoč glas, vzklik ipd.

14. Kdo bo koga Igra je namenjena sprostitvi vzdušja v skupini. Poteka tako, da se vsi razen enega udeleženca postavijo v krog, ena oseba pa za nekaj časa zapusti prostor. Medtem se v krogu dogovorijo, kdo bo vodil. Tisti, ki se javi/ga določijo, bo ob prihodu osebe nazaj v prostor tisti, ki bo dajal nadaljne znake. Ko pride oseba v prostor, na primer vsi tleskajo s prsti. Oseba gre v sredino kroga, njegova naloga pa je, da ugotovi kdo je tisti, ki vsem daje ritem. Namreč oseba, ki je bila v krogu določena za vodenje, lahko poljubno menja svoje znake, drugi pa ji morajo slediti – ponavljati za njo.

Znake naj menja čim bolj nevidno, ostali pa naj čim manj gledajo neposredno v to osebo, da bi imela oseba v krogu težjo nalogo.

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

91

Ko ugotovi, kdo je tokrat vodil, gre iz kroga nekdo drug in tako naprej – ponavljamo toliko časa kolikor je potrebno oz. zanimivo in zabavno.

15. Mežikanje Udeleženci se postavijo v dva kroga- notranjega in zunanjega, tako da ima vsakdo v krogu svoj par. Obrnejo se tako, da vsi gledajo v sredino kroga. Igra poteka tako, da prvi v paru (bližje sredini kroga) poskuša zbežati, drugi (za njim) pa ga poskuša uloviti.

Prvi lahko zbeži le takrat, ko mu nekdo pomižikne. Eden v krogu je brez para. Ta začne igro in sicer tako, da čimbolj neopazno mežika prvi liniji kroga in jih poskuša privabiti k sebi. Ko uspešno dobi svoj par, tisti, ki je zbežal, pride za njega in zdaj mežika tisti, ki je ostal brez para.

Pravilo: Tisti, ki stojijo zadaj, naj imajo roke na hrbtu, šele ko jih potrebujejo, jih dajo naprej.

92

Literatura Adam, Frane (et al) (2001): Socio-kulturni dejavniki razvojne uspešnosti: Slovenija v evropski perspektivi. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.

Adam, Frane in Blaž Lenarčič (2008): Prenos znanja in oblike komunikacij na primeru majnih visokotehnoloških podjetij. V Darka Podmenik (ur.): Sociokulturni in organizacijski vidiki prenosa znanja, 13 - 21. Ljubljana: Inštitut za razvojne in strateške analize.

Adam, F., (vodja), Rončevič, B., Tomšič, M., Socialni kapital za SRS, http://www. slovenijajutri.gov.si Adam, Frane in Borut Rončević (2003): Socialni kapital: opredelitve in raziskovalne strategije. V Matej Makarovič (ur.): Socialni kapital v Sloveniji, 5 – 32. Ljubljana: Sophia.

Dragoš, Srečo in Leskošek, Vesna, (2003): Družbena neenakost in socialni kapital, Mirovni inštitut, Ljubljana Findeisen Dušana, Herbar Alenka (2008): Menedžment nevladnih organizacij, Ljubljana: Salve Kešeljević, Aleksandar (2003): Opredelitev socialnega kapitala na organizacijski ravni in njegovi zunanji učinki. Organizacija 36 (1), 6 – 13.

Lenarčič, Blaž (2008): Vloga socialnega kapitala pri transferju znanja iz akademskih v gospodarska okolja. V Darka Podmenik (ur.): Sociokulturni in organizacijski vidiki prenosa znanja, 23 – 41.

Ljubljana: Inštitut za razvojne in strateške analize.

Makarovič, Matej, ur., (2003): Socialni kapital v Sloveniji, Založba Sophia, Ljubljana Rener, Tanja (2007): Globalizacija, individualizacija in socialna izključenost mladih, UMAR, IB revija 2/2007, str. od 40 – 49 Rifkin, J. (2000). The Age of Access: The new culture of hypercapitalism, where all of life is a paid – for experience. New York: Putnam Ing.

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

93

Rončević, Borut (2002): Nekaj nastavkov za sociološko obravnavo nevladnih organizacij. V Dejan Jelovac (ur.): Jadranje po nemirnih vodah menedžmenta nevladnih organizacij, 45 – 70. Koper: Vek. Rončević, Borut, (2008): Strateško usmerjanje v razvojni družbi, Fakulteta za uporabne družbene študije, Nova Gorica Socialna ranljivost mladih,(2000), Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad za mladino, Založba Aristej http://www.ednevnik.si/entry.php?w=sheehs&e_id=96422 Zrim – Martinjak, Nataša (2006): S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 0 6 v o l . 1 0 , š t . 2 , s t r. 1 6 9 - 1 8 0: Socialna pedagogika v kontekstu edukacijskih politik in koncepta socialnega kapitala http://www.planet-lepote.com/zaposlitev_kariera/spletne_skupnosti_in_ socialni_kapital

94

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

95

Priloga 1: MAPA MOJ SOCIALNI KAPITAL

Pred tabo je elektronska mapa, spremljevalka e-Nefiksa, kamor boš lahko beležil/a svoj socialni kapital.

Kaj je »socialni kapital«?

Gre predvsem za dve stvari. Za človeški kapital: to je tisto, kar ti znaš in zmoreš narediti (pisati pesmi, oblikovati spletne strani, govoriti angleško) ter za socialni kapital: za ljudi in dogodke, ki ti pri tem lahko kakorkoli pomagajo: z nasveti, finančno, s povezavami, informacijami, znanjem …

Kdo so ljudje in dogodki, ki ti lahko pomagajo dvigovati tvoj socialni kapital?

Mapa te vodi skozi proces načrtovanja tvoje lastne kariere – torej življenja in poklica, ki bi ga rad/a imel/a v prihodnosti. Ko ti je približno (ampak res samo približno in dovoljeno je, da si vmes premisliš) jasno, kam te bo vodila poklicna življenjska pot, je čas, da začneš razmišljati, kdo in kaj razen šolske izobrazbe ti pri tem, da boš uspešen/a, lahko pomaga.

To so lahko popolnoma različni ljudje: morda nekdo, ki podoben poklic, kot ga želiš opravljati ti, že opravlja. Morda je to tvoj mentor pri raziskovalni nalogi, delavec v mladinskem centru, trener pri športni aktivnosti, novinar lokalnega časopisa, mestni svetnik, poveljnik gasilske enote, vodja tečaja, ki ga obiskuješ, vodja obrata v podjetju, za katerega si delal/a raziskovalno nalogo, kolega tvojega starejšega brata ali pa nekdo, ki ga slučajno spoznaš na vlaku in najdeta skupni interes.

Kako ti ti ljudje in dogodki lahko pomagajo?

Tako, da ti odpirajo vrata do novih znanj in ljudi, ki ti odprejo še več vrat – in ti nekoč pomagajo do zaposlitve, oz. drugih stvari, ki si jih želiš. Ti pa moraš znati na ta vrata potrkati in se predstaviti na tak način, seveda pozitiven, da se te bodo zapomnili.

Kaj je pri vsem skupaj še pomembno?

Da se potrudiš in preizkusiš čim več stvari, ki bi te utegnile zanimati.

Pa pri tem ne mislimo le na šolanje, pač pa tudi na hobije in ostale aktivnosti, ki te zanimajo. Si predstavljaš, kako bi bilo lepo, če bi lahko nekoč rekel/a, da je tvoja služba pravzaprav tvoj hobi, v katerem uživaš!

KAJ JE NAMEN TE MAPE Mapa je sestavljena iz tvojega »profila« - osebnih podatkov, različnih potrdil, seznamovter seznama vpisov v elektronski Nefiks. Vse skupaj predstavlja tvojo elektronsko mapo socialnega kapitala, ki jo oblikuješ sam/a.

S pomočjo sistematičnega vpisovanja in spremljanja sprememb v tej mapi si boš dolgoročno pripravil/a pripomoček, ki ti bo v vsakem trenutku pomagal do večje zaposljivosti in ti dal dodatne ideje in možnosti za uspešno vključevanje v družbo.

Mapa ti bo koristila, ko boš potreboval/a priporočila za novo zaposlitev, za štipendijo, za prikazovanje delovnih izkušenj, pa tudi tebi bo v pomoč pri načrtovanju individualne učno-poklicne poti. Obenem pa bo polna kontaktov ljudi, ki ti pri doseganji tvojih ciljev lahko pomagajo.

Mapo izpolnjuješ postopoma in jo lahko ves čas dopolnjuješ, saj vedno znova nabiraš nova znanja, ki ti lahko pripomorejo k izpolnjevanju ciljev. Vedno, ko si zastaviš nov cilj, se ti odpre nova pot učenja.

Veliko veselja pri razvoju svojega socialnega kapitala!

VIZIJA IN POSLANSTVO Človek, ki skuša doseči svoje ideale, je podoben popotniku, ki se je povzpel na hrib - ko je prišel na vrh, ni bil bližje zvezdam, jih je pa zato boljše videl. (Tannery)

Zakaj je v življenju pomembno imeti vizijo?

Brez ciljev nekako lebdimo, smo izgubljeni v vesolju, v življenju nekaj delamo brez da bi videli, kam pravzaprav peljejo naše aktivnosti in kam nas bodo pripeljale. Če vemo, kaj želimo v življenju doseči, temu lažje prilagajamo naše aktivnosti, tudi izvenšolske, predvsem pa smo pri vseh naših dejavnostih veliko bolj motivirani.

Česa si želiš in k čemu stremiš v življenju? Kaj so tvoja veselja, s čim se želiš ukvarjati in česa se z navdušenjem lotiš?

Pri odkrivanju odgovorov na ta vprašanja naj ti bo v pomoč čim širša paleta možnosti. Poskusi početi čim več stvari, se udeleževati dejavnosti, ki te veselijo, pogledati tudi izven šolskih okvirov.

Pogovori se s svojimi bližnjimi o tem, kako te vidijo, odkrij svoje talente in poslanstvo.

Poslanstvo pove, kaj želiš v življenju početi. Pri posamezniku pomeni poslanstvo poklic v najširšem pomenu besede – nekaj k čemur si poklican, nekaj za kar si želiš prizadevati v življenju. Če je služba znotraj tega poslanstva, je to idealno. Ko sestavljaš svoje poslanstvo, v obzir vzemi svoje vrednote, svojo zgodovino (svoje že pridobljene izkušnje) in interese.

Vprašaj se, zakaj hočeš početi to, kar hočeš početi. Kaj lahko storiš za to, da to uresničiš? Si želiš da ti bo služba zgolj služba ali bo nekaj več?

NALOGE Vprašaj tri svoje prijatelje, ki te dobro poznajo (sošolce, brate in sestre, starše, učitelje, mentorje …) kako te vidijo leta 2015? Kakšna bo tvoja služba, kaj boš še počel/a? odgovor: _______________________________________________________ odgovor:________________________________________________________ odgovor:________________________________________________________ S katerim odgovorom se najbolj strinjaš? Zakaj?

Kako se leta 2015 vidiš sam/a – kaj boš počel/a, kje boš delal/a, kdo bomo tvoji sodelavci, kako boš preživljal/a prosti čas.

Kateri hobiji, ki jih že opravljaš bi ti lahko koristili pri tvoji viziji? Na kak način?

Kateri novi hobiji in dejavnosti bi ti lahko pomagali pri tvoji viziji?

Na kak način

POKLICNI PROFIL Iz vizije in poslanstva posameznika ponavadi izvira njegov poklic. Že zato ima takšno ime, po- klic, nekaj, k čemur smo poklicani.

Kaj meniš, kakšen je tvoj poklic?

Na spletni strani Zavoda za Republike Slovenije za zaposlovanje boš našel/a bazo poklicev. Prebrskaj jo in poišči nekaj poklicev – recimo 3, ki bi te najbolj veselili. Prekopiraj jih in prilepi jih sem.

Poišči svoj poklicni profil NALOGE 1. Pogovori se z nekom, ki enega izmed poklicev, ki ti je všeč, že opravlja Kdo je ta oseba; kje in kaj dela?

Ali opis poklica s spletne strani zavoda drži – ali ta oseba opravlja vse našteto?

Kakšna znanja splošna in posebna mora imeti oseba, ki ta poklic opravlja? Kje bi jih ti pridobival/a?

Do končnega cilja pridemo po manjših korakih. Pri tem nam pomaga zastavljanje vmesnih ciljev.

AKCIJSKI PLAN ali kako uresničiti svoje cilje Vse, kar potrebujete, da zaživite življenje, o katerem sanjate, imate že ta trenutek v sebi.

(Barbara de Angelis)

Kako boš dosegal/a zadane cilje?

Za vsakega izmed ciljev, ki si jih zapisal/a v tabelo, napiši pet korakov, kako jih boš uresničil/a.

1. CILJ ___________________________________________________ korak: ____________________________________________________

korak: ____________________________________________________ korak: ____________________________________________________ korak: ____________________________________________________ korak: ____________________________________________________ Česa se moram še naučiti? Kje lahko to znanje pridobim?

Kaj mi razen znanja še manjka? Kako bom to pridobil/a?

2. CILJ ___________________________________________________ korak: ____________________________________________________ korak: ____________________________________________________ korak: ____________________________________________________ korak: ____________________________________________________ korak: ____________________________________________________ Česa se moram še naučiti? Kje lahko to znanje pridobim?

Kaj mi razen znanja še manjka? Kako bom to pridobil/a?

3. CILJ ___________________________________________________ korak: ____________________________________________________ korak: ____________________________________________________ korak: ____________________________________________________ korak: ____________________________________________________ korak: ____________________________________________________ Česa se moram še naučiti? Kje lahko to znanje pridobim?

Kaj mi razen znanja še manjka? Kako bom to pridobil/a?

Primer: CILJ želim ustanoviti lastno podjetje 1. korak: Preverim, kje lahko dobim o tem več informacij.

2. korak: Udeležim se tečaja in predavanja na to temo.

3. korak: Poskušam najti mojo podjetniško idejo.

4. korak: Poiščem čim več ljudi, ki bi me bili pripravljeni podpreti.

5. korak: Odprem lastno podjetje in poskusim delovati.

Naučiti se moram še: napisati podjetniški plan – udeležil/a se bom delavnice na to temo pridobiti finančna sredstva – vprašal/a bom druge podjetnike, kako so pridobili sredstva Kaj mi še manjka: začetni kapital: pozanimal/a se bom na Zavodu za zaposlovanje, kako je s subvencijami sodeloval/a bom na natečaju lokalnega podjetniškega inkubatorja in zmagal/a

KDO MI LAHKO POMAGA URESNIČITI CILJE Danes sami nikakor ne moremo doseči zastavljenih ciljev. Za to potrebujemo različne ljudi, ki nam na različne načine lahko pomagajo pri naših prizadevanjih.

Pri uresničevanju mojih ciljev mi bo pomagal/a: oseba:_________________________________ kako:_________________________________________________________

oseba: _________________________________ kako:_________________________________________________________

oseba: _________________________________ kako: _________________________________________________________

Primer: 1.oseba: mentorica na praksi kako: s strokovnimi nasveti in pomočjo, ko ne bom vedel, kako se odločiti ...

2. oseba: mama kako: s finančno pomočjo in moralno podporo ...

3. oseba: profesor Janez Novak kako: z usmerjanjem, načinom razmišljanja, podajanjem znanja ...

Seznam kontaktov, ki mi lahko v prihodnosti koristijo – sem vpiši vse ljudi, s katerimi se srečuješ pri svojih aktivnostih.

Predvsem poskusi to zapisovati sproti, saj se kontakti sčasoma lahko izgubijo ali pozabijo.

Stike boš lahko uporabil/a v prihodnosti, ko jih boš potrebovala pri načrtovanju in gradnji svoje kariere – saj poznaš stari slovenski rek: »Čez sedem let vse prav pride«.

Ime in priimek osebe

Organizacijain kontakt (telefon, mail)

Aktivnost skozi Kdo je še sokatero smo se deloval pri spoznali aktivnosti

Sedaj pa združi ljudi, ki ti lahko pomagajo in aktivnosti, ki ti pomagajo doseči cilje!

Karierni cilj, ki ga želim doseči

Aktivnosti (hobiji, prostočasne dejavnosti) ki me vodijo k temu

Osebe in njihovi kontakti , ki mi pri tem pomagajo

Opombe

1.

sodelovanje v Primer: želim mladinski orgaustanoviti la- nizaciji stno podjetje podjetniški krožek v šoli smučanje, vodni športi – rad bi postal športni animator sodelovanje na natečaju podjetniškega inkubatorja

Marko Černe (mentor v športnem društvu) (tel, mail)

Želim imeti lastno podjetje, ki bo nudilo športno animacijo.

Tanja Lavrenčič, vodja podjetniškega inkubatorja (mail, telefon) Janez Janko Direktor ŠportŠ (mail, telefon)

Pri tem bi lahko sodeloval s podjetjem ŠportŠ, ki izdeluje športno opremo in pripomočke.

2.

3.

Vpisi v Nefiks V Nefiks vpisuješ vse aktivnosti, ki jih poleg šole še počneš. Potrudi se, bodi pri tem sistematičen/a in reden/a, vpisuj sproti.

Prav tako se pri vpisu potrudi in podrobno opiši bistvene sestavine, ki jih ima aktivnost.

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA