__MAIN_TEXT__
feature-image

Page 1


PARAGVAJSKE PRAVLJICE

Malinc


Delf ina Acosta

ŽIVALI PROTESTIRAJO Drevesa v pokrajini Chaco so vzcvetela. Sofija, najmlajša hči očeta pume, se je neskončno zabavala ob preštevanju barv lepih cvetov. Med vzdihovanjem je rekla očetu, da bo vse življenje opazovala cvetoča drevesa. Oče puma je pogosto predel. Imel je ostre zobe. Njegovo godrnjanje je bilo pravo nasprotje Sofijinemu nenehnemu hihitanju in dobri volji. Njun sosed je bil Miroljub, belokrili metulj, ki je posedal na kamnih. Slovel je po toplini in prijaznosti. Neke sončne nedelje je Miroljub vzhičeno rekel: »Chaco je naš. Pripadal je našim prednikom, zato ga moramo zapustiti naslednjim generacijam kot darilo življenja, upanja in ljubezni.« Ko je izrekel te besede, je začel frfotati s krili, ki so se čudovito lesketala. »Prava pesniška duša. Kakšne lepe besede!« je rekel stari kajman, ki je pohajkoval v bližini. »Kakšnih lepih barv je in boljše zna govoriti kot kdorkoli drug,« je menila puma. 7


»Govorite o meni?« je vprašala gospa kača. Ko so jo živali slišale, so se nasmehnile. Na nebu je bilo nekaj temnih oblakov. Zelo malo, šest ali sedem. Živali so poznale pomen besede dež. Z užitkom so opazovale, kako kaplje padajo z neba. »Ena kaplja, dve kaplji,« je imel navado šteti merjasec Alejandro, kadar je deževalo. Golobji par se je ob deževnih dneh raznežil in se poljubljal, še in še poljubljal in se crkljal. Sova je zaradi teh poljubov vzdihovala, saj je bila samska tako kot njen stric, ki je živel v krošnji lapača. Zdelo se ji je, da ima samsko življenje, brez sopotnika, prednosti. Ko pa je opazovala zaljubljena goloba, je na široko razprla oči in srce ji je na vso moč razbijalo. Končno je prišel živalim najljubši dan, nedelja. Vreme je bilo prijetno. Iz puminih oči je velo navdušenje. Gospa podlasica je vedno, ko je brala slovar, kaj komentirala. Tisto nedeljo je razlagala, da se je naučila pomen novega izraza. To besedo so pogosto izgovarjali ljudje. »Vem, kaj pomeni beseda deforestacija,« je zatrdila podlasica. »Pomeni, da so na nebu lepe zvezde in sijoča danica?« je z veje svilnega drevesa radovedno vprašal papagaj. »Mogoče je deforestacija ime divje cvetlice,« je pripomnil romantični metulj. »Kakšna nerazgledanost,« je odvrnila podlasica. Ob tej 8


pripombi je sova razmišljala, kako pomembno je brati slovar, ker si s tem širiš obzorja. Po desetminutni tišini je podlasica pojasnila: »Deforestacija ali krčenje gozdov pomeni odstranjevanje gozdnega rastlinja z nekega območja. Ljudje izsekavajo Chaco. Grozi nam huda nevarnost, saj bomo izgubili drevesa in življenje brez njih bo grozno,« je dejala. Gospodična kuščarica je ob novici omedlela. Mravljinčar se je domislil in s kriki poklical bolničarja. Ko je tapir zaslišal klice na pomoč, je prihitel k živalim. Na srečo je gospodična kuščarica počasi prihajala k sebi. Vendar se je skrb že zasidrala v misli vseh. Živali so se bale strašnih posledic krčenja gozdov. Sova, ki so jo zaradi modrosti in splošne razgledanosti klicali Diplomantka, je tri dni zatem sklicala sestanek. Minili so trije dnevi, vsak s svojimi zvezdami, mescem in soncem. Globoko v pragozdu se je na srečanju zbralo ogromno živali. Vse so molčale in vzdihovale. Sova je pretrgala tišino in predlagala naslednje: »Čimprej moramo v prestolnico in tam zahtevati, da prenehajo sekati drevesa. S tem ko podirajo drevesa, nam ruvajo najdragocenejše, življenje samo.« »Že jutri gremo protestirat. Življenje je dragocen dar,« je skoraj šepetaje izjavila mravlja. »S sabo bomo imeli plakate in transparente!« je zakričal jaguar. 9


»Gremo v Asunción. Ne bo deževalo in brez težav bomo prispeli na cilj,« je zatrdila sova. »Naj si nihče ne premisli,« je ukazal papagaj Federiko. »Protestirajmo združeni,« je dejal mravljinčar. »Tako se govori, in nič drugače,« je pritrdil vriskač. Naslednji dan so se napotili v glavno mesto. To je bil osupljiv in veličasten protestni shod. Na pločnikih so se zbirali radovedneži. Televizijski, radijski in časopisni novinarji so živali kar naprej fotografirali. Prebivalci Asuncióna so se čudili. Vajeni so bili demonstracij sindikalistov, bolničarjev, javnih uslužbencev, kmetov, delavcev, zdravnikov, takšnih pa še nikoli niso videli. Novinarka časopisa ABC je povprašala sovo o razlogih za protest. »Protestiramo za življenje, iz spoštovanja do dreves,« je pojasnila ptica. Ljudje so prišleke vzhičeno in naklonjeno pozdravljali. Številni posamezniki različnih starosti so jim navdušeno ploskali. »Dol z deforestacijo!« je zakričal rdečelas deček. »Čuvajmo naravne vire,« je izjavil ekolog. »Chaco pripada vsem Paragvajcem,« je zatrdila študentka. »Res je!« je v en glas reklo šest ljudi. »Te živali so za zgled. Pomembnih stvari nas učijo. Vnukom bom pripovedovala, kar sem se danes naučila,« 10


je dejala gospa z modrim šalom okoli vratu. Začela je fotografirati. Fotografija, dve, tri, štiri, pet. Množičnemu shodu se niso pridružili le moški in ženske, temveč tudi psi in mačke glavnega mesta. Prišli so izza vogalov, od vsepovsod. Živali so zahtevale ohranitev dreves v svojem mestu. Ta veliki protest se je zapisal v zgodovino.

11


K A Z ALO Delfina Acosta Živali protestirajo............................................................................ 7 Javier Viveros Mboj činí.......................................................................................... 15 Legenda o krompirju ivjá............................................................... 18 María Eugenia Garay Mala opica, ki je skrila sonce......................................................... 23 Maribel Barreto Lunica.............................................................................................. 31 Tači.................................................................................................. 33 Mauro Lugo Modri maček................................................................................... 39 Milady Giménez Igrajmo se s Kaíjem........................................................................ 45 Milia Gayoso-Manzur Martin Mangoljubec....................................................................... 51 Iskanje drugega doma................................................................... 53 Nelson Aguilera Mala pošast..................................................................................... 57 Osvaldo González Real Princ, ki je loščil čevlje................................................................... 63 Renée Ferrer Deklica, ki je osvobodila ptice....................................................... 71 Ali veš?���������������������������������������������������������������������������������������������� 75 O avtoricah in avtorjih....................................................................... 85


Francisco Tomsich O ilustracijah ��������������������������������������������������������������������������������� 97 Barbara Pregelj Pogled globoko v oči drugega: Pragvajske pravljice in paragvajska (mladinska) književnost ���������������������������������������� 102


Paragvajske pravljice so skupaj prevedli študentke in študent druge stopnje španskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Prevod je nastajal v ustvarjalnem vzdušju iskanja, primerjanja in preizpraševanja najboljših prevajalskih rešitev ter hkratnem raziskovanju naravnega in kulturnega bogastva pri nas premalo poznanega Paragvaja. Z izidom prevoda v knjižni obliki je delo v predavalnici preraslo okvire začrtanega študijskega programa, saj so študenti dobili priložnost za dragoceno izkušnjo sodelovanja v celostnem procesu, ki pripelje od izvirnika do natisa prevoda. Knjiga, ki jo držite v rokah, zato zanje pomeni potrditev, nagrado in hkrati spodbudo za nadaljevanje uspešno začrtane prevajalske poti. Urša Geršak in Maja Šabec, mentorici Študentke in študent: Eva Balantič, Sandra Balić, Valerija Bončina, Alexander Centa, Mojca Ficko, Zala Kerec, Anamarija Kočevar, Nina Kraševec, Jesika Kustec, Rasmira Majetić, Ines Metličar, Svetlana Pavlin, Urška Perhavec, Urška Ukmar, Cita Vidmar, Iva Vogrič, Lana Volk, Vanesa Zaman, Ana Zelenko, Saranda Zogaj, Ana Žlof

121


Pri projektu so sodelovali:


Paragvajske pravljice Uredile: Barbara Pregelj, Urša Geršak in Maja Šabec Vključeni avtorji: Delfina Acosta, Javier Viveros, María Eugenia Garay, Maribel Barreto, Mauro Lugo, Milady Giménez, Milia Gayoso-Manzur, Nelson Aguilera, Osvaldo González Real, Renée Ferrer Izbor avtorjev: Javier Viveros Prevedli: Eva Balantič, Sandra Balić, Valerija Bončina, Alexander Centa, Mojca Ficko, Zala Kerec, Anamarija Kočevar, Nina Kraševec, Jesika Kustec, Rasmira Majetić, Ines Metličar, Svetlana Pavlin, Urška Perhavec, Urška Ukmar, Cita Vidmar, Iva Vogrič, Lana Volk, Vanesa Zaman, Ana Zelenko, Saranda Zogaj, Ana Žlof Mentorici: Urša Geršak in Maja Šabec Ilustriral: Francisco Tomsich Spremno besedilo o ilustracijah: Francisco Tomsich Spremna beseda Pogled globoko v oči drugega: Barbara Pregelj © Besedilo in ilustracije: Založba Malinc, 2021 Izdala in založila: Založba Malinc, Medvode, 2021 Za založbo: Aleš Cigale Oblikovanje naslovnice: Francisco Tomsich Oblikovanje: Filip Balog Lektoriral: Arko Tiskano v Sloveniji Naklada: 500 izvodov Prvi natis Brez pisnega dovoljenja Založbe je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu, vključno s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki v okviru določil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 821.134.2(893)-34 PARAGVAJSKE pravljice / [avtorji Delfina Acosta ... [et al.] ; uredile Barbara Pregelj, Urša Geršak in Maja Šabec ; prevedli Eva Balantič ... [et al.] ; ilustriral Francisco Tomsich ; spremno besedilo o ilustracijah Francisco Tomsich ; spremna beseda Pogled globoko v oči drugega Barbara Pregelj]. - 1. natis. - Medvode : Malinc, 2021 ISBN 978-961-7122-03-9 COBISS.SI-ID 48534531


Profile for Založba Malinc

Paragvajske pravljice  

Paragvajske pravljice prinašajo izbor trinajstih besedil desetih sodobnih paragvajskih avtoric in avtorjev, s tem pa pred slovenske bralce i...

Paragvajske pravljice  

Paragvajske pravljice prinašajo izbor trinajstih besedil desetih sodobnih paragvajskih avtoric in avtorjev, s tem pa pred slovenske bralce i...

Profile for malinc.si
Advertisement