Page 1

BRANISLAVA SUÅ NIK MED VODAMI


Francisco Tomsich. Branislava med vodami.  Oglje na papirju, 2019


Branislava Sušnik med vodami Paragvajska antropologinja v Medvodah? Slovenska antropologinja v Asunciónu, v Paragvaju? Življenje in delo Branislave Sušnik je teklo med vodami, njena podoba pa je še vedno zavita v skrivnost. Rodila se je leta 1920 v Medvodah in leta 1996 umrla v Asunciónu. Njene raziskave so bile skoraj v celoti posvečene indijanskim kulturam dežele, kjer je živela od marca 1951. V projektu, ki smo ga poimenovali Simbolni spomenik Branislavi Sušnik, skušamo metaforično obrniti vlogo antropologa in Branislavo Sušnik z enakimi orodji, ki jih je ona uporabljala v Paragvaju, ponovno prinesti v njen rojstni kraj v obliki podobe, ki je hkrati eksotična in lokalna. Ta nam lahko v vsej svoji kompleksnosti pomaga bolje ugledati sebe, pa tudi razumeti, kako vidimo druge. S pomočjo terenskega dela, umetniškega ustvarjanja, razstave, delavnic, javne predstavitve in pogovora skušamo s projektom, ki ga skupaj z urugvajskim/slovenskim umetnikom Franciscom Tomsichem vodi medvoška založba Malinc, obuditi spomin na Branislavo Sušnik in njeno delo, obenem pa spregovoriti o kompleksnosti, ki ga spomin in spominjanje nosi s sabo. Prvi del projekta smo naslovili Branislava Sušnik med vodami poteka v letu 2019. Sklepa ga razstava, ki bo oktobra in novembra v Knjižnici Medvode. Nadaljevanje projekta bo sledilo leta 2020, ko obeležujemo stoto obletnico rojstva ženske, ki je živela med jasnimi in motnimi, visokimi in nizkimi, hudourniškimi in mirnimi vodami, rekami, oceani, morji in jezeri. Ta brošura spremlja razstavo in dokumentira proces njenega nastajanja.


Časovnica projekta September 2019 Anketiranje prebivalcev Medvod

Oktober 2019 10. oktober: delavnica z medvoškimi šolarji (OŠ Medvode) 22. oktober: otvoritev razstave Branislava Sušnik med vodami s pogostitvijo (Knjižnica Medvode)

November 2019 12. november: projekcija filma o Branislavi Sušnik Branka šamanka in pogovor z režiserjem Matjažem Žbogarjem ter etnologinjo dr. Marijo Mojco Terčelj (Knjižnica Medvode)

Marec 2020 Razstava o Branislavi Sušnik v Medvodah (v sklopu obeležitve spomina na Branislavo Sušnik v Medvodah, v sodelovanju z javnim zavodom Sotočje).


/napis pod fotografijo/

Doktorica Branislava Sušnik s predsednikom republike Andrésom Rodríguezom, ob prejemu državne nagrade za znanstvene dosežke, leta 1992.


ZBIRKA ZNAMENITE OSEBNOSTI ABC­ja IN EL LECTORJA

V nedeljo  predstavitev  življenja  in  dela  Branislave Sušnik V  zgodovini  naše  dežele  je  kar  nekaj  oseb,  ki  so  prišle  od  drugod  in  odločilno  pripomogle  k  razvoju  kulture  našega  naroda.  Med  njimi  izstopa  doktorica  Branislava  Sušnik  (1920­1996),  slovenska  antropologinja,  katere  življenje  in  delo  bo  paragvajsko  občinstvo  lahko  spoznalo  28.  tega  meseca.  To  je  že  tretja  knjiga  v  zbirki  Znamenite  osebnosti. V nedeljo, 28. tega meseca, bo skupaj  z izvodom našega časnika izšla knjiga  z  naslovom  Branislava  Susnik,  paragvajska  antopologinja,  katere  avtor je sociolog Carlos Perís.  Doktorica  Branislava  Sušnik,  ki  se  je  rodila  v  Sloveniji,  je  v  Ameriko  pribežala  pred  komunizmom.  Nastanila  se  je  v  Buenos Airesu,  kjer  je  z  njo  navezal  stik  dr.  Andrés  Berbero.  Leta  1951  se  je  na  njegovo  pobudo  zaposlila  v  Paragvaju,  da  bi  nadaljevala  muzealsko  delo  Maxa  Schmidta  in  prevzela  vodenje  Etnografskega muzeja v Asunciónu. V  svoji  knjigi  raziskovalec  Carlos  Perís  pojasnjuje  metodo,  ki  jo  je  na  svojih  znanstvenih  odpravah  uporabljala  doktorica  Sušnik  in  njeno  več  kot  štiridesetletno  delo,  ki  ga  je  posvetila  preučevanju  jezikov  in  kulture  prvobitnih  prebivalcev  naše  domovine. Doktorica  Branislava  Sušnik  je  pripravila  in  izvedla  vrsto  predavanj  in  seminarjev  ter  sodelovala  na  simpozijih,  kjer  je  govorila  o  uvodu  v  antropologijo,  socialni  antropologiji 

Paragvaja. Sodelovala  je  in  bila  članica  pomembnih  raziskovalnih  inštitutov,  kot  je  Societé  Suisse  des  Americanistes  iz  Ženeve  in  Paragvajske  akademije  zgodovinskih  znanosti. Knjižnice  v  Rio  de  Janeiru,  Buenos  Airesu, Tariji, Sucreju, Santa Cruzu de  la Sierri in Cochabambi, narodni arhiv  v  Asunciónu  in  nenazadnje  knjižnica  Etnografskega  muzeja  dr.  Andrésa  Berbera  v  Asunciónu  so  predstavljali  pomembne  vire  njenih  obširnih  raziskav.  Njene  raziskave  so  antropologijo  in  zgodovinske  vede  obogatile  z  novimi  podatki,  pa  tudi  novimi  interpretacijami  obdobja  zavojevanja  in  stika  med  prvobitnimi  prebivalci  in  špansko  kulturo.  Poglobila  je  védenje  o  indijanskih  plemenih  v  Paragvaju  in  celotni  Ameriki  tako  v  preteklosti  kot  sedanjosti,  napisala  je  etnografsko  zgodovino  Guaraníjev  in  Chaqueñov,  ki  so  bili  do  njenih  raziskav  povsem  neznani. Raziskovalni  domet  doktorice  Branislave  Sušnik  je  bil  nedvomno  velik, zaradi svojih izjemnih dosežkov  je  bila  priznanja  deležna  na  svetovnem  nivoju,  v  svojem  uvodu  v  knjigo  piše  zgodovinar  Herib  Caballero Campos. Caballero  Campos  dodaja  še,  da  izjemno  znanstveno  delo  Branislave  Sušnik  cenijo  »številni  raziskovalci,  saj  pomeni  temeljni  prispevek  k  spoznavanju  in  razvoju  ameriške  arheologije  in  antropologije  na  splošno, paragvajske pa še posebej.«


ODLOMKI IZ KNJIGE "BRANISLAVA SUSNIK, ANTROPÓLOGA DEL PARAGUAY" (Carlos Peris, 2014) Po besedah paragvajskega antropologa Chaseja Sardija raziskovanje življenja in dela Branislave Sušnik pomeni »spoznavanje njene bogate osebnosti in razlaganje njenega zapletenega jezikovnega izraza, ki je bil nasproten njenemu jasnemu, didaktičnemu in poudarjenemu načinu izražanja.« (str. 12) Ko je prvič nastopila na simpoziju v Paragvaju, so jo po njenih lastnih besedah gledali, kot da je padla z Marsa, saj se je izražala z izbranimi, izumetničenimi besedami. Zapletenost njenega izraza je bila za marsikoga izgovor, da se je izognil njenim spisom. Ne smemo pozabiti, da je bila Branislava Sušnik Slovenka, ki je pisala v tujem jeziku, v španščini. (str. 12) Sama Branislava Sušnik ni želela govoriti o sebi, zanjo so govorili njeni znanstveni dosežki in njena železna disciplina. (str. 14) O njenih zgodnjih letih vedo biografi povedati bore malo. Vemo, da se je rodila 28. marca 1920 v kraju Medvode, danes Slovenija, nekoč Jugoslavija, in da je doživela grozote 2. svetovne vojne (1939-1945). Izselila se je na zahod ter se nazadnje ustalila v Paragvaju. Z velikim hrepenenjem in bolečino se je nenehno spominjala svoje domovine, njene lege med čudovitimi gorami, toplega vetra in sproščujočih voda. O svojem rojstnem kraju je trdila, da se je zaradi trdega dela njegovih prebivalcev skozi zgodovino uspel odlikovati bolj kot drugi ter da ima tudi sama nekaj teh lastnosti. (str. 14)


Analiza anket o Branislavi Sušnik Anketiranje je potekalo v času med 10. in 30 septembrom 2019. Na OŠ Medvode smo dostavili 300 anket, k izpolnjevanju pa pozvali otroke v sodelovanju s starši ter učiteljice in učitelje iz Medvod. Dobili smo izpolnjenih 179 anket. V Knjižnico Medvode smo dostavili 100 izvodov anket, vrnjenih pa smo dobili 12 izpolnjenih anket. Vsega skupaj smo pripravili in dali v obtok 400 anket, od tega pa so nam jih izpolnjenih vrnili 191. Ker imajo Medvode 16.346 prebivalcev (vir: Občina Medvode, https://www.medvode.si/ objava/80043), ta številka zagotavlja dovoljšno rešprezentativnost ob upoštevanju 10% napake.

Hipoteze in izhodišča ob zastavljanju vprašanj Anketo smo zasnovali tako, da smo najprej dobili širšo sliko o ljudeh, ki so v Medvodah prepoznavni: zanimalo nas je, kdo so ti ljudje in s čim se ukvarjajo. Zanimalo na je tui, ali bo drugo vprašanje vplivalo na odgovore pri prvem vprašanju. Drugo vprašanje je bilo selektivno, saj smo


anketirance in anketiranke spraševali, ali poznajo Branislavo Sušnik. Pričakovali smo torej, da bodo tisti anketiranci in anketiranke, ki Branislave Sušnik ne poznajo po odgovoru na to vprašanje prenehali z izpolnjevanjem ankete. Vsa naslednja vprašanja so bila bolj konkretno povezana z Branislavo Sušnik. Domnevali smo, da jo ljudje slabo poznajo, zato tudi ne bodo imeli dokumentov ali stvari, ki bi bile z njo povezane. Četrto vprašanje, v katerem smo spraševali po tem, kako si jo predstavljajo, je bilo zastavljeno odprto, saj smo želeli, da anketiranci vprašanje razumejo dobesedno ali v prenesenem pomenu. Zadnje vprašanje je bilo povezano s četrtim, a še bolj odprto, obenem pa tudi bolj usmerjeno v konkreten spomenik.

Interpretacija rezultatov Ko smo predvidevali, smo največ odgovorov dobili na prvo vprašanje. Nabor znanih Medvoščanov je pester, vseeno pa med njimi izstopa ime Jakoba Aljaža, ki ga je navedlo 102 vseh anketirank in anketirancev, sledi mu Franc Rozman Stane z 52 omembami ter Nejc Smole s 46 omembami. Za njimi število


navedb močno upade: Branislavo Sušnik je omenilo 14 anketirank in anketirancev. Med Medvoščani so ob teh najbolj prepoznavni športniki, a vseeno število omemb njihovih imen – razen pri prvonavedeni – ne dosega števila deset (Ana Marija Lampič, Peter John Stevens), ki jim sledita umetnik starejše generacije (France Rotar) in igralec (Janez Škof). Pomenljiv je odgovor na drugo vprašanje, ali anketiranci in anketiranke poznajo Branislavo Sušnik, ki ga prikazujemo v grafu.


Kljub temu, da smo anketirance in anketiranke prosili, naj odgovarjajo brez pomoči svetovnega spleta, odgovori na tretje vprašanje o tem, kaj vedo o Branislavi Sušnik, kažejo, da se tega niso držali povsem. Tisti, ki so odgovarjali, so jo omenjali kot antropologinjo ter pripisali nekaj podatkov iz njenega življenja. To se nam zdi pomenljivo, saj kaže na to, da smo s svojimi vprašanji pri ljudeh vzbudili zanimanje in radovednost in da so si jo nekateri preprosto morali potešiti. Naše anketiranje ni prineslo novih dokumentov, povezanih z Branislavo Sušnik. Se pa med osebami, ki vedo kaj povedati o njen omenja ime Mira Bertonclja. Za interpretacijo, tudi umetniško, so najbolj zanimive podobe, ki jih vzbuja omemba njenega imena, in razmišljanje o njenem spomeniku. Nekateri njeno podobo povezujejo z Indijanci, predvsem pa z njenim delom v Južni Ameriki. Nekateri tako navajajo, da je uspela v Paragvaju, da je bolj znana v tujini kot pri nas, jo povezujejo s pogumom, potovanji, raziskovanji … V ilustracijo navajamo enega od odgovorov, ki je najbolj nagovoril umetnika F. Tomsicha.


Andrej Čebašek, Andrej Žaubi, Boris Tošeski, Cvetka Sokolov, France Bukovec, Gregor Rozman, Irena Avbelj, Irena Sonc Šlenc, Ivo Rep, Iztok Pipan, Juri Kočel, Matevž Krivic, Miha Ivančič, Mojca Furlan, Nejc Kršinar, Oto Vrhunec, Tilka Jamnik Valentin Oblak, Viki Grošelj, Vojko Bizant

Fran Žižek, Janez Lamšpič, Ivan Knifič, Marjeta Jamnik, Simon Jenko, Timotej Bečan

Franc Pustavrh, Peter Militarov, Sten Vilar, Rok Flander

Aleš Bartol

Izidor Šušteršič

Janez Škof

Anamarija Lampič Branislava Šušnik

Nejc Smole

Franc Rozman-Stane

Alenka Bikar, Eufemija Štorga, Fran Saleški Finžgar, Stanislav Žagar

France Rotar Peter John Stevens

Jakob Aljaž


Delavnica na OŠ Medvode Na delavnici, ki je potekala 10. oktobra 2019, med 11. in 13. uro, so učenci pod umetniškim vodstvom Francisca Tomsicha (in ob tolmačenju Barbare Pregelj, ko je bilo to potrebno) na igriv način najprej izvedeli več o Branislavi Sušnik, na podlagi tega pa ustvarili njen portret. Ker je podoba te v Medvodah rojene antropologinje še vedno precej skrivnostna, so najprej risali njen namišljen portret (torej Branislavo Sušnik, kot si jo učenke in učenci sami predstavljajo), potem pa na podlagi fotografskega gradiva še resničen portret in portrete, ki so jih ustvarili skupinsko.


Drevo Branislave Sušnik blog Za Branislavo Sušnik sem izvedela mimogrede, ko se je  antopologinja, prijateljica Mojca Terčelj, s katero deliva  ljubezen do španščine, pripravljala na simpozij, kjer jo je  predstavljala. Odkar sem se pred več kot dvajse mi le   priselila v Medvode sem jo večkrat po malem odkrivala  in o njej brala po spletu. Mojo pozornost je pritegnila  knjiga, v kateri se je ukvarjala z mes ci, ki so dolgo  zanimali tudi mene, a je nisem do konca prebrala, ker  sem se tedaj bolj zavzeto ukvarjala z drugimi rečmi. V vsem tem času je bilo moje znanje španščine  nekakšna zaveza tej posebni ženski, ki je tudi s svojim  življenjem stopila v moje raziskovalno polje; v teoriji in  praksi me namreč zanimajo s ki med slovenskim in  špansko govorečim svetom, zato se mi je zdelo, da sem v  Medvodah ena redkih, ki jo sploh lahko razumem. Vse  kar je za njo ostalo, njenih 77 knjig, je namreč večinoma  napisano v španščini. In ker sem tudi sama posrednica  med tema jezikovnima področjema, me je Branislava  Sušnik začela zelo neposredno nagovarja .  Ko sva s Franciscom Tomsichem nekega zgodnjega  popoldneva strnjevala v se po delavnici v Kopru ob  knjigi Stefano, ki govori o izseljenstvu v času po koncu  prve svetovne vojne, in se nama je pridružil še  Medvoščan Sten Vilar, je beseda nanesla prav nanjo.  Francisca že dlje časa zaposlujejo spomin in spomeniki,  predvsem pa to, kar upodabljajo, kako predajajo  sporočilo in kaj imamo v mislih, ko se nečesa  spominjamo. Zakaj vsega tega ne bi raziskala ob  Branislavi Sušnik? Medvode so mesto ob vodi in obilje vode jim daje  izrazito žensko energijo. Nič nenavadnega torej, če jo  Medvoščani skušajo uravnoteži  s poklanjanjem moški  energiji, moškemu principu, ki ga s svojim markiranjem  teritorija, nakupom vrha Triglava in postavitvijo stolpa 


na njem, pooseblja predvsem Jakob Aljaž. Datum  njegovega rojstva je občinski praznik, njegova rojstna  hiša je v občini pomembni kulturni center. Tudi rojstna  hiša drugega pomembnega medvoškega moža Franca  Rozmana Staneta je muzej, ki ga je pred kratkim obiskal  trenutni predsednik katalonske vlade. Kako pa je z  znameni mi Medvoščankami?  Ena izmed njih, Branislava Sušnik, je odšla v svet in za  njo je v Medvodah ostalo bore malo, lahko bi rekli, da je  njena podoba v našem kraju povsem razvodenela. Ker  se je ukoreninila drugje. V njeni rojstni hiši zdaj živijo  drugi ljudje. Pred le  sem bila v enem teh stanovanj. V  njem je živela družina, do njega se je prišlo po lesenih  stopnicah, stopnišče je vonjalo po starih hišah in mislim  si, da je bil med temi vonji tudi vonj po otroštvu  Branislave Sušnik. Zanjo je bila voda temeljna. Odšla je čez lužo in njeno  ime zame predstavlja sinonim za sotočje, kar je po  špansko confluencia. Toda ta beseda v španščini  označuje tudi sobivanje in to je natančno  sto, kar je pri  svojem antropološkem delu počela, poslušala in videla  druge, predvsem ameriške prvotne prebivalce. Na izlivu Sore v Savo, na pun , raste mogočno drevo.  Impresivno je, ker tako rekoč rase iz skal, njegove  korenine so vidne in segajo daleč naokoli. Njegovo deblo  ni eno, več jih je in gnezdasto so razširjena, da se je  mogoče skri  vanj. Pooseblja vodo in zrak, skalo in  ogenj, stalnost in hkra  minljivost, samo življenje.  Drevo. Drevesa. Gozd. Pragozd.  Bi si Branislava Sušnik izbrala to mogočno in samotno  drevo, ki je kot sve lnik? Ali bi izbirala drugače? Kam bi  ga v Medvodah postavila, kje bi se ukoreninila?  Jaz zanjo izbiram gozd. Namišljeni gozd z zelo posebnimi  drevesi, s sve lnikom na čelu in središčem pri starih  platanah, ki sta ostali na novi tržnici. Ne ene, pač pa  obe. Ker nagovarjata druga drugo. In zdi se mi, da to  počneta že vsaj sto let.  Barbara Pregelj


BRANISLAVA SUŠNIK MED VODAMI   FRAGMENTS OF A DIARY Francisco Tomsich 11.9.2019 First trip to Medvode. Meeting with the director of  the local library, a nice, quite voluptuous brick  building close to the point where rivers Sora and  Sava meet. The preliminary exhibition will be done  there at the end of October, a simple arrangement  of four posters outside at the library entrance  (and maybe some projections). A survey was launched  and we succeeded on getting enough results to be  representative of Medvode as whole, thanks to the  collaboration of the local elementary school. A  little bit more than the 10% of Medvode’s  population may know who Branislava was. After the meeting, a conversation and many thoughts  about the dangers of political appropriation and  institutional instrumentation of a project which  aims are clearly defined as research‐focused and  locally targeted. Our intention is to make  Branislava Šušnik's figure more complex rather than  propose some simplification of her legacy and  thought in the framework of next year's  commemoration of her birth. Avoiding polarization  and simplification is a difficult but necessary  task. If somebody says that Branislava's voices  were silenced in Slovenia during Yugoslav times, I  would agree that her political and religious  affiliations have something to do with it, but more  has to do the fact that she was a woman. A woman  working in another continent about another culture  writing in another language. A woman who never came  back. And her symbolic way back to Slovenia should  be done in a responsible way, taking into account  the conditions of her emigrations as much as the 


conditions of her recovery as a cultural value in  actual times. The best way to finish or develop this project  should be to invite one, two or a group of  anthropologists from Paraguay to stay in Medvode  studying Branislava's birth place, therefore  inverting the operation that the Slovene woman made  before and unveiling for us the exoticism of the  usual and the strangeness of the normal. 17.9.2019

Series of drawings upon photos of Branislava and  peoples from different tribes she visited in  different parts of Paraguay. At the end, Louise  Bourgeois visits the studio and invites to draw  some spiders. The two river’s waves and the  spider’s legs.


25.9.2019 Second trip to Medvode. Barbara and me passed by  the house where Branislava most likely was born. A  neighbour's gesture means: do not film here. At the  beginning of this project I was fearing that next  year's commemoration will mean for Medvode the  installation of a monument or a plaque. It looks  that it will be a plaque. The core of this project,  then, becomes even more relevant: how to understand  representation as commemoration, how to question  the role and form of monuments in contemporary  times, how to make policies of commemoration and  public memory more collaborative, more playful,  closer to the common. How not to repeat mistakes  from the past. 1.10.2019 Reading some texts about Branislava, searching for  photos, studying references. Not so much to find on  the Internet (we tend to forget the selectivity of  the Internet). Some sketches of three Toba persons  watching at a small effigy of Branislava. Some of  the tribes Branislava wrote about are: Chulupí  (Nivaclé), Toba‐Guaycurú, Lengua (Enhelt), Chiripá  (Ava‐Guaraní), Sanapaná, Emok‐Toba, Ayoreos, Maká,  Chamacoco, Maskoy, Aché‐Guayakí, Ayoweos, Moros,  Eyiguayegi‐Mbaya. 


Odlomki iz dnevniških zapisov Aleša Cigaleta Ljubljana, 5. 9. 2019, Trnovski zvon Francisco, Henrike, Barbara, Aleš Prvi sestanek po začetku projekta. Vsebinsko usklajevanje glede na pridobljena sredstva. Zasnova vprašalnika in izvedbene zadolžitve za vsakega od nas. Medvode, 9. 9. 2019 Anketiranje bo potekalo na OŠ Medvode in med obiskovalci Knjižnice Medvode. Barbara pripravi vprašalnike za učence OŠ Medvode in njihove starše ter za obiskovalce Knjižnice. Aleš vprašalnike natisne. Medvode, 10. 9. 2019 Dostava vprašalnikov OŠ Medvode. Medvode, 11. 9. 2019 Barbara, Francisco, Igor Podbrežnik, Urša Geršak Sestanek v knjižnici Medvode z direktorjem knjižnice in dostava vprašalnikov knjižnici. Dogovor o datumu razstave. Sestanek z Uršo Geršak. Izmenjava informacij o projektu in simpoziju o Branislavi Sušnik. Medvode, 12. 9. 2019 S sodelovanju pri projektu povabili tudi druge medvoške šole.


Podatke o Branislavi Sušnik še vedno zbiramo, zato vas vabimo, da svoje védenje o njej delite z nami po elektronski pošti

barbara.pregelj@guest.arnes.si ali telefonu

01/ 361 66 99.


BRANISLAVA SUŠNIK MED VODAMI Razstava v okviru projekta

Simbolni spomenik Branislavi Sušnik JESEN 2019

Projekt v sodelovanju Franciscom Tomsichem in Barbaro Pregelj izvaja založba Malinc www.malinc.si Projekt sofinancira Občina Medvode

Profile for Založba Malinc

Simbolni spomenik Branislavi Sušnik  

Paragvajska antropologinja v Medvodah? Slovenska antropologinja v Asunciónu, v Paragvaju? Življenje in delo Branislave Sušnik je teklo med v...

Simbolni spomenik Branislavi Sušnik  

Paragvajska antropologinja v Medvodah? Slovenska antropologinja v Asunciónu, v Paragvaju? Življenje in delo Branislave Sušnik je teklo med v...

Profile for malinc.si
Advertisement