zodiakalna znamenja so bila izraz domišljije davnih zvezdoslovcev in zvezdogledov. Novo leto so začeli s prvim mlajevim mesecem, ko je sonce stopilo v znak Vodnarja, zato se to v vseh koledarjih ne zgodi na isti dan. Po gregorijanskem koledarju nastopi kitajsko novo leto v času med 20. januarjem in 19. februarjem. Dvanajstih mesecev Kitajci niso posebej poimenovali. Označevali so jih s številkami, denimo prvi mesec, drugi mesec, tretji mesec in tako naprej. Vendar pa so poimenovali leta v skupini dvanajstih let. Še dandanes imajo navado, da leto označujejo z imenom. Imena let so v prevodu naslednja: podgana, vol, tiger, zajec, zmaj, kača, konj, koza, opica, petelin,
Kitajci so 12-letni cikel poimenovali po živalih
pes in prašič. Ta imena se ponavljajo na enak način kot v gregorijanskem koledarju imena mesecev. Dvanajstletne skupine so urejali v cikle, dolge po šestdeset let. Dandanes kitajski koledar še vedno uporabljajo v Tibetu, Maleziji, Hongkongu in Singapurju, vendar več ali manj le se za določanje datumov tradicionalnih praznikov, kakršna sta lunino praznovanje ob žetvi in praznovanje novega leta. Datum tradicionalnega daljnevzhodnega novega leta določa prihod mladega meseca po mlaju. (1)
2.3.1.3 KOLEDAR ANTIČNE GRČIJE Antična Grčija ni imela enotnega koledarja, ker je vsako od njenih velikih mest imelo svoj sistem beleženja časa. Enoten civilni koledar so Grki dobili šele z rimsko zasedbo njihove dežele v letih 87–84 pr. n. š. Pred tem so nanje vplivali lunini koledarji Babilonije in Sirije. Grki so dan začenjali ob sončnem zahodu, leto pa jeseni, v času, ki ustreza 1. septembru gregorijanskega štetja. Nekateri Grki so uporabljali atiški koledar, katerega leto je imelo dvanajst mesecev po 29 ali 30 dni in vrinjeni mesec po 29 ali 30 dni. Vrinjeni mesec je nastopil po šestem rednem mesecu. Sprva so ga vrinili vsako drugo leto, a ker je bilo zaradi tega leto predolgo, so se temu odrekli in so ga dodajali le občasno. Naslednja večja časovna enota od dneva je bilo desetdnevno obdobje. Vsak mesec so razdelili na tri desetdnevna obdobja ali dekade. Prvi dve dekadi so šteli dneve zaporedno naprej: torej prvi dan, drugi dan, 14
Antična Grčija ni imela enotnega koledarja