Kako so rože prišle na svet

Breda Podbrežnik Vukmir, Klarisa Jovanović

Zbirka pravljic, povedk, bajk in legend Kako so rože prišle na svet: pravljice o rožah z vsega sveta povezuje različne kulture in celine ter kaže na različnosti in podobnosti med kulturami. Kljub temu, da se izbor ozira po vsem svetu, je njegovo središče v resnici v slovenskem prostoru: ne le zaradi avtoric, temveč tudi, ker šele mednarodni okvir lahko spregovori o bogastvu gradiva, del katerega so tudi slovenske pravljice.

KAKO SO ROŽE PRIŠLE NA SVET

Oblikovano v skladu s priporočili za oblikovanje gradiv za bralce z disleksijo.

Didaktični materiali.

Breda Podbrežnik Vukmir, Klarisa Jovanović

KAKO SO ROŽE PRIŠLE NA SVET Pravljice o rožah z vsega sveta

Ilustrirala Mojca Fo

Malinc

22,00€

Breda Podbrežnik Vukmir, Klarisa Jovanović

KAKO SO ROŽE PRIŠLE NA SVET Pravljice o rožah z vsega sveta

Ilustrirala Mojca Fo

Malinc

Kazalo vsebine Uvod avtoric................................................................7 KAKO JE CVETJE PRIŠLO NA SVET............................ 11 Kako je cvetje prišlo na svet .....................................13 Legenda o rožah ......................................................15 ROŽNI VRTOVI ............................................................19 Rožni vrt kralja Lavrina .............................................21 Grega tulipanov .......................................................25 Slavček in vrtnica .....................................................28 Krizanteme ...............................................................30 Kralj, kraljica in čebela .............................................32 ČUDEŽNE ROŽE .........................................................37 Triglavska roža ..........................................................38 Rož‘ca bel‘ga mož‘ca ................................................41 Praprotni cvet...........................................................44 Čaročna vijolica ........................................................50 PREOBRAZBE .............................................................53 Sveti Leonard in zmaj ...............................................54 Trije nageljni .............................................................56 Žafran .......................................................................61 Cvet metuljne sivke ..................................................63 Cvetna kraljična ........................................................68 Lokvanj .....................................................................75 Lotosov cvet .............................................................77 Narcis .......................................................................84 Bajka o žametnici .....................................................89

POSLEJ ROŽE KRASIJO SVET ....................................91 Zvonček.....................................................................92 Planika ......................................................................94 Zlatica ......................................................................96 Zakaj imajo vrtnice trnje ...........................................98 Kako je spominčica dobila ime ..............................101 Regrat ....................................................................104 Rdeča lilija ..............................................................106 Herakles in Kerber .................................................109 Lan ......................................................................... 112 Viri in opombe ....................................................... 115 Zahvale ................................................................... 126 Stvarno kazalo ........................................................ 128 Kazalo po mesecih in letnih časih .......................... 131 Tematsko kazalo ..................................................... 132

Uvod avtoric Rože nas spremljajo od začetka do konca življenja, z njimi praznujemo, se veselimo in žalujemo. Spletamo jih v poročne šopke in pogrebne vence. Z rožami krasimo mize, oltarje, odre, vhode v hiše, pročelja, okenske police in konferenčne dvorane.

S šopkom rož se komu zahvalimo ali koga počastimo. Rože svet lepšajo s svojimi barvami in vonjem. So pomemben del ekosistema.

S svojimi pomeni oblikujejo skrivnostno govorico, ki je ne razumejo vsi, vile pa prav gotovo. Skupaj z njimi razumejo jezik rož vsi, ki imajo radi lepo. Koliko barv, oblik, skrivnosti in pravljic skrivajo rože, ki rastejo na travnikih, pod drevesi, v senci ali na soncu, po gorskih pobočjih ali na angelskih gredicah!

To sva poskušali upoštevati tudi pri pripravi zbirke Kako so rože prišle na svet: pravljice o rožah z vsega sveta, v katero sva vključili pravljice, povedke, bajke in legende. Pri začetnem izboru besedil, ki sem ga opravila sama, me je vodila želja, da bi poiskala čim več pravljičnega gradiva o čim večjem številu rož, hkrati pa sem želela z izborom med seboj povezati različne kulture in celine in pokazati na različnosti in podobnosti med kulturami. Kljub temu, da se izbor ozira po vsem svetu, je njegovo središče v resnici v slovenskem prostoru: ne le zaradi avtoric, ki sva opravili izbor in priredbe, temveč tudi, ker šele mednarodni okvir lahko spregovori o bogastvu gradiva, del katerega so tudi slovenske pravljice. In ker se, kot pričajo indeksi, ki so jih izdelali različni raziskovalci, njihovi motivi ―7―

neprestano spreminjajo in dopolnjujejo ter presegajo jezikovne in državne meje.

V sodelovanju z urednico dr. Barbaro Pregelj z založbe Malinc smo se odločile, da bomo izbrana in prevedena besedila priredile tako, da bodo stilno poenotena in literarizirana.

Delo je potekalo na način, da smo izbor in prevajanje gradiva opravile po starejših virih, ki so navedeni ob koncu knjige. Ker je bil jezik teh besedil pogosto arhaičen in poln nedoslednosti, značilnih za govorjena besedila, so prve prilagoditve in posodobitve gradiva nastale že v času prevajanja gradiva.

Pravljice, povedke, legende in bajke, vključene v to zbirko, so bile v izvirnikih tudi stilno zelo različne – segale so od skopih zapisov do romantično literariziranih daljših besedil. Zato je zbrano gradivo terjalo tenkočutno prirejanje in poenotenje, ki ga je izvrstno opravila Klarisa Jovanović.

Upoštevajoč izvirnike, predvsem pa v duhu sodobnega časa, sva besedila priredili za mlade bralce in bralke, ki jim želiva podati roko, ko vstopajo v svet narave in vsega lepega.

Na koncu delo Kako so rože prišle na svet ponuja tudi abecedna kazala, ki pomagajo pri iskanju pravljic, povedk, legend, ali bajk o posameznih rožah, za različne namene pa je dodana tudi razvrstitev gradiva glede na letne čase in naravovarstvene teme. Ta kazala lahko s pridom uporabljamo za pravljične ure, v vrtcih in šolah, pri čemer za različne učne vsebine ali priložnosti pogosto potrebujejo še katero pravljično besedilo. Avtorici verjameva, da bo ta izbor bralce nagovoril, kot je nagovoril naju, ko sva se prepustili skrivnostni govorici cvetja in ustvarili to knjigo.

Breda Podbrežnik Vukmir

―8―

Ljudska povedka je ravno prav začinjena in ne potrebuje dodatne soli ali popra. Takšna, kakršna je, je po okusu okolja, iz katerega izhaja. Če ji kaj dodamo ali odščipnemo, ji odvzamemo del njene oprave. Čemú torej priredbe?

Ljudske pripovedi živijo svoje avtentično življenje samo v živi besedi. Ko ustno izročilo zapišemo z besedo, mu nehote odškrnemo velik del pristnosti. Ljudski pravljičar nas očara s svojim glasom in njegovimi barvitimi odtenki, z mimiko, s kretnjami, ki mu jih narekuje dramaturgija zgodbe. Pisana beseda tega ne zmore, zato pa bralca pritegne z drugačnimi pomagali: pravljičarjevo odsotnost lahko nadomesti z literarnimi prvinami, ki dokumentarno gradivo približajo leposlovnemu besedilu. Poseg v izvirni zapis lahko slednjemu škodi ali koristi; meja med njima je zelo spolzka. Dober prirejevalec vsekakor upošteva dikcijo izvirne povedke in vanjo posega karseda obzirno in tenkočutno, zlasti takrat, ko je treba zapolniti kako vrzel – in teh v živi pripovedi ne manjka. Pisana beseda je pač manj sproščena od žive; zdrs ali napaka, ki je v živi pripovedi lahko očarljiva, je v pisani besedi moteča. Tega so se dobro zavedali številni zapisovalci ljudskih pripovedi iz devetnajstega in prvih desetletij dvajsetega stoletja, ki niso imeli na voljo današnje tehnologije in se zatorej niso obremenjevali z zvestobo izvirniku, zato pa so svoje beležke pred objavo uredili in pogosto po svoje preoblikovali. Avtorski pečat tedanjih zapisovalcev – med njimi so tudi ugledna pisateljska imena – je tu nadvse očiten. Tudi v tej knjigi se mu nisem mogla izogniti.

Opirala sem se na lastna estetska merila in ta so praviloma izrazito subjektivna.

Klarisa Jovanović

―9―

KAKO JE CVETJE PRIŠLO NA SVET

― 12 ―

KAKO JE CVETJE PRIŠLO NA SVET Bog, ki je ustvaril vse, kar nas obkroža, je ustvaril tudi rože.

Vsaki je dal svoje ime in jih vprašal, kje bi rade živele: na gori, v dolini, v gozdu, na travniku, v suhi ali močvirnati zemlji. Večina si je izbrala travnik in tja so se brž preselile tudi čebele in ptice. V gozdu ni hotela živeti nobena cvetlica. Rože imajo rade sonce, v gozd pa se prebije samo tu in tam kak žarek.

Gozd se je razžalostil. »Ah, ko bi le prišlo k meni nekaj rož,« je potožil. »Z rožami bi prišle tudi čebele in ptice.« Na bližnjem travniku so ravno tedaj cvetele šmarnice. Gozd se jim je zasmilil. Brž so iz zemlje potegnile svoje koreninice in se preselile v gozd. Drevesa so presrečna nad njimi razprostrla svoje veje. Še danes jim gozd ponuja zavetje.

Ko so rože začele cveteti, je Stvarnik pomislil, da bo treba skrbeti zanje. Poklical je k sebi angele in jih prosil, naj si izberejo cvetlice, ki jih bodo odslej negovali. Trobentice, marjetice, šmarnice, naglji, vrtnice, narcise … Kako lepo je dišal nebeški vrt! In kakšna gneča! Angeli so si, kot bi mignil, razdelili rože, ki so bile na voljo. Samo eden, tih in sramežljiv, je potrpežljivo čakal, da pride na vrsto, in ostal praznih rok. Stvarnik, ki mu nič ne uide, ga je potolažil: »Ne skrbi, tudi ti boš dobil svojo rožo, skromno in potrpežljivo, kakršno je tvoje srce.« V tistem trenutku so na angelovi gredici pognale tihe sramežljive vijolice.

Dolgo zatem, ko so bili ljudje izgnani iz raja, so s seboj lahko vzeli semena vseh rož, samo vijolic se niso smeli dotakniti.

Angelu, ki jih je negoval, so se ljudje zasmilili. Prosil je Stvarnika, ― 13 ―

naj jim vendar dovoli vzeti s sabo tudi vijolično seme, in Stvarnik je, ganjen, privolil. Vijolice, ki odtlej krasijo naše vrtove, nas spominjajo na nebeški vrt. nemška pravljica

― 14 ―

LEGENDA O ROŽAH Bajame je stopil z neba in ustvaril zemljo, gore, doline, reke. Nato je ustvaril rastline, živali in ljudi. Zadovoljen s svojim delom se je umaknil na sveto goro Oobi.

Ko je Bajame zapustil zemljo, so se vse rože posušile. Zemlja se je spremenila v pust, dolgočasen kraj. Ker ni bilo več rož, so izginile tudi čebele. Ker ni bilo čebel, ni bilo medu. Matere, ki so ga dotlej nabirale za svoje otroke, so vile roke od obupa.

Vse čebele so se zatekle na tri sveta drevesa in tam delale med, toda svetih dreves se ljudje niso dotikali, čeprav so bili lačni.

Poleg treh svetih dreves se je pred sušo rešil tudi evkalipt.

Bajame ga je oblil z mano, s sladkim gostim sokom, ki je kapljal z vej in mezel iz debla. Z njim so si odrasli in otroci potešili lakoto.

Kljub temu so ljudje pogrešali cvetje. Kaj, ko bi prosili Bajama, naj zemljo znova prekrije z rožami! A ne vsi in kar povprek. K Bajamu naj odidejo modri možje, ki jih Stvarnik gotovo ne bo zavrnil.

Izbrani možje so se odpravili na pot. Dolgo so potovali.

Tik pred ciljem, ob vznožju gore Oobi, so jim začele pohajati moči. Cele štiri dni so se vzpenjali po njenem strmem pobočju.

Na vrh so prišli lačni in žejni. Kako so se razveselili izvira sveže vode! In glej, komaj so naredili nekaj požirkov, že jih je utrujenost minila. Takrat jih je nagovoril Bajamov glas. Povabil jih je na svoj vrt, v katerem so rože cvetele vse leto. Možje se jih ― 15 ―

niso mogli nagledati. »Naberite si jih, kolikor jih lahko držite v naročju,« jim je rekel Bajame, »in jih odnesite na zemljo.« Tako se je tudi zgodilo. Modreci so se vrnili domov s polnimi naročji cvetja. Raztresli so ga po drevesnih krošnjah, travnikih, gorskih grebenih. Kamor so rože padle, so pognale korenine in tam ostale za vedno. Dež jih je zalival, sonce jih je grelo. Čebele so se vrnile in ljudje so se spet sladkali z medom. aboridžinska pravljica

― 16 ―

― 17 ―

Breda Podbrežnik Vukmir, Klarisa Jovanović

Zbirka pravljic, povedk, bajk in legend Kako so rože prišle na svet: pravljice o rožah z vsega sveta povezuje različne kulture in celine ter kaže na različnosti in podobnosti med kulturami. Kljub temu, da se izbor ozira po vsem svetu, je njegovo središče v resnici v slovenskem prostoru: ne le zaradi avtoric, temveč tudi, ker šele mednarodni okvir lahko spregovori o bogastvu gradiva, del katerega so tudi slovenske pravljice.

KAKO SO ROŽE PRIŠLE NA SVET

Oblikovano v skladu s priporočili za oblikovanje gradiv za bralce z disleksijo.

Didaktični materiali.

Breda Podbrežnik Vukmir, Klarisa Jovanović

KAKO SO ROŽE PRIŠLE NA SVET Pravljice o rožah z vsega sveta

Ilustrirala Mojca Fo

Malinc

22,00€