razvoj-sk-migranti

Razvoj socialnega kapitala pri mladih z migrantskim ozadjem modul

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

Modul: Razvoj socialnega kapitala pri mladih z migrantskim ozadjem avtorica: Polona Dominik oblikovanje: Andrej Burja

Kazalo Opis socialnega kapitala........................................................................................................1 Opis ciljne skupine...................................................................................................................3 Razvoj socialnega kapitala....................................................................................................5 Prispevek projekta Omrežen.si k razvoju socialnega kapitala.................................8

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

Opis socialnega kapitala Socialni kapital je sredstvo, s pomočjo katerega postajamo bolj vključeni v družbo, predvsem zato, ker poznamo veliko ljudi, ki nam pri našem družbenem uspehu lahko pomagajo. Mladi v slovenski družbi so tista generacija, ki jih ob prehodu iz izobraževanja v zaposlitev doleti velik šok. Iz varnega okolja izobraževanja, kjer je vse načrtovano in kjer so pravila jasna, vstopajo v neznan svet zaposlovanja in s tem v svet avtonomije in odraslosti, ki pa s seboj prinaša številne izzive. Izzive, s katerimi se bistveno lažje spopadajo, če imajo obsežno in dobro prepleteno socialno mrežo – socialni kapital.

Mladinski delavci in vsi ostali, ki se z mladimi ukvarjamo, opažamo, da imajo mladi čedalje več težav pri pridobivanju relevantnih izkušenj za kasnejši uspeh v družbi. V času šolanja so v ospredju ocene in točke, ki pogojujejo napredovanje na naslednjo stopnjo izobraževanja, ob strani pa so izpuščene praktične veščine in sposobnosti, ki jih delodajalci danes iščejo. Vsekakor je težko predvideti, kakšne bodo potrebe delodajalcev in širše družbe v prihodnje; gotovo pa je, da bolj kot so mladi seznanjeni s tem, kaj se v realnem življenju - podjetjih in drugih organizacijah dogaja in več kot poznajo ljudi, ki jih cenijo in jim zaupajo, večje imajo možnosti za uspeh.

Poleg kompetenc posameznika, ki zajemajo znanje, veščine, vrednote, stališča in izkušnje, je njegova »vrednost« določena tudi s tem, kako ima razvejano socialno mrežo. Taka mreža vsakega posameznika je sestavljena iz osebnih, ekonomskih in profesionalnih odnosov ter predstavlja del socialne strukture, ki je umeščena v osebne in organizacijske stike. Opredeljuje odnose med posamezniki, interakcije in oblikovanja socialnih omrežij. Je zmožnost zagotoviti si koristi skozi članstvo v omrežjih in drugih družbenih strukturah. Skupna prepričanja in izkušnje pripomorejo k oblikovanju socialnega kapitala, saj ustvarjajo občutek solidarnosti. Verjamemo, da je socialni kapital sredstvo, s katerim je dolgoročno in v prihodnosti možno omejiti prepad med »vključenimi« in »izključenimi«.

Na kratko lahko rečemo, da je socialni kapital resurs, ki posameznikom in kolektivitetam omogoča doseganje ciljev na podlagi medsebojnega zaupanja in sodelovanja.

Povzetek definicij lahko strnemo v sledeči opredelitvi:

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

1

socialni kapital predstavlja socialne mreže in participacijo v socialnem okolju. Socialne mreže usposabljajo posameznika, skupine in skupnosti za deljenje skupnih norm, vrednot, kulture, navad in običajev ter spodbujajo zaupanje in razumevanje, kar krepi sodelovanje v ali med skupinami z namenom doseči skupni cilj. Socialni kapital se razume kot posameznikov in družbeni vir, pri katerem gre za investiranje v medosebne odnose in ki je v podporo socialnemu vključevanju v sodobni družbi.

(Zrim – Martinjak 2006)

2

Opis ciljne skupine Z demografskega stališča gledano so selitve ali migracije pojav, ki je bil tako v zgodovini kot danes vedno razširjen. Tudi Slovenija je vedno predstavljala ozemlje, preko katerega so potekale številne migracije. Zaradi velike pomembnosti selitev mnoge države posebej v zadnjem času zelo natančno beležijo in določajo obseg ter smeri migracijskih gibanj. Tako so številne države sprejele nove imigracijske politike, s katerimi želijo omejiti pritok tujcev na svoje ozemlje. Glavne izvorne države, od koder prihajajo učenci/dijaki z migrantskim ozadjem, so države, ki so nastale iz republik nekdanje Jugoslavije (predvsem Makedonija, Bosna in Hercegovina, Kosovo in Srbija) ter Kitajska in Ukrajina.

Ključnega pomena za proces integracije otrok migrantov v novo okolje je izobraževanje, saj ti otroci v tem procesu pridobijo tiste veščine, znanja in socialne vezi, ki jih potrebujejo za uspešno vključitev v družbo. Pomembno vlogo v tem procesu ima jezik. Po določilih šolske zakonodaje imajo otroci tujih državljanov, ki bivajo v Republiki Sloveniji, pravico do vključevanja v osnovno šolo pod enakimi pogoji kot otroci slovenskih državljanov. Prav tako imajo pravico do vključevanja v srednjo šolo. Državljani drugih držav članic EU, Slovenci brez slovenskega državljanstva in begunci se lahko izobražujejo pod enakimi pogoji kot slovenski državljani, drugi tuji državljani pa po načelu vzajemnosti (na podlagi mednarodnih pogodb minister za šolstvo določi število vpisnih mest za te dijake). Integracija otrok migrantov v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem poteka predvsem v obliki dodatnega pouka slovenščine, ki je v zakonodaji različno opredeljen, dejanska praksa pa ni vedno usklajena z zakoni. Otrokom migrantom, za katere se ugotovi, da slovenskega jezika še ne znajo oz. ga ne znajo dovolj, se praviloma odobri ena ura dodatnega pouka slovenščine na teden, oz.največ do 40 ur na leto. Obseg ur za posameznega otroka glede na okoliščine določi Ministrstvo za šolstvo in šport, način izpeljave pouka pa izberejo šole same. Vendar pa znanje jezika ni edini ključ do posameznikove uspešne vključenosti v družbo. Kajti mnogi so državljani Slovenije že vrsto let, so celo rojeni v Sloveniji, pa imajo vseeno težave pri integraciji in pri odraščanju, izobraževanju.

Značilnosti Izsledki raziskav kažejo (poleg pomanjkljivega znanja jezika) še nekaj značilnosti, ki so skupne mnogim priseljencem, tudi priseljencem druge ali tretje generacije:

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

3

• Večinoma otroci migrantov dosegajo nižji učni uspeh kot njihovi vrstniki, so manj uspešni, manj vključeni v obšolske dejavnosti • Njihovo socialno življenje je omejeno na družino in vrstnike iste narodnostne skupine • Učne in vedenjske težave • Občutki manjvrednosti, povezani s kroničnim doživljanjem neuspeha • Značilnost domače vzgoje: permisivna mati in odsotnost očeta pri vzgoji otroka • Fizično nasilje pri vzgoji • Brezposelnost staršev • Nizek socialno-ekonomski status, revščina (dejavnik tveganja) • Materialne vrednote • Zelo malo preživljanja kvalitetnega skupnega časa v družini • Etnična identifikacija z lastno kulturo in konflikti z drugimi kulturami • Večja nagnjenost h kaznivim dejanjem, k vandalizmu • Zapiranje v subkulturo (»čefurji«) • Kulturne razlike (drugačna vloga družine, zaprtost družin, drugačne vrednote – npr. odnos do šole …)

• Napetost, agresivnost (zaradi bremena, ki ga nosijo, »post-travmatski sindrom«) • Stigmatiziranost s strani ljudi, ustanov (npr. šole, vrstniki), nestrpnost • Ker se ne zmorejo dokazovati s pozitivnimi dejanji, uspehi, iščejo negativne poti za izražanje, dokazovanje moči…

• Težko se (besedno) izražajo • …

Ključnega pomena je (ne)vključenost v širšo družbo, nepoznavanje in nesprejemanje slovenske družbe. Vključenost in socialni kapital znotraj slovenske družbe bi bila ključnega pomena za preventivo in za zmanjšanje problematičnosti mladih z migrantskim ozadjem, ki dandanes mnogim pedagoškim delavcem povzročajo velik izziv. Ule: »Ekonomsko ogrožen posameznik je ogrožen tudi v vseh socialnih odnosih; od medosebnih odnosov do odnosa z institucijami. Zato je vse bolj globalno izključen.« Otroci priseljenci ali priseljenci druge generacije so ena izmed najbolj ranljivih in izključenih skupin, saj se negativna stigma in neenakovrednost vrstnikom začne že v zgodnjem otroštvu in zaznamuje njihovo odraščanje. Naloga družbe je, da to situacijo prepozna in v skladu z njo ravna, z namenom polnopravne vključitve v družbo tudi te skupine.

4

Razvoj socialnega kapitala Slovenska filantropija je naredila analizo stanja na slovenskih šolah, kjer je bilo postavljeno tudi vprašanje, kaj bi bilo potrebno narediti, da bi se izboljšala integracija mladih v šolski sistem in lokalno okolje. Predlogi so bili: • dodatna pomoč pri učenju jezika in ostalih šolskih predmetov • občutljivost šole in drugih institucij za drugačnost, spodbujanje raznolikosti (glede verske svobode, ohranjanja maternega jezika, kulturne mediacije) • pomoč nevladnih organizacij in prostovoljcev • delo s starši (učenje jezika, pomoč pri urejanju dokumentov, iskanju zaposlitve) • učenje jezika pred vstopom v šolo • okrepitev svetovalnih služb, le-te tudi angažirati pri zagotavljanju socialno ekonomske varnosti, slednje je v rokah države • ustanovitev lokalnih kulturnih društev, v katerih bi se lahko otroci in odrasli srečevali • izobraževanje staršev slovenskih otrok • sprememba družbenih norm in vrednot, ki oblikujejo šolski sistem.

Pri delu s ciljno skupino mora imeti voditelj v prvi vrsti veliko odprtosti in pozitivne usmerjenosti za kulturno različnost, željo po spoznavanju drugih kultur.

Spoznati se mora z lastnimi predsodki in jih postopoma odpravljati, saj je spoštovanje in sprejemanje vsakega posameznika in skupine, s katero dela, prvi pogoj za kakršno koli delo. Šele potem pridejo na vrsto metode.

Pomembne značilnosti metod za to skupino (ki jih moramo upoštevati): • vključitev domačega (izvorneha) jezika • vključitev slovenskega jezika • spoznavanje različnih kultur na zanimiv način • individualni pristop (ne smemo »predalčkati«) pri zastavljanju ciljev • dejavnosti za spoznavanje družbe in vključevanje vanjo • neformalno izobraževanje – izven šole, ki ima pri njih negativni predznak • razumevanje situacije – ne-kritiziranje kljub …

• raznolikost metod – da se poleg jezika uporabi še druge kanale (npr. audi-video, glasba) • iskanje možnosti potrditve, pozitivnega doživljanja samih sebe

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

5

• iskanje talentov (kaj zmorejo in ne česa ne zmorejo) in poti, kako jih izraziti • sproščeno ozračje • gibanje • odpiranje navzven: vzpostavljanje stikov z drugimi ustanovami in posamezniki z namenom zmanjšati izoliranost skupine Delavnice iz priročnika »Socailni kapital in mladi«, ki so še posebej primerne za to skupino: Cilj delavnic je v prvi vrsti, da »mladi spoznajo pomen socialnega kapitala in njegovo uporabnost v življenju«. Ko je le-ta dosežen (je pa najtežje dosegljiv prav za to skupino), se lahko lotimo ostalih ciljev.

Primerne delavnice: pravzaprav bi lahko bile primerne vse v priročniku, le da bi jih potem prilagajali glede na posamezno skupino – za mlade z migrantskim ozadjem bi jih predvsem morali poenostaviti. Izpostavljamo pa nekaj dejavnosti, ki so še posebej primerne.

Uvodi: • Asociacije • Podarim – dobim • Domine • Pajkova mreža Osrednji deli: • Debata za in proti • Zgodbe iz življenja • Socialno okolje • Zgodba • Moja socialna mreža • Jaz lahko veliko, »mi« lahko še več Primeri dobre prakse, dejavnosti, ki smo jih s skupino izvajali: večino dejavnosti za to skupino na Skali izvajamo na ulici. To je namreč prostor, kamor ti mladi zagotovo zahajajo in kjer jih zagotovo dosežemo. Gre za mlade, ki se ne želijo udeležiti dejavnosti v neki ustanovi, če se morajo npr. vpisati, načrtovati, »se odpraviti« za kaj takega niso dovolj okrepljeni. Zato je naša metoda ulična: mladim ni treba nikamor priti, temveč mi pridemo tja, kjer oni že so.

Poklicne delavnice: tekom leta smo na ulici izvajali delavnice, preko katerih so spoznavali poklice in ljudi, ki te poklice opravljajo. Skupina je precej mlada (med 8 in 15 let), zato je v tej fazi pomembno, da poklice spoznajo, izkusijo, Konkretno so spoznali: gasilca, mizarja, aranžerja, avtomehanika, snemalca, režiserja, policiste (z avtom, psom, na kolesu, s konjem), kuharja in picopeka,

6

novinarja, frizerja, turističnega vodiča, čistilca, usnjarja, modnega oblikovalca, poštnega in bančnega delavca; te poklice so spoznali izkustveno in teoretično: • obiskali so nas policisti, mizar, gasilci, mehanik, snemalec, aranžer, ki so nam konkretno predstavili svoj poklic (s seboj so pripeljali svoja vozila ali druga delovna sredstva – policaj npr. konja in psa, mizar žage idr.), mi pa smo obiskali picopeka v piceriji ter poštnega in bančnega uradnika, kjer so nam predstavili svoje delo; • animatorji so pripravili najrazličnejše delavnice, preko katerih so spoznali poklic modnega oblikovalca, usnjarja, kuharja, novinarja, frizerja, vizažista, gledališkega igralca, fotografa, izdelovalca mozaikov, slikarja, zeliščarja, cirkusanta, šiviljo; • »teoretične« delavnice: intervjuji z mimoidočimi v mestu o njihovi poklicni poti, tedenske uganke o poklicih, kvizi o poklicih, nagradni natečaj na temo »Skala ima poklic« (zbiranje najbolj izvirnih idej za zaposljivost – s talenti).

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

7

Prispevek projekta Omrežen.si k razvoju socialnega kapitala Projekt Omrežen.si nam je ponudil različne oblike dejavnosti, ki smo jih izvajali kot podporno dejavnost. Torej poleg neposrednega dela z uporabniki (mladimi z migrantskim ozadjem) smo imeli dejavnosti, ki so v podporo našemu osrednjemu delu, in sicer v obliki treh študijskih krožkov in prireditve za deležnike.

Prvi študijski krožek se imenuje »skalini vrstniški animatorji«: izmed mladih (udeležencev rednih dejavnosti) smo izbrali ali so se javili sami tisti, ki so želeli v naši organizaciji prevzeti večjo vlogo, odgovornost in postati t.i. vrstniški vzgojitelji oz. animatorji. Ugotovili smo namreč, da je to učinkovit način zbujanja protagonizma v mladih, spodbujanja za zdravo in odgovorno življenje in aktivno udejstvovanje v družbi. Mladi so dobili veliko izkušenj, znanj in vrednot, ki jim služijo v njihovem življenju in jih hkrati posredujejo drugim. Preko redne dejavnosti študijskega krožka (2x mesečno) so mladi spoznavali svoje sposobnosti in talente, jih razvijali, spoznavali razne deležnike in tako posredno in neposredno razvijali svoj socialni kapital.

Drugi študijski krožek je: »Z znanjem do mladih«, katerega cilj je usposobiti prostovoljce za delo z mladimi z manj priložnostmi. Na šestih srečanjih smo preko teoretičnih in praktičnih delavnic krepili in usposabljali mlade prostovoljce (stare med 20 in 25 let) za delo z mladimi z migrantskim ozadjem. Pri tem so nam pomagali tudi deležniki (Center za družinsko terapijo Kamnik in organizacija Akcija! – psiholog Matic Munc), obiskali pa smo tudi ustanove, ki opravljajo podobno delo kot mi (v Črni gori in Italiji). Imeli pa smo tudi tematske delavnice, ki smo jih pripravili sami (teme: timsko delo, reševanje konfliktov, medkulturni dialog, motivacija).

8

Tretji študijski krožek je: »Na lastnih trdnih nogah«, katerega cilj in namen je krepiti zaposljivost mladih. Oblikovala se je skupina mladih (z migrantskim ozadjem), ki so že od ranega otroštva povezani z našo organizacijo in so letos vstopili v srednjo šolo. Ker gre za mlade z migrantskim ozadjem in zato mlade z manj priložnostmi, nismo šli neposredno v spoznavanje deležnikov in širjenje socialnega kapitala na tak način, temveč smo delali na ustvarjanju pogojev za socialni kapital. Tako je npr. šola v starosti, v kateri so ti mladi, najpomembnejši vir socialnega kapitala, sploh pri teh mladih, ki so sicer precej socialno izključeni in prosti čas preživijo v izključno zasebni sferi. Šola in naša organizacija – študijski krožek – sta edina oblika njihove aktivne udeležbe v družbi. S tem študijskim krožkom želimo postaviti temelje za to, da bodo mladi spoznali, kaj je sploh socialni kapital in kakšen je njegov smisel. Dejavnosti in metode, ki smo jih glede na to izvajali pri tem študijskem krožku: pomoč pri pridobivanju izobrazbe, krepitev besednega zaklada, krepitev vrednot, ki so temelj zaposljivosti, učenje raznih spretnosti, pogovori o izzivih odraščanja, širjenje in krepitev socialnih vezi, usmerjanje iz danega trenutka v prihodnost (učenje načrtovanja prihodnosti), odkrivanje talentov, učenje različnih tujih jezikov, postavljanje ciljev, učenje reševanja konfliktov.

Prireditev za deležnike: pripravili smo konferenco na temo dela z mladimi z migrantskim ozadjem z naslovom: »Slovenec ali ne, tukaj sem«. Udeležilo se je je okrog 60 učiteljev, vzgojiteljev in socialnih delavcev iz vse Slovenije, ki se srečujejo s problematiko dela z mladimi z migrantskim ozadjem. Vsebina: • predavanja in razprava: Miran Komac: Imigranti – rešitev ali zaton slovenskega naroda in Martin Berishaj: Albanci v Sloveniji; • predstavitev Slovenske filantropije in predstavitev rezultatov analize obravnave otrok z migrantskim ozadjem v šolskem sis-

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

9

temu; • delavnice: spoznavanje dobrih praks in metod pri delu z mladimi z migrantskim ozadjem; • okrogla miza: predstavniki vladnih in nevladnih organizacij, strokovnjakov in posameznikov s svojo zgodbo.

Na podlagi rezultatov konference in odzivov udeležencev smo se odločili, da bomo na to tematiko še pripravljali prireditve, saj so mladi z migrantskim ozadjem zelo odrinjena in hkrati zelo obsežna skupina.

Nekaj odzivov udeležencev: • dobili smo še premalo navodil in konkretnih rešitev za delo z mladimi migranti, kar kaže na dejstvo, da so potrebe na tem področju evidentne. V enem dnevu se ne da narediti čudežev.

• Pestra sestava izvajalcev in udeležencev omogoča kvalitetno izmenjavo znanj in izkušenj.

• Osvetlili smo temo, problematiko, vendar je ena prireditev premalo.

• V zelo kratkem času smo se dotaknili veliko pod-tem, kar kaže, da je potrebno še veliko podobnih prireditev.

• Spoznanje: stigma ostaja, povezanost institucij ni najbolj zgledna, razkorak med zakonodajo in prakso je ogromen.

10

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

11

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA