razvoj-sk-uvod

Mladi z manj priložnostmi in socialni kapital uvod

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

Mladi z manj priložnostmi in socialni kapital Pri delu z mladimi, ki se znajdejo v socialni ali osebni stiski, se skoraj po pravilu srečujemo z mladimi z manj priložnostmi. Individualizacija, družbene spremembe, usmerjenost v kapitalizem in tehnologija, ki ji je težko slediti, puščajo svoj pečat predvsem na populaciji mladih. Spremembe se najbolj kažejo v drugačnem vedenju, preživljanju prostega časa in tudi v drugačnem spoprijemanju s težavami.

Socialno ekonomske spremembe in globalna kriza prinašajo nova tveganja in mladi se morajo pogosteje in prej odločati in izbirati med navidezno veliko različnimi možnostmi izbire. Različne izbire v duhu individualizacije predstavljajo različna tveganja, s katerimi se nekateri mladi znajo soočati, drugi žal ne.

Izbire v življenju naj bi bile prepuščene posameznikom, vendar se je potrebno zavedati, da vse izbire niso na voljo vsem mladim in da je velika ponudba le navidezna. Posameznik je dandanes bolj kot kdajkoli prej prepuščen samemu sebi, saj tudi družba s svojim sistemom socialne varnosti in šolstva močno postavlja v ospredje posameznika, njegovo samoaktivnost in odgovornost zase. Družba v Sloveniji vedno bolj tudi sistemsko prepušča reševanje težav in spoprijemanje s težavami posamezniku in on sam mora biti dovolj spreten in kompetenten, da se s težavami tudi spoprime. Lep primer prepuščanja in sistemskih sprememb je razviden iz analize predloga Zakona o socialno varstveni dejavnosti.

Kot pravijo Beck in drugi avtorji, lahko v povezavi z individualizacijo v družbi danes govorimo o »biografiji tveganja«, ki predstavlja stalno stanje ogroženosti. Posameznik, ki je zaradi svojih osebnih ali socialno ekonomskih okoliščin prikrajšan, tvega, da bo izključen iz različnih aktivnosti. Posameznik tvega s tem, ko ne more doseči pogojev za vključitev. Ko se te izključitve nabirajo in ko posameznik ne najde pravega načina, da bi se glede na svoje možnosti vključil, to lahko vodi v obup in bes, ki podžigata antisocialno vedenje, nestrpnost do drugačnih in nasilje. (Ule in Kuhar, 2002).

Vsemu temu smo bili v letošnjem poletju priča preko medijev, ko smo spremljali nemire v Londonu in v drugih britanskih mestih. Mladi, ki so ropali tr-

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

govine in uničevali imetje, so bili pogosto opisani kot priseljenci, kot ljudje, ki niso vključeni v družbo in podobno. Toda mladi so bili vključeni v potrošniški del družbe, zelo dobro so vedeli, kaj jim naj bi v materialnem smislu pripadalo in česa si ne morejo privoščiti. Vzeli so si tisto, kar jim okolica ves čas direktno ali subtilno vsiljuje, s čimer jih bombandirajo vsak dan mediji. Kar je presenečalo, je bila ne-solidarnost med temi mladimi in pomanjkanje kakršnegakoli občutka za odgovornost. Svet so obkrožili posnetki mladeniča, ki okrvavljenemu in ranjenemu mladostniku, ki si je na ulici jemal pravico, ni pomagal, pač pa je izkoristil priložnost in ga oropal. Videli smo vzklike navdušenja in užitka mladih, ki so si vzeli tisto, kar so mislili, da potrebujejo in jim pripada. Večina se je teh dejanj prestrašila, jih obsojala in bila vsaj tokrat hvaležna, da je angleška prestolnica daleč. In kaj ima vse to s socialnim kapitalom, ki ga poskušamo povečati pri mladih v Sloveniji? Če gledamo Slovenijo v luči EU, jo vedno primerjamo z bolj ali manj razvitimi članicami. Radi bi stopili na ta ali oni vlak in se približali tej ali oni državi. Pozabljamo pa na človeški, socialni kapital, na ljudi, ki bodo to dosegali in bodo tam živeli. Pametni se učijo iz napak drugih in jim ni treba delati veliko lastnih. Želim si, da bi taki (p)ostali tudi mi. Da bi imeli kot narod višjo samopodobo, ki bi nam dajala moč, da bi vključevali vse in bili tako stabilnejši in močnejši.

Mladi so tudi v Sloveniji na eni strani pod večjim pritiskom s strani družbe (danes mladi točke nabirajo že v osnovni šoli), po drugi strani pa imajo več možnosti izbire (poplava različnih vrst mobitelov, tečajev, stilov), ki pa niso dostopne vsem. Razumljivo je, da odločitve vplivajo na kasnejši uspeh v življenju, vendar je pomembno, da se zavedamo, da možnosti za sprejemanje »pravih« odločitev v naši družbi niso enakomerno razporejene. V našem prostoru so mladi z manj priložnostmi Romi, priseljenci in njihovi otroci, mladi iz ekonomsko šibkejših družin, učno manj uspešni mladi, invalidi in še mnoge druge skupine. Mladi z manj priložnostmi se pogosto spoprijemajo tudi z nižjo samopodobo, ki jih zavira pri postavljanju in doseganju lastnih ciljev.

Izkušnje in socialni kapital, ki ga mladi lahko črpajo iz različnih mladinskih projektov, so za mlade z manj priložnostmi nadvse pomembni. Prostor in spodbuda za razvijanje lastnih interesov v varnem krogu vrstnikov z možnostmi za potrjevanje lastnih idej in z možnostjo razvoja ter s povratno informacijo nudijo varno okolje za rast, osebni razvoj, višanje samopodobe in pridobivanje socialnega kapitala. Socialno bogatejši posameznik ima več možnosti izbir in se lahko bolje odloča. Kompetenca prinaša moč in samopotrditev ter posledično višjo samozavest in boljšo samopodobo. Vlaganje v ljudi, v znanje in sodelovanje se vedno izplača.

Razvijanje socialnega kapitala pri mladih z manj priložnostmi poteka podobno kot pri drugih skupinah mladih. Upoštevati pa je potrebno začetni zaostanek in vložiti veliko energije in praktičnega dela v izenačevanje možnosti. Mlade je potrebno spodbujati k sistematičnemu beleženju svojih izkušenj in k aktivne-

mu povezovanju in iskanju novih povezav med ljudmi. Pomembna so vsa neformalna in formalna izobraževanja, ki so v mnogih mladinskih organizacijam dostopna vsem mladim, saj so brezplačna. Mlade je potrebno spodbujati k prostovoljnemu delu in k vlaganju vase. Mladi z manj priložnostmi imajo slabše izkušnje z institucijami in zato pogosto ne uporabljajo vseh možnosti, ki bi jih lahko in ki jim kot državljanom pripadajo.

V praksi to pomeni več stvari: Kot pri vsakem delu s skupino je potrebno začeti s spoznavanjem. Tu si je vredno vzeti dovolj časa, saj uvodno spoznavanje ni namenjeno zgolj spoznavanju, temveč tudi preverjanju osnovnih znanj, potreb in pričakovanj vključenih posameznikov. Na osnovi tega lahko izvajalec gradi nadaljnja srečanja in vključenim mladim tudi poda realno povratno informacijo glede njihovih pričakovanj. Mlade vključimo v načrtovanje ciljev in namenov srečanj.

Tekom srečanj je potrebno graditi zaupanje med člani skupine in med člani skupine ter izvajalcem. To je osnovni del socialnega kapitala in pomembno je, da mladi z manj priložnostmi dobijo izkušnjo zaupanja, saj je verjetno, da jim takih izkušenj primanjkuje. Zaupanje gradimo preko različnih aktivnosti, ki niso nujno povezane z zaupanjem, niti nam tega ni potrebno eksplicitno poudarjati.

Ena od osnovnih stvari je tudi preverjanje osnovnih veščin udeležencev.

Mladi z manj priložnostmi imajo ponavadi manko na nekaterih področjih, ki so nam mogoče samoumevna, ali pa izvajalec že vnaprej sklepa, da nekdo nečesa ne zna, pa se kasneje izkaže, da temu ni tako. Zato je pomembno, da na začetku pri mladih to preverimo, da jih ne bi podcenjevali ali pričakovali od njih nekaj, česar ne znajo. To lahko storimo tako, da se o skupini predhodno poučimo, pozanimamo, najbolje pa je, da vprašamo udeležence same in jim s tem pokažemo, da tudi mi ne vemo vsega in da nas zanimajo.

Aktivnosti, ki jih za delo s skupino pripravljamo, naj bodo raznolike, vključujejo naj podajanje informacij preko različnih kanalov (vid, sluh, gibanje) in naj mlade čim bolj vključujejo v dogajanje. Mladi naj se v aktivnostih čim več preizkušajo in vadijo svoje sposobnosti (npr.: preigravanje situacij, pisanje prošenj …). Pomembno je, da nekaterim temam namenimo več pozornosti - to so samopodoba, kontakt in komunikacija, odnosi z drugimi, različnost in seveda socialni kapital z vsemi svojimi ključnimi elementi. V primeru, da gre za skupino, ki ni dobro integrirana v naš kulturni kontekst, se je potrebno pogovoriti tudi o družbenih normah in različnosti kultur in religij.

Zaključevanje posamičnih srečanj kot tudi celotnega sklopa je zelo pomembno in ga ne smemo zanemariti ali izpustiti. Ob koncu vsakega srečanja vedno preverimo, kako so se mladi počutili tekom srečanja, kaj so se naučili in kaj so na srečanju pogrešali. Sprotna evalvacija nam omogoča prilagajanje in na-

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

črtovanje nadaljnjih aktivnosti glede na potrebe skupine in začrtane cilje ter namene srečanj. Končna evalvacija pa nam omogoča preverjanje doseganja začrtanih ciljev in uspešnosti izvedenih aktivnosti ter možnost nadaljnjega sodelovanja ali izobraževanja.

Na naslednjih straneh si lahko preberete podrobnejše informacije o določenih skupinah mladih z manj priložnostmi in najdete bolj specifične metode dela za razvoj socialnega kapitala pri teh skupinah.

Ana Colja in Barbara Purkart Združenje DrogArt Viri: Ule, M. in Kuhar, M. (2002). Sodobna mladina – izziv sprememb. V V. Miheljak (ur.), Mladina 2000 – slovenska mladina na prehodu v tretje tisočletje.

Maribor: Aristej.

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA