Bralnomotivacijske strategije pri pouku španščine

Iz recenzije: Učitelji tujega jezika se večkrat srečujejo z dilemo, ali vključevati literaturo v pouk, saj so prevečkrat obremenjeni predvsem z doseganjem jezikovnih ciljev. Prav tako jih je pogosto strah zahtevnosti, dolžine in globine besedil, estetske in formalne podobe del ter pomanjkanja t. i. praktičnih in komunikacijskih funkcij literarnih sestavkov. Tudi splošno družbeno razpoloženje ni naklonjeno branju literature, še posebej negativen prizvok pa ima med mladimi.

Vključevanje literature, bralne izkušnje tudi v pouk tujega jezika, ima torej večplasten pomen. Učitelje spodbuja k branju in iskanju besedil, ki bodo razvijala ne samo jezikovne in/ali komunikacijske kompetence, ampak tudi estetsko, kulturno in splošno družbeno kritično misel. Učenci z branjem ne bodo hitro dosegli rezultatov, ampak se bodo srečali z vztrajnostjo, postopnostjo in poglobljenostjo ter originalnostjo, drugače kot na socialnih omrežjih, kjer vse poteka hitro in instantno. Literatura ima torej tudi vzgojni pomen pri odraščanju v zrele, razmišljujoče in kritične intelektualce.

Priročnik Bralnomotivacijske strategije pri pouku španščine je prodoren ravno v spodbujanju doživljanja literature. Premišljeno izbrana besedila imajo literarno vrednost, odpirajo vprašanja, razbijajo kulturne stereotipe, širijo človekova obzorja, spodbujajo domišljijo in domiselnost ter kreativnost.

BRALNOMOTIVACIJSKE STRATEGIJE Uredili Marjana Šifrar Kalan in Barbara Pregelj

Didaktizacija literarnih besedil načrtno in sistematično predstavi različne načine uporabe celotnih del ali odlomkov pri pouku tujega jezika. Upošteva raven predznanja španščine, predvidi dolžino izvedbe in opiše cilje ter navede potrebščine/gradiva. Določi tematski sklop in načrtuje (tudi kronološko) aktivnosti pri izvedbi ure/ur. Odpira vprašanja in izzive pri realizaciji.

S tem priročnikom spodbujamo k razvijanju medkulturne kompetence in se oddaljujemo od tradicionalnega poučevanja literature (podatkovno znanje) in od uporabe besedil ali odlomkov izključno v jezikovne namene. Učenci bodo pri tujem jeziku, tudi s pomočjo branja, pridobili mnogo več: sami bodo raziskovali pomen in uporabo besed, si gradili kulturno zavest, razumeli človeka in z njim sočustvovali, razvijali strpnost, odnos do drugačnosti, predvsem pa si bodo vzeli čas za dozorevanje. Literatura je torej potovanje, raziskovanje samega sebe in sveta. Tudi pri tujem jeziku.

Natali Žajpah, profesorica španščine

15,00€

Malinc

Care Santos, Se vende Garbanzo (Prodam Rozinkota)

Isol, Petit, el monstruo (Poredni Petit)

Care Santos, Se vende mamá (Prodam mamo)

Stran

14

20

25

Raven

A1

A1–A2

A1–A2

Tema

Družina in prosti čas

opisovanje značajskih lastnosti

opis osebe in oglas za prodajo (enega od staršev)

45 min

90 minut

90 minut

• Spodbujanje uživanja v branju celotnega besedila.

• Razvijanje ustnega in pisnega izražanja.

• Spodbujanje sodelovanja med učenci in učenkami.

• Bogatenje besedišča na temo družine in prostega časa.

• Urjenje pozornosti.

• Utrjevanje in širitev besedišča za opisovanje značaja.

• Razlikovanje med glagoloma ser/estar.

• Razvijanje bralnega razumevanja.

• Razvijanje pisnega izražanja – individualno sestavljanje lastne zgodbe.

• Vživljanje v položaj in ravnanje druge osebe.

• Spodbujanje k uporabi slovarjev.

• Spodbujanje ustvarjalnosti – risanje in dramatizacija.

• Raba časovnih prislovov (siempre, a veces, nunca/ jamás, a menudo).

• Spodbujanje uživanja v branju celotnega besedila.

• Opisovanje oseb.

• Spodbujanje domišljije.

• Pisanje prodajnih oglasov.

• Spodbujanje uporabe slovarjev

• Slikanico Isol Poredni Petit = Petit el monstruo.

• Učni list s kocko (Priloga 1).

• Prirejeno besedilo pravljice (Priloga 2).

• Tablo, na katero obesimo vse naslove.

• Liste z emotikoni za vse učence in učenke (Priloga 3).

• Vsaj dva slovarja.

• Barvice, škarje, lepilo.

• Dovolj izvodov knjige v slovenščini, da jih lahko vsi učenci in učenke pred izvedbo preberejo.

• Kartice z osebami iz knjige.

• Učni list (Priloga 1, Priloga 2).

• Pripomočke za delo v skupinah (A3 liste, barvne flomastre...).

Čas izvedbe Cilji

• Dovolj izvodov knjige, da Kaj jo lahko pred začetkom ure potrebujemo preberemo. za izvedbo • Učni list, na katerega

natisnemo Prilogo 1, Prilogo 4 in Prilogo 5.

• Listke z opisi lastnosti Vanesse in Rozinkota (Priloga 3).

• Odlomka iz knjige Se vende Garbanzo za vajo slušnega razumevanja (Priloga 2) • Računalnik z internetno povezavo za predvajanje pesmi Me gustas tú

—2—

Patxi Zubizarreta, Usoa, llegaste por el aire (Usoa, prišla si kot ptica)

Isol, Intercambio cultural (Kulturna izmenjava)

Juan Kruz Igerabide, La pena de Jonas (Jona je žalosten)

29

39

44

A2

A1 – A2

A2

čustva, solidarnost in etnična raznolikost

živali

družina, čustva, opis razpoloženja

45 minut

45 minut

2 x 45 minut

• Poslušanje z razumevanjem.

• Govorno sporazumevanje v okviru svoje (omejene) govorne zmožnosti/ spretnosti.

• Razumevanje literarnih oseb in odločitev, ki so v naši družbi nesprejemljive.

• Spodbujanje razmišljanja in izražanja čustev; uporaba besedišča in osnovnih jezikovnih vzorcev s področja čustev in razpoloženja v španščini.

• Vzpodbujanje drugačnega načina mišljenja.

• Usvajanje besedišča, povezanega z živalmi.

• Poslušanje z razumevanjem.

• Ponavljanje števil (do 10 ali več).

• Spodbujanje domišljije.

• Razvijanje slušnega in bralnega razumevanja ter ustnega izražanja (predvsem pojasnjevanja) v španščini.

• Utrjevanje in dopolnjevanje besedišča povezanega z družino španščini.

• Izražanje počutja in čustev v španščini (Me siento enfadado.).

• Ponavljanje jezikovne strukture estar + adjetivo.

• Razumevanje motivacije ravnanja literarnih oseb.

• Slikanico Patxija Zubizarrete Usoa, prišla si kot ptica = Usoa, llegaste por el aire.

• Kartice s fotografijami in besedami, ki opisujejo razpoloženja (Priloga 1) – več kompletov razrezane Priloge 1 uporabimo za igranje igre spomin.

• Učni list (Priloga 2)

• Slikanico Isol, Kulturna izmenjava = Intercambio cultural.

• Posnetek pesmi Un elefante se balanceaba in besedilo pesmi v španščini (Priloga 1), • Bingo listke za učence in učenke, ki sem med seboj razlikujejo v vrstnem redu navedenih besed (Priloga 2), • Seznam živali za vsakega učenca in učenko. Pripravimo ga tako, da nanj napišemo živali, ki se pojavijo v besedilu. Dodamo še nekaj živali, ki jih v pravljici ni (Priloga 3).

• Slikanico La pena de Jonás = Jona je žalosten Juana Kruza Igerabideja.

• Učna lista, s katerim ponovimo besedišče glede družine, čustev in opisov razpoloženja (Priloga 1, Priloga 2).

• Slovarček/besedišče, potrebno za razumevanje pravljice v španščini (Priloga 3).

• Liste z vprašanji o treh ključnih knjižnih osebah, ki se pojavljajo v zgodbi.

Potrebujemo 1 list na knjižni lik.

—3—

Bernardo Atxaga, Shola y la tía de América (Xola in teta iz Amerike)

Patxi Zubizarreta, Juan Kruz Igerabide, Siete noches con Paula (Sedem noči s Paulo)

María Teresa Andruetto, Stefano

Stran

50

58

64

Raven

A2

A2

A2 – B1

Tema

usvajanja besedišča poklicev

živali

Argentina in la Pampa

90 minut

45 minut

90 minut

Cilji

• Poslušanje z razumevanjem.

• Urjenje v izgovorjavi.

• Spodbujanje domišljije (Več izzivov).

• Delo v paru oziroma v skupini.

• Spoznavanje španskega besedišča o poklicih.

• Razvijanje slušnega in bralnega razumevanja.

• Zaznavanje živalskega besedišča v zgodbi in pridobivanje novega besedišča.

• Razvijanje ustnega izražanja prek obnove zgodbe.

• Spodbujanje sodelovanja in kritičnega razmišljanja o prebranem.

• Razlikovanje med fantastičnimi in resničnimi dogodki v zgodbi.

• Ponavljanje poimenovanja posameznih glasov abecede.

• Utrjevanje preteklikov, če le–te že poznajo.

• Spoznavanje argentinske kulture in Pampe.

• Razvijanje multikulturne kompetence.

• Govorno obnavljanje vsebine prebranih odlomkov.

• Samostojno pisno tvorenje besedila.

• Ludično spoznavanje in učenje novih besed (Pampa, gaucho, llanura).

Kaj

• Knjigo Shola y la tía de América Bernarda Atxage v španskem jeziku in slovenski prevod Xola in teta iz Amerike.

• Odlomke besedila v slovenskem jeziku (Priloga 2).

• Povezavo do pesmi Canción de las Profesiones in zvočne posnetkerazličnih poklicev in učni list z manjkajočimi besedami iz pesmi (Priloga 1).

• Učni list za vajo las trabalenguas (lomilec jezika) (Priloga 3) in besedilom pesmi (Priloga 4).

• Knjigo Siete noches con Paula Patxcija Zubizarrete in Juana Kruza Igerabideja.

Uporabimo le zgodbo Las rayas del tigre.

• Prirejeno besedilo za ustrezno jezikovno raven (Priloga 1).

• Učni list za utrjevanje besedišča z živalmi (Priloga 2).

• Kartonaste kartice, na katere nalepimo povedi iz besedila (Priloga 3).

• Knjigo Stefano argentinske avtorice Maríe Terese Andruetto, ki jo udeleženci preberejo pred izvedbo.

• Kartice z besedami (Priloga 1).

• Učni list z odlomki iz knjige Stefano in predstavitvijo Argentine (Priloga 2).

• Tablo in kredo.

• Računalnik in projektor (za predvajanje videa).

• Igro De oca a oca (igralno polje, kartice z vprašanji, kartice s kaznimi, kocko in figurice; Priloga 4).

Čas izvedbe

potrebujemo za izvedbo

—4—

María Teresa Andruetto, El país de Juan (Juanova dežela)

Bernardo Atxaga, Shola y la tía de América (Xola in teta iz Amerike)

Isol, Secreto de Familia (Družinska skrivnost)

74

84

89

A2–B1

A2 – B1

A2–B1

življenje na vasi in v mestu, kulturne razlike, spoznavanje latinskoameriške države (Argentina).

hrana

družina, otroštvo, skrivnost, transformacija

2 x 45 minut

90 minut

45 minut

• Razvijanje bralnega razumevanja, sporazumevalne strategije pri tvorjenju, posredovanju in sprejemanju različnih vrst besedil v tujem jeziku.

• Iskanje in zaznavanje vzročnih povezav med dejanji.

• Prepoznavanje književnih likov in spodbujanje vživljanja vanje.

• Spodbujanje zanimanja za druge kulture in razmislek o razlikah med življenjem na vasi in v mestu, v Argentini in Sloveniji.

• Branje z razumevanjem in glasno branje v španščini.

• Usvajanje in uporaba novega besedišča (področje hrane, časovni prislovi).

• Spodbujanje ustnega izražanja.

• Tvorjenje vprašalnic in pritrdilnih ter nikalnih odgovorov v španščini.

• Poslušanje z razumevanjem.

• Razumevanje motivacij za ravnanje književnih oseb.

• Spodbujanje kritičnega razmišljanja o prebranem besedilu.

• Spoznavanje živalskega besedišča v španščini.

• Knjigo El país de Juan v španščini.

• Učne liste s testom in navodili.

Test sicer lahko najdemo na portalu Youtube, vendar je priporočljivo, da uporabimo učni list, prirejen po posnetku in drsnica s predstavitevitvijo rezultatov (Priloga 1).

• Kartice, na katere napišemo posamezne povedi iz besedila (Priloga 2).

• Listke z imeni književnih likov (Priloga 3).

• Slovarja (špansko–slovenskega ali slovensko–španskega).

• Dovolj izvodov knjige Bernarda Atxage, Shola y la tía de América, da jo pred izvedbo učenci in učenke lahko preberejo.

• Liste s stavki iz prvega dela zgodbe (Priloga 2) in liste s stavki iz drugega dela zgodbe (Priloga 3). Na vsakem listu so krajši stavki iz zgodbe, v njih pa je ena beseda oz. besedna zveza napačna (tista, ki je odebeljena). Za izvedbo vaje posamezne dele oz. stavke razrežemo in premešamo.

• Učni list za vse učence in učenke (Priloga 1).

• Slikanico Isol Secreto de familia = Družinska skrivnost.

• Ilustracije iz slikanice Secreto de familia.

• Avdiovizualno podporo za predvajanje in besedilo pesmi Los Fantasmas – besedilo je v Prilogi 1; • Pripoved zgodbe Beatriz Montero ali Alberta Reyesa Torala

—5—

Agustín Fernández Paz, Mi nombre es Skywalker (Ime mi je Skywalker)

Care Santos, Se vende Garbanzo (Prodam Rozinkota)

Stran

93

101

Raven

A2 – B1

A2–B1

Tema

razvijanje vseh jezikovnih zmožnosti; brezdomci; razvijanje empatije

prijateljstvo, elektronska sporočila

90 minut ali več

90 minut

Cilji

• Ponavljanje sedanjika (presente de indicativo).

• Razvijanje empatije, občutljivosti in kulturnih kompetenc.

• Razvijanje vseh jezikovnih spretnosti v španščini.

• Spodbujanje branja v globino.

• Spoznavanje prevajanja literarnih besedil iz španščine v slovenščino.

• Spodbujanje uživanja v branju, domišljije in lastne interpretacije besedila.

• Spodbujanje likovnega, ustnega in pisnega izražanja.

• Bogatenje besednega zaklada.

• Ponavljanje in utrjevanje dovršnega sedanjika (pretérito perfecto simple).

Kaj

• Dovolj izvodov knjige Ime mi je Skywalker v slovenščini.

• Izvod besedila v španščini.

• 2 vrečki. V eno vrečko shranimo kartice (pantomima, razlaga, risanje), v drugo pa kartice z besedami (Priloga 1).

• Tablo, kamor bomo napisali besede in prevedene stavke (Priloga 2 in Priloga 3).

• Liste ali kartice, na katere zapišemo zanimive povedi, ki jih povedo literarne osebe (Priloga 4).

• List z rešitvami.

• Računalnik z internetno povezavo (A capella verzija pesmi Vojne zvezd; odlomek iz filma Vojna zvezd) • Transkripcijo povedi iz filma s slovarčkom (Priloga 5).

• Učni list “Kaj razmišlja oseba na sliki?”

(Priloga 6).

• Dovolj izvodov knjige Care Santos Se vende Garbanzo in Prodam Rozinkota, da jo pred izvedbo učne ure lahko preberemo.

• Listke z navedkoma o prijateljstvu (Priloga 1).

• Dovoljšnje število kopij Norinega pisma za vse učence in učenke – v slovenščini (Priloga 2) in prilagojeno besedilo v španščini (Priloga 3).

• Seznam razlogov (Se vende Garbanzo str. 62–64) – Priloga 4.

• Računalnik z internetno povezavo za prikazovanje odlomka iz animiranega filma Medvedja brata.

Čas izvedbe

potrebujemo za izvedbo

—6—

Care Santos, Se vende papá (Prodam očeta)

Peter Svetina, El anillo mágico (prevod Barbara Pregelj in Gemma Santiago Alonso)

106

112

B1

A2–B1

družinski odnosi

prijateljstvo

45 minut

90 minut

• Branje z razumevanjem.

• Pisanje povzetka besedila.

• Urjenje spomina in pozornosti pri branju.

• Spodbujanje sodelovanja med udeleženci.

• Poslušanje z razumevanjem.

• Zaznavanje in doživljanje dogajalnega časa v španščini (razlika med trajajočim in dovršnim preteklikom).

• Razvijanje učenčevih receptivnih, receptivno–produktivnih in produktivnih jezikovnih zmožnosti.

• Spodbujanje govornega sporočanja in sporazumevanja.

• Urjenje pravilne izgovorjave pri glasnem branju.

• Toliko število izvodov knjige Prodam očeta v slovenskem jeziku, kot je udeležencev, ali vsaj en izvod na dva udeleženca, da lahko celo knjigo prebereta pred izvedbo ure.

• Liste s spremenjenimi odlomki besedila. Odlomke označimo s številkami in črkami npr. A–1, A–2 ... in list z rešitvami.

• Izvod slikanice El anillo mágico Petra Svetine.

• Listke z odlomki besedila (Priloga 1).

• Učni list (Priloga 2).

• Barvice.

—7—

Marjana Šifrar Kalan Učenje španščine prek otroške in mladinske literature Literarna dela so prisotna v vsakem učnem načrtu maternega jezika in predstavljajo eno izmed osnov učenja materinščine, pri pouku tujih jezikov pa ima literatura zgolj postransko vlogo ali pa sploh ne najde mesta v učnem procesu.

S tem priročnikom, ki vsebuje didaktizacije Malinčevih otroških in mladinskih literarnih besedil, primernih za osnovnošolske in srednješolske učence in učenke španščine na ravni od A1 do B2, želimo ovreči strahove in predsodke o rabi literature pri pouku tujega jezika od začetnih ravni naprej, spodbuditi učitelje, da si skupaj z učenci vzamejo čas za bralno izkušnjo, ter podkrepiti pomembnost prisotnosti literarnih del v procesu usvajanja tujega jezika.

Učiteljem se pogosto zdita iskanje in izbira primernega literarnega dela, sploh za nižje jezikovne ravni, zamudna in zahtevna za didaktično načrtovanje. S tem priročnikom smo želeli učiteljem španščine ponuditi izbor primernih literarnih del, ki v nekaterih pripravah zahtevajo predhodno branje celotnega dela (v slovenščini ali v španščini), v drugih pa priprava temelji le na odlomku. Prepuščamo učiteljevi presoji, ali bo sledil predlagani učni pripravi v celoti ali delno ali pa bo za izbrano literarno delo izdelal svojo pripravo glede na potrebe učencev.

Učenci pa naj bi se tako navadili na branje literarnih besedil tudi v tujem jeziku.

Kot navaja Julijana Vučo v knjigi o zgodovini glotodidaktike (2012), prisotnost literarnih del pri poučevanju tujega jezika ni nov fenomen, saj je bila literatura kot učno sredstvo del pouka že v časih starega Egipta. Prepisovanje, prevajanje, glasno branje in učenje literarnih besedil na pamet so bile najpogostejše tehnike, ki so jih uporabljali učitelji tudi kasneje, v obdobju stare Grčije, rimskega cesarstva in vse do dvajsetega stoletja. Po drugi svetovni vojni stopi v veljavo strukturalistični pristop, ki se osredotoča na slovnico in besedišče, literaturo pa povsem zbriše z zemljevida didaktike tujega jezika. Šele prihod komunikativnega pristopa v osemdesetih letih literaturi ponovno odpre vrata v razred, vendar le delno, saj jo ta pristop obravnava kot jezikovno obliko, ki je bistveno drugačna od vsakdanje komunikacije, h kateri stremi. V španskih učbenikih za učenje španščine kot tujega jezika ima literatura konec 20. stoletja še vedno marginalno vlogo, saj se pogosto pojavlja na koncu enote, ločeno od ostalih aktivnosti in brez didaktizacije »como un toque cultural, como algo que cualquier manual necesita incorporar pero que casi es mejor no trabajar en clase« (Moyano López, 2008: 78). V zadnjih dvajsetih letih pa smo priča krepitvi prisotnosti literature, k čemur je verjetno pripomogla izdaja Skupnega evropskega jezikovnega okvirja (2001 v angleščini, 2002 v španščini in 2011 v slovenščini), dokumenta, ki na evropski ravni nudi smernice za poučevanje tujega jezika in ki med drugim spodbuja uporabo literarnih del.

Nacionalne in regionalne književnosti so pomemben prispevek k evropski kulturni dediščini, ki ga Svet Evrope ocenjuje kot »dragocen skupni vir, ki ga je treba varovati in razvijati«. Literarne vede služijo številnim izobraževalnim ciljem – intelektualnim, moralnim in čustvenim, jezikovnim in kulturnim –, ne le čisto estetskim (SEJO, 2011: 80).

—9—

Ob vprašanju, katere so poglavitne funkcije literature, ne moremo spregledati, da je poetska funkcija tista, ki najbolj zaznamuje literarna besedila. Ob analizi ostalih lastnosti literature De Aguilar e Silva (2001: 43–102) izpostavi dejstvo, da literatura omogoča beg iz stvarnosti, prenaša estetske vrednote, posreduje znanje, deluje katarzično in je lahko tudi socialnopolitično naravnana. Literarno besedilo je rezultat različnih izbir njegovega avtorja in kot tako predstavlja zavesten odmik od besedil, s katerimi se srečujemo v vsakdanjosti. V šolskem okolju pa je literarno besedilo lahko tudi sredstvo, s pomočjo katerega poučujemo tuji jezik. Med strokovnjaki najdemo v 21. stoletju veliko zagovornikov vključitve literarnih del kot avtentičnih besedil v tujejezikovni pouk za dosego zelo različnih ciljev.

Albaladejo García (2007: 5–9) uporabo literature utemelji v petih ključnih točkah: univerzalnost literarnih tem, avtentičnost literarnih besedil, njihova kulturna vrednost, jezikovno bogastvo ter moč, da vzpostavijo pristno osebno razmerje z bralcem.

Carter in Long (1997: 2–3) uporabo literarnih del utemeljita z vidika ciljev, ki jih želimo kot učitelji v razredu doseči, in izpostavita tri ključne modele: kulturni model, jezikovni model in model osebnostne rasti. Menimo, da naj bi se učitelj trudil te tri glavne skupine ciljev med seboj integrirano prepletati, saj bo tako pouk učinkovitejši in atraktivnejši za različne tipe učencev in učenk. Poleg ciljev učitelja ob izbiri literarnih besedil vodijo še številna druga merila, na primer, ali bo besedilo tematsko učence in učenke pritegnilo in jih motiviralo za branje za užitek, ali besedilo jezikovno in družbenokulturno ne bo prezahtevno itd. Moyano López (2008: 84–85) kriterije za izbor besedila strne v štiri skupine: pedagoški, jezikovni, didaktični in tematski. Med pedagoške kriterije uvrsti avtentičnost besedila ter motivacijo in interes dijakov. Medtem ko se jezikovni kriterij naslanja na formalne značilnosti besedila, je po didaktičnem kriteriju glavno vodilo možnost priprave raznovrstnih aktivnosti, ki sledijo želenim učnim ciljem. Tematski kriterij pa predlaga izbor besedil, ki naj bi bil učencem in učenkam družbenokulturno blizu oziroma se s temi učenci in učenke lahko poistovetijo. S slednjim se ne moremo strinjati v celoti, saj so za učence in učenke lahko zanimiva tudi besedila, ki vsebujejo nova spoznanja, jim predstavijo drugačne poglede na svet in s tem širijo njihovo kulturno zavest. Znani španski pisatelj Miguel Delibes poudari, da tematika otroške in mladinske literature ni nujno enostavna ali otročja in posladkana, ampak da mora vzbujati domišljijo in se jih dotakniti. Dobra tema za otroško zgodbo je tista, ki tudi v odraslem prebudi nostalgijo po otroštvu in čustva, ki jih je čutil kot otrok. Zato menimo, da bo otroška in mladinska literatura zanimiva in navdihujoča tudi za najstnike. Če bo učitelj sledil Delibesovemu nasvetu, bo torej izbiral tista besedila otroške literature, v katerih bo v sebi zopet začutil otroka.

»El tema no tiene por qué ser simple, ñoño ni edulcorado, pero sí ha de caer dentro de su mundo o exicitar su imaginación. El tema que elijamos no debe dejarlos insatisfechos ni indiferentes, pero tampoco tiene por qué ser exclusivo para ellos. Quiero decir que un gran tema para un relato infantil será aquel que no sólo encandile a los niños, sino que despierte en el adulto sus nostalgias de infancia o sus sentimientos de entonces.« (Delibes, 1994: 17)

— 10 —

Podobne kriterije za izbor besedila kot Moyano López svetuje učiteljem tudi Albaladejo García (2007: 9–13): od izbora avtentičnih besedil, ki so učencem in učenkam jezikovno dostopna in jih motivirajo, do družbeno in kulturno zaznamovanih besedil. Izpostavi tudi didaktični kriterij za razvijanje vseh štirih jezikovnih spretnosti. Glede avtentičnosti zavrača uporabo prirejenih besedil ali stopenjskega branja in zagovarja uporabo avtentičnih besedil. V prid slednjih govori tudi SEJO (2011: 166), ki predlaga učenje tujega jezika z neposredno izpostavljenostjo avtentični rabi jezika in z branjem nespremenjenih, nepoenostavljenih avtentičnih pisnih besedil (časopisov, revij, zgodb, romanov, napisov in obvestil itn.).

Nedavna anketa (Potočnik Fernández, 2018) med 64 učitelji o uporabi otroške in mladinske literature pri pouku španščine in francoščine v slovenskih osnovnih in srednjih šolah je pokazala, da jih sicer 63 % občasno pri pouku uporabi tovrstno literaturo, vendar so učitelji med glavnimi razlogi, da teh besedil ne uporabljajo pogosteje, izpostavili težavnost avtentičnih besedil, nepoznavanje ustreznih besedil in pomanjkanje interesa za branje literature med učenci in učenkami.

Pri pripravi gradiv za ta priročnik smo upoštevali naštete kriterije za izbor besedil, ki pa jih bodo učitelji izbirali v skladu z interesi in potrebami svojih učencev in učenk.

Priročnik Bralnomotivacijske strategije pri pouku španščine je nadaljevanje projekta Motiviranje za branje med inovacijo in pedagoško prakso (INOBRA), ki je potekal od februarja do junija 2017 v okviru univerzitetnega projekta Po kreativni poti do znanja, Projektno delo z gospodarstvom in negospodarstvom v lokalnem in regionalnem okolju, in v katerem so študenti iz 6 različnih študijskih programov pod vodstvom profesorice didaktike slovenščine (Univerza na Primorskem) in profesorice Glavni cilji, ki so nas vodili pri didaktike španščine (Univerza v Ljubljani) in pripravi tega priročnika, so bili delovnih mentorjev založbe Malinc skupaj izbor ustreznih besedil, njihova razvijali inovativne in interaktivne didaktične prilagoditev za osnovnošolske pristope za motiviranje branja, namenjene ciljni in srednješolske učence in skupini otrok med 3. in 10. letom (Pregelj, Šifrar učenke španščine tako po Kalan, Baloh, 2017). Pod vplivom pozitivne izkušnje tega interdisciplinarnega projekta tematiki kot po jezikovni in smo nadaljevali sodelovanje med Katedro družbenokulturni težavnosti, za didaktiko španščine (Filozofska fakulteta atraktivne aktivnosti, povezane Univerze v Ljubljani) in založbo Malinc ter pri z avtentičnim literarnim tem vključili novo skupino študentov španščine. besedilom, ki bodo učence in Pričujoči priročnik pa je tudi nadgradnja štirih učenke motivirale za branje, priročnikov motiviranja za branje založbe Malinc (Pregelj, 2014; 2016; 2016; 2017), le da je igranje z jezikom, ustvarjanje tokrat v ospredju učenje španskega jezika prek in učenje. literarnih del v španščini. Srednješolski učitelji španščine se v sklopu priprav na maturo sicer redno soočajo z obravnavo literarnih del v španskem jeziku in si za sedanji izbor literature na maturi lahko pomagajo s priročnikom Kratka hispanoameriška zgodba na maturi (Carlos Fuentes in Gabriel García Márquez) (Pavlič, Pregelj, Šabec, Tomc, 2015). Poučevanje španščine s pomočjo literarnih besedil bodo s pričujočim priročnikom lahko razširili še na nižje letnike, in tako postopoma od začetne ravni razvijali razumevanje literarnih besedil. Študenti so si najprej sami izbrali literarno delo, za katero so pripravili osnutek učne ure. Glede

— 11 —

na dolžino in težavnost del so uporabili celotno besedilo ali le določene odlomke, pri čemer je naša želja, da učenci in učenke preberejo celotno delo v španščini ali slovenščini, četudi se delo v razredu osredotoča le na odlomke.

Pri pripravi didaktizacij, vključenih v ta priročnik, je sodelovalo 21 študentov magistrskega pedagoškega študijskega programa Španščina Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pod vodstvom docentke za didaktiko španščine, dr. Marjane Šifrar Kalan, in urednice na založbi Malinc, dr. Barbare Pregelj.

Učitelji bodo lahko izbirali med raznoliko tematiko, ki bo učbenik dopolnjevala ali pa znanje iz učbenika utrdila.

Glavni cilji v vseh pripravah so

spodbujanje uživanja v branju celotnega besedila, razvijanje bralnega razumevanja, ustnega in pisnega izražanje ter ponekod tudi slušnega razumevanja, bogatenje besedišča, spodbujanje domišljije in lastne interpretacije besedila. Nekatere priprave vključujejo jezikovne cilje, kot so, na primer, raba sedanjika, razlika med glagoloma ser in estar, raba preteklikov, pisanje elektronskega sporočila, izražanje nestrinjanja itd. Uporabljene so različne bralnomotivacijske strategije po M. Sarto, tokrat v španščini kot tujem jeziku, učne priprave pa zajemajo tudi razvijanje različnih mnogoterih inteligenc, s čimer se poskušamo z besedilom približati učencem in učenkam na različne načine in jih aktivno vključiti v pouk.

Ne smemo pa pozabiti tudi na širše cilje literature, s pomočjo katere širimo razgledanost o družbenih odnosih in vrednotah ter krepimo individualno, nacionalno in globalno zavest ter identiteto.

Učenci in učenke prek literature implicitno razvijajo medkulturno zmožnost, ki je ključna za uspešno vključevanje v družbo, za razvijanje strpnosti, spoštovanja in sprejemanja raznolikosti ter premagovanje predsodkov.

Učitelj bo pripravo lahko izbral na podlagi naslova literarnega dela, teme, jezikovne ravni ali ciljev. V nadaljevanju vsake priprave je navedeno, kaj potrebujemo za izvedbo (vključno s povezavami na avdiovizualna gradiva, učne liste v prilogah), predviden čas (večinoma 45 ali 90 minut, kar pa učitelj z aktivnostmi pri dodatnih izzivih lahko podaljša) ter pasti in prednosti izvedbe.

Sledijo nazorno opisane aktivnosti, pri čemer je v oklepaju vedno zapisano, katera priloga se uporabi za gradivo. Učitelj lahko izvede refleksijo ure s pomočjo iztočnic pod naslovom Analiza izvedbe. Razdelek Več izzivov pa nudi dodatne aktivnosti ali možnost samostojnega dela oziroma domače naloge. V razdelku Dodatna gradiva so navedene povezave do spletnih strani španskih založb z odlomki besedila v španščini in njihovimi predlogi za obravnavo besedila, pa tudi dodatne didaktizacije, ki so jih pripravili na založbi Malinc. V prilogah na koncu vsake priprave najdemo vsa potrebna gradiva za izpeljavo ure.

S tem priročnikom želimo zapolniti vrzel učnih gradiv na podlagi avtentične otroške in mladinske literature in ponuditi slovenskim učiteljem španščine izziv, da literarna dela, izdana

— 12 —

Teme, ki jih obravnavamo ob trinajstih izbranih literarnih delih, so: živali, števila, hrana, družina, poklici, prosti čas, prijateljstvo, brezdomstvo, življenje na vasi in v mestu, kulturne razlike, spoznavanje latinskoameriške države (Argentina), opis karakterja, opis osebe, izražanje čustev.

pri založbi Malinc, ponudijo svojim učencem in učenkam v branje, ki naj bo namenjeno tako estetskim užitkom in odkrivanju novega sveta kot učenju španščine in spoznavanju sebe.

Literatura ACQUARONI, Rosana (2007): Las palabras que no se lleva el viento: literatura y enseñanza de español como LE/L2. Madrid: Santillana Educación S.L. ALBALADEJO GARCÍA, María Dolores (2007): Cómo llevar la literatura al aula de E/LE: de la teoría a la práctica. MarcoELE, revista de didáctica ELE, 5, pp. 1–51. Dostopno na spletu. http://marcoele.com/ comollevarlaliteraturaalauladeeledelateoriaalapractica/

CARTER, Ronald, LONG, Michael (1997): Teaching literature. Harlow: Longman DE AGUIAR E SILVA, Vítor Manuel (2001): Teoría de la literatura. Madrid: Gredos.

DELIBES, Miguel (1994): Escribir para niños. Cuadernos de literatura infantil y juvenil, n°61, pp. 16–17.

MOYANO LÓPEZ, Juan Carlos (2008): Reflexiones sobre el uso de la literatura en la clase de ELE. Journal of Liberal Arts, pp. 75–106. Dostopno na spletu. http://hdl.handle.net/2065/32788 PAVLIČ, Ana, PREGELJ, Barbara, ŠABEC, Maja, TOMC, Bojana (2015): Kratka hispanoameriška zgodba na maturi (Carlos Fuentes in Gabriel García Márquez). Ljubljana: Slovensko društvo učiteljev španščine.

PREGELJ, Barbara (2014): Leo, leo: priročnik motiviranja branja za šolsko leto 2014/15. Medvode: Malinc.

PREGELJ, Barbara (2016): Leo, Leo in španska vas: priročnik motiviranja branja za šolsko leto 2015/2016.

Medvode: Malinc.

PREGELJ, Barbara (2016): Motiviranje za branje: strategije za delo z besedili v letu 2016/2017.

Medvode: Malinc.

PREGELJ, Barbara (2017): Motiviranje za branje v projektih: Leo, Leo in Španska vas. priročnik za delo z besedili v šolskem letu 2017/2018. Medvode: Malinc.

PREGELJ, Barbara, ŠIFRAR KALAN, Marjana, BALOH, Barbara (2017): Motiviranje za branje med inovacijo in pedagoško prakso: projekt INOBRA. Medvode: Malinc.

POTOČNIK FERNÁNDEZ, Yanika Agostina (2018): Actividades didácticas para la clase de español y francés como lengua extranjera basadas en la obra de María Elena Walsh y Bernard Friot. Neobljavljeno magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.

SARTO, M. (1998): Animación a la lectura con nuevas estrategias. Madrid: SM. SARTO, M. (2015): Strategije motiviranja za branje z izkušnjami slovenskih motivatork in motivatorjev branja. Medvode: Malinc.

SVET EVROPE (2011): Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.

VEHAR, Miha (2012): Propuesta de aplicaciones didácticas de la novela El francotirador paciente.

Neobljavljeno magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.

VUČO, Julijana (2012): O učenju jezikov: pogled v zgodovino glotodidaktike: od pradavnine do druge svetovne vojne. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.

ZALAR, Petra (2016): La literatura infantil y juvenil como instrumento para el desarrollo de la competencia literaria en la clase de ELE a través de la propuesta didáctica de Pikolo, de Patxi Zubizarreta. Neobljavljeno magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.

— 13 —

Tamara Čepirlo Patxi Zubizarreta, Juan Kruz Igerabide, Siete noches con Paula (Sedem noči s Paulo) Pri izvedbi učne ure uporabljamo strategijo Je to res? M. Sarto, ki nam pomaga pri ozaveščanju ločnice med namišljenim in realnim svetom v besedilu. To je poleg učenja besedišča, povezanega z živalmi, tudi eden od glavnih ciljev ure. Zgodba Sedem noči s Paulo govori o deklici Pauli, ki se v bolnišnici kratkočasi z zgodbami. Učenci in učenke morajo ugotoviti, kateri elementi pravljice se nanašajo na realnost, ki se odvija v bolnišnici, in kateri elementi se nanašajo na namišljeni svet, torej zgodbe, ki jih Pauli pripovedujejo drugi. Strategija Je to res? je prvotno namenjena obravnavam besedil v tretji triadi osnovne šole, a je bila uspešno preizkušena tudi v gimnaziji.

JEZIKOVNA RAVEN TEMA

A2 Živali • Razvijanje slušnega in bralnega razumevanja.

• Zaznavanje živalskega besedišča v zgodbi in pridobivanje novega besedišča, povezanega z živalmi.

• Razvijanje ustnega izražanja prek obnove zgodbe.

CILJI

• Spodbujanje sodelovanja in kritičnega razmišljanja o prebranem besedilu.

• Razlikovanje med fantastičnimi/magičnimi in resničnimi dogodki v zgodbi.

• Ponavljanje poimenovanja posameznih glasov abecede.

• Utrjevanje preteklikov, če jih že poznajo.

KAJ POTREBUJEMO ZA IZVEDBO

• Knjigo Siete noches con Paula Patxija Zubizarrete in Juana Kruza Igerabideja. Uporabimo le zgodbo Las rayas del tigre (str. 60, Edebé 2006).

• Besedilo, prirejeno za ustrezno jezikovno raven (Priloga 1).

• Učni list za utrjevanje besedišča z živalmi (Priloga 2).

• Kartonaste kartice, na katere nalepimo povedi iz besedila (Priloga 3).

ČAS, POTREBEN

45 minut

ZA IZVEDBO

— 58 —

PREDNOSTI IN PASTI

Besedilo je učencem in učenkam po razlagi besed razumljivo.

Zgodba ni preveč dolga in se z njo skozi izvedbo večkrat srečajo.

Zagotovo pa je za uspešno izvedbo potrebno precej koncentracije učencev in učenk.

Težave lahko nastopijo, če učenci in učenke v skrajšani obliki besedila ne prepoznajo besedišča, povezanega z živalmi, in zato porabimo za branje več časa, kot smo pričakovali. Pri izvedbi strategije naj ne bi prišlo do težav, saj pri tej starosti učenci in učenke že večinoma znajo razlikovati med realnim in fantastičnim.

IZVEDBA 1. Učencem in učenkam povemo, da bomo prebrali zgodbo, ki govori o neki živali. Povemo jim naslov zgodbe v španščini, torej Las rayas del tigre, ter jih vprašamo, ali razumejo naslov. Ko pojasnimo oz. prevedemo naslov, skupaj ugibamo o vsebini zgodbe.

2. Zgodbo preberemo v španščini. Učence in učenke spodbudimo, naj pozorno poslušajo, saj bomo kasneje zgodbo skušali skupaj obnoviti. Hkrati pojasnimo, da bodo lahko dojeli bistvo tudi, če ne bodo razumeli vseh besed iz besedila. Ko končamo z branjem, učenci in učenke najprej v parih skušajo kratko obnoviti zgodbo, kasneje pa to naredimo še skupaj, pri tem poskušamo vključiti čim več učencev in učenk. Nazadnje se spomnimo napovedi zgodbe, ki so jo povedali na začetku ure, ter ugotovimo, ali je komu vsaj približno uspelo napovedati vsebino zgodbe.

3. Razdelimo učne liste (Priloga 1) s prirejenim besedilom. Pojasnimo, da se v zgodbi pojavijo tri različne živali, zato jo morajo natančno prebrati ter poiskati vse živali v besedilu. Ko preberejo besedilo in najdejo v njem vse tri besede, o tem poročajo. Vprašamo tudi, ali se je pojavila še kakšna beseda, ki je ne razumejo.

4. Učenci in učenke dobijo učne liste (Priloga 2), na katerih so sličice živali in besede, razporejene v naključnem vrstnem redu. Pravilno jih morajo povezati med seboj. Ko končajo, preverimo rešitve.

5. Povemo, da bomo iskali resnična in fantastična dejstva, ki se pojavijo v zgodbi, oz. bomo presodili, ali bi se dogodki zares lahko zgodili ali ne. Na kartice izpišemo povedi, ki se pojavijo v zgodbi (Priloga 3). Učence in učenke razdelimo na dve skupini, vsaka skupina dobi po pet kartic. V tišini preberejo povedi na karticah in se med seboj posvetujejo. Nato nekdo iz prve skupine prebere prvo poved, druga skupina pa mora odgovarjati z ”Es verdad.”, če bi poved lahko bila resnična, in z ”No es verdad.”, če je dogodek izmišljen.

Nato druga skupina prebere svojo poved, prva pa odgovarja. Tako nadaljujemo, dokler ne preberemo vseh povedi.

6. Končamo z utrjevanjem besedišča, povezanega z živalmi. Na tabli se igramo igro vislice.

Učenci in učenke zaprejo zvezke, v katere so si napisali novo besedišče, ter po špansko poimenujejo črke, ki po njihovem sestavljajo besede živali.

— 59 —

ANALIZA IZVEDBE Uspešna izvedba je odvisna od sodelovanja in motivacije učencev in učenk med samo izvedbo.

Zato iskreno premislimo, ali nam je uspelo motivirati učence in učenke za sodelovanje in nadaljnje prebiranje knjige. Razmislimo, ali je bilo besedilo ustrezno prilagojeno in je olajšalo učencem in učenkam razumevanje zgodbe, pa tudi, ali so bila druga gradiva ustrezno pripravljena.

VEČ IZZIVOV Učenci in učenke posamič ali v skupinah napišejo (v sedanjiku ali pretekliku) zgodbo o poljubni živali, v katero umestijo resnične in fantastične elemente. Svoje zgodbe preberejo na glas, ostali učenci in učenke ugibajo, kateri elementi so fantastični.

DODATNA GRADIVA • Spletna stran založbe Edebé z didaktizacijo in prvim poglavjem besedila v španščini: https://www.planlector.com/ficha_libro.asp?id=1037&idioma=1 • Didaktizacija založbe Malinc v priročniku Motiviranje za branje v projektih Leo, leo in Španska vas: priročnik za delo z besedili v šolskem letu 2017/2018, ki je dostopen tudi na spletu: https://issuu.com/malinc.si/docs/prirocnik_leo_leo_2017_2018

— 60 —

PRILOGE PRILOGA 1 Las rayas del tigre Hace mucho tiempo, en una aldea1 de China, sus habitantes2 ya no vivían tranquilos.

Empezaron a temer3 por sus vidas: unos tigres blancos bajaban de las montañas, y se comían sus búfalos y sus caballos. Entonces, una joven tuvo una idea: —Yo voy a arreglar esto.

Subió a las montañas y se hizo amiga de los tigres, con los que vivió hasta el invierno. Con el frío, éstos empezaron a tener problemas y la joven les dijo: —Yo les voy a ayudar.

Cubrió de paja4 los cuerpos de los tigres y cuando ya empezaban a sentirse mejor, la joven se acercó a uno de ellos y le prendió fuego5. El animal corrió enloquecido6. En su loca carrera7, el animal chocaba8 con sus compañeros, que también empezaron a arder9. La bola10 de fuego de los tigres corría y cuando por fin se detuvieron, sus cuerpos estaban llenos de rayas. Desde entonces, ya no se ve ningún tigre blanco. Las crías11 de aquellos tigres nacieron también con rayas negras y, en adelante, no se atrevieron12 a acercarse a la gente.

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

aldea=vas habitante = prebivalec temer = biti strah, bati se paja = slama prender fuego = prižgati ogenj enloquecido = zmešan carrera = tek chocar = trčiti, zaleteti se arder = goreti bola = krogla cría = mladič atreverse = upati si narediti kaj

— 61 —

PRILOGA 2 Relaciona las imágenes de los animales con las palabras correspondientes.

tigre pez

perro

vaca

caballo

cerdo

gato

búfalo pájaro

— 62 —

PRILOGA 3

Los tigres blancos bajaban de las montañas, y se comían búfalos y sus caballos.

Una joven se hizo amiga de los tigres.

Una joven vivió con los tigres.

La joven cubrió de paja los cuerpos de los tigres.

La joven se acercó a uno de los tigres y le prendió fuego.

El animal chocaba con sus compañeros, que también empezaron a arder.

Desde entonces, ya no se ve ningún tigre blanco.

La bola de fuego de los tigres corría y cuando por fin se detuvieron, sus cuerpos estaban llenos de rayas.

Las crías de aquellos tigres nacieron también con rayas negras.

Las crías de aquellos tigres no se atrevieron a acercarse a la gente.

— 63 —

Iz recenzije: Učitelji tujega jezika se večkrat srečujejo z dilemo, ali vključevati literaturo v pouk, saj so prevečkrat obremenjeni predvsem z doseganjem jezikovnih ciljev. Prav tako jih je pogosto strah zahtevnosti, dolžine in globine besedil, estetske in formalne podobe del ter pomanjkanja t. i. praktičnih in komunikacijskih funkcij literarnih sestavkov. Tudi splošno družbeno razpoloženje ni naklonjeno branju literature, še posebej negativen prizvok pa ima med mladimi.

Vključevanje literature, bralne izkušnje tudi v pouk tujega jezika, ima torej večplasten pomen. Učitelje spodbuja k branju in iskanju besedil, ki bodo razvijala ne samo jezikovne in/ali komunikacijske kompetence, ampak tudi estetsko, kulturno in splošno družbeno kritično misel. Učenci z branjem ne bodo hitro dosegli rezultatov, ampak se bodo srečali z vztrajnostjo, postopnostjo in poglobljenostjo ter originalnostjo, drugače kot na socialnih omrežjih, kjer vse poteka hitro in instantno. Literatura ima torej tudi vzgojni pomen pri odraščanju v zrele, razmišljujoče in kritične intelektualce.

Priročnik Bralnomotivacijske strategije pri pouku španščine je prodoren ravno v spodbujanju doživljanja literature. Premišljeno izbrana besedila imajo literarno vrednost, odpirajo vprašanja, razbijajo kulturne stereotipe, širijo človekova obzorja, spodbujajo domišljijo in domiselnost ter kreativnost.

BRALNOMOTIVACIJSKE STRATEGIJE Uredili Marjana Šifrar Kalan in Barbara Pregelj

Didaktizacija literarnih besedil načrtno in sistematično predstavi različne načine uporabe celotnih del ali odlomkov pri pouku tujega jezika. Upošteva raven predznanja španščine, predvidi dolžino izvedbe in opiše cilje ter navede potrebščine/gradiva. Določi tematski sklop in načrtuje (tudi kronološko) aktivnosti pri izvedbi ure/ur. Odpira vprašanja in izzive pri realizaciji.

S tem priročnikom spodbujamo k razvijanju medkulturne kompetence in se oddaljujemo od tradicionalnega poučevanja literature (podatkovno znanje) in od uporabe besedil ali odlomkov izključno v jezikovne namene. Učenci bodo pri tujem jeziku, tudi s pomočjo branja, pridobili mnogo več: sami bodo raziskovali pomen in uporabo besed, si gradili kulturno zavest, razumeli človeka in z njim sočustvovali, razvijali strpnost, odnos do drugačnosti, predvsem pa si bodo vzeli čas za dozorevanje. Literatura je torej potovanje, raziskovanje samega sebe in sveta. Tudi pri tujem jeziku.

Natali Žajpah, profesorica španščine

15,00€

Malinc