Xola in Angelito

BERNARDO ATXAGA

Xola se z lastnikom Grogojem odpravi na izlet na podeželje.

Tam bo spoznala Angelita, terierja, kot je ona, ki je vajen življenja na deželi. Zelo je trmast in si neprestano prizadeva ujeti zelo pretkano miš. Se bosta z mestno psičko ujela?

XOLA IN ANGELITO

XOLA IN ANGELITO

Večkrat nagrajeni in tudi v Sloveniji dobro poznani baskovski avtor Bernardo Atxaga (1951) se nam tudi v slovenščini predstavlja z mladinskim besedilom o terierki Xoli, ki je v Baskiji, Španiji in drugod po svetu izredno priljubljena, zelo pa jo cenijo tudi različni strokovnjaki.

Bernardo ATXAGA

Oblikovano v skladu s priporočili za oblikovanje gradiv za bralce z disleksijo.

Didaktični materiali.

18,00€

Malinc

Vaše mnenje šteje na www.malinc.si

Malinc

Liburu honen itzulpenak Donostia 2016 Europako Kultur Hiriburuaren eta Etxepare Euskal Institutuaren Itzultzaile berriak egitasmoko diru-laguntza izan du.

Prevod knjige je nastal v okviru projekta Itzultzaile berriak, ki je potekal v času Evropske prestolnice kulture Donostia/San Sebastián 2016, in ob podpori Baskovskega inštituta Etxepare.

Bernardo ATXAGA XOLA IN ANGELITO

Ilustriral Mikel Valverde Iz baskovskega izvirnika prevedla Barbara Pregelj

Malinc

N

apočilo je vroče poletje in gospod Grogo se je odpravil na počitnice, s seboj pa je vzel Xolo. »Kam sva namenjena?« je vprašala Xola, ko sta bila že na poti. »Na deželo, v hišo prijateljice, ki se je naveličala življenja v mestu in se odločila, da bo postala pastirica,« je odvrnil gospod Grogo.

5

»Tudi jaz bom to nekoč storila. Vse bom pustila in se posvetila ovcam,« je rekla Xola, ki je hotela reči nekaj, kar bi dobro zvenelo.

Po nekaj urah je cesta, po kateri sta vozila, zavila med gore. Gore so bile zelene, na vrhovih so rasla drevesa. »Poglej! Tam živi moja prijateljica!

Imenuje se Begoña,« je rekel Grogo in pokazal proti vrhu enega izmed hribov.

6

Zgoraj sta stali dve stavbi: običajna hiša in koča. Na bližnjem travniku se je mirno paslo kakšnih dvajset ovac.

Ko sta prispela na vrh sta potrobila, da bi Begoño opozorila na svoj prihod.

A tam ni bilo nikogar. Ovce so za hip dvignile glavo in ju pogledale, vendar se ni zgodilo nič.

Stopila sta iz avta in se razgledala po okolici. Še vedno ni bilo nikjer nikogar.

7

Nenadoma se je zaslišal lajež. Pasji lajež.

Prihajal je iz koče. »Pes in ovce so tukaj, zato tudi ona ne more biti daleč. Še malo bom pogledal okoli,« je rekel Grogo. »Kakor vidim ima tvoja prijateljica Begoña navado privezovati pse,« je rekla Xola z resnim glasom. »Begoña? Ne verjamem. Zakaj tako misliš?« »Ker ta pes laja, a se ne približa. Če bi bil prost, bi prišel sem. O tem sem prepričana!« Začela sta se prerekati in Xola se je napotila k avtu rekoč, da z ljudmi, ki privezujejo svoje pse, ne želi imeti nikakršnega opravka in bi se rada čim prej vrnila v mesto. Gospod Grogo 8

je nekoliko dvignil glas in prepričano zatrdil: »Begoña ne bi nikoli storila česa takšnega!«

9

Natanko v tem trenutku se je pojavila Begoña. Bila je še vedno mlada ženska z lasmi, spetimi v čop, in temnejšo poltjo, kot je običajno pri ljudeh z dežele. »Ravno sem delala sir in zato nisem mogla takoj priti,« je pojasnila Begoña, potem ko ju je pozdravila in objela Grogoja. »O čem sta govorila?« je nadaljevala. »Česa ne bi nikoli storila?« Gospod Grogo ji je vse pojasnil.

Xola je mislila, da ima slabo navado in privezuje pse. On pa je bil prepričan, da ni tako. Zato sta se sprla. »Da bi privezala? Svojega psa?

Angelita?« se je začudila Begoña. »Le kako ti kaj takšnega pade na pamet!« je nato vzkliknila in pogledala Xolo. »Ti govori, kar hočeš!« se ji je po robu 10

postavila Xola. »A tukaj se nekaj dogaja.

Nekaj nenavadnega!« Xola je bila s svojim odgovorom zelo zadovoljna. Zelo ji je ugajala ta beseda: nenavaden. Lepo je zvenela in imela je veliko moč. Navdušena nad svojo nenadno zgovornostjo, je s prevzetostjo dodala še:

11

»Zakaj pa pes ne pride sem, če ni privezan? A mogoče nima nog? Res, to je nezaslišano!« Nezaslišano. Tudi ta beseda ji je zelo ugajala. Ravno tako dobro je zvenela kot nenavadno in bila je elegantna. »Angelito noče zapustiti svojega položaja, ker straži. To je vse.« Xola je stegnila vrat in pogledala okoli sebe. »Straži? Pa saj tukaj ni ničesar, kar bi bilo treba stražiti! Ta kraj je vendar povsem neposeljen!« Res je bila ponosna na svoj način izražanja. Neposeljen. Kakšna beseda! Še boljša kot prejšnji dve. »Lepo se obnašaj, Xola, in ne govori neumnosti!« jo je okaral gospod Grogo. »Kako lahko rečeš kaj takšnega? To je 12

BERNARDO ATXAGA

Xola se z lastnikom Grogojem odpravi na izlet na podeželje.

Tam bo spoznala Angelita, terierja, kot je ona, ki je vajen življenja na deželi. Zelo je trmast in si neprestano prizadeva ujeti zelo pretkano miš. Se bosta z mestno psičko ujela?

XOLA IN ANGELITO

XOLA IN ANGELITO

Večkrat nagrajeni in tudi v Sloveniji dobro poznani baskovski avtor Bernardo Atxaga (1951) se nam tudi v slovenščini predstavlja z mladinskim besedilom o terierki Xoli, ki je v Baskiji, Španiji in drugod po svetu izredno priljubljena, zelo pa jo cenijo tudi različni strokovnjaki.

Bernardo ATXAGA

Oblikovano v skladu s priporočili za oblikovanje gradiv za bralce z disleksijo.

Didaktični materiali.

18,00€

Malinc

Vaše mnenje šteje na www.malinc.si

Malinc