Mestno društvo gluhih Ljubljana Cankarjeva cesta 9 1000 Ljubljana
Mestno Društvo gluhih Ljubljana, ki letos praznuje 20. obletnico delovanja izvaja za osebe z okvaro sluha (gluhe, naglušne, gluhoslepe in osebe s polževim vsadkom) dragocene posebne socialne programe, s katerimi se ta kategorija invalidov lažje vključuje v vsakdanje življenje in delo. Zaradi okvare sluha imajo gluhe in naglušne osebe največje težave na področju sporazumevanja in komunikacije z okoljem, v katerem živijo, se izobražujejo, delajo ali preživljajo prosti čas. Komunikacijske ovire pri interakciji z okoljem so vzrok različnih oblik socialne izključenosti in osamljenosti, ki ju društvo želi ublažiti. Gluhota je nevidna, ljudje je ne opazijo, dokler ne pridejo v stik z gluho osebo. V društvu lahko najdejo vse tisto, kar pogrešajo v slišečem svetu. Prav zato je društvo gluhim in naglušnim članom tudi drugi dom. Društvo je kraj, kjer se družimo s sebi enakimi, je dom številnim posameznikom in družinam, ter prostor, kjer vemo, da lahko s pomočjo strokovne službe društva poiščemo ustrezno pomoč na številne naše izzive. Je tudi prostor, kjer lahko skozi izvajanje posebnih socialnih programov, sami aktivno sodelujemo, ustvarjamo in gradimo našo skupno prihodnost.
T: 01 430 30 08 M: 070 699 336
»Z znakovnim jezikom smo vsi vključeni!«
E-pošta: mdg-ljubljana@guest.arnes.si Spletna stran: www.mdgl.si
Uradne ure: ponedeljek, sreda, petek: od 9.00 do 12.00 in sreda od 16.00 do 19.00 predsednik društva: mag. Nikolaj Vogel sekretarka društva: Indira Vehbić
Svetovna organizacija gluhih, je na svojem kongresu leta 1959 sprejela svetovno manifestacijo »Mednarodni dan gluhih«, ki ga povsod po svetu proslavljajo na isti dan – tretjo soboto v septembru. Na ta dan gluhi želijo opozoriti javnost nase, na nevidno invalidnost – gluhoto in na svoje težave, s katerimi se srečujejo v vsakodnevnem življenju. Gluhota je med najtežjimi invalidnostmi zaradi doživljenske ovire govorno-socialne komunikacije, ki se kaže pri gluhih osebah v trajni izoliranosti slišečega okolja.
Ne mečite vseh gluhih v isti koš. Če želite privabiti pozornost gluhe osebe, zatopotajte z nogo. Gluha oseba čuti vibracije in se nanje odzove. Lahko pa jo tudi nežno potrepljate po rami. Če želite privabiti pozornost gluhe osebe, ne kričite, ker to ne pomaga. Med pogovorom z gluho osebo ne kričite, ker to ne pomaga. Če želite v pogovoru preiti na novo temo, gluho osebo obvestite, da boste prešli na novo temo, preden z njo začnete, da gluhe osebe ne zmedete. Ko nameravate začeti pogovor in med pogovorom glejte gluho osebo v oči.
ENOROČNA PRSTNA ABECEDA www.zveza-gns.si
Ko komunicirate z gluho osebo, bodite obrnjeni proti viru svetlobe oz. tako, da bo vaš obraz osvetljen, gluha oseba pa ne gleda proti viru svetlobe, saj vir svetlobe zasenči vaš obraz in oteži branje z ustnic, močna svetloba (npr. sonce) pa celo zaslepi. Če znate posamezne kretnje znakovnega jezika ali enoročne abecede, jih uporabite. Če poznate več načinov komunikacije (govorno, znakovni jezik, enoročna abeceda), gluhi osebi ponudite različne možne načine komunikacije, izmed katerih lahko izbere.
Bodite potrpežljivi pri komunikaciji z gluho osebo.
Kadar ne veste, kako pristopiti k gluhi osebi, ostanite mirni, hladni, postavite se na njeno vidno mesto in ji prijazno pomahajte.
Pri komunikaciji z gluho osebo govorite počasi in razločno in jo glejte naravnost v oči, ne v uho. Gluha oseba vam bere z ustnic. Ker so si mnoge besede pri branju z ustnic zelo podobne (npr. rob - rop - Rom – ni razlike v položaju ustnic) in jih je zato težko uganiti, bodite pripravljeni povedano ponoviti.
Ne približajte se preveč gluhi osebi – držite normalno pogovorno razdaljo (cca. 1 m). Če se preveč približate, gluhi osebi le otežite branje z ustnic, ker se oči ne morejo prilagoditi na gledanje (branje z ustnic) s takšne bližine, še zlasti to velja za starejše osebe, ki že imajo težave z gledanjem na bližino.