POTI do književne raznolikosti: motiviranje za branje v projektih LEO, LEO in Španska vas
Canizales: Zgornja stran Lev na zgornji strani je s svojim udobnim življenjem zelo zadovoljen. Živali na spodnji strani pa po drugi strani niso tako srečne. Ves čas morajo upoštevati levove muhe ter ga celo podpirati pri hoji. Kaj se zgodi, če knjigo obrnemo, da zgornja stran postane spodnja?
Zgornja stran je že druga v slovenščino prevedena slikanica avtorja Canizalesa, ki je slovenske bralce navdušil s slikanico Prelepa. Poleg izvirnosti jo odlikuje odličen smisel za humor, ki bo prepričal tako najmlajše kot odrasle bralce.
Peter Svetina: Raznašalka kruha Raznašalka kruha je zgodba o potovanju in iskanju, ki ga moramo opraviti, da bi našli sebe in druge. Mojstrsko besedilo Petra Svetine pripoveduje o odraščanju Jana in Marije in o kruhu, z izjemnimi ilustracijami ga je opremil baskovski ilustrator Jokin Michelena.
Patricija Peršolja: Samo še pet minut Zakaj nekateri starši ne skrbijo za svoje otroke? Zakaj jih zapustijo? Deček, ki je odraščal brez očeta, to vprašanje postavi povsem brez očitkov in moraliziranja, celo z razumevanjem in toplino. Namenjeno je očetu, zastavi pa ga tudi vsem nam.
Romana Romanišin in Andrij Lesiv: Glasno, tiho, šepetaje S prestižno nagrado Bologna Ragazzi Award ovenčana slikanica ukrajinskega ustvarjalnega dvojca, ki ga sestavljata Romana Romanišin in Andrij Lesiv, pripoveduje o zvokih in tišini, glasbi in hrupu, zvokih v mestih, v našem telesu, pa tudi o najstarejšem zvoku v vesolju. Predvsem pa o tem, kako pomembno je slišati, biti slišan in se znati sporazumevati. Tudi brez besed.
Victor D. O. Santos: Kaj nas dela ljudi Na svetu sem že zelo dolgo. Dlje kot igrače, psi ali kdorkoli, ki ga poznaš. Povsod sem.
Ali lahko uganeš, kaj sem?
Fatih Erdoğan, Moji mami so zrasli brki Mama spozna, da je življenje veliko boljše za tiste ljudi, ki imajo brke, in si jih pusti rasti tudi sama. Preostali člani družine temu nasprotujejo. Toda prava težava se pojavi, ko tudi druge mame storijo enako in si tudi same omislijo brke. Zabavna zgodba o enakosti spolov, primerna za različna kulturna okolja.
Drage motivatorke in motivatorji branja,
v rokah držite priročnik za sodelovanje v projektih motiviranja za branje LEO, LEO in ŠPANSKA VAS v šolskem letu 2024/2025. Vanj smo vključili strategije, ki smo jih že preizkusili, nekatere pa v projektih letos uporabljamo prvič.
Letošnji priročnik zajema didaktizacije in priporočila za delo z enajstimi literarnimi besedili, s katerimi lahko sodelujete v projektu LEO, LEO ali ŠPANSKA VAS.
LEO, LEO je projekt, ki motivira za branje z uporabo španščine, zato so slikanice, ki smo jih tokrat izbrali za delo v projektu, kot običajno, dvojezične. ŠPANSKA VAS pa je projekt, namenjen vsem tistim, ki bi radi strategije motiviranja za branje spoznali in spoznale ob kakovostnih mladinskih besedilih iz literatur, ki so v slovenskem prostoru manj poznane. Tokrat so tu španska, baskovska, ukrajinska, litovska, ameriška in turška mladinska književnost, tri vključena besedila so podpisale slovenske avtorice, enega pa slovenski avtor. V letošnji priročnik smo ponovno vključili slikanici Raznašalka kruha in Samo še pet minut ter besedilo Moji mami so zrasli brki.
Gradivo v priročniku je razdeljeno v poglavja, ki jih narekujejo posamezna besedila, predstavljene strategije pa je seveda mogoče uporabiti tudi pri drugih literarnih besedilih. Popisu izvedbe sledita rubrika Več izzivov z izhodišči za (po)ustvarjanje. Tudi letošnji priročnik vsebuje evalvacijske obrazce, ki jih tudi tokrat izpolnjujeta dve osebi – tako izvajalec/-ka delavnice kot mentor/-ica na ustanovi, v kateri se delavnica izvaja.
Priročnik z bralnimi predlogi dopolnjuje monografijo M. Sarto, ki smo jo z naslovom Strategije motiviranja za branje: z izkušnjami slovenskih motivatork in motivatorjev branja izdali leta 2015 pri založbi Malinc, letos pa bo ponatisnjen. V pomoč bo tudi vsem motivatorjem in motivatorkam branja, ki se bodo izvedbe lotili/-e sami/-e. Na spletni strani naše založbe najdete tudi gradiva, ki smo jih pripravili za delo z vsemi izdanimi besedili za mlade bralce in bralke. Vsa gradiva niso prostodostopna, zato vas vabimo, da se nam oglasite, če jih potrebujete.
Tudi tokrat je naše vodilo književna raznolikost, tokrat smo osredinjeni na različne poti, ki k njej vodijo. Tako bi namreč vnovič lahko opisali letos vključena besedila, ki so nastala v zelo različnih kulturnih okoljih, prav tako pa tudi za naša prizadevanja za animiranje, motiviranje za branje, pri čemer uporabljamo tudi v Sloveniji manj uveljavljene formate in nosilce: spletno pripovedovanje zgodb, pesmice pa tudi videopogovore z avtoricami in avtorji. Že dolgo namreč velja, da različni ljudje uporabljamo raznolike zaznavne kanale, in to je za nas še posebej pomembno, saj v naših projektih poudarjamo osebni odziv in pomen čustev pri odločitvah, tudi tistih, ki so videti najbolj racionalne. Za nas je celostni način še vedno imperativ: spoznavamo, ob tem pa uživamo in se zabavamo.
Obilo užitkov in zabave pri odkrivanju novih literarnih svetov!
Barbara Pregelj, založba Malinc
1. Canizales: Zgornja stran
2. Peter Svetina: Raznašalka kruha
3. Patricija Peršolja: Samo še pet minut
4. Romana Romanišin in Andrij Lesiv: Glasno, tiho, šepetaje
5. Victor D. O. Santos: Kaj nas dela ljudi
6. Fatih Erdoğan, Moji mami so zrasli brki
7. Juan Kruz Igerabide: Grigor in čebela
8. Lučka Lučovnik: Pogruntavščine
9. Beatriz Osés: Erik Vogler brez srca
10. Beatriz Osés: Erik Vogler in skrivnost Alberta Zimmerja
11. Breda Podbrežnik Vukmir in Klarisa
Jovanović:
drevesa 12
Canizales: Zgornja stran
Ko poslušamo, je to težko tudi zares slišati, kajti poslušati ni isto kot slišati. Včasih stvari tudi težko pravočasno slišimo. S to strategijo poskušamo udeležencem olajšati slišanje pravljice, ki jo poslušajo. Zato se nam je zdelo prav, da to strategijo poimenujemo Poslušam in naredim. Strategija bo s slikanico Zgornja stran, ki vabi k igranju s prostorom in domišljijo in otroke spodbuja k razvijanju empatije, še posebej zabavna, saj je v njej veliko humorja in nepredvidljivih zapletov.
SODELUJOČI/-e
Število ni najpomembnejše. Pomembneje je, kako strategijo izvedemo.
CILJI
• Navajanje na pozorno poslušanje,
• poslušanje z razumevanjem,
• razumevanje in doživljanje dogajanja v slikanici Zgornja stran,
• delo po ‘navodilih’,
• seznanjane s španskim jezikom.
KAJ POTREBUJEMO ZA IZVEDBO
• slikanico Zgornja stran španskega avtorja Canizalesa,
• večji prostor, po katerem se bodo premikali otroci (ni nujno).
ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO
25 - 30 minut.
PREDNOSTI IN PASTI
Izvedba bo zanimiva, če bo v besedilu dovolj književnih likov in predmetov in če bodo otroci naredili to, kar slišijo.
Do težav pride, če udeleženci ne prepoznajo kraja dogajanja, niso dovolj spretni, ali če se jim vsebina ne zdi zanimiva.
IZVEDBA
Uvodna motivacija: otroke vprašamo, ali so se kdaj vprašali, kaj počneta zgornja in spodnja stran v knjigi. Kakšna je njuna vloga? Katera je bolj pomembna? Povemo jim, da bomo prebrali slikanico, v kateri bodo izvedeli, kaj se zares dogaja. Knjigo najprej preberemo v španščini. Otrokom na kratko pojasnimo, kje se dogaja pravljica. Pokažemo jim, v katerem kotu igralnice so dogajalni prostori iz pravljice (na primer zgornja stran in spodnja stran). Povemo jim tudi, da je v pravljici veliko oseb in predmetov ter da bo vsak izmed njih igral eno od njih. Med našim glasnim branjem pa bodo oni naredili to, kar bomo prebrali.
1. Otrokom razdelimo vloge in jim povemo, kam se postavi vsak izmed njih, ko se pravljica začne.
2. Začnemo branje. Beremo počasi, razločno, a ne preveč teatralno. Gre namreč za poslušanje, ne za dramatizacijo. Otroci med poslušanjem počnejo tisto, kar slišijo.
3. Ko smo pravljico prebrali, se otroci zberejo v krogu, da se o pravljici še pogovorimo. Otrokom pustimo govoriti in izraziti njihovo mnenje. Ko so udeleženci povedali vse, kar so želeli, izvedbo strategije končamo.
ANALIZA IZVEDBE
Ker je pri izvedbi te strategije zelo pomembna naša iznajdljivost, premislimo, ali je bila izvedba dovolj spretna in so otroci v njej uživali.
VEČ IZZIVOV
• Poskusite knjigo prebrati, ne da bi jo obrnili. Ali vam je uspelo?
• Izdelajte knjižico in vanjo razporedite vse like iz slikanice. Kdo je na spodnji strani? Kdo pa na zgornji? Koga ste postavili vmes? Zakaj?
• Razdelite se v dve skupini; v eni naj bodo liki s spodnje strani, v drugi pa tisti z zgornje. Udeleženci, ki predstavljajo like s spodnje strani, morajo izpolniti tri želje tistih z zgornje strani. Nato vloge zamenjajte. V kateri vlogi ste bolj uživali? Zakaj? Ali se vam taka razporeditev zdi pravična?
• Knjigo preberite od konca proti začetku. Vam je všeč zgodba, ki ste jo obrnili na glavo? V čem se razlikuje izvirne?
Peter Svetina: Raznašalka kruha
Besedilo Petra Svetine ima sicer linearno zgodbo, vendar pripoveduje o stvareh, ki se ponavljajo vedno znova in znova, torej so na neki način ciklične. Za delo na delavnici smo zato izbrali strategijo Prej ali potem, saj ta izpostavlja zaporedje dogodkov v zgodbi. Delamo z odstavki prebranega besedila, ki jih udeleženci postavijo v enak vrstni red, kot se pojavijo v literarnem besedilu.
SODELUJOČI/-e
15. Če je udeležencev več, delamo v parih.
CILJI
• Uživanje v branju,
• urjenje pozornosti pri branju,
• zaznavanje in doživljanje dogajalnega časa ter ritma pripovedi,
• spodbujanje sodelovanja med udeleženci,
• izražanje lastnega odnosa do vprašanj, ki se pojavijo v besedilu.
KAJ POTREBUJEMO ZA IZVEDBO
• Slikanico Petra Svetine Raznašalka kruha, ki jo preberemo med izvedbo delavnice.
• Računalnik z internetno povezavo za poslušanje različnih zvokov. Eden od predlogov (med poslušanjem lahko gledamo tudi posnetek z rešitvami: https://www.youtube.com/watch?v=OI9_wYCifkk).
• Fotografije morja, visokih valov, pekarne, mesta San Sebastián / Donostia (Priloga 1).
• Kartice, na katere prepišemo odstavek iz prebranega besedila (Priloga 2). Potrebujemo toliko odlomkov, kolikor je udeležencev. V vsakem odstavku označimo po eno besedo za izvedbo aktivnosti v rubriki Več izzivov
ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO
45 minut.
PREDNOSTI
IN PASTI
Če udeleženci pozorno poslušajo in/ali preberejo slikanico in če jih le ta pritegne, je izvedba zanimiva. Zanimanje poveča tudi gibanje udeležencev, ki se morajo med izvedbo strategije postaviti na svoje mesto.
Težave nastanejo, če se udeleženci odlomkov ne spomnijo ali se jih le bežno spomnijo, pa tudi če med premikanjem povzročajo preveč hrupa.
IZVEDBA
1. Udeleženci se posedejo v (pol)krog. Prosimo jih, naj uganejo, kdo povzroča zvoke, ki jih slišimo na posnetku (predvajamo posnetek z Youtuba).
2. Pokažemo fotografije, ki smo jih pripravili in udeležence prosimo, naj si skušajo predstavljati, kaj imajo zvoki in fotografije skupnega. Bi lahko skupaj napovedali zgodbo, o kateri pripoveduje slikanica?
3. Glasno preberemo besedilo slikanice in udeležence vprašamo, kaj jim je najbolj ostalo v spominu. Kateri zvok so si najbolj zapomnili?
4. Vsakemu damo eno kartico z odlomkom iz besedila. Odlomke dobro premešamo, da si odlomki ne sledijo kot v besedilu. Udeleženci jih ne smejo prebrati, dokler vsak od njih nima svojega dela besedila. Damo jim nekaj minut, da v tišini preberejo svoje besedilo.
5. Prvega udeleženca prosimo, naj glasno prebere svoj odlomek. Nato svoj odlomek prebere še udeleženec ob njem. Če se njegov odlomek v besedilu dogaja pred odlomkom, ki ga je prebral prvi udeleženec, se postavi predenj, če je v knjigi za prvim prebranim odlomkom, se postavi za njim. Na vrsti je tretji udeleženec, ki tudi prebere svoje besedilo. Pove, ali je njegovo besedilo pred ali za besedili, ki sta ju prebrala udeleženca pred njim. Če je njegov odlomek pred obema že prebranima odlomkoma, se postavi pred oba udeleženca, če je za njima, ostane za njima, če pa je njegov odlomek med obema že prebranima odlomkoma, stopi med druga dva udeleženca. Nadaljujemo, dokler vsi udeleženci ne preberejo svojega odlomka in ne stojijo v pravem zaporedju.
6. Ko vsi menijo, da je vrstni red odlomkov pravi, jih prosimo, naj ponovno vsak zase tiho prebere svoje besedilo. Če kdo meni, da ne stoji na pravem mestu, se še lahko premakne. Zdaj je pravi čas, da povemo, ali so vsi na pravem mestu. Pred tem molčimo in čakamo, da udeleženci po svoje sestavijo besedilo.
7. Na koncu izvedbe vsak udeleženec glasno prebere svoj odlomek. Tako si prikličemo v spomin celotno besedilo.
ANALIZA IZVEDBE
Premislimo o poteku izvedbe. Med izvedbo namreč zlahka izgubimo nadzor, če hrup ob premikanju udeležencem onemogoča, da bi se osredotočili. Preudarimo tudi, ali smo dobro izbrali odlomke in ali so bili prelahki, pretežki ali težko razumljivi.
VEČ IZZIVOV
Bi odlomke lahko razporedili tudi v drugačnem vrstnem redu? Bi lahko, denimo, pri tem upoštevali barve, velikost, ceno označenih predmetov?
Onomatopeja so besede, ki posnemajo naravne glasove. Veš, kaj ali kdo se tako oglaša? (Priloga 3)
Aktivnost lahko izvedemo tudi tako, da onomatopeja razrežemo na trakce in prilepimo na kakšne večje predmete ter damo v vrečko. Udeleženci iz vrečke potegnejo en listek, ga preberejo, drugi udeleženci pa morajo ugotoviti, kaj se tako oglaša.
PRILOGA 1
PRILOGA 2
V Donostiji je živel deček, ki so mu pravili Jan Križek. Ko je bila njegova babica še živa, je z njim hodila gledat valove, ki so se z odprtega oceana valili proti mestu.
Babica je umrla in Jan je postal mladenič. Še vedno je hodil k morju in gledal valove.
Fantje so valove šteli, jih ocenjevali in vriskali, kadar je prišel kak posebej visok. Posebna spretnost je bila val pravilno oceniti: ali se bo prelomil tako, da jih bo na pomolu zmočil, ali bodo njegovim vodam in penam še lahko pravočasno ušli.
Na drugi strani pomola, tam, kjer je bilo bolj zatišno, so stala dekleta. Pogovarjale so se in opazovale fante.
Med dekleti je bila tudi Marija, ki so ji pravili angelska Marija.
Včasih sta se kaj pogovarjala, zgovornejši od Marije je bil Jan. Velikokrat sta le molčala in samo gledala valove, ki so se razbijali ob pomolu.
Pravzaprav ni vedel, kje stanuje. Zato tudi ni vedel, kje naj jo išče. In tudi ni vedel kako. Začel je iskati glas o angelski Mariji.
Med ulicami je našel glas vetra
Našel je glasove korakov.
Našel je glasove avtomobilov
Našel je glasove galebov.
Našel je glas škripanja in loputanja oken
Ko je prišel iz mesta, je našel drugačen glas vetra.
Našel je glas mivke, ki jo je raznašalo po obali.
Našel je glas valov
Vse te glasove je našel, samo nobenega, prav nobenega glasu o angelski Mariji.
Strategija In čigavo je to? poudarja zaznavanje in razlikovanje književnih oseb v knjigi Samo še pet minut. Mlajše otroke spodbuja k odkrivanju videza, občutij, čustev in razpoloženj književnih oseb, poleg tega pa razvija poslušanje z razumevanjem. Ta strategija zahteva veliko pozornosti in tišine, zato smo pozorni, da skupina, s katero delamo, ni prevelika.
SODELUJOČI/-e
20-25 udeležencev
Udeležencev ne sme biti preveč, ker bodo preglasni in zato ne bodo mogli sodelovati.
CILJI
• Uživanje v branju,
• poslušanje z razumevanjem,
• zaznavanje in razlikovanje književnih oseb,
• razumevanje književnih oseb glede na njihov zunanji opis, razpoloženje, socialno okolje.
KAJ POTREBUJEMO ZA IZVEDBO
• Slikanico Patricije Peršolja Samo še 5 minut
• Poiščemo več risb in/ali fotografij različnih oblačil, predmetov, krajev, razpoloženj ipd., ki jih je moč povezati s prebranim besedilom (računalnik, akrobat, košarkarska žoga, karirasta čepica, kukalo, vinograd, avto, kralj, kruh, žalost, otožnost itd.). Izbrane risbe in/ali fotografije naj se razlikujejo od ilustracij v slikanici. Prilepimo jih na liste v velikosti A4 in plastificiramo.
ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO
30 minut, saj srečanje ne sme biti predolgo.
PREDNOSTI IN PASTI
Pomembno je, da so slike predmetov ekspresivne in jasne, kar olajša stik otrok s književnimi osebami. Pomembno je tudi, da damo udeležencem jasna navodila. Izvedba strategije je lahka, a če postane prehrupna in če se oddaljimo od cilja, ne bo učinkovita. Na uspešno izvedbo vpliva tudi število otrok, njihova sposobnost prepoznavanja predmetov ter povezovanja književnih oseb s predmeti in oblačili.
IZVEDBA
Uvodna motivacija: Učenci imajo na voljo 5 minut, da se svojim sosedom ali sosedo pogovarjajo o čemerkoli želijo. Vprašamo jih, če se jim 5 minut zdi veliko časa. Povemo jim, da je 5 minut v tej zgodbi zelo pomembnih.
1. Slikanico glasno preberemo. Po branju spomnimo na nekaj ključnih dogodkov, te pa povežemo z glavnim osebami v besedilu.
2. Vsem otrokom pokažemo risbe in/ali fotografije predmetov, ki jih je moč povezati s prebranim besedilom. Otroci si jih sprva le ogledajo.
3. Ponovno pokažemo fotografije. Tokrat posameznim otrokom. Ko pokažemo fotografijo, vprašamo, kateri književni osebi iz slikanice pripada predmet, ki ga držimo v roki. Na vrsto pridejo vsi otroci. Vsak otrok, ki pravilno poveže predmet z osebo, dobi eno točko.
4. Skupno število točk pove, kako natančno so udeleženci prebrali in poslušali slikanico.
ANALIZA IZVEDBE
Po izvedbi posebej premislimo o posameznih elementih izvedbe: ali so bile fotografije in/ali risbe dobro izbrane, ali so dovolj nazorne, ali smo imeli dovolj potrpljenja in smo počakali na odgovore otrok, ali je bila strategija otrokom všeč itd.
VEČ IZZIVOV
1. Nariši, kako izgleda 5 minut.
2. Če bi imel na voljo samo 5 minut, s kom bi jih najraje preživel? Zakaj? Kaj bi z njim/njo počel? Učenci izražajo svoja mnenja.
3. Učencem razdelimo listke, na katerih so napisane misli iz zgodbe. Če učenci še ne berejo samostojno, misli prebere motivator/-ka. Prosimo jih, da se razdelijo v pare. Vsak par dobi eno misel, pogovorita se o tem, kaj pomeni. Nato sledi poročanje. Če se kdo s čim ne strinja, lahko to pove, vendar pazimo, da izvedba ne postane prehrupna (zgledi v PRILOGI).
PRILOGA
Živela sva pri noni in nonotu, dokler se nista ponovno našla na Rimski cesti, kakor je rada rekla mama.
Midva sva pristala v mestu.
Nisem imel računalnika, saj sva morala živeti skromno.
Zato sem veliko časa preživel sam s seboj.
Mamo sem nekoč slišal reči, da je moj tata strahopetec.
No, ni bil ravno tiste strašne sorte tujec.
V moji deželi je kralj vsakdo, ki se trudi narediti nekaj dobrega. Zato tam krono nosi veliko ljudi.
Da nekoga spoznaš, si moraš vzeti čas.
In da nekomu odpreš srce, si moraš vzeti še več časa.
Bil sem pek, preden sem povsem zašel s poti.
Zakaj nekateri starši zapustijo svoje otroke?
Česar ne razumeš danes, prepusti času. In nekega dne ti bo podaril odgovor.
Samo še pet minut, prosim.
Romana Romanišin in Andrij Lesiv: Glasno, tiho, šepetaje
Besedilo Glasno, tiho, šepetaje na zanimiv način otrokom približa svet zvokov, ki nas obdajajo. Besedilo je lahko odlično izhodišče za usmerjanje pozornosti k vsemu, kar slišimo in tudi preberemo, iz njega pa se lahko naučimo marsikaj o človeškem telesu, glasbilih, poklicih in celo jezikih. Za delavnico smo izbrali strategijo Čemu to služi, saj udeležence usmerja k pozornemu opazovanju ilustracij in pogovoru o predmetih.
SODELUJOČI/-e
Do 30 otrok. Strategijo lahko izvedemo tudi v številčnejši skupini s predšolskimi otroki in učenci prve triade OŠ.
CILJI
• Urjenje pozornosti,
• navajanje na pozorno branje,
• spodbujanje razmišljanja s pomočjo opazovanja.
KAJ POTREBUJEMO ZA IZVEDBO
• Računalnik z internetno povezavo in možnostjo predvajanja zvoka.
• Povečane ilustracije iz knjige ali več izvodov knjige Glasno, tiho, šepetaje, da vsi udeleženci dobro vidijo podobe na ilustraciji, pri čemer naj ima vsak udeleženec svojo ilustracijo oziroma knjigo ali naj en izvod uporabita dva udeleženca.
• Kartice za vse udeležence, na katere narišemo konkretne predmete (če udeleženci ne znajo brati) ali napišemo ime predmeta. Ti predmeti naj bodo različni, nekateri naj bodo povezani z ilustracijo, nekateri ne. Če je na primer na ilustraciji zima, so povezani predmeti z njo plašč, zimski športi itd. Napišemo ali narišemo nekaj predmetov, ki se z ilustracijo ne ujemajo (npr. predmete, značilne za druge letne čase). Primer kartončkov je v PRILOGI.
ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO 45 minut.
Čas izvedbe je odvisen od števila udeležencev.
PREDNOSTI IN PASTI
Izvedba je udeležencem zanimiva, če znajo povezati prizor na ilustraciji s predmetom na kartici in če se udeleženci med sabo poslušajo. Do težav lahko pride, če risbe predmetov niso jasne, udeleženci niso dovolj pozorni, prizor ni dovolj jasen, ali je težko razumeti, kaj ilustracija predstavlja.
IZVEDBA
Uvodna motivacija: udeležencem predvajamo posnetek simulacije zvoka velikega poka, ki je na YouTubu dostopen na povezavi: https://www.youtube.com/watch? v=kpchtF6KnMg. Udeležence povprašamo, kaj mislijo, da je na posnetku, ter jim po ugibanju povemo, da je to poustvarjen zvok velikega poka – nastanka vesolja. Lahko uporabimo kak drug neobičajen zvok, npr. oglašanje kitov.
1. Udeležence nato razporedimo v krog in jim razdelimo izvode knjig oziroma povečane ilustracije iz knjige.
2. Razdelimo jim kartončke, na katerih so napisani ali narisani predmeti.
3. Začnemo pogovor o ilustraciji: udeležence spodbujamo, da povedo, kaj je na njej.
4. Ko se otroci seznanijo z ilustracijo, pogledajo, kaj piše (ali je narisano) na njihovem kartončku. Vsakega udeleženca vprašamo, kaj je na njegovi kartici. Nato vprašamo: »Je ta predmet na ilustraciji? Čemu služi?« Vprašanja lahko tudi konkretno navežemo na vsebino in udeležence vprašamo, kako je dotični predmet slišati. Ko udeleženec odgovori, ga prosimo, naj svoj odgovor pojasni. Vsem udeležencem damo možnost, da pojasnijo svoj odgovor. Lahko jim dovolimo, da se drugi udeleženci ne strinjajo z njihovim pojasnilom, ampak naj bo to omejeno zgolj na predmet na ilustraciji. Ko vsi udeleženci dobijo priložnost za sodelovanje, izvedbo strategije končamo.
5. Nato besedilo skupaj preberemo. Udeležence lahko po glasov, ki se pojavljajo v besedilu: skupaj npr. zapojemo, smrčimo, kolcamo ... Medtem pazimo, da znamo udeležence tudi umiriti.
6. Delavnico sklenemo s tišino: udeležencem naročimo, pozorno poslušajo vse glasove, ki jih obdajajo. Po minuti poslušanja zvoke skupaj naštejemo. To aktivnost lahko uporabimo tudi za začetek delavnice, če so udeleženci živahni.
ANALIZA IZVEDBE
Razmislimo, ali smo izbrali ustrezno ilustracijo, ali so bile podobe predmetov otrokom razumljive, zanimive, ali so bile kartice primerno narejene, ali so bile težko razpoznavne. Pa tudi, ali je izvedba potekala gladko, ali je bila vesela ali dolgočasna.
VEČ IZZIVOV
1. Kako bi narisali zvoke, ki jih slišimo? Udeležencem predvajamo različne glasbene zvrsti: npr. živahno in veselo klasično glasbo, umirjeno klavirsko glasbo, jazz, opero, ljudske pesmi ... Med poslušanjem naj vsako glasbeno zvrst tudi narišejo.
2. Udeleženci lahko iz preprostih materialov izdelajo svoj glasbeni instrument. Nekaj predlogov lahko najdemo v tem videu: https://www.youtube.com/watch? v=4UUDX4Itgqs.
3. Udeležence povabimo, naj narišejo človeško telo in vse zvoke, ki jih spušča.
4. Kaj vse lahko v učilnici uporabimo kot glasbilo? Otroke spodbujamo k odkrivanju zvokov, ki jih lahko sami ustvarijo v učilnici: npr. premikanje miz, stolov, uporaba pribora ...
PRILOGA
Predlogi za kartončke: kartončki naj vsebujejo predmete, povezane s hišo in predmeti v njej, nekaj predmetov pa naj bo tudi z ilustracijo nepovezanih.
Victor D. O. Santos: Kaj nas dela ljudi
Knjiga Kaj nas dela ljudi je zasnovana kot uganka, odgovor nanjo pa se skriva na zadnji strani. Besedilo je lahko odlično izhodišče za pogovor o jezikih, pomenu sporazumevanja pa tudi o pomembnosti ohranjanja jezika. Vprašanja, ki jih vsebuje izvedba, smo pripravili po didaktičnih materialih, ki jih je pripravil avtor in so dostopna na njegovi spletni strani: https://www.authorvictorsantos.com/#/ whatmakesushuman/.
SODELUJOČI/-e
Otroci v prvi triadi osnovne šole.
Delavnico lahko izvedemo tudi s starejšimi učenci, ki jim zastavljamo bolj zahtevna vprašanja.
CILJI
• Urjenje pozornosti,
• poslušanje z razumevanjem,
• sposobnost povezovanja besedila in ilustracije,
• spodbujanje domišljije.
KAJ POTREBUJEMO ZA IZVEDBO
• Izvod knjige Kaj nas dela ljudi.
ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO
45 minut.
Če se razvije razvneta diskusija, se čas lahko podaljša.
IZVEDBA :
1. Udeležencem postavimo vprašanje, ki je v naslovu knjige, s katero delamo, torej: Kaj nas dela ljudi? Udeleženci nato ugibajo, o čem govori slikanica.
2. Besedilo preberemo skupaj z udeleženci. Pri tem njihovo pozornost usmerjamo tudi k ilustracijam in jih spodbujamo k ugibanju med branjem.
3. Branju in razrešitvi uganke sledi diskusija. Udeležencem zastavljamo vprašanja, ki so primerna glede na njihovo starost. Primeri vprašanj (od preprostejših do težavnejših):
• Katere jezike poznaš?
• Kdo pripoveduje besedilo?
• V besedilu preberemo poved: »Prepričan sem, da si me danes opazil. Ali slišal. Ali čutil.« Kako lahko jezik čutimo? Udeležence napeljemo k čustvom in Braillovi pisavi.
• Katere vrste pisav so udeleženci opazili na ilustracijah?
• V besedilu preberemo tudi: »Lahko sem prijazen kot mucek ali krut kot polarna zima.« Kako je lahko jezik prijazen ali krut?
• Zakaj misliš, da nekatere jezike govori več ljudi kot ostale?
• Zakaj nekateri jeziki izginjajo?
• Kako imenujemo nekoga, ki govori dva jezika?
• Kako imenujemo nekoga, ki govori več jezikov?
• Kako misliš, da ti znanje jezikov lahko koristi v življenju?
• Kako sta povezana jezik in kultura?
• Kakšna je razlika med živimi in mrtvimi jeziki?
• V katerih jezikih lahko najdeš knjige v lokalni knjižnici?
• Kaj pomeni, da jezik izumre? Ali najdeš med ilustracijami še katero izumrlo bitje? Kako pride do izumrtja živali? Kako do izumrtja jezikov?
4. Za konec delavnice nastavimo štoparico na eno minuto (ali dve, odvisno od starosti). Nato skupaj z udeleženci naštejemo čim več jezikov.
5. Udeležence usmerimo k dodatnim izzivom.
Premislimo, ali smo udeležencem zastavljali ustrezna vprašanja. Do težav lahko pride, če udeležencem zastavljamo vprašanja, ki so pretežavna za njihovo starost.
VEČ IZZIVOV
1. Izberi si en jezik, ki ga govori manjše število ljudi, npr. jezik ljudstva Navajo, baskovščino, irščino, jezik ljudstva Guaraní ... Nato pripravi petminutno predstavitev za svoje sošolce.
2. V knjigi poišči ilustracijo, ki prikazuje znakovni jezik. S pomočjo priročnika Osnove enoročne abecede se poskusi naučiti znakovne govorice, ki jo uporabljajo gluhe in težko naglušne osebe: https://www.znakovnijezik.si/product-page/priro%C4%8Dnikosnove-enoro%C4%8Dne-abeced.
3. V učilnici ustvarite jezikovno steno tako, da nanjo nalepite lističe z besedami iz različnih jezikov. Vsak učenec naj napiše po en listič in pojasni, zakaj si je izbral prav to besedo.
4. Razmisli, kako na razumevanje jezika vpliva tipna pisava. V knjižnici poišči knjigo s tipno pisavo. Kje vse jo lahko še najdeš?
Fatih Erdoğan, Moji mami so zrasli brki
Delavnico smo zasnovali z uporabo strategije Tako se začne in tako konča. Ta strategija udeleženkam in udeležencem pomaga poudariti najbolj značilne dele prebranega besedila. Zanje vnaprej pripravimo ključne in manj ključne odlomke, njihova naloga pa je, da povedo, zakaj je do tega dogodka prišlo in kakšne posledice ima. Zelo duhovita knjiga, ki obravnava zelo občutljivo in problematično vprašanje v Turčiji (in drugje po svetu): enakost spolov.
SODELUJOČI/-e
• Ne več kot 30 udeležencev, če pa delamo v parih ali v skupinah, pa tudi kakšen več.
• Dobro bi bilo, če bi udeleženci pred izvedbo te strategije že sodelovali pri izvedbi drugih, manj zahtevnih strategijah.
CILJI
• razvijanje branja v globino,
• prepoznavanje ključnih delov besedila,
• spodbujanje medsebojnega sodelovanja,
• spodbujanje ubesedovanja vtisov o prebranem.
KAJ POTREBUJEMO ZA IZVEDBO
• Vsak udeleženec ima svoj izvod knjige, s katero bomo izvedli to strategijo. Če to ni mogoče, naj bo izvodov vsaj toliko, da imata po en izvod dva udeleženca.
• Liste, ki jih pred srečanjem pripravimo na naslednji način: - izberemo odstavke, v katerih so popisani pomembni deli zgodbe, pomembni prizori, pri čemer pa pazimo, da ne izberemo ravno odstavka tik pred ali za tem odstavkom, - vsak odstavek zapišemo na svoj listek, - če bo delo potekalo v parih, listke podvojimo, pri čemer pazimo, da dva udeleženca dobita enako besedilo. Delo lahko poteka tudi v trojicah, a potem moramo imeti po tri kopije vsakega odlomka besedila.
ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO
• 50−60 minut.
• Če je udeležencev veliko, bomo potrebovali uro ali več.
PREDNOSTI IN PASTI
• Izvedba je zanimiva, če v strategijo uspemo vključiti vse udeležence in če udeleženci naredijo to, kar slišijo. Prav tako je zanimivo, če so udeleženci/-ke pripravljeni/-e razmišljati ob ilustracijah.
• Težave se porajajo, če se udeleženci/-ke težko vživijo v literarne like, niso dovolj spretni/-e, ali če se jim vsebina ne zdi zanimiva.
IZVEDBA :
Ne smemo pozabiti, da je za uspešno izvedbo strategij zelo pomembno presenečenje, zato udeleženci ne smejo vedeti, katero strategijo bomo uporabili. Če bi jo poznali, bi temu lahko prilagodili svoje branje, ki tako ne bi bilo več prosto.
1. Udeleženci skupaj obnovijo zgodbo, pri tem pa se izogibamo podrobnostim.
2. Nato vsakemu udeležencu izročimo listek z odlomkom besedila (glej prilogo). Njegova naloga je poiskati vzrok in pojasniti, kako je prišlo do tega odlomka, pa tudi, kakšne so njegove posledice, kaj se je torej zgodilo po odlomku, ki ga imajo na listku. Udeleženci najprej glasno preberejo svoje odlomke (to je posebej pomembno, če delamo v parih ali trojicah).
3. Udeleženke in udeleženci si vzamejo čas za premislek in pripravijo odgovore (če delamo v parih ali trojicah, se tisti udeleženci, ki imajo enako besedilo, med seboj posvetujejo).
4. Udeležencem damo dovolj časa, ne glede na to, ali delamo individualno, ali v dvojicah, ali v trojicah, da se pripravijo in izmenjajo mnenja.
5. Udeležence ponovno prosimo, naj glasno preberejo svoj odlomek besedila (če delamo v skupinah, glasno bere poročevalec).
6. Vprašamo: Kaj se je zgodilo pred tem odlomkom? (Odgovor naj bi pojasnil vzrok.), Kaj se je zgodilo po tem? (Odgovor naj bi pojasnil posledico.)
7. Če udeleženec ali skupina, ki mora odgovoriti, ne odgovori pravilno, jim lahko pomagajo drugi udeleženci.
8. Ko so dejavno sodelovali vsi udeleženci, pojasnimo nejasnosti in tako se izvedba konča.
ANALIZA IZVEDBE:
Zelo pomembno je, da delujemo kar se da diskretno in udeležencev ne poskušamo pripeljati na svoj nivo branja. Seveda pa spodbujamo udeležence in pojasnimo morebitne nejasnosti in dvome. Zato po koncu izvedbe temeljito premislimo, kako smo ravnali.
Premislimo, ali smo bili dovolj potrpežljivi ali prepočasni, ali so bili odlomki besedila dobro izbrani, ali je bila knjiga primerna za to strategijo ipd.
VEČ IZZIVOV
1. Izdelajte brke iz poljubnega materiala in odigrajte enega od vaših najljubših prizorov iz knjige.
2. Na tehtnico (ilustrirano ali dejansko) postavite prednosti in slabosti brkov. Katerih je več? Bo vaši tehtnici uspelo ohraniti ravnotežje?
3. Poskusite spremeniti zgodbo tako, da osebam iz knjige popolnoma spremenite lastnosti. Si upate knjigo ilustrirati čisto po svoje?
4. Pripravite knjižni napovednik, v katerem na atraktiven način predstavite dogajanje v knjigi.
PRILOGA
PRIMERI ODLOMKOV
Ko se je med jutranjo prometno konico službeni avtobus le počasi premikal, Merve ni mogla iz svoje kože in se je neprestano dotikala predela nad ustnico. »Kako neuvidevni so moški,« si je rekla. »Ker imajo tam nekaj dlačic, mislijo, da so boljši, in podpirajo drug drugega. Ko bi le imela brke …«
Merve je malo pozneje opazila, da je možakar na sedežu, kjer sta sedela, malce bolj zdrsnil proti njej. Usedla se je malce bolj proti robu, k oknu. Avtobus se je ustavil, potniki so izstopili, in ko je ponovno speljal, je opazila, da se ji je možakar še malce bolj približal, zato se je ona še malo bolj stisnila k oknu. Obrnila se je k možakarju in mu z jeznim pogledom sporočila, da se ne počuti prijetno. Možakar pa je še naprej zijal vanjo, zato je svoj pogled takoj obrnila drugam. Še bolj se je stisnila k oknu. Ko je avtobus zavijal, se je popolnoma naslonil nanjo, ampak ona se tokrat ni stisnila k oknu, temveč je na svojem mestu sedela pokončno in ga z ramo odrivala.
»Raje umrem, kot pa da uredim tisti fascikel,« je rekla možu. »Raje sem lačna.«
»Lačen sem,« je rekel Volkan.
»Očitno ne bomo dolgo lačni,« je rekla Merve s kislim nasmeškom.
»Mislim, da ima direktor prav,« je rekel mož.
»Vsi ste isti,« mu je rekla Merve. »Saj tudi nisem pričakovala, da boš na moji strani.«
»Seveda ima prav,« je rekel Burak. »Na visokih vodilnih mestih so moški bolj uspešni, kaj č'mo.«
Hitro je odšla iz spalnice in se zaprla v kopalnico. Postavila se je pred ogledalo. Obraz je popolnoma približala ogledalu, dolge brke je s prsti pomaknila levo in desno in si od blizu ogledala njihove korenine. To niso umetni brki. Iz njene kože so zrasli čisto pravi brki, prav taki, kot jih vsi poznamo. Prav taki, dolgi, kot jih ima kapitan Kljuka. Saj veš, kakšne dolge brke ima kapitan Kljuka, ali ne? Merve je stala pred ogledalom in si jih poskušala odstraniti z milom, šamponom, balzamom za lase, različnimi kremami za obraz in roke, kremo za okoli oči, acetonom in mehčalcem, ampak ji ni uspelo. Ni jih mogla odstraniti.
Naslednjega jutra si je Merve postrigla brke. Ampak tokrat ji niso zrasli ponovno. (Merve si je za vsak primer shranila nekaj tistega čarobnega plastelina, ampak naj to ostane med nami.)
Kar se pa njenih prijateljic tiče, pa je zgodba sledeča. Brke so si postrigle vse, ampak nekaterim, tako kot Merve, niso več zrasli, spet drugim pa so. In to še bolj gosti.
Res čudno, ampak tako pač je.
Juan Kruz Igerabide: Grigor in čebela
V besedilu Grigor in čebela nastopajo živali, ki govorijo drugače kot otroci. Da bi udeležencem približali ustvarjalnost, s katero je avtor pristopil k opisovanju govora čebele, kuščarja in drugih živali, za motivacijo pri branju uporabimo strategijo Jezik se mi je zapletel. Pri njej udeleženci spoznajo rimane uganke in lomilce jezika v slovenščini in španščini.
SODELUJOČI/-e
V lomilcih jezika najbolj uživajo osnovnošolci, lahko pa jih uporabimo tudi pozneje, če hočemo izboljšati izgovorjavo. Vsekakor se sami odločimo, s kakšno skupino bomo izvedli strategijo.
CILJI
• Urjenje izreke,
• branje težje izgovorljivih besed in povedi,
• bogatenje besedišča,
• zabavanje, ne da bi se pri tem komur koli posmehovali,
• seznanjanje s španskim jezikom.
KAJ POTREBUJEMO ZA IZVEDBO
• Knjigo Juana Kruza Igerabideja Grigor in čebela
• Listke, na katere napišemo lomilce jezika, pri čemer potrebujemo toliko lomilcev jezika, kolikor otrok sodeluje pri izvedbi; če so udeleženci mlajši, lahko uporabimo ta lomilec jezika: »Z Ježce čez cesto v Stožce po rožce.« Vse lomilce jezika napišemo na listke, pri čemer pazimo, da so približno enako dolgi in enako zahtevni. Če so udeleženci starejši, so tudi lomilci jezika lahko bolj težavni.
• Piščalke.
• Razpredelnico s pogostimi napakami: slabša izreka, počasna izreka, govor z zaprtimi usti ipd.
• Računalnik z internetno povezavo in možnostjo predvajanja zvoka za učenje španskih lomilcev jezika.
ČAS, POTREBEN
ZA IZVEDBO
1 ura.
Težko ga je vnaprej določiti, saj je odvisen od tega, kako dobro berejo/govorijo udeleženci.
PREDNOSTI IN PASTI
Če udeleženci berejo z napakami, a smešno, je izvedba zanimiva in zabavna. Če udeleženci med branjem komaj zlogujejo, strategijo težko izvedemo. V tem primeru izberemo druge, preprostejše strategije.
1.
a.) Udeležencem povemo, da se bodo seznanili z besedilom, v katerem nastopajo živali, ki jih glavni junak Grigor razume. Vprašamo jih, ali mislijo, da bi živali govorile enako kot ljudje, če bi jih razumeli. Nato udeležence prosimo, naj poskusijo ponazoriti govor nekaterih živali: Kako bi govorila čebela? Kako bi govoril martinček? Kaj pa taščica ali morski pes?
b.) Udeležencem povemo, da se bodo naučili nekaj španskih lomilcev jezika. Najprej jih prosimo, da pojasnijo pojem »lomilec jezika« in podajo sami kak primer. Nato jih počasi, zlog za zlogom, naučimo naslednjih lomilcev jezika:
Camarón, caramelo. Caramelo, camarón. (Kalamar, karamela, karamela, kalamar) Un perro rompe la rama del árbol. (Pes odlomi drevesno vejo.) Pancha plancha con cuatro planchas.¿Con cuántas planchas plancha Pancha? (Pancha lika s štirimi likalniki. S kolikimi likalniki lika Pancha?) Cuando cuentes cuentos, cuenta cuantos cuentos cuentas, cuando cuentes cuentos. (Ko pripoveduješ pravljice, štej, koliko pravljic poveš, ko pripoveduješ pravljice.)
2. Udeleženci se postavijo v krog. Pojasnimo, da se bomo igrali z lomilci jezika. Bistvo te igre je, da stavek preberemo/izgovorimo kar najhitreje in pravilno, pri tem pa se morajo razumeti vse besede. Seveda je tudi zabavno, če se med branjem zmotimo. Povemo, da bo vsak dobil svoj lomilec jezika.
3. Razdelimo listke z lomilci jezika, dva pa prihranimo, da dva udeleženca ostaneta brez listkov. Skupaj z nami sestavljata žirijo. Udeležencem damo nekaj časa, da stavke tiho preberejo.
Če želijo, lahko lomilec jezika nekajkrat tiho ponovijo, vendar pri tem ne smejo motiti drugih udeležencev. Vloga žirije je, da najde in zapisuje napake udeležencev. Zato ima en član žirije piščalko, s katero opozori na napako, drugi pa razpredelnico s pogostimi napakami, ki jo pripravimo pred izvedbo. Udeležencem prepustimo izvedbo, sami pa skrbimo le, da delo poteka nemoteno.
IZVEDBA
4. Prvi krog, v katerem vsi udeleženci preberejo svoj lomilec jezika, lahko opravimo za vajo. V drugem krogu izvedba poteka z izločanjem. Tisti, ki se zmotijo, so izločeni. Kaznujemo lahko le tiste napake, ki jih žirija zazna. Če udeleženec želi pojasnilo, morata člana žirije to tudi storiti.
5. Ko vsak udeleženec dvakrat prebere svoj lomilec jezika, izvedbo končamo. Zaploskamo vsem, ki uspejo brati brez napake. Če udeleženci želijo, lahko izvedemo še en krog, vendar moramo imeti dovolj časa.
6. Skupaj preberemo 5. poglavje iz knjige, ki govori o martinčkih. Udeležencem naročimo, naj dobro poslušajo govor martinčka in čebele. Po branju jih povprašamo, ali so opazili kakšno posebnost. Kaj se jim je vtisnilo v spomin?
7. Delavnico sklenemo tako, da udeležence usmerimo k nadaljnjim izzivom.
Vedeti moramo, kako dobri bralci so udeleženci, pa tudi, ali ima kdo prirojene težave z izgovorjavo. Nekateri lomilci jezika poudarjajo izgovor nekaterih glasov: R, sičnikov in šumnikov … Če ima kateri od udeležencev težave pri izgovorjavi posameznih glasov, mu je treba dati lomilec jezika z drugimi glasovi. Paziti je treba, da je izvedba vesela. Lahko se smejimo storjenim napakam, ne pa osebam, ki jih storijo. Presoditi je treba, ali smo dovolj hitro brali lomilce jezika, saj je prav v tem njihov čar.
1. Kateri dogodek v knjigi se ti je najbolj vtisnil v spomin? Ilustriraj ga!
2. Izberi si eno žival, ki nastopa v knjigi, in poizvej čim več o njej: kje živi, s čim se prehranjuje, ali ima naravne plenilce in druge zanimive podatke. Nato vse podatke predstavi na plakatu, ki mu lahko dodaš tudi fotografije, in ga predstavi sošolcem.
3. V okolici šole s sošolci naberite naravne materiale, ki predstavljajo park, kjer se dogaja prvi del knjige. Nato v škatli za čevlje izdelaj miniaturen park s pomočjo nabranih materialov (trave, vej, koščkov zemlje, kamnov ...). V park lahko naseliš tudi čebelo in njene prijatelje (seveda narisane)!
4. S sošolci odigrajte najljubši prizor iz knjige. Bodite pozorni na uporabo jezika, ki ga govorijo živali!
5. Spomni se še kakšnega novega lomilca jezikov.
ANALIZA IZVEDBE
VEČ IZZIVOV
PRILOGA
Klop pod klopjo.
Pikčasta ptička v pikčasti kletki.
Pešec čez cestišče gre.
Iz Ježce čez cesto v Stožce po rož`ce.
Na vrh brd vrba mrda.
Gori na gori gori.
Perica reže raci rep.
Če čebela ne bi če imela, bi čebela bila bela.
Pešec pešači čez peskasto cestišče.
Bezgov brizgec brizga bezgovo brozgo.
Kaplanov klobuk pod klopjo.
Na Kal pr` Kral so kravo klal.
Tolpa natika kita na plot.
Lučka Lučovnik: Pogruntavščine
Zbirka Pogruntavščine prinaša petnajst zabavnih besedil, v katerih se lahko naučite, kako si z letalom pomagati pri pripravi sladoleda, kako združiti vso modrost sveta na enem mestu (na vsaj dva načina), kako pripeljati slone čez Alpe, kako preusmeriti sonce in še marsikaj drugega.
Zaradi obilice znanja, ki ga prinaša zbirka, se naši možgani lahko hitro utrudijo, zato smo za sproščujočo aktivnost med branjem zbirke izbrali kar pogruntavščino, ki jo avtorica imenuje Športna abeceda
SODELUJOČI/-e
Do 30 udeležencev.
CILJI
• Utrjevanje črkovanja, • razgibavanje telesa.
KAJ POTREBUJEMO ZA IZVEDBO
• Dovolj prostora, da lahko telovadijo vsi udeleženci.
ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO
Odvisno, koliko besed se odločimo odtelovaditi. Aktivnost je lahko oblika aktivnega odmora, lahko pa jo tudi združimo s športno vzgojo in razširimo na celotno šolsko uro.
IZVEDBA
Športna abeceda je čudovita pogruntavščina. Izmisliš si lahko čisto svojo športno abecedo, in sicer tako da ima vsaka črka drugo vajo. Potem pa moraš te vaje dejansko izvajati. Recimo, da vsak petek narediš vaje, ki so v priloženi preglednici, navedene pri črkah P-E-T-E-K, torej pet vaj. V torek pa delaš vaje za T-O-R-E-K. (Verjetno se strinjaš, da je za dan počitka najprimernejši P-ON-E-D-E-L-J-E-K, ker je ta dan pač dolg kot ponedeljek!) Ali pa se z družino dogovorite, da bo vsak od vas vsako jutro potelovadil svoje ime ali ime drugega družinskega člana. Odrasle opozori, naj se najprej malce ogrejejo, saj nimajo več tako prožnih mišic kot ti! Za začetek lahko uporabiš naslednjo gibalno abecedo in z njo potelovadiš svoje ime.
VEČ IZZIVOV
1. Izdelaj si svoj športno-abecedni dnevnik, v katerega načrtuješ, katere besede boš odtelovadil/a v prihodnjem tednu, vanj pa tudi zabeležiš, ali ti je uspelo zastavljene cilje tudi doseči. Vanj lahko zapišeš tudi besede v tujih jezikih, ki ti pri pouku povzročajo preglavice!
2. S sošolci organizirajte tekmovanje v črkovanju: športne abecede se naučite na pamet, nato pa tekmujte, komu uspe brez napak čim prej od-telo-črko-vaditi besedo, ki jo določi žirija.
Beatriz Osés, Erik Vogler brez srca
Priljubljena in lahko berljiva serija o Eriku Voglerju ponuja vrsto priložnosti za pogovor. Tokrat se bomo osredotočili na naslove posameznih poglavij v knjigi. Naslovi so zelo zgoščeni povzetki vsebine in na tej delavnici bomo premišljevali o naslovih poglavij, ki jih je v besedilo zapisala avtorica, in si izmislili tudi svoje. Pri delu se bomo naslonili na strategijo Vsak naslov na svojem mestu in s tem urili pozorno branje celotnega besedila.
SODELUJOČI/-e
Ne več kot 20.
CILJI
• Branje v globino,
• urjenje spomina,
• urjenje pozornosti,
• spoznavanje pomena povzemanja besedila.
KAJ POTREBUJEMO ZA IZVEDBO
• Dovolj izvodov knjige Erik Vogler brez srca Beatriz Osés, da jo udeleženci pravočasno preberejo; pomembno je, da časovno obdobje med branjem in izvedbo strategije ni predolgo, kajti bralci pri izvedbi te strategije uporabljajo predvsem svoj spomin.
• Kartonaste kartice, na katere napišemo posamezni naslov vsakega poglavja iz knjige.
• Prazne kartončke na katere bodo udeleženci in udeleženke zapisali svoje naslove.
• Kopijo kazala iz knjige za lažje moderiranje srečanja.
ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO 1 ura.
PREDNOSTI IN PASTI
Izvedba bo zanimiva, če bomo udeležence uspeli spodbuditi k pisanju lastnih naslovov. Če želimo napetost še povečati, lahko o najboljših naslovih poglavij tudi glasujemo. Če so udeleženci pri branju uživali, se bodo spomnili posameznih odlomkov in situacij. Težave bi lahko nastale zaradi površnega branja.
IZVEDBA
1. Na kratko obnovimo vsebino knjige.
2. Vsakemu udeležencu razdelimo po eno kartico. Na vsaki kartici je napisan naslov enega od poglavij.
3. Udeležencem damo pet minut časa, da vsak prebere naslov, ki ga je dobil, in razmisli, kaj se dogaja v poglavju s tem naslovom. Nato vsak pove, kaj se v njegovem poglavju dogaja in zakaj meni, da mu je pisateljica dala takšen naslov.
4. Če število poglavij ni enako številu udeležencev, udeležence lahko razdelimo v pare ali naslov katerega poglavja izpustimo.
5. Ko vsi udeleženci povedo, kakšna vsebina se skriva pod njihovim naslovom, jim razdelimo še prazne kartončke in jih spodbudimo, naj še zapišejo svoj naslov poglavja.
6. Avtoričine naslove in naslove, ki so jih ustvarili udeleženci delavnice, razporedimo drugega ob drugem po tabli tako, da so vsi pari (stari in nov naslov) skupaj.
7. Udeležence prosimo, naj glasujejo o vseh naslovih na tabli. To storijo tako, da pod tisti naslov v posameznem paru narišejo črtico.
8. Ko je glasovanje končano, črtice preštejemo. Čestitamo zmagovalcem in jih vprašamo, zakaj so se odločili, da bodo poglavju dali tako dober naslov.
ANALIZA IZVEDBE
Po izvedbi opravimo evalvacijo: premislimo, ali smo dobro izbrali knjigo, ali so bili naslovi poglavij smiselni, ali so udeleženci radi sodelovali pri pisanju novih naslovov, ali smo dobro opravili svojo posredniško vlogo, ali je bilo število udeležencev pravšnje itd.
VEČ IZZIVOV
1. Izdelajte lastno »kazalo« knjige Erik Vogler brez srca z naslovi poglavij, ki so dobili največ točk. Ali se to zelo razlikuje od tistega, ki ga je pripravila Beatriz Osés?
2. Ali bi katero od poglavij želeli tudi ilustrirati?
Beatriz Osés: Erik Vogler in skrivnost Alberta Zimmerja
V seriji o Eriku Voglerju se elementi detektivke prepletajo z elementi grozljivke. Na delavnici želimo poudariti elemente in vzdušje grozljivke, zato bomo uporabili strategijo Kdo je glasnik?
Glasnik je tista oseba, ki je v srednjem veku prinašala novice. Pozneje se je uporabljala tudi za označevanje osebe, ki je želela biti pomembna, ne da bi to v resnici tudi bila. Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika je glasnik tisti, kdor prinaša kakšno novico ali sporočilo; sel, kurir, kdor javno izraža, razširja neko idejo, nazor.
Z uporabo te strategije poskušamo usmeriti pozornost udeležencev na vse tiste elemente, ki v besedilo vnašajo grozljivo vzdušje: to so lahko prividi, sanje, osebe, predmeti itd.
SODELUJOČI/-e
• Ne več kot 25.
• Delamo lahko tudi z majhno skupino petih ali šestih udeležencev.
CILJI
• Urjenje v natančnem branju,
• seznanjanje z značilnostmi žanra grozljivke,
• zaznavanje in prepoznavanje različnih književnih oseb, predmetov, vzdušja,
• vrednotenje pomena uvajalnih delov literarnega besedila.
KAJ POTREBUJEMO ZA IZVEDBO
• Vsak udeleženec ima svoj izvod besedila Erik Vogler in skrivnost Alberta Zimmerja, da lahko med izvedbo pogleda vanj. Če to ni mogoče, pa vsaj toliko izvodov knjige, da jo vsi udeleženci lahko pravočasno preberejo.
• Liste za vse udeležence, na katere napišemo vprašanja:
1. Kaj meniš, kdo (vse) je v tem besedilu »glasnik«?,
2. Kolikokrat se v tem besedilu pojavi beseda »glasnik«?
3. V katerem delu besedila je po tvojem mnenju »glasnik« še posebej pomemben?
ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO
30 minut.
Odvisen je od miselne odprtosti udeležencev.
PREDNOSTI IN PASTI
Udeležence bo strategija zanimala, če bomo izvedbi dodali raziskovalni pridih, kar bo spodbudilo radovednost udeležencev in njihovo željo po odkrivanju.
Težave se pojavijo zaradi težav pri branju ali če je delavnica preveč podobna reševanju šolskega preizkusa znanja. To pa izvedba strategije seveda ni!
IZVEDBA
Uvodoma udeležencem pojasnimo, kdo so bili glasniki in kakšna je bila njihova vloga nekoč, pa tudi kakšno vlogo ima ʻglasnikʼ pri izvedbi te strategije. Na kratko jim pojasnimo tudi, da grozjivka kot literarni žanr gradi na ustvarjanju posebnega in napetega vzdušja v besedilu. Da k temu pripomorejo dogajalni prostori (npr. skrivnostni gradovi ali zapuščene hiše), osebe, nenaravni pojavi in predmeti. Naša naloga je, da jih poiščemo v besedilu o Eriku Voglerju.
Vsakemu udeležencu damo list in dovolj časa, da po tiho prebere, razmisli in pisno odgovori na zastavljena vprašanja. Pri tem lahko tudi pogleda v knjigo.
1. Nato vsakega udeleženca vprašamo, kdo je po njegovem mnenju ʻglasnikʼ Njihova mnenja se lahko razlikujejo, ali pa je v enem besedilu ʻglasnikovʼ lahko tudi več, zato skupaj poiščemo ʻglasnikaʼ ali ʻglasnikeʼ .
2. V nadaljevanju poskušamo določiti, kolikokrat se ʻglasnikʼ ali ʻglasnikiʼ pojavi/-jo v besedilu.
3. Tretje vprašanje razrešimo, ko udeleženci preberejo odlomek ali pojasnijo prizor v besedilu, v katerem je vloga ʻglasnikaʼ zelo pomembna.
ANALIZA IZVEDBE
Pri tej strategiji zelo resno premislimo o izvedbi, saj ni najbolj preprosta. Premislimo, ali smo dobro izbrali besedilo, saj v vseh ni lahko najti ʻglasnikaʼ. Če se izvedba ni posrečila, tiči morda razlog prav v tem. Prav tako premislimo, ali ni bila knjiga za udeležence prezahtevna.
IZZIVOV:
1. Nariši zemljevid posestva in hiše, v katerem se zgodba dogaja. Vanj vriši tudi vse glasnike in ga primerjaj s prijateljevim ali prijateljičinim zemljevidom. Ali sta vajina zemljevida enaka? Zakaj ne?
2. Ali bi v to zgodbo dodal/-a še kakšnega glasnika? Katerega? Povej svojo zgodbo o Eriku Voglerju.
Breda Podbrežnik Vukmir in Klarisa Jovanović: Čudežna drevesa
Besedilo, ilustracija in naslov so ključni elementi pravljic, zbranih v knjigi Čudežna drevesa. Na delavnici zato spodbudimo po tri udeležence, da povežejo ustrezen naslov, ilustracijo in kratko besedilo iz knjige. Bistveno je, da se med izvedbo povežejo pravi udeleženci, tisti z besedilom mora izbrati udeleženca s pravim naslovom, s tretjim pa se morajo ujemati podatki o avtorju. Strategija Skupaj gre laže, ki jo uporabimo tokrat, poudarja logično razmišljanje in sodelovanje med udeleženci.
SODELUJOČI/-e
Do 30 udeležencev.
CILJI
• Urjenje spomina,
• spodbujanje raziskovanja literature,
• povezovanje literarnih besedil z naslovi in ilustracijami,
• spodbujanje sodelovanja med udeleženci,
• poudarjanje pomena natančnega branja.
KAJ POTREBUJEMO ZA IZVEDBO
• Tokrat udeležencem ni treba vnaprej prebrati knjige Čudežna drevesa, lahko pa to tudi storijo.
• Pripravimo toliko kart, kolikor je udeležencev. Potrebujemo po tri karte za vsako poglavje, in sicer z: a) naslovom besedila, b) ilustracijo, c) kratkim, reprezentativnim odlomkom besedila. Karte oštevilčimo, a tako, da s tem udeležencem ne olajšamo dela. Tri karte o istem besedilu imajo lahko številko 3, 15 in 8. To upoštevamo tudi, ko si pripravimo rešitve zase.
• Če predvidevamo, da bo sodelovalo trideset udeležencev, izberemo deset poglavij oziroma pravljic. Za vsako pravljico pripravimo ustrezne karte, ki vsebujejo naslov, ilustracijo in odlomek besedila. (Prim. Priloga)
• Računalnik z dostopom do interneta za poslušanje naslednjih posnetkov: https://www.youtube.com/watch?v=7Ilu033ydSw ali https://www.youtube.com/watch?v=lKEHYRkShBY&t=19s.
ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO
Čeprav ni videti, to strategijo hitro izvedemo. Najverjetneje bomo potrebovali pol ure.
PREDNOSTI IN PASTI
Izvedba je zanimiva, če so udeleženci, ki se združujejo v skupine, vešči bralci, če so aktivni in bodo dejavno sodelovali.
Težave lahko nastanejo, če udeleženci ne znajo povezati naslova, ilustracije in dela besedila.
IZVEDBA
Uvodoma poslušamo nekaj posnetkov gozda in narave. Lahko uporabimo navedene posnetke. Udeleženke in udeležence vprašamo, kaj slišijo. Spodbudimo jih, da naštejejo čim več dreves, in jim povemo, da bomo delali s knjigo o čudežnih drevesih.
1. Pojasnimo, da bo vsak udeleženec dobil po eno karto. Na nekaterih so knjižni naslovi, na drugih ilustracije, na tretjih pa odlomki besedila. Njihova naloga je, da zberejo vse tri elemente, povezane z isto pravljico
2. Nekaj časa namenimo temu, da se udeleženci s karticami v rokah sprašujejo med sabo, s čimer se združijo v skupine z isto pravljico.
3. Ko so skupine formirane, prva trojka prebere knjižni naslov, pokaže ilustracijo in prebere odlomek besedila. Če se vse ujema, jih pohvalimo. Če trojka ni prava, rečemo, da nekaj ni prav, a ne povemo pravilnega odgovora.
4. Nato se predstavi naslednja trojka. Enako ravnamo, dokler vse skupine ne predstavijo svojih pravljic.
5. Če se je ena ali več skupin napačno formiralo, imamo dve možnosti:
a) če je dovolj časa in je rešitev mogoče poiskati v knjigi, jim damo možnost, da udeleženci sami še naprej raziskujejo, dokler ne najdejo rešitve; b) če ni dovolj časa ali so udeleženci utrujeni, povemo rešitev.
6. Če želimo narediti izvedbo strategije še bolj zanimivo, lahko skupine vprašamo, katera pravljica jim je najbolj všeč.
Predvsem premislimo, ali smo izbrali prave pravjlice. Pa tudi, ali je bil izbrani odlomek dovolj reprezentativen, da ga je bilo mogoče povezati z naslovom in ilustracijo. Analizirajmo še druga opažanja, ki bodo koristila pri drugih izvedbah strategije. Ohranimo, kar se je dobro obneslo.
ANALIZA IZVEDBE
VEČ IZZIVOV:
1. Drevo pogosto simbolizira človeško življenje, včasih tudi celo družino. Ali lahko narišeš svoje rodbinsko drevo?
2. Kdor gleda posamezno drevo, ne vidi gozda. Kaj to pomeni? Poišči še druge pregovore, v katerih so omenjena drevesa.
PRILOGA
Naslov: Autana, drevo vseh plodov
Besedilo:
Semena kuaveievih sadežev so oceani in reke odnesli do roba sveta. Veter in ptice so jih raztrosili po vsej zemeljski obli. Ampak čudežev še ni bilo konec. Svetloba, ki se je razlivala po gozdu, je obarvala liste na drevesih v zelene, nebo pa v modrikaste in rožnate odtenke. Na Zemlji so kot za stavo poganjala drevesa in rože vseh mogočih barv in oblik. Ljudje in živali so se veselili življenja, hrane je bilo v izobilju. Ilustracija >>>>>>>
Ignė Zarambaitė: Črnovodoci
Črnovodci so napet problemski roman z elementi mistične, pustolovske in detektivske zgodbe. Odkrito obravnava teme, ki so pomembne za mlade: ustrahovanje, iskanje identitete in smisla, želja po prijateljstvu in priznanju, moralne dileme. Odnosi med nastopajočimi v romanu so tesno prepleteni in odvisni drug od drugega. Prepoznavanje različnih povezav med književnimi osebami nam pomaga pri globljemu razumevanju besedila, zato smo za besedilo uporabili strategijo Kdo je s kom
SODELUJOČI/-e
15–25 učencev zadnje triade oziroma srednješolcev. Če jo izvedemo resno in poglobljeno, lahko služi kot uvod v literarno interpretacijo.
CILJI
• Spodbujanje branja v globino,
• zaznavanje karakterja književnih oseb,
• oblikovanje domišljijsko-čutnih predstav o književnih osebah,
• razumevanje motivacij za ravnanje književnih oseb,
• ozaveščanje različnih povezav med osebami v literarnem besedilu,
• odkrivanje argumentacijske moči pripovednega besedila.
KAJ POTREBUJEMO ZA IZVEDBO
• Dovolj izvodov knjige, da jo lahko pred izvedbo preberejo vsi udeleženci.
• Tablo, da nanjo napišemo imena književnih oseb (in njihov položaj v literarnem besedilu).
• Krede različnih barv oziroma različne flomastre.
ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO
1 ura.
PREDNOSTI
IN PASTI
Deloma je dobra izvedba odvisna od prepričljivosti književnih oseb pa tudi od pripravljenosti udeležencev na analizo; če ta dobro teče, bo izvedba živa in zanimiva. Do težav pride, če udeleženci niso vešči branja ali če izbira besedila ni najbolj posrečena.
IZVEDBA
Udeleženci se posedejo tako, da lahko vsi vidijo na tablo.
1. Uvodna motivacija: udeležencem preberemo oba citata z začetka knjige (glej prilogo). Naj nam služita za izhodiščni razmislek o besedilu. Na kakšen način se povezujeta s temami, obravnavanimi v knjigi?
2. Najprej skupaj obnovimo besedilo: vsebino, literarne osebe, poglavitne dogodke … Temu ne namenimo preveč časa, največ do 10 minut.
3. Na tablo napišemo osebe iz prebranega besedila, ki se jih udeleženci spomnijo. Pišemo, ko jih udeleženci naštevajo.
4. Poiščemo povezave med njimi: prijateljstvo, sorodstveno razmerje, romantični nameni, šola, starost, spol, delo, prebivališče, socialni položaj, dogodki, ideologija, afinitete itd. Povežemo jih med sabo in v pare. Ko so večinoma povezani, pogledamo, katere od književnih oseb niso z nikomer povezane. Obstaja možnost, da jih priključimo kateri skupini. Razmislimo kateri? Zakaj? Ali jih ni mogoče povezati z nikomer? Zakaj?
5. Nato se je treba vprašati, zakaj so literarne osebe v istem literarnem besedilu. Kaj jih povezuje: ali je to skupni cilj, posledice skupne zaveze …
6. Nazadnje premislimo: koga bi iz romana izpustili? Zakaj? Bi bilo literarno besedilo enako brez te literarne osebe?
Tukaj se izvedba konča. Sklepe naredi vsak udeleženec sam pri sebi.
ANALIZA IZVEDBE
Premislimo, ali smo imeli dovolj potrpljenja, da so udeleženci sami odkrili osebe, ali nam je uspelo ohraniti zanimanje udeležencev, smo jim hoteli vsiliti svoje mnenje itd.
VEČ IZZIVOV:
1. S sošolci se razdelite v skupine. Vsaka skupina si izbere en prizor iz romana in ga odigra pred sošolci, ki na koncu glasujejo za najbolj prepričljivo uprizoritev.
2. S sošolci se razdelite v dve skupini, v katerih naj bo enako število udeležencev. Vsak udeleženec iz prve skupine naj si izbere svoj lik iz romana in dobro razmisli o težavah, s katerimi se ta sooča. Nato naj napiše pismo ʻteti Justiʼ in ga izroči sošolcu iz druge skupine, ki naj pismo prebere in po svojih najboljših močeh poskuša svetovati pri reševanju težav, nato pa avtorju pismo vrne. Najbolj domiselne odgovore naj vsak deli z razredom.
3. Roman Črnovodci vsebuje tudi elemente grozljivke. V skupinah si iz romana izberite najbolj strašljiv prizor in ga adaptirajte za filmski scenarij. Prizor lahko tudi po svoje dodelate in izboljšate, da bo še bolj ustrezal temu filmskemu žanru.
4. Glavna junakinja je bila v otroštvu žrtev medvrstniškega nasilja. V razredu se z razredničarko pogovorite o vzrokih za pojav medvrstniškega nasilja, načinih preprečevanja in o tem, kako lahko žrtvam medvrstniškega nasilja pomagamo preboleti tovrstno izkušnjo. Po pogovoru lahko izdelate plakat z najboljšimi rešitvami.
PRILOGA
»Nor je ta, ki hoče izvedeti vse o drugih ljudeh. Ljudje se namreč kar naprej spreminjamo, z vsakim trenutkom. Človek je kot reka – teče, narašča, se razliva, spreminja ... Mar lahko po tem, ko prvič zabredemo v reko, rečemo, kakšne so njene vode spomladi, poleti, jeseni, pozimi, ob svitu, ob sončnem zahodu, v mesečini, kakšne so, kadar po hudem neurju s seboj prinašajo obilo mulja ali blata, kadar v sebi skrivajo truplo nekoga?«
(Jurga Ivanauskaitė)
»Voda je dobra stvar, zemlja prav tako, toda ko ju zmešaš, dobiš blato.«
(Vincas Mykolaitis-Putinas)
EVALVACIJSKI VPRAŠALNIKI
Canizales, Zgornja stran
EVALVACIJSKI VPRAŠALNIK
Datum izvedbe: ________________Kraj izvedbe: ______________________
Cilji delavnice:
• navajanje na pozorno poslušanje,
• poslušanje z razumevanjem,
• razumevanje in doživljanje dogajanja v slikanici Zgornja stran,
• delo po ‘navodilih’,
• seznanjane s španskim jezikom.
Odstopanja od predvidenega načrta:
Sem dosegel/-a zastavljene cilje?
Ali je bila izbira knjige prava za delo s to strategijo?
DANE
So bile ostale dejavnosti v okviru delavnice kompatibilne z izbrano strategijo?
DANE
So udeleženke in udeleženci z zanimanjem sodelovale in sodelovali?
DANE
OPOMBE:
Peter Svetina, Raznašalka kruha
EVALVACIJSKI VPRAŠALNIK
Datum izvedbe: ________________Kraj izvedbe: ______________________
Cilji delavnice:
• uživanje v branju,
• urjenje pozornosti pri branju,
• zaznavanje in doživljanje dogajalnega časa ter ritma pripovedi,
• spodbujanje sodelovanja med udeleženci,
• izražanje lastnega odnosa do vprašanj, ki se pojavijo v besedilu.
Odstopanja od predvidenega načrta:
Sem dosegel/-a zastavljene cilje?
Ali je bila izbira knjige prava za delo s to strategijo?
DANE
So bile ostale dejavnosti v okviru delavnice kompatibilne z izbrano strategijo?
DANE
So udeleženke in udeleženci z zanimanjem sodelovale in sodelovali?
DANE
OPOMBE:
Patricija Peršolja, Samo še pet minut
EVALVACIJSKI VPRAŠALNIK
Datum izvedbe: ________________Kraj izvedbe: ______________________
Cilji delavnice:
• uživanje v branju,
• poslušanje z razumevanjem,
• zaznavanje in razlikovanje književnih oseb,
• razumevanje književnih oseb glede na njihov zunanji opis, razpoloženje, socialno okolje.
Odstopanja od predvidenega načrta:
Sem dosegel/-a zastavljene cilje?
Ali je bila izbira knjige prava za delo s to strategijo? DANE
So bile ostale dejavnosti v okviru delavnice kompatibilne z izbrano strategijo?
DANE
So udeleženke in udeleženci z zanimanjem sodelovale in sodelovali?
DANE
OPOMBE:
Romana Romanišin in Andrij Lesiv, Glasno, tiho, šepetaje
EVALVACIJSKI VPRAŠALNIK
Datum izvedbe: ________________Kraj izvedbe: ______________________
Cilji delavnice:
• urjenje pozornosti,
• poslušanje z razumevanjem,
• sposobnost povezovanja besedila in ilustracije,
• spodbujanje domišljije.
Odstopanja od predvidenega načrta:
Sem dosegel/-a zastavljene cilje?
Ali je bila izbira knjige prava za delo s to strategijo?
DANE
So bile ostale dejavnosti v okviru delavnice kompatibilne z izbrano strategijo?
DANE
So udeleženke in udeleženci z zanimanjem sodelovale in sodelovali?
DANE
OPOMBE:
Victor D. O. Santos, Kaj nas dela ljudi
EVALVACIJSKI VPRAŠALNIK
Datum izvedbe: ________________Kraj izvedbe: ______________________
Cilji delavnice:
• urjenje pozornosti,
• poslušanje z razumevanjem,
• sposobnost povezovanja besedila in ilustracije,
• spodbujanje domišljije.
Odstopanja od predvidenega načrta:
Sem dosegel/-a zastavljene cilje?
Ali je bila izbira knjige prava za delo s to strategijo?
DANE
So bile ostale dejavnosti v okviru delavnice kompatibilne z izbrano strategijo?
DANE
So udeleženke in udeleženci z zanimanjem sodelovale in sodelovali?
DANE
OPOMBE:
Fatih Erdoğan, Moji mami so zrasli brki
EVALVACIJSKI VPRAŠALNIK
Datum izvedbe: ________________Kraj izvedbe: ______________________
Cilji delavnice:
• razvijanje branja v globino,
• prepoznavanje ključnih delov besedila,
• spodbujanje medsebojnega sodelovanja,
• spodbujanje ubesedovanja vtisov o prebranem.
Odstopanja od predvidenega načrta:
Sem dosegel/-a zastavljene cilje?
Ali je bila izbira knjige prava za delo s to strategijo?
DANE
So bile ostale dejavnosti v okviru delavnice kompatibilne z izbrano strategijo?
DANE
So udeleženke in udeleženci z zanimanjem sodelovale in sodelovali?
DANE
OPOMBE:
Juan Kruz Igerabide, Grigor in čebela
EVALVACIJSKI VPRAŠALNIK
Datum izvedbe: ________________Kraj izvedbe: ______________________
Cilji delavnice:
• urjenje izreke,
• branje težje izgovorljivih besed in povedi,
• bogatenje besedišča,
• zabavanje, ne da bi se pri tem komur koli posmehovali,
• seznanjanje s španskim jezikom.
Odstopanja od predvidenega načrta:
Sem dosegel/-a zastavljene cilje?
Ali je bila izbira knjige prava za delo s to strategijo?
DANE
So bile ostale dejavnosti v okviru delavnice kompatibilne z izbrano strategijo?
DANE
So udeleženke in udeleženci z zanimanjem sodelovale in sodelovali?
DANE
OPOMBE:
Lučka Lučovnik, Pogruntavščine
EVALVACIJSKI VPRAŠALNIK
Datum izvedbe: ________________Kraj izvedbe: ______________________
Cilji delavnice:
• utrjevanje črkovanja,
• razgibavanje telesa.
Odstopanja od predvidenega načrta:
Sem dosegel/-a zastavljene cilje?
Ali je bila izbira knjige prava za delo s to strategijo?
DANE
So bile ostale dejavnosti v okviru delavnice kompatibilne z izbrano strategijo?
DANE
So udeleženke in udeleženci z zanimanjem sodelovale in sodelovali?
DANE
OPOMBE:
Beatriz Osés, Erik Vogler brez srca
EVALVACIJSKI VPRAŠALNIK
Datum izvedbe: ________________Kraj izvedbe: ______________________
Cilji delavnice:
• branje v globino,
• urjenje spomina,
• urjenje pozornosti,
• spoznavanje pomena povzemanja besedila.
Odstopanja od predvidenega načrta:
Sem dosegel/-a zastavljene cilje?
Ali je bila izbira knjige prava za delo s to strategijo?
DANE
So bile ostale dejavnosti v okviru delavnice kompatibilne z izbrano strategijo?
DANE
So udeleženke in udeleženci z zanimanjem sodelovale in sodelovali?
DANE
OPOMBE:
Beatriz Osés, Erik Vogler in skrivnost Alberta Zimmerja
EVALVACIJSKI VPRAŠALNIK
Datum izvedbe: ________________Kraj izvedbe: ______________________
Cilji delavnice:
• urjenje v natančnem branju,
• seznanjanje z značilnostmi žanra grozljivke,
• zaznavanje in prepoznavanje različnih književnih oseb, predmetov, vzdušja,
• vrednotenje pomena uvajalnih delov literarnega besedila.
Odstopanja od predvidenega načrta:
Sem dosegel/-a zastavljene cilje?
Ali je bila izbira knjige prava za delo s to strategijo?
DANE
So bile ostale dejavnosti v okviru delavnice kompatibilne z izbrano strategijo?
DANE
So udeleženke in udeleženci z zanimanjem sodelovale in sodelovali?
PREGELJ, Barbara, 1970 Poti do književne raznolikosti : motiviranje za branje v projektih Leo, leo in Španska vas : 2024/2025 / Barbara Pregelj, Katarina Kogej, Polona Konjedic. - Medvode : Malinc, 2024. - (Zbirka Konteksti)
ISBN 978-961-7122-94-7
COBISS.SI-ID 204551683
Juan Kruz Igerabide: Grigor in čebela
Grigor raziskuje svet, kot vsi otroci. Najboljše prijatelje sprva najde v naravi, v parku, med rastlinami in živalmi. Tako spozna čebelo, netopirja, paglavce in ptico, ki želi v šolo, da bi se naučila brati. Ko njegova družina doživi prometno nesrečo, zaide v nenavaden živalski vrt, v bolnici pa spozna še eno prijateljico, s katero dolg bolnišnični čas hitreje mine.
Lučka Lučovnik: Pogruntavščine
Zbirka Pogruntavščine prinaša petnajst zabavnih besedil, v katerih lahko izveste, kako si z letalom pomagati pri pripravi sladoleda, kako združiti vso modrost sveta na enem mestu (na vsaj dva načina), kako pripeljati slone čez Alpe, kako preusmeriti sonce in še marsikaj drugega.
Beatriz Osés, Erik Vogler brez srca
Erik po povratku v Bremen, kjer še vedno ne more pozabiti na Cloé, doživi strašno nočno moro o mladi ženski, umorjeni in napol zakopani v gozdu. S pomočjo podob iz svojih sanj bo moral Vogler v družbi skromnega taksista in njegove neverjetne sposobnosti, da se zapleta v težave, pri iskanju morilca skupaj sestaviti koščke grozljivih zločinov.
Beatriz Osés: Erik Vogler in skrivnost Alberta Zimmerja
Potem ko Erik razreši srhljivo skrivnost brezsrčnega morilca, je od neprestanega reševanja zločinov popolnoma izčrpan. Da bi bile stvari še hujše, ga na poti k psihologu nekdo ponovno poskuša umoriti. Njegov oče in babica se zato odločita, da bodo za Erikov rojstni dan vsi skupaj odšli v hišo staršev Alberta Zimmerja, kjer bo mirno in varno ... Pa bo res tako?
Breda Podbrežnik Vukmir in Klarisa Jovanović, Čudežna drevesa
Zbirka prinaša izbor pravljic, povedk, bajk in legend z vsega sveta. Osredinja se na drevesa, ker smo si, kot je v svojem uvodu zapisala ena od avtoric te knjige
Breda Podbrežnik Vukmir, »ljudje in drevesa podobni. Smo pokončni, ukoreninjeni, naša glava ali krošnja je na vrhu telesa ali debla. Vsak človek in vsako drevo sta edinstvena, drugačna in posebna.«
Ignė Zarambaitė: Črnovodoci
Litovski roman za najstnike Črnovodci je problemsko besedilo z elementi mistične, pustolovske in detektivske zgodbe. Odkrito obravnava teme, ki so pomembne za mlade: ustrahovanje, iskanje identitete in smisla, želja po prijateljstvu in priznanju, moralne dileme.
Dogajanje v besedilu je dinamično in napeto vse do konca. Voda v romanu deluje kot snov in kot metafora – nenehno je primerjana s človeško naravo. Kajti človek je tako kot voda zelo raznolik – miren, buren in včasih nepredvidljiv. Nekateri so kot reka, drugi kot izvir, tretji kot morje, vendar so vsi spremenljivi in vsaka voda je lahko zaradi pomanjkljivosti, krivic in skrivnosti tudi motna.
