Diplomsko delo - Koledarji by Janez Bric

UNIVERZA V LJUBLJANI NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA TEKSTILSTVO

Janez BRIC

KOLEDARJI DIPLOMSKO DELO

Ljubljana, maj 2007

KOLEDAR

Šteje dneve, mesece in leta, dneve srčnih rojstev, porok veselih in otožnih smrti v venec dvanajstih mesecev nam spleta.

Pomlad, poletje v brst in rast, tako cveti izkušnje ti mladost, da v jesen in zimo bera plodov je slast, v pehar spomine naloži še starost. Aldo Ninovski

POPRAVKI Stran

Vrstica

Namesto

Beri

PODATKI O PODROČJU DELA, MENTORSTVU IN ZAGOVORU Smer študĳa: visokošolski strokovni študĳ grafične tehnike Področje raziskovalnega dela: razvoj koledarjev skozi stoletja Kraji izvajanja dela: knjižnica Litĳa, knjižnica Oddelka za tekstilstvo Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani, NUK.

Mentor: red. prof. Darko Slavec

Člani komisĳe za oceno in zagovor diplomskega dela: Predsednik: doc. dr. Tadeja Muck Član: red. prof. Darko Slavec Član: doc. dr. Klementina Možina

Datum oddaje diplomskega dela: 4. 5. 2007 Datum zagovora diplomskega dela: 28. 5. 2007

ZAHVALA

ri pisanju diplomske naloge sem bil deležen nesebične pomoči in nasvetov. Predvsem se zahvaljujem mentorju Darku Slavcu, ki me je usmerjal in pomagal pri pisanju diplomske naloge. Prav tako gre

zahvala knjižničarkam litĳske knjižnice in knjižnice Oddelka za tekstilstvo naravoslovnotehniške fakultete za pomoč pri iskanju strokovne literature. Za pomoč pri eksperimentalnem delu se zahvaljujem tudi Danĳeli Kunc, moji učiteljici likovnega pouka iz osnovne šole, ki me je prva popeljala v svet likovnega ustvarjanja in oblikovanja. Zahvala gre prĳatelju Aldu Ninovskemu, avtorju pesmi, ki jo je posvetil mojemu diplomskemu delu. Še posebej pa se zahvaljujem lektorici Andreji Vukovič in prevajalcema Tomažu Tekavcu in dr. Stanislavu Matičiču. Na koncu bi se zahvalil tudi vsem svojim sorodnikom in ostalim neimenovanim prĳateljem za vso moralno podporo in vsestransko pomoč pri nastajanju diplomske naloge.

iii

IZVLEČEK

amen diplomskega dela je podati čim več informacĳ o nastanku in razvoju koledarja. V prvem delu je poudarek na zgodovinskih dejstvih, ki se nanašajo na velike negotovosti

in razlike v merjenju časa. Prvi poizkusi temeljĳo izključno na gibanju Sonca in Lune. Opazovanja teh pojavov privedejo različne narode do različnih zapisov sistemov časovnih enot, iz katerih se kasneje razvĳejo

prvi koledarji. Časovne enote posameznih civilizacĳ so bile sprva zelo različne, kljub temu da so temeljile na nekaterih skupnih pojavih gibanja Sonca in letnih časov. Najbolj poenoteno je bilo zato opredeljevanje posameznega dne, ki so ga določili po gibanju Sonca, ter opredeljevanje leta v povezavi z letnimi časi. Časovni enoti, kot sta teden in mesec, pa sta pri različnih civilizacĳah zelo neenotni. V nadaljevanju so natančno opisani koledarji, ki so se pojavljali skozi zgodovino, s poudarkom na tistih, ki še danes predstavljajo osnovo sodobnega koledarja. To je predvsem gregorĳanski koledar kot naslednik julĳanskega. V preteklosti je bilo veliko poskusov reforme koledarja z namenom, da bi izpodrinili gregorĳanski, katoliški koledar. Posebno poglavje v diplomskem delu opisuje nastanek in razvoj slovenskega koledarja in pratike. Predstavljene so tudi vrste koledarjev glede na uporabnost ter podroben pregled slovenskih koledarjev zadnjih let, ki so bili zaradi likovnega oblikovanja, zanimive vsebine ter izvrstne grafične izvedbe tudi nagrajeni. V eksperimentalnem delu je oblikovan šestlistni pokončni stenski koledar z natančnim opisom oblikovanja barvnih kolažev.

Ključne besede Merjenje časa, razvoj koledarja, gregorĳanski koledar, pratika, oblikovanje.

ABSTRACT

he purpose of this thesis is to provide as much information on the beginning and evolution of the calendar as possible. In first part

I focus on historical facts dealing with great uncertainties and

differences regarding measurement of time. First attempts were based exclusively on the movement of the Sun and Moon. Observations of these phenomenon led different nations to different systems of time units, from which later first calendars developed. Even though these systems were all based on some of the common phenomenon of the Sun’s movement and of the seasons, the systems of time units were very different at the beginning. The definition of a day was most uniform, because it was based on the Sun’s movement. The definition of a year was also quite uniform because it was connected to the seasons. The time units such as a week or a month were quite different among civilizations. In continuation of my thesis I deal in detail with the calendars as they appeared in history, especially those that represent a foundation of today’s modern calendar. I put special emphasis on the Gregorian calendar, a successor of the Julian calendar. To supersede a catholic Gregorian calendar, numerous attempts were made to reform it in the past. Special chapter in my thesis describes the beginning and evolution of Slovenian calendar and almanac. Sorts of calendars are presented regarding their applicability. Also, I present detailed review of modern Slovenian calendars which were rewarded for their graphical design. Experimental part contains six sheet upright wall calendar with detailed description on the design of color collages used.

Key words Measurement of time, evolution of calendar, Gregorian calendar, almanac, design.

POVZETEK

oledar je sistem, ki deli čas v periode, kot so dan, teden, mesec, leto, in vzpostavlja red, po katerem se orientiramo. Pomemben je tudi za zgodovinske in znanstvene namene. Ime je prevzeto iz

latinske besede calendarium, ki pomeni zapisnik ali knjiga za računanje, to pa je izpeljano iz besede calendae (kalendae), s katero so Rimljani označevali prvi dan meseca, ki je pomenil dan trgovanja, praznovanja ali drugih dogodkov. Osnovna enota koledarja je dan, ki se v današnjem času meri od polnoči do polnoči. Pri primitivnih plemenih in starih ljudstvih so dan merili drugače: nekateri so merili od zore do zore, Babilonci in stari Grki so merili dan od sončnega zahoda do sončnega zahoda, Egipčani so dan začeli ob zori, Rimljani ob polnoči. Sončni dan traja 24 ur in 3 minute, zvezdni dan pa traja 23 ur, 56 minut in 4 sekunde, zato je civilni dan je razdeljen v 24 ur, ki jih nekatere zahodne civilizacĳe merĳo od 1–24, nekatere pa, predvsem v ZDA, dvakrat od 1–12 in do poldneva imenujejo zraven do pred poldnevom (AM – ante meridiem) in po poldnevu (PM – post meridiem). Večji sklop dni se združi v teden, ki traja sedem dni in temelji na luninih fazah, trajajočih 4 × 7 dni. Teden je časovna enota, ki je daljša kot dan in krajša kot mesec in je pomembna pri človekovih aktivnostih, kot so delovni dnevi in dela prosti dnevi. Mesec temelji na luninem ciklu, ki traja 29,53 dni, kar je enako 29 dni, 12 ur, 44 minut in 3 sekunde, da prepotuje okoli Zemlje. Dolžina leta temelji na času, ki ga Zemlja porabi za pot okoli Sonca. Sončno ali tropsko leto traja 365 dni, 5 ur, 48, minut in 46 sekund, zvezdno leto (položaj Zemlje v orbiti glede na zvezde) traja 365 dni, 6 ur, 9 minut in 9,5 sekund. Naše koledarsko leto traja 365 dni, sestavlja ga dvanajst mesecev. Cikel, trajajoč štiri leta (tri leta po 365 dni in eno leto po 366 dni), je nujen, da se uskladi uporabljeni koledar z astronomskim položajem Zemlje glede na Sonce. V zgodovini pa je bilo drugače. Različni narodi in civilizacĳe so opredeljevali koledarska leta na svoj način. Civilizacĳi Majev in Aztekov sta bili v določenem zgodovinskem obdobju nekako povezani. Obe civilizacĳi sta imenovali 52-letni cikel polni koledar. Pri kitajskem koledarju so leta začeli šteti od začetka vsakega novega vladarja. Kitajci so 12-letni cikel poimenovali po živalih. vi

Antična Grčĳa ni imela enotnega koledarja. Nekateri Grki so uporabljali atiški koledar, katerega leto je imelo dvanajst mesecev po 29 ali 30 dni. Atenci so razvili lunino-sončni koledar, prilagojen religioznim potrebam. Primer luninega koledarja je islamski in ga uporabljajo še danes. Islamska doba se računa od selitve Mohameda v Medino. Navadno lunino leto je za 11 dni krajše od navadnega koledarskega leta s 365 dnevi. Zato nastopa mohamedansko novo leto vsako leto 11 dni prej kot v predhodnem letu. Primer lunino-sončnega koledarja je židovski koledar. Za Jude se čas začne 7. oktobra 3761 pr. n. š. Po njihovem verovanju je to dan »stvarjenja sveta«, ko je bog ustvaril prvega človeka Adama, zato večkrat to štetje let imenujemo tudi Adamovo. Judje imajo šest različno dolgih let. Dolžina navadnih let se giblje med 353 in 355 dnevi, dolžina prestopnih let pa med 383 in 385 dnevi. Ciklus prestopnih let zajema 19 let. Sončni koledarji so egipčanski, rimski sistem, julĳanski in gregorĳanski koledar. Egipčani so mesece prilagodili dolžini leta, in sicer je imel vsak letni čas štiri mesece po 30 dni, ki pa so jim dodali še pet dni, v katerih so slavili rojstne dneve božanstev. Egipčani niso imeli prestopnih let, zato je bil njihov koledar vsako leto manj natančen. Rimljani so pričeli s štetjem let, ko so ustanovili mesto Rim. V antičnem Rimu je leto imelo deset mesecev oziroma 303 dni. Prvi mesec v letu je bil marec. Drugi rimski cesar je okrog 700 pr. n. š. staremu koledarju dodal še dva meseca – januar in februar (skupaj 355 dni). Ta koledar je postal uradni koledar rimske republike in ga včasih imenujejo predjulĳanski koledar. Julĳ Cezar je premestil začetek novega leta s prvega marca na prvi januar. Mesece je podaljšal na 30 oziroma 31 dni, razen februarja, ki je ohranil 29 dni v rednih in 30 v prestopnih letih. Julĳanski koledar je uvedel prestopna leta, in sicer vsa tista leta, ki so deljiva s 4. Do leta 1582 je julĳanski koledar prehitel sončno leto že za 10 dni, zato je papež Gregor XIII. z bulo 1. marca 1582 ukazal, da nastopi za četrtkom, 4. oktobrom 1582, petek, vendar z datumom 15. oktober 1582. Nov gregorĳanski koledar se od julĳanskega razlikuje v tem, da so samo tiste letnice stoletĳ, ki so deljive s 400, prestopna leta, ostala pa ne. Koledar je bil takoj sprejet v katoliških deželah, v manj katoliških vii

deželah pa kasneje. Grčĳa je sprejela gregorĳanski koledar šele leta 1923. Gregorĳanski koledar je 26-krat natančnejši od julĳanskega. Predlogov za reformo koledarjev v preteklosti je bilo veliko. Noben koledar ni bil sprejet, čeprav je bil Milankovićev koledar 390-krat natančnejši od julĳanskega in 15-krat natančnejši od gregorĳanskega koledarja. Med Slovenci so koledarji in pratike že stoletja zelo priljubljeni in tako je še danes. Prvi slovenski koledar je leta 1557 izdal Trubar. Prva slovenska pratika je Krajnska pratika in se je pri nas pojavila leta 1726, Vodnik pa je kasneje izdajal najprej Veliko in nato Malo pratiko. Koledar Mohorjeve družbe izhaja neprekinjeno že od leta 1858. Izida mu nista mogla preprečiti niti prva niti druga svetovna vojna. Imena cerkvenih praznikov si slede po razporedu sončnega in luninega koledarja. Po sončnem koledarju se ravnajo tisti prazniki, ki padejo vsako leto na isti dan. Po luninem pa tisti, ki si slede različno, po datumu velike noči (prva nedelja po prvi polni luni v pomladnem obdobju). Državni prazniki se drže sončnega koledarja in jih sprejema parlament. Koledarji so v različnih oblikah in formatih. So tiskovine, ki morajo iziti do določenega roka. Praznike in nedelje stavimo vedno barvno, če imamo na voljo dvobarvni tisk. Poznamo več vrst koledarjev, in sicer stenske, namizne, družinske in žepne koledarje.

viii

KAZALO VSEBINE IZVLEČEK____________________________________________

ABSTRACT ___________________________________________

POVZETEK ___________________________________________

SEZNAM SLIK________________________________________

xii

SEZNAM PREGLEDNIC _______________________________ xvii 1

UVOD _______________________________________________

TEORETIČNI DEL ____________________________________

2.1

NENAVADNO POTOVANJE ŠTEVILA 365,2422 ______

2.2

NEKAJ TEŽAV PRI MERJENJU ČASA _______________

2.2.1

Merjenje dneva _____________________________

2.2.2

Grupiranje dni v manjše enote ________________

2.2.3

Meritev meseca _____________________________

2.2.4

Merjenje leta ________________________________

2.2.5

Ugotovitve in uganke ________________________

STARI IN NOVI KOLEDARJI _______________________

2.3.1

Koledarji skozi zgodovino ____________________

2.3.1.1

Koledarja Majev in Aztekov ___________

2.3.1.2

Kitajski koledar _____________________

2.3.1.3

Koledar antične Grčĳe ________________

Lunin koledar ______________________________

2.3.2.1

Koledar hidžre – islamski koledar _____

Lunino-sončni koledar _______________________

2.3.3.1

Hebrejski koledar – koledar Judov _____

Sončni koledarji _____________________________

2.3.4.1

Egipčanski koledar __________________

2.3.4.2

Rimski sistem _______________________

2.3.4.3

Julĳanski koledar ____________________

2.3.4.4

Gregorĳanski koledar ________________

2.3.4.5

Primerjava med julĳanskim in

2.3

2.3.2 2.3.3 2.3.4

gregorĳanskim koledarjem ____________

2.3.5

Karolinška renesansa ________________________

2.3.6

Poznosrednjeveški iluminirani rokopisi ________

2.3.7

Predlogi za reformo koledarja v preteklosti _____

2.3.7.1

Trinajstmesečni koledar ______________

2.4

2.5

2.6

2.3.7.2

Koledar francoske revolucĳe __________

2.3.7.3

Predlog Milutina Milankovića _________

2.3.7.4

Revolucionarni koledar Sovjetske zveze

2.3.7.5

Svetovni koledar ____________________

ČASOVNE ERE ___________________________________

2.4.1

Začetek tisočletja ____________________________

2.4.2

Meseci _____________________________________

2.4.3

Teden______________________________________

2.4.4

Tedenski dan ob letu osorej ___________________

ZGODOVINA SLOVENSKEGA KOLEDARJA IN PRATIKE ______________________________________

2.5.1

Prvi slovenski koledar _______________________

2.5.2

Slovenska Večna pratika _____________________

2.5.3

Slovenska Stoletna pratika____________________

2.5.4

Vodnikova pratika __________________________

2.5.4.1

Velika pratika _______________________

2.5.4.2

Mala pratika ________________________

2.5.5

Koledar Mohorjeve družbe ___________________

2.5.6

Prešernova pratika __________________________

PRAZNIKI IN DELA PROSTI DNEVI NA SLOVENSKEM ________________________________

2.6.1

Krščanski katoliški verski prazniki ____________

2.6.1.1

Premakljivi katoliški verski prazniki ___

2.6.1.2

Stalni verski prazniki_________________

Godovna imena _____________________________

STAVLJENJE KOLEDARJEV ________________________

2.7.1

Stenski koledarji ____________________________

2.7.2

Namizni koledarji ___________________________

2.7.3

Družinski koledarji in pratike _________________

2.7.4

Žepni koledarji _____________________________

PREGLED SLOVENSKIH SODOBNIH KOLEDARJEV _

EKSPERIMENTALNI DEL _____________________________

3.1

IZDELAVA DIGITALNEGA KOLAŽA _______________

3.1.1

Kolaž za meseca januar in februar _____________

3.1.2

Kolaž za meseca marec in april ________________

3.1.3

Kolaž za meseca maj in junĳ __________________

2.6.2 2.7

2.8 3

3.2

3.3

3.4

3.1.4

Kolaž za meseca julĳ in avgust ________________

3.1.5

Kolaž za meseca september in oktober _________ 103

3.1.6

Kolaž za meseca november in december________ 104

LIKOVNA IN PSIHOLOŠKA INTERPRETACĲA ______ 105 3.2.1

Kolaž za meseca januar in februar _____________ 105

3.2.2

Kolaž za meseca marec in april ________________ 106

3.2.3

Kolaž za meseca maj in junĳ __________________ 107

3.2.4

Kolaž za meseca julĳ in avgust ________________ 108

3.2.5

Kolaž za meseca september in oktober _________ 109

3.2.6

Kolaž za meseca november in december________ 110

POSTAVITEV STENSKEGA KOLEDARJA ____________ 111 3.3.1

Naslovna stran koledarja _____________________ 112

3.3.2

Notranje strani koledarja _____________________ 112

TISKANJE, OPREMA IN NAMEN___________________ 113

ZAKLJUČEK __________________________________________ 114

LITERATURA IN VIRI _________________________________ 115 PRILOGA ____________________________________________ 120

SEZNAM SLIK Slika 1:

Ura letnih časov. Še preden je človeštvo dobilo pisano zgodovino, so zvezdogledi opazovali pot Sonca in neba ter spremembe letnih časov. ________________________

Slika 2:

Nebesni koledar___________________________________

Slika 3:

Majevski koledar. Slika predstavlja fragment iz XIII. stoletja. Majevska kultura je uporabljala dva koledarja, in sicer Tzolkinski koledar (z 260 dnevi) in Haabski koledar, ki je bil sončni koledar s 365 dnevi. ___________

Slika 4:

Azteški koledar. Slika predstavlja del kamnitega sončnega koledarja iz leta 1250–1500. Na njem je označenih 20 dni koledarja v enem od okrožĳ. Na sredi je prikazano sončno božanstvo, poznani Tonatiuh. _____

Slika 5:

Kitajski koledar. Ta koledar je iz dinastĳe Qing in izhaja iz obdobja vladanja cesarja Kuang-Suja, torej med leti 1874–1908.________________________________________

Slika 6:

Večni muslimanski koledar. Ta koledar je naredil za leto 1760–1761 Suleyman al-Hilmati. Prinaša redni razpored za petkratno dnevno molitev muslimanov na določen datum. ___________________________________________

Slika 7:

Židovski koledar. Slika predstavlja detajl iz srednjeveškega židovskega koledarja, ko so ob koncu Šotorskega praznika Judje v sinagogo prinesli palmove veje in limone (kar je tudi na sliki), kar označuje jesen. Leto sestavlja 12 ali 13 luninih mesecev. ______________

Slika 8:

Stari egipčanski zatični koledar iz slonove kosti za enake, 30-dnevne mesece. Tak primerek se je ohranil iz dobe okoli leta 1850 pr. n. š._______________________

Slika 9:

Starorimski koledar na zatiče približno iz leta 300 n. š. _

Slika 10:

Reforma koledarja, papež Gregor XIII. se sreča s koledarsko komisĳo, okoli 1581 ____________________

Slika 11: Slika 12:

Kopĳa strani iz astronomskega koledarja za oktober 1582 _____________________________________________

Karolinški rokopis. Ilustracĳe mesecev. _______________

30 xii

Slika 13:

Januar – mesec obdarovanja z novoletnimi darili. Jeana de Berryja lahko vidimo na desni, oblečenega v bleščečo modro obleko. ____________________________________

Slika 14:

Koledar dnevom svetnikov _________________________

Slika 15:

Februar – zima na vasi. Prebivalci kmetĳe se grejejo ob ognju, medtem ko se v ozadju odvĳa vsakodnevno življenje – sekanje drv, gnanje živine na trg. ___________

Slika 16:

Marec – začetek prvega dela na kmetĳi v tem letu, setve, oranja in podobnega. Grad v ozadju je Chateau Lusignan, eden Ducovih najljubših. __________________

Slika 17:

April – prihod pomladi, upanja in novega življenja – nedavno zaročen par v ospredju si izmenjuje prstana, z njimi pa so prĳatelji in družina. V ozadju je še en Ducov grad, Chateau Dourdan. _______________________

Slika 18:

Maj – sprevod za praznik, v katerem je treba nositi zeleno oblačilo. Jezdeci so plemiči in plemkinje. Grad v ozadju je pariški Palais de la Cite. ___________________

Slika 19:

Junĳ – čas žetve – kmetje skladno kosĳo travnik. V ozadju je Hotel de Nesle, Ducova pariška rezidenca. ___

Slika 20:

Julĳ – še vedno čas žetve; striženje ovc in žetje sena. V ozadju je grad, ki je nekoč stal na Clain pri Poitiersu. _

Slika 21:

Avgust – mesec lova s sokoli; plemiči, ki nosĳo sokole, gredo na lov, medtem ko v ozadju kmetje žanjejo in se kopajo v reki. V ozadju je Chateau d’Entampes. _________

Slika 22:

September – verjetno najslavnejša podoba na koledarju. Kmetje trgajo grozdje in ga vozĳo v čudovito natančno naslikan grad Chateau de Samur. _____________________

Slika 23:

Oktober – prikazuje delo na polju in sprehajalce pred srednjeveškim Louvrom v Parizu (palača kralja Charlesa V.) ______________________________________

Slika 24:

November – edina podoba iz koledarja, ki jo je naslikal Colombe; Limbourgi so naslikali samo zodiakalna znamenja živalskega kroga nad sliko. Slika prikazuje jesensko pobiranje želoda; kmet z metanjem palic z vej klati želod, s katerim se hranĳo njegovi prašiči. ________

Slika 25:

December – lovci na divjega prašiča so prašiča, ki ga zdaj trgajo lovski psi, ujeli v gozdu Vincennes, ki je xiii

slovel po divjačini. V ozadju je Chateau de Vincennes, dolgoletna rezidenca francoskega dvora. _____________ Slika 26:

Republikanski koledar. Ta koledar je bil razglašen v oktobru 1793 in predstavlja sončni koledar. Začenja z novim letom, ki označuje obletnico ustanovitve revolucionarne Republike v jesenskem enakonočju. Imena mesecev so narejena po francoskih podnebnih značilnostih. Koledar je bil seveda ukinjen v letu 1805 z nastopom Napoleona. ____________________________

Slika 27:

Dvoglavi rimski bog Jan, bog vrat in prehodov, kasneje bog časa, začetka in konca, miru in vojne, gleda hkrati naprej in nazaj in v roki drži ključ prihodnosti. Po njem so imenovali mesec januar, ki označuje stik dveh let. ___

Slika 28:

Kronokrator, miniatura iz zložljivega flamsko-brabantskega koledarja za leto 1415 _________________

Slika 29:

43 47

Nova Krajnska pratika, 1741, tiskar Adam Friderik Reichard; strani za februar__________________________

Slika 30:

Trubarjev slovenski koledar, tiskan v Tübingenu leta 1557

Slika 31:

Ta slovenski kolendar kir vselei terpi je druga izdaja (1582). Obe izdaji (prva je iz leta 1557) sta bili privezani k Novemu testamentu. Gre za Trubarjevo »posvetno« besedilo. _________________________________________

Slika 32:

Večna pratika od gospodarstva, datirana okrog leta 1787 __

Slika 33:

Celostranske ilustracĳe iz Večne pratike (okrog leta 1787)

Slika 34:

Stoletna pratika za leta 1801–1901, ki je izšla v Gradcu leta 1840 _____________________________________________

Slika 35:

Stoletna pratika devetnajstega stoletja, ki je izšla v Ljubljani leta 1847 _________________________________________

Slika 36:

Naslovna stran Velike pratike za leto 1795 ______________

Slika 37:

Naslovna stran Velike pratike za leto 1796 ______________

Slika 38:

Naslovna stran Velike pratike za leto 1797 ______________

Slika 39:

Naslovna ter dve notranji strani Vodnikove Male pratike za leto 1798 _______________________________________

Slika 40:

Naslovna ter dve notranji strani Vodnikove Male pratike za leto 1803 _______________________________________

Slika 41:

Koledar družbe sv. Mohorja za leto 1957 ______________

Slika 42:

Napovedi za februar iz Mohorjeve pratike za leto 2001 _

58 xiv

Slika 43:

Koledar Prešernove družbe za leto 1989 – naslovna in notranji strani za mesec januar ______________________

Slika 44:

Meteorološki znaki ________________________________

Slika 45:

Enolistni stenski koledar ___________________________

Slika 46:

Enodelni trimesečni stenski koledar s sliko ___________

Slika 47:

Namizni koledar – planer __________________________

Slika 48:

Pavlihova pratika – naslovna ter dve notranji strani ____

Slika 49:

Žepni koledarček __________________________________

Slika 51:

Generacĳa ‘82, Kompas Design, 1995 _________________

Slika 52:

Okviri, R. Novak, 1996 _____________________________

Slika 53:

Barven nepotiskan koledar, Ž. Kerin, 1996_______________

Slika 54:

Najbolj zidni koledar, kolektiv koledarstva Arih, 1996 ____

Slika 55:

Asociacĳe, R. Jenko, 1997 ____________________________

Slika 56:

12-listni koledar, J. Pukšič, Ž. Kerin, 1997 ______________

Slika 57:

Mura, Kompas Design, 1998 ________________________

Slika 58:

Matformat, R. Novak, 1998 __________________________

Slika 59:

Labod, B. Fajmut, F. Virant, 1999 _____________________

Slika 60:

Metrski koledar, P. Selan, 1999 ________________________

Slika 61:

PBS, Ž. Kerin, Kompas Design, 2000 _________________

Slika 62:

Koledar X000 – Be master be slave, B. Fajmut, Studio A4, 2000 _____________________________________________

Slika 63:

Idejalisti, D. Grobovšek, Formitas, 2001 _______________

Slika 64:

Tehnooptika, Ž. Kerin, Kompas Design, 2001 ___________

Slika 65:

Slike vremena, B. Ljubičić, Studio International, 2002 ____

Slika 66:

Primorske novice, K. Murari, J. Ž. Pečečnik, 2002 ________

Slika 67:

Rokovnik Čačkarĳe 2003, R. Jenko, 2003 ________________

Slika 68:

Rdeči križ, A. Bagola, I. Šutila, Pristop za Rdeči križ, 2003

Slika 69:

Fenoman, S. Stojanović, U.G.F.I.A, 2004 _______________

Slika 70:

Setveni koledar, T. Plahuta, Mesto žensk, Galerĳa kapelica, 2004 _____________________________________________

Slika 71:

Časopisnik, S. Radovan, Studio dva, 2005 ______________

Slika 72:

Dnevni koledar, R. Križmančič, Pristop, 2005 ___________

Slika 73:

Večni koledar, M. Zorc, Futura DDB, 2006 ______________

Slika 74:

Koledar Slovenica Življenje, Š. Goltes, Lutkovno gledališče Ljubljana in Slovenica Življenje d. d., 2006 ___

Slika 75:

Nevihta __________________________________________

Slika 76:

France Prešeren ___________________________________

86 xv

Slika 77:

Povodni mož _____________________________________

Slika 78:

Postopek brisanja ozadja s čarobno radirko ___________

Slika 79:

Skiciranje z ogljem, barvanje in premik slike k ozadju nevihte _________________________________________

Slika 80:

Premik ter sĳaj zunaj robov plasti povodnega moža ____

Slika 81:

Nasičenje neba in premikanje dveh plasti _____________

Slika 82:

Risanje valov s čopičem ____________________________

Slika 83:

Kopiranje strele s pomočjo orodja za krpanje __________

Slika 84:

Dokončna postavitev kolaža za meseca januar in februar 92

Slika 85:

Volčji Potok_______________________________________

Slika 86:

Stara zgradba _____________________________________

Slika 87:

Spremenjena oblika zgradbe ________________________

Slika 88:

Dokončna postavitev kolaža za meseca marec in april __

Slika 89:

Izrez za ozadje ____________________________________

Slika 90:

Izrez za odsev v ogledalu___________________________

Slika 91:

Osamitev regrata z ukazom Extract __________________

Slika 92:

Regrat, kot plast v ozadju __________________________

Slika 93:

Originalna in spremenjena oblika ogledala ___________

Slika 94:

Postopek vnašanja slike znotraj ogledala _____________

Slika 95:

Premik ogledala h kolažu __________________________

Slika 96:

Ogledalo v perspektivi _____________________________

Slika 97:

Regratova lučka ___________________________________

Slika 98:

Dokončna postavitev kolaža za meseca maj in junĳ ____

Slika 99:

Kres – ozadje _____________________________________ 100

Slika 100: Kres – plast 1 _____________________________________ 100 Slika 101: Kres – plast 2 _____________________________________ 100 Slika 102: Kres – plast 3 _____________________________________ 100 Slika 103: Obraz ____________________________________________ 100 Slika 104: Vrstni red plasti palete Layers _______________________ 101 Slika 105: Združena plast ozadja z ognjem _____________________ 101 Slika 106: Neprozornost obrazov _____________________________ 102 Slika 107: Dokončna postavitev kolaža za meseca julĳ in avgust __ 103 Slika 108: Jastreb ___________________________________________ 103 Slika 109: Blejski grad _______________________________________ 103 Slika 110: Dokončna postavitev kolaža za meseca september in oktober __________________________________________ 103 Slika 111: Labod ___________________________________________ 104 xvi

Slika 112: Polna luna ________________________________________ 104 Slika 113: Dokončna postavitev kolaža za meseca november in december ________________________________________ 104 Slika 114: Viharjeve jeze so pogosto rjule ______________________ 105 Slika 115: Rajski vrt _________________________________________ 106 Slika 116: Vizĳa prihodnosti _________________________________ 107 Slika 117: Prinašalec luči ____________________________________ 108 Slika 118: Varuh narave _____________________________________ 109 Slika 119: Angel noči _______________________________________ 110

SEZNAM PREGLEDNIC Preglednica 1:

Omenjene kulture bi takole zapisale število 365, zaokroženo število dni v sončnem letu _________

Preglednica 2:

Zapis ulomkov omenjenih kultur ______________

Preglednica 3:

Pregled prevzema gregorĳanskega koledarja po svetu ____________________________________

Preglednica 4:

Imena mesecev francoske revolucĳe s prevodom in ustreznim imenom gregorĳanskega meseca ___

Preglednica 5:

Svetovni koledar ____________________________

Preglednica 6:

Datumi z istim tedenskim dnevom v navadnem letu z začetkom 1. januarja ____________________

Preglednica 7:

Datumi z istim tedenskim dnevom v prestopnem letu z začetkom 1. januarja ____________________

Preglednica 8:

Prazniki v Republiki Slovenĳi _________________

Preglednica 9:

Dela prosti dnevi v Republiki Slovenĳi _________

Preglednica 10: Premakljivi katoliški verski prazniki ___________

Preglednica 11: Stalni verski prazniki_________________________

Preglednica 12: Lunine mene ________________________________

Preglednica 13: Astronomska znamenja planetov ______________

xvii

UVOD

oledarji – ti nadvse primerni načini merjenja oziroma beleženja časa – vsak dan vplivajo na nas. Številnim rodovom so pomagali vedeti, kdaj slaviti, delati, se igrati, obiskovati šolo, se držati

dogovorjenih rokov in pravočasno priti na sestanek. Večina prav udobno živi v rednem ritmu gregorĳanskega koledarja s sedemdnevnim tednom, zadovoljna z njegovo natančnostjo in beleženjem časa. Naši davni predniki niso imeli take sreče, saj so vrsto rodov iskali in razvĳali ustrezen sistem merjenja časa. Čeprav niso imeli računalnikov in sodobne tehnologĳe, ki bi jim pomagala rešiti izziv merjenja časa, so se lahko spoprĳeli z njim z modrostjo in spretnostjo. Raznolikost kultur in življenjskih razmer po svetu in v zgodovini se odraža tudi v nizu različnih zanimivih rešitev uganke merjenja časa. Življenje naših prednikov je bilo polno pomembnih dogodkov, ki se jih je bilo vredno spominjati in jih proslavljati; čeprav so bili mnogi med njimi zelo preprosti, so bili ključnega pomena za njihovo preživetje. Taki dogodki so bili, na primer, čas sajenja, čas žetve, odraščanje mladostnikov, poroka poglavarja ali pa smrt vladarja ali svete osebe. Za razumevanje časa in določanje prazničnih dni so večinoma zadoščale sezonske spremembe in lunine mene. Kako so lahko vedeli, kdaj je pravi čas za izrekanje zahval, za žrtvovanje, post, čaščenje ali molitev? Ura letnih časov in zvezdna ura na nebu nista več zadoščali njihovim potrebam (slika 1).

Slika 1: Ura letnih časov. Še preden je človeštvo dobilo pisano zgodovino, so zvezdogledi opazovali pot Sonca in neba ter spremembe letnih časov. 1

Ko je ljudstvu postalo pomembno čaščenje svetih priložnosti in dogodkov, jim zgolj poznavanje letnih časov ni več zadoščalo, poznati so morali tudi dan in mesec določenega dogodka. Davni ljudje so si vse bolj želeli natančno določiti slavnostne dni ob tako pomembnih dogodkih, kot so rojstni dan ustanovitelja njihove religĳe, dan njegovega razsvetljenja ali razodetja, datume njegovih zmag in zmagoslavĳ ter datume njegovih tragedĳ in smrti. Mnogi modri ljudje so vedeli, da so Sonce, Luna in zvezde vodniki merjenja časa. Zato so gibanje Sonca, zvezd in luninih men proučevali, opazovali in risali. V svojih izračunih so se nadvse izmojstrili; svoje potrpežljive ugotovitve so začeli natančno zapisovati in tako razvĳati metode merjenja časa ter njegove ureditve. (1)

Koledarji v raznih oblikah se uvrščajo med prve tiskane in najpoljudnejše knjige po svetu. V zelo primitivni obliki najdemo koledar že med jamskimi ljudmi, na ilnatih babilonskih tablicah, neznan pa ni bil niti starim Egipčanom, Kitajcem in Aztekom. Koledar, ki je v svojem razvoju prehodil dolgo pot, od zareznih palic in deščic do sodobnih razkošnih tiskov, je zanimiv del človeške kulture, gospodarske in družbene ureditve in del človeške zgodovine. Koledarji in pratike so bile pri vseh narodih nosilci pomembne kulturne funkcĳe, saj so bile v posameznih dobah in med posameznimi narodi med najbolj razširjenimi publikacĳami. (2)

TEORETIČNI DEL

2.1

NENAVADNO POTOVANJE ŠTEVILA 365,2422

svojem potovanju je vsaka kultura, ki je gostila te ideje, prispevala pomembne izboljšave, tako da se je skozi stoletja nabrala presenetljiva

količina znanja o matematiki, astronomĳi in drugih področjih znanosti ter umetnosti. Sčasoma je tako omogočila računarjem časa v Evropi, da so popravili Cezarjev koledar in merili čas natančneje. To je bilo zelo pomembno tudi zaradi povečanja zanimanja za znanost v modernem svetu. Aryabhata (476–550) je bil ključna oseba v indĳski tradicĳi. Rojstni kraj Aryabhate ni znan in nihče ne ve, kako je mož izgledal. Sam pravi, da je živel v živahnem imperialnem glavnem mestu Kusumapura. Danes tu rastejo od vročine zdelane palme, polno je brenčečega mrčesa in razpadajočih ruševin. Aryabhata je večino življenja preživel kot vodilni predavatelj na šoli blizu Kusumapura, kjer je zbiral in urejal vse, kar je bilo v Indĳi kdaj

Aryabhata (476–550) (3)

napisanega o zvezdah, geometrĳi, številih in štetju časa. Vse to je izdal v svojem velikem delu Aryabhatiya, tenki knjižici, napisani v sanskrtu. Čeprav je bila dolga le 123 metričnih kitic, se je v njej skrivala ogromna količina podatkov. Kot priročno zbirko matematičnih in astronomskih pojmov so jo uporabljali in komentirali še mnoga stoletja. Aryabhata je začel pesnitev s pozivom Brahmi, »ki je, ko stvarnik vesolja, prvi vzrok vsega«. Nato je svoje delo razdelil na tri dele: o matematiki (ganita), o štetju časa (kalakrya) in o sferi (gola). V poglavju o štetju časa je Aryabhata opisoval hindujski koledar, med drugim meritve mesecev, tednov in let ter razne časovne intervale vedske mitologĳe v dolžini tudi do nekaj milĳonov let. V razdelku o astronomĳi je ocenil dolžino sončnega leta na 365,3587 dni, kar je za 2 uri, 4 minute in 44 sekund napačno glede na točno vrednost tistega časa, ki je znašala 365,2446 dni. Morda so na Indĳce vplivali tudi Kitajci. Kitajski matematik Tsu Chung-Chi (430–501) je izmeril točen čas solsticĳev, svoje delo pa je osnoval na dognanjih še enega odličnega kitajskega astronoma in dvornega astrologa, Zhang Henga (78–139), ki je leta 123 našega štetja popravil kitajski lunin koledar, da je bil ponovno v skladu z letnimi časi. Tsu je leta 463 predlagal reforme, ki pa so jih, kot vse kaže, zavrnili. 3

Tsu Chung-Chi (430–501) (4)

Noben vpliv na Indĳo ni bil pomembnejši za naš koledar in za matematiko ter enačbe, ki so bile potrebne za njegovo popravilo, kakor tisti iz še ene zibelke civilizacĳe – iz doline Evfrata in Tigrisa v Mezopotamĳi. Nobenih neposrednih dokazov za sodelovanje in vpliv ni med Indĳo in Mezopotamĳo, kar zadeva koledar in matematiko. Mezopotamci so nekje med tisočletjem spodbudili idejo, ki je vodila

Mezopotamci

do največjih matematičnih odkritĳ v zgodovini: do sistema razvrščanja

so odkrili

števil, ki mu matematiki pravĳo »pozicĳska notacĳa« in ga danes uporablja

razvrščanja

skorajda cel svet. Med drugim je to omogočilo razvoj natančnejšega koledarja in višje matematike. V pozicĳski notacĳi so števila zgrajena iz števk, ki so urejene v zaporedje. V našem desetiškem sistemu je na primer število 365 kot približek za število dni v letu zapisano s pomočjo desetih števk: 1-2-3-4-5-6-7-8-9-0, ki so urejene tako, da se njihova vrednost z vsakim položajem poveča za desetkrat; števke desetiškega sistema najverjetneje izvirajo iz štetja na prste. Tako imamo 3 stotice (102), 6 desetic (101) in 5 enic (100). To je eden od temeljnih pojmov našega modernega sistema števil, ki je tako trdno usidran v našem načinu življenja, da o njem kar težko razmišljamo. Vendar skozi večji del zgodovine človeštva ni bilo tako. Edina kultura, ki je iznašla pravi pozicĳski sistem zapisa v predklasičnih antičnih časih, je bila Mezopotamĳa. Prva zapisana števila so bila verjetno zarezam podobna znamenja, vrezana v kosti ali kamenje, in to veliko prej, preden so iznašli prve zapise za jezik. 8= Egipčani so na primer iznašli s hieroglifi navdahnjeno zaporedje števil:

V Ameriki so Maji uporabljali sistem črt in pik, ki so izvorno predstavljale paličice in kamenčke, kasneje pa so dodali hieroglifne simbole, ki so predstavljali večja števila: 4

sistem števil

Druge kulture, recimo Grki, Rimljani in Kitajci, so za zapis števil uporabljale črke svoje abecede: Grki:

Rimljani:

Kitajci:

Preglednica 1: Omenjene kulture bi takole zapisale število 365, zaokroženo število dni v sončnem letu:

Leto namreč ni dolgo 365, ampak 365,2422 dni. Spopasti se moramo z ulomkom, ki je tukaj zapisan kot decimalni ulomek. Ta pojem se ni pojavil kar naenkrat. Prvi pisni simboli za ulomke so predstavljali samo najpreprostejše delitve. Mezopotamci so uporabljali Egipčani so za 1/2 uporabljali

namesto današnjega simbola 1/2. in X za 1/4.

Rimljani so svoje ulomke uredili okoli delitve enote na 12 delov. To je izviralo iz njihovega sistema uteži, ki je temeljil na merski enoti as, ki so jo delili na 12 unicas. Vsak ulomek je imel svoj simbol, kjer je ustrezal asu (eni celoti),

je bil enakovreden 1/2 (šest unicas),

za 1/4 in

1/12 (ena uncia). Ti simboli so zelo nenatančni za zapis zapletenih vrednosti in izračunov. Za Rimljane je bilo na primer relativno preprosto latinsko zapisati celo število in ulomek za dolžino Cezarjevega leta, kar znaša CCCLXV

dni (365 1/4 dni). V rimskih številkah ni bilo mogoče

zapisati sončnega leta 365,2422 dni, prav tako ni bilo mogoče izračunati vrednosti, ki bi upoštevala variacĳe v gibanju Zemlje. Preglednica 2: Zapis ulomkov omenjenih kultur:

Ideja za uporabo decimalnih ulomkov je prišla v Evropo od Arabcev, a ti niso bili prvi, ki so uporabljali pozicĳsko notacĳo, da bi zapisali in določali ulomke. To priznanje verjetno ponovno pripada Mezopotamcem. Vendar je mezopotamski sistem temeljil na številu 60 in ne na katerem od bolj obvladljivih števil, kakor je denimo 10. (5) 6

Leto ni dolgo 365, ampak 365,2422 dni

2.2 NEKAJ TEŽAV PRI MERJENJU ČASA

zbrana peščica starcev je poznala skrivnosti plemenskih religioznih ceremonĳ in ritualov ter varovala znanje, ki so ga osvojili z opazovanjem

sončeve poti, luninih men in kroženja zvezd. Pred njimi so bili številni izzivi in problemi, ki so jih morali rešiti, še zlasti kar zadeva odkritje merjenja časa in razvoj sistemov takega merjenja. Eden takih problemov je bilo vprašanje, kako razbiti čas na priročne enote in kakšna naj bo dolžina te časovne enote. Najbolj priljubljeno in za merjenje najenostavnejše je bilo obdobje, ki ga poznamo kot dan. Prvo razširjeno grupiranje dni v daljše časovne enote je postalo znano kot teden. Grupiranje dni v enote, krajše od enega meseca, so se od kulture do kulture občutno razlikovale. Najbolj priljubljeno grupiranje mesecev je postalo znano kot leto. Problem je bil tudi v tem, kdaj naj se te časovne enote začnejo in

kdaj zaključĳo, pa tudi v skladu s katerimi naravnimi dogodki bi morali meriti lunin, sončni in zvezdni čas.

2.2.1 MERJENJE DNEVA Kako dolg bi moral biti dan? Davni babilonski, egipčanski, kitajski in hindujski zvezdogledi so se odločili meriti dan od sončnega vzhoda do sončnega zahoda. Davni Hebrejci pa so ga merili od sončnega zahoda do sončnega zahoda. Stari Latinci so merili dan od polnoči do polnoči. Obstajalo je veliko različnih načinov delitve dneva na manjše enote. V starem Egiptu je bila navada, da so ga razdelili na 12 enakih delov od sončnega vzhoda do sončnega zahoda in na 12 enakih delov od sončnega zahoda do sončnega vzhoda. Zaradi tega je bil ob poletnem solsticĳu njihov dnevni del 17 minut daljši od naše veljavne šestdesetminutne ure. Za sodobne znanstvenike dolžina dneva znaša 23 ur, 56 minut in 4,1 sekundo povprečnega sončnega časa. Pa vendar tako v vzhodnih kot v zahodnih deželah dan delĳo na 24 delov ali ur, vsak tak del pa ima 60 minut. V sodobnem svetu še vedno obstajata dva načina določanja začetka dneva. Po prvem se dan začne ob sončnem zahodu, po drugem pa prvo minuto po polnoči. Ljudstva, ki začenjajo dan ob sončnem zahodu, uporabljajo hebrejski koledar, koledar hidžre ali badĳev koledar, medtem 7

ko narodi, ki začenjajo dan opolnoči, uporabljajo julĳanski in gregorĳanski koledar.

2.2.2 GRUPIRANJE DNI V MANJŠE ENOTE V davnih časih je teden v Zahodni Afriki štel štiri dni, na Kitajskem in v Indĳi pet dni, v Asirĳi pa šest. V antičnem Rimu je osemdnevno obdobje določalo prodajne dni, v Egiptu pa so imeli desetdnevno obdobje. Stari Kitajci in Hindujci so poleg uporabe petdnevnih in desetdnevnih enot dneve grupirali v štirinajstdnevna obdobja. V sodobnejšem času, leta 1792, so francoski revolucionarji opustili sedemdnevni teden in ga nadomestili z desetdnevnimi enotami, Rusi pa so se po ruski revolucĳi nagibali k uporabi petdnevne enote.

2.2.3 MERITEV MESECA Davni zvezdogledi so z opazovanjem luninih men odkrili, da od enega prvega krajca do naslednjega krajca preteče 29,5 dni, ne pa 28, 29 ali 30 dni. Le kaj naj bi storili s pol dneva? Davni kitajski in judovski zvezdogledi so problem poldneva rešili tako, da so prevzeli sistem z izmenično 29 ali 30 dni dolgim mesecem. Merjenje časa v mesecih je odvisno od luninih men (slika 2). Kitajski zvezdogledi so se odločili, da se mesec začenja ob sončnem vzhodu, ki predhodi prvemu krajcu. Hindujci so sklenili mesec začenjati ob polni luni, Judje pa so ga začenjali ob prvem pogledu na srpast mesec po mlaju. Ko so antični Rimljani lunino leto uskladili s sončnim, so sklenili vsak mesec začeti ob določenem času in nekaterim mesecem dodati dan ali dva. Zaradi tega je rimski koledar hitro izgubil usklajenost z luno.

Slika 2: Nebesni koledar 8

2.2.4 MERJENJE LETA Zvezdogledi so se pri pripravah koledarja morali odločiti, koliko dni, tednov in mesecev bo trajalo leto. Davni zvezdogledi so vedeli, da stalne premene letnih časov nastopĳo takrat, ko se na nebu pojavi določena zvezda ali ozvezdje. Egiptovski zvezdogledi so denimo ugotovili, da od prvega pojava Sothisa na nebu, danes mu rečemo Sirĳ, do njegovega naslednjega pojava mine 365 dni. Čas med prvim in naslednjim pojavom Sirĳa so imenovali sončno ali solarno leto. A sčasoma se zapiski in izračuni zvezdogledov niso več skladali s pojavljanjem Sirĳa. Zato so spoznali, da je sončno leto malce daljše od 365 dni, in izračunali, da je njihovo leto za četrtino dneva prekratko. Zvezdogledi so odkrili, da od pojava nekaterih zvezd do njihovega ponovnega pojava mine dvanajst polnih lun. Zato se jim je zdelo nadvse priročno združiti dvanajst polnih lun oziroma mesecev in to obdobje imenovati leto. Dvanajst mesecev ima leto velike večine koledarjev vsega sveta.

2.2.5 UGOTOVITVE IN UGANKE Pri merjenju časa je zanimiva uporaba števila dvanajst. Nekateri učenjaki menĳo, da uporaba števila dvanajst in njegovih mnogokratnikov

Za Babilonce je bilo dvanajst

izvira iz davnega Babilona. Za Babilonce je bilo dvanajst mistično število.

mistično

Svoje meritve so utemeljili z mnogokratniki ali delitvami števila dvanajst.

število

Dan so razdelili na 24 delov (2 × 12), uro v 60 minut (5 × 12), minuto pa v 60 sekund (5 × 12). Tudi krog so razdelili na 360 stopinj (12 × 30). Z leti so zvezdogledi odkrili, da njihov koledar ni tako natančen, kot so si želeli. Dan je bil malo krajši od 24 ur, mesec pol dneva daljši, lunino leto malo daljše od 354 dni, sončno pa malce daljše kot 365 dni. Opazili so tudi, da začetek luninega leta zaostaja za spremembami letnih časov sončnega leta. Te in druge izzive pri načrtovanju koledarja so davni zvezdogledi različnih kultur rešili z zelo domiselnimi, edinstvenimi in včasih tudi nadvse zapletenimi metodami merjenja časa ter njegovega razporejanja v primerne enote. Nekatere od teh metod so se nadvse razširile in jih uporabljajo še danes, druge pa so zamenjali novejši sistemi. 9

Davni zvezdogledi niso le razrešili uganke merjenja let, marveč so morali izbrati tudi njihov začetek. Naj bo ta spomladi, jeseni, poleti ali pozimi? V deželah z vročim in suhim podnebjem, kjer so imeli dve deževni obdobji, sta obstajali dve obnovitvi življenja. Zato je v teh deželah nastala navada praznovanja dveh novoletnih dni. Da pa so se izognili skrajševanju leta, je bila ena svečanost posvetna, druga pa verska. (1)

2.3

STARI IN NOVI KOLEDARJI

2.3.1 KOLEDARJI SKOZI ZGODOVINO Človeštvo je dolgo preizkušalo različna merjenja in označevanja časa. Mnoge metode so izginile v zgodovini, a vseh, še zlasti najbolj bistroumnih, nismo povsem pozabili. 2.3.1.1 KOLEDARJA MAJEV IN AZTEKOV Davni srednjeameriški civilizacĳi Majev (slika 3) in Aztekov (slika 4) sta morali biti v določenem zgodovinskem obdobju nekako povezani. Trden dokaz medsebojnih kulturnih vplivov in stikov med tema dvema velikima kulturama nam nudi dejstvo, da sta njuna koledarska sistema tesno povezana. Oba sta bila razdeljena na osemnajst mesecev po dvajset

Civilizacĳi Majev in Aztekov sta bili v določenem zgodovinskem obdobju

dni s petimi prestopnimi dnevi v rednih letnih presledkih. Obe civilizacĳi

nekako

sta imeli 260-dnevni, tako imenovani sveti koledar, pomešan s posvetnim,

povezani

ki je štel približno 365 dni. Obe sta uporabljali zapleten sistem datiranja s kombiniranjem trinajstih dni in dvajsetdnevnih obdobĳ. Obe sta dneve trinajstdnevnega obdobja numerično označevali s pikami, dvajset dni vsakega meseca pa poimenovali in izbrali zanje pisna znamenja (simbolične figure). Vendar pa imena in znamenja dni in mesecev pri Majih in Aztekih niso bila enaka, čeprav sta obe kulturi določali datum z njegovim trinajstdnevnim položajem, z imenom dvajsetdnevnega obdobja in z imenom meseca. Prestopno petdnevno obdobje Majev so včasih imenovali kratki mesec. Čeprav sta koledarja Majev in Aztekov dandanes videti nadvse zapletena, pa dejansko uporabljata zelo natančen postopek merjenja časa. Koledar Majev je segal do približno 3300 let pr. n. š. po gregorĳanskem koledarju. Maji so znali natančno napovedati sončni in lunin mrk, dobro 10

pa so poznali tudi gibanje planetov. Da bi nadoknadili dejstvo, da je leto za del dneva daljše od 365 dni, so razvili zelo natančno enačbo izračuna prestopnega leta, s katerim so se uskladili s sončnim letom in na ta način vzpostavili sistem, kakršnega so več kot tisoč let kasneje razvili tudi evropski astronomi. Zapleteni sistem beleženja časa pri Majih je vključeval dva koledarja:

Pri Majih sta

kratkega (260 dni) in dolgega (365 dni). Delovala sta sočasno. Oba

se vključevala

koledarja sta začenjala leto na isti dan le vsako 52. leto. Imena dni so se

koledarja,

od enega do drugega področja razlikovala. Azteki pa svojih dni niso le

kratki z 260

poimenovali, marveč so jim pripisovali tudi posebne vrednosti, ki sežejo

in dolgi s 365

sočasno dva

dnevi

od ugodnih do neugodnih dni. Podobno kot pri majevskih imenih dni, tudi pri azteških obstajajo manjše razlike med posameznimi področji. Pet dodatnih dni, ki so bili potrebni za uskladitev leta, je veljalo za posebno nesrečne in niso imeli

Pet dodatnih dni je pri Aztekih veljalo za

posebnih imen, znakov ali številk. O njih so govorili kot o »ostankih dni,

posebno

ki niso nič prida«. Znaki, s katerimi so označevali dneve (in mesece),

nesrečne in niso imeli

so imeli obliko slikovnega zapisa, ki je beležil pomembne dogodke iz

nobenih

azteške zgodovine ali poljedelske dejavnosti, kot so priprava polja na

posebnih imen

sajenje ali sejanje fižola in buč. (1)

Slika 3: Majevski koledar. Slika predstavlja fragment iz XIII. stoletja. Majevska kultura je uporabljala dva koledarja, in sicer Tzolkinski koledar (z 260 dnevi) in Haabski koledar, ki je bil sončni koledar s 365 dnevi. (Garoz, Artephoto.) (6) 11

Prvi dan vsakega meseca je bil svečan praznik, ko je bilo delo prepovedano. Celo jedila, ki so jih použili ta dan, so morali pripraviti že dan prej. Tako pri Aztekih kot pri Majih je bila naslednja večja enota od dneva obdobje trinajstih dni. Teh je bilo v letu 28. Prvi dan teh obdobĳ je prav tako veljal za svečan praznik. Na koledarju so bila ta obdobja označena s točkami od ena do trinajst. Ko so prišli do trinajst, so začeli ponovno šteti in prehajati skozi niz dnevnih simbolov. Maji in Azteki so dvainpetdesetletni cikel imenovali polni koledar. Azteški polni koledar je bil razdeljen na štiri dele. Vsak del so povezovali z eno od glavnih smeri neba in je trajal trinajst let. Prvi del je pripadal vzhodu, drugi severu, tretji zahodu in četrti jugu. Vzhodni četrtini je

Maji in Azteki so 52-letni cikel imenovali polni koledar

pripadalo trinajst let trsja, severni trinajst let kremenovih rezil, zahodni trinajst let hiš, južni pa trinajst let zajcev. Poleg svečanih praznikov na prvi dan vsakega trinajstdnevnega obdobja in prvega dne vsakega osemindvajsetdnevnega meseca so ob koncu dvainpetdesetletnega cikla oziroma polnega koledarja priredili veliko svečanost, prav tako pa mnoga praznovanja v čast bogov in boginj. Vsak tak svečan dogodek oziroma slavje so praznovali z izbranimi jedili, plesom in igrami. (1)

Slika 4: Azteški koledar. Slika predstavlja del kamnitega sončnega koledarja iz leta 1250–1500. Na njem je označenih 20 dni koledarja v enem od okrožij. Na sredi je prikazano sončno božanstvo, poznani Tonatiuh. (Mexico, Antropološki narodni muzej, Roland Artephoto.) (6) 12

Ob koncu vsakega polnega koledarja so priredili veliko svečanost

2.3.1.2 KlTAJSKI KOLEDAR Nihče zares ne pozna njegove dejanske starosti. Davni kitajski kronologi niso imeli navade, da bi šteli leta zapovrstjo, z začetkom v neki določeni točki. Leta so raje šteli vselej znova od začetka vladavine vsakega novega vladarja (slika 5).

Pri kitajskem koledarju so leta začeli od začetka vsakega

Koledarski dan so merili od sončnega vzhoda do sončnega vzhoda. Dni so navadno šteli v enotah po 60, vendar so jih razporejali na manjše enote, dolge po pet ali deset dni. Dneve najmanjše enote – skupine po pet dni – pa so imenovali po petih temeljnih elementih, za katere so menili, da sestavljajo svet. To so železo, les, voda, peresa in zemlja. Koledarsko leto je sestavljalo dvanajst luninih mesecev. V ciklu devetnajstih let so lunino leto uskladili s sončnim tako, da so sedemkrat dodali po en mesec. Tak vrinjen mesec so poleti vselej dodali mesecu, ki se je začel in končal v istem zodiakalnem znamenju. Tako imenovana

Slika 5: Kitajski koledar. Ta koledar je iz dinastije Qing in izhaja iz obdobja vladanja cesarja KuangSuja, torej med leti 1874–1908. (Pariz, Narodna knjižnica.) (6) 13

novega vladarja

zodiakalna znamenja so bila izraz domišljĳe davnih zvezdoslovcev in zvezdogledov. Novo leto so začeli s prvim mlajevim mesecem, ko je sonce stopilo v znak Vodnarja, zato se to v vseh koledarjih ne zgodi na isti dan. Po gregorĳanskem koledarju nastopi kitajsko novo leto v času med 20. januarjem in 19. februarjem. Dvanajstih mesecev Kitajci niso posebej poimenovali. Označevali so jih s številkami, denimo prvi mesec, drugi mesec, tretji mesec in tako naprej. Vendar pa so poimenovali leta v skupini dvanajstih let. Še dandanes imajo navado, da leto označujejo z imenom. Imena let so v prevodu naslednja: podgana, vol, tiger, zajec, zmaj, kača, konj, koza, opica, petelin,

Kitajci so 12-letni cikel poimenovali po živalih

pes in prašič. Ta imena se ponavljajo na enak način kot v gregorĳanskem koledarju imena mesecev. Dvanajstletne skupine so urejali v cikle, dolge po šestdeset let. Dandanes kitajski koledar še vedno uporabljajo v Tibetu, Malezĳi, Hongkongu in Singapurju, vendar več ali manj le se za določanje datumov tradicionalnih praznikov, kakršna sta lunino praznovanje ob žetvi in praznovanje novega leta. Datum tradicionalnega daljnevzhodnega novega leta določa prihod mladega meseca po mlaju. (1)

2.3.1.3 KOLEDAR ANTIČNE GRČĲE Antična Grčĳa ni imela enotnega koledarja, ker je vsako od njenih velikih mest imelo svoj sistem beleženja časa. Enoten civilni koledar so Grki dobili šele z rimsko zasedbo njihove dežele v letih 87–84 pr. n. š. Pred tem so nanje vplivali lunini koledarji Babilonĳe in Sirĳe. Grki so dan začenjali ob sončnem zahodu, leto pa jeseni, v času, ki ustreza 1. septembru gregorĳanskega štetja. Nekateri Grki so uporabljali atiški koledar, katerega leto je imelo dvanajst mesecev po 29 ali 30 dni in vrinjeni mesec po 29 ali 30 dni. Vrinjeni mesec je nastopil po šestem rednem mesecu. Sprva so ga vrinili vsako drugo leto, a ker je bilo zaradi tega leto predolgo, so se temu odrekli in so ga dodajali le občasno. Naslednja večja časovna enota od dneva je bilo desetdnevno obdobje. Vsak mesec so razdelili na tri desetdnevna obdobja ali dekade. Prvi dve dekadi so šteli dneve zaporedno naprej: torej prvi dan, drugi dan, 14

Antična Grčĳa ni imela enotnega koledarja

tretji dan prve dekade in tako naprej, dneve tretje mesečne dekade pa so šteli od konca meseca nazaj. Atenci so razvili lunino-sončni koledar, prilagojen religioznim potrebam, hkrati pa so leto dodatno delili na tako imenovani pritanĳe. Pritanĳa, pododdelek vladajoče skupščine, je delovala določeno število dni, ki so ga poimenovali pritanĳa. Leto je imelo deset pritanĳ. Ko so ob koncu 4. stoletja pr. n. š. začeli uporabljati lunino-sončni koledar, so listine datirali tako z datumom lunino-sončnega koledarja kot tudi po sistemu pritanĳ. Leta 264 pr. n. š. so uvedli datumski sistem olimpĳad. Izračunali so ga nazaj vse do leta 776 pr. n. š., ki ga je tradicĳa sprejela kot leto prve olimpĳade. Olimpĳada je bilo obdobje štirih let med dvema olimpĳadama, začetek vsake olimpĳade pa je določala prva polna luna po poletnem solsticĳu. Ta datumski sistem so opustili po 304. olimpĳadi leta 440 n. š. (1)

2.3.2 LUNIN KOLEDAR V starih kulturah je Luna igrala pomembno vlogo. Na nastop ščipa in mlaja so (bili) vezani številni običaji in obredi. Zato se je uporabljal tako imenovani lunin koledar. Primer luninega koledarja je mohamedanski (islamski), ki se uporablja še danes. V luninem koledarju traja navadno lunino leto 12 mesecev, ki so izmenično dolgi 29 in 30 dni, povprečno torej 29,5 srednjih sončevih dni. Navadno lunino leto traja torej 29,5 × 12, to je 354 srednjih sončevih dni. Vendar je sinodski mesec za 44 minut in 2,9 sekunde daljši od 29,5 dni. Za uskladitev z luninimi menami se zato uvajajo prestopna leta. Prestopno lunino leto znaša 355 srednjih sončevih dni. (7)

2.3.2.1 KOLEDAR HIDŽRE – ISLAMSKI KOLEDAR Koledar hidžre začenja svoje štetje s pomembnim verskim dogodkom – velikim potovanjem preroka Mohameda in njegovih tovarišev iz Meke v Medino. Prvo leto koledarja je označeno z 1 AH, pri čemer je AH okrajšava za Anno Hegirae, kar pomeni »leto emigracĳe«. Leto 1 AH sovpada z letom 16. junĳa 622 n. š. 15

Lunin koledar je islamski

Koran, sveta knjiga muslimanov, je vzpostavila koledarski sistem, ki je meril čas po naravnem luninem ritmu. Arabskim nomadskim plemenom je ustrezal enostaven lunin koledar, ker njihova življenja niso bila odvisna od poljedelstva in s tem od sončnega ciklusa. Določili so tudi začetek in konec vsakega meseca ter njihova imena. Niso pa niti poskusili uskladiti leta dvanajstih luninih mesecev s sončnim letom. (1) Vsak mesec se začne, ko opazovalec prvič vidi prvi krajec po mlaju. Čeprav je mlaj mogoče povsem natančno izračunati, pa je težko predvideti vidljivost prvega krajca. Odvisna je od vremenskih pogojev, položaja opazovalca … Vnaprejšnje napovedi začetka novega meseca so zato skoraj nemogoče. Nekateri muslimani se ravnajo po lokalnem opazovanju lune, drugi pa glede na opažanja oblasti nekje v muslimanskem svetu. Oba načina sta veljavna, prihaja po lahko do zamika začetnega dne novega meseca. (8) Navadno lunino leto je za 11 dni krajše od navadnega koledarskega leta s 365 dnevi. Zato nastopa mohamedansko novo leto vsako leto 11 dni prej kot v predhodnem letu. Mohamedansko računanje let stalno prehiteva. V naših 33 letih preteče po mohamedanskem koledarju približno 34 luninih let. V luninem koledarju pretečejo novo leto in začetki letnih časov v 33 letih vse mesece. (7) To ima vsakih 33 let zanimivo posledico;

tedaj

muslimani

enem

gregorĳanskem letu praznujejo dve novi leti. Denimo, 1. muharam (prvi mesec v letu) 1362 AH sovpada z 8. januarjem 1943, 1. muharam 1363 AH pa z 28. decembrom 1943 (slika 6). (1)

Slika 6: Večni muslimanski koledar. Ta koledar je naredil za leto 1760–1761 Suleyman al-Hilmati. Prinaša redni razpored za petkratno dnevno molitev muslimanov na določen datum. (Pariz, Muzej za arabska področja.) (6) 16

2.3.3 LUNINO-SONČNI KOLEDAR Z namenom, da bi se pomanjkljivosti luninega koledarja odpravile, so bili uvedeni tako imenovani lunino-sončni koledarji. Lunino-sončni koledarji skušajo uskladiti računanje časa z gibanjem Lune in Sonca. Primer lunino-sončnega koledarja je židovski koledar. (7)

2.3.3.1 HEBREJSKI KOLEDAR – KOLEDAR JUDOV Za Jude se čas začne z datumom, ki tradicionalno velja za dan stvarjenja sveta, kot ga beleži Knjiga začetkov. Čeprav si učenjaki na splošno niso enotni glede časa nastanka prvega hebrejskega koledarja, pa soglašajo, da sta na njegov razvoj vplivala tako vernost kot politični pritisk. Za verne Hebrejce, predhodnike Judov, je bilo pravočasno izvajanje verskih obredov življenjskega pomena. Še zlasti pomemben je bil pogled na roš hakodeš, mladi mesec, ki oznanja začetek novega meseca, saj je določal čas za judovsko sveto soboto sabat in datume vseh drugih praznikov, svetih in postnih dni. Pojav mladega meseca so na začetku sporočali s kresovi, pri čemer pa so jih motili sovražniki z lažnimi kresovi, Rimljani pa kasneje celo prepovedali, zato so morali razviti pismeni postopek merjenja časa. Zapisan koledar je omogočil, da so svečeniki in verniki vselej vedeli, kdaj bo nastopil mlaj. Hebrejski zvezdogledi so se lotili naloge. Menĳo, da je bil prvi hebrejski koledar, ki so ga imeli še pred babilonskim izgnanstvom, luninosončni, kaj več pa o njem ni znanega. Nekateri učenjaki tudi verjamejo, da so Hebrejci okrog leta 586 pr. n. š. začeli uporabljati babilonski koledar, ki je zelo vplival nanje. Obstajajo namreč določene podobnosti v temeljni zasnovi koledarja in med nekaterimi imeni mesecev. Če so Hebrejci res prevzeli babilonski koledar, pa so njegovo obliko, bržkone na osnovi nekaj nadaljnjih pomembnih ugotovitev, prilagodili in iznašli precej natančnejši postopek merjenja časa. Pomembno je tudi dejstvo, da hebrejski koledar uporabljajo še dandanes, babilonski pa obstaja le še v zgodovinskih knjigah. (1) Meseci in leta v židovskem koledarju so lunini. Z namenom, da se 17

Lunino-sončni koledar je židovski

štetje let uskladi z gibanjem Sonca, se nekaterim letom dodaja 13. mesec. Pri tem so navadna (12-mesečna) leta in prestopna (13-mesečna) leta različno dolga (slika 7). Judje imajo šest različno dolgih let. Dolžina navadnih let se giblje med 353 in 355 dnevi, dolžina prestopnih let pa med 383 in 385 dnevi. Ciklus prestopnih let zajema 19 let. Prestopna leta so: tretje, šesto,

Judje imajo šest različno dolgih let

enajsto, štirinajsto, sedemnajsto in devetnajsto leto. Na ta način so s tem koledarjem dosegli, da nastopa mlaj vsakega prvega v mesecu, novo leto pa se prične vedno jeseni, v septembru ali v začetku oktobra. Na primer v letu 2000 se je začelo židovsko novo leto dne 29. septembra ob sončevem zahodu, v letu 1990 pa je nastopilo židovsko novo leto ob sončevem zahodu dne 19. septembra. (7) Židovski koledar je – kot vsak lunino-sončni koledar – zelo zapleten in zato nepraktičen. (9)

Slika 7: Židovski koledar. Slika predstavlja detajl iz srednjeveškega židovskega koledarja, ko so ob koncu Šotorskega praznika Judje v sinagogo prinesli palmove veje in limone (kar je tudi na sliki), kar označuje jesen. Leto sestavlja 12 ali 13 luninih mesecev. (Pariz, Avdiovizualni atelje.) (6)

2.3.4 SONČNI KOLEDARJI Tropsko leto ni somerno s sinodskim mesecem Lune. Vsi poskusi, da bi dovolj korektno in enostavno uskladili obe količini, so bili zato vedno neuspešni. Že pred tisočletji pa so uvedli koledarje, ki Lune sploh ne upoštevajo, ampak so vezani samo na gibanje Sonca. Sončni koledar je bil na primer julĳanski koledar. Iz njega je izšel tako imenovani gregorĳanski koledar, ki je prav tako sončni in velja danes po vsem svetu. 18

Sončni koledar je gregorĳanski

2.3.4.1 EGIPČANSKI KOLEDAR Najstarejši znani sončni koledar je stari egipčanski koledar (slika 8). (7)

Slika 8: Stari egipčanski zatični koledar iz slonove kosti za enake, 30-dnevne mesece. Tak primerek se je ohranil iz dobe okoli leta 1850 pr. n. š. (10) Značilnost Nila je, da vsako leto presenetljivo točno začne naraščati in poplavi izsušeno zemljo. Egipčani so zelo hitro ugotovili, da med dvema poplavama mine v povprečju 365 dni. To so vzeli kot nilsko leto in torej ni imelo zveze z astronomĳo. Leto je imelo tri letne čase in se je začelo z naraščanjem reke okoli 19. julĳa z »letnim časom poplav«. Mesece so prilagodili dolžini leta, in sicer je imel vsak letni čas štiri mesece po 30 dni. To je skupaj 360 dni, ki so jim dodali še pet dni, v katerih so slavili rojstne dneve božanstev. To so sicer bili dnevi v letu, vendar pa letu niso pripadali, saj jih pri računanju namerno niso upoštevali. Z njimi so le uskladili shematsko razdelitev na mesece in dejstva narave. Ker Egipčani niso imeli prestopnih let, je bil njihov koledar vsako leto manj natančen. Vendar je minilo nekaj časa, preden so to opazili, saj Nil kljub rednosti ni začel naraščati vsako leto natanko istega dne. (11) Stari Egipčani so iz astronomskih opazovanj mnogih generacĳ izvedli za dolžino tropskega leta vrednost 365,25 dneva. Za računanje časa pa so uporabljali leto s 365 dnevi. To pomeni, da je Sonce v neko določeno lego na ekliptiki (na primer v pomladišče) prihajalo vsako naslednje leto 6 ur kasneje – saj so merili z za 6 ur premajhno enoto! Po štirih letih je Sonce »zamujalo« en dan, po 120 letih pa en mesec. Po 4 × 365 = 1460 letih je trenutek vstopa Sonca v pomladišče pretekel vse datume v letu in se vrnil na prvotni datum. (7) Kljub temu da je bil koledar v vedno večjem neskladju z letnimi časi, pa državnega koledarja niso spreminjali, saj je bil v prvi vrsti namenjen v 19

upravne namene. Za večino prebivalstva, to je kmete, so bile pomembne poplave, ki so jih tako ali tako napovedovali duhovniki. (11)

2.3.4.2 RIMSKI SISTEM V antičnem Rimu niso poznali razlike med »Cerkvĳo« in »Državo«. Vse dejavnosti, bodisi civilne ali religiozne, so vključevale rimske bogove. Rimsko versko oblast so predstavljali pontifeksi (rimski veliki svečeniki). Pontifeksi so bili varuhi koledarja. Koledar je sicer našteval dneve, vendar pa so o tem, kaj se bo dogajalo na določen dan, odločali pontifeksi. Čeprav je bil v zgodnjih dneh Rima koledar pod luninim vplivom, je imelo leto le deset mesecev oziroma 303 dni. Na dvanajst mesecev so ga

Leto je imelo 303 dni

razdelili šele v 8. stoletju pr. n. š. Imena zadnjih štirih mesecev prvotnega koledarja so preživela in ostala v uporabi še danes: september, oktober, november in december. Numa Pompilĳ, drugi rimski cesar, je okrog 700 pr. n. š. staremu koledarju dodal dva meseca – januar in februar. Ta koledar je postal uradni koledar rimske republike in ga včasih imenujejo predjulĳanski. Temeljil je na letu, dolgem 355 dni, imel pa je tudi drugačno razdelitev dni po mesecih. Štirje meseci (marec, maj, julĳ in oktober) so dobili po 31 dni, februar 28 dni, preostalih sedem mesecev pa po 29 dni. Ta koledar je uvedel tudi nenavadno zaporedje vrinjenih dni. V prestopnih letih so februar skrajšali na 23 ali 24 dni, sledil pa mu je vrinjeni mesec s 27 dnevi. Tako so se verski dogodki, ki bi sicer sovpadali s 24. ali 27. februarjem, odvĳali 23. ali 26. dne vrinjenega meseca. Zakaj so tako preračunavali, ne vemo. S tem, ko so nekaterim mesecem pripisali 31 dni, vrinjenemu mesecu pa le 27, so odgovorni za sestavo koledarja opustili strogo lunino preračunavanje. Latinska imena rimskih mesecev se glasĳo takole: januarius, februarius, martius, aprilis, maius, junius, quintilis, sextilis, septembris, octobris, novembris, decembris. Vrinjenemu mesecu pa so rekli mensis intercalaris. Podobno kot Grki so tudi Rimljani razdelili mesec na tri dele, vendar pa so bili, v nasprotju z grškimi, ti deli različno dolgi. Začenjali so se prvega dne v mesecu in petega dne v kratkih mesecih oziroma sedmega dne v dolgih in trinajstega v kratkih oziroma petnajstega v dolgih mesecih. Prvi tak dan je bil znan kot kalende, drugi kot none, tretji pa kot ide. Iz latinske besede kalendae izvira tudi slovenska beseda koledar. Kalende so 20

Drugi rimski cesar je staremu koledarju dodal dva meseca

nastopile vsak prvi dan po nastopu mladega meseca, none na dan prvega krajca, ide pa na dan polne lune. Vendar pa se dnevi niso nanašali glede na njihov položaj v mesecu, marveč na njihov položaj glede na obdobje meseca, v katerem so se zgodili. Razlog, zakaj so Rimljani razvili tako zapleten sistem, ostaja skrivnost. (1) Starorimski koledar na zatiče Starorimski koledar na zatiče ali klinčke so odkrili okoli leta 1816 v Rimu. Bil je upodobljen v podolgovati pravokotni obliki v velikosti približno 35 × 42 cm (slika 9).

Slika 9: Starorimski koledar na zatiče približno iz leta 300 n. š. V zgornjem delu so bile vrisane doprsne podobe sedmih bogov – planetov, ki so ponazarjali dneve v tednu. Od teh podob se je že docela odkrušila podoba Saturna (sobote), podoba Jupitra (četrtek) pa je bila tudi precej okrušena. Pod vsako podobo planeta je bila majhna luknja. Pod okrušenim Saturnom je bil stolpec rimskih števil od I do XV, na drugi strani pod Venero (petkom) pa je bil stolpec števil od XVI do XXX. Ob vsakem številu navzven je bila luknjica, med luknjicama pri številih XXVIIII in XXX pa je bila še ena za XXXI. dan v mesecu. Pod drugimi 21

planeti/dnevi je bil med tema številčnima stolpcema vrisan krog, ki je z drugim sosrednim ustvarjal okrogel pas, razdeljen s črtami na dvanajst neenakih delov. V vsakem delu je bilo izrisano po eno znamenje nebesnega živalskega kroga, ki je bilo ob notranjem krogu označeno z začetno črko latinskega imena: A = aquanius, vodnar, P = pisces, ribi, A = aries, oven, T = taurus, bik … Na zunanjem krožilnem obodu vsakega znamenja so bile luknjice: ena na sredi, po ena na vsaki ločilnici. Ravnanje s koledarjem je bilo zelo preprosto. Na voljo so morali biti trĳe zatiči ali klinčki in s temi si je Rimljan določil potreben datum. Ob novem letu, 1. januarja, na primer, da je nedelja, dan Sonca, je vtaknil zatič v luknjico med kozorogom in vodnarjem, drugi zatič v luknjico pred število I, tretjega pa v luknjico pod poprsje planeta Sonca = nedelje. Opomniti pa je potrebno, da koledar na zatiče ni bila starorimska iznajdba. Poznali so ga že stari Egipčani v najpreprostejši obliki s številnimi luknjicami (poglavje 2.3.4.1). (10)

2.3.4.3 JULĲANSKI KOLEDAR Julĳ Cezar (100–44 pr. n. š) je za reformo rimskega koledarja dobil navdih ob obisku Egipta leta 47 pr. n. š. Ko se je vrnil, se je posvetoval z egipčanskim astronomom Sosigenom. Potem je Cezar razglasil, da bo leto 46 pr. n. š. dolgo 445 dni z dodatnimi 23 dnevi na koncu februarja in 67 dnevi, vrinjenimi med november in december. To leto je zaslovelo kot »leto zmešnjave«, vendar pa je koledar spet uskladilo z letnimi časi. Premestil je začetek novega leta s prvega marca na prvi januar. Mesece

Julĳ Cezar (100–44 pr. n. š.) (11)

je podaljšal na 30 oziroma 31 dni, razen februarja, ki je ohranil 29 dni v rednih in 30 v prestopnih letih. V tistem času je rimski senat v čast Julĳu Cezarju spremenil ime

Rimski

sedmega meseca iz quintilis v julius. Kasneje so v čast cesarja Avgusta

senat je sedmi mesec

ime osmega meseca spremenili iz sextilis v augustus, na njegovo posebno

spremenil v

željo pa so mesecu februarju odvzeli en dan ter ga dodali avgustu, tako

julius

da imata odtlej julĳ in avgust enako število dni. (1) Koledar je uvedel prestopna leta. Po julĳanskem koledarju so prestopna leta tista, ki so deljiva s 4. Torej je vsako četrto leto prestopno. Povprečna dolžina leta po julĳanskem koledarju je tako imenovano julĳansko leto, ki znaša: 22

(3 × 365 dni + 366 dni) : 4 = 365,25 srednjih sončevih dni. S prestopnimi leti, ki se vrstĳo vsaka 4 leta, dodajamo preveč, in sicer vsako leto: 365,25 - 365,2422 = + 0,00780 dneva = + 11 minut 14 sekund = + 674 sekund. Razlika 0,00780 dneva med julĳanskim in tropskim letom nanese v julĳanskem koledarju en dan v (1 : 0,00780) letih, to je v 128 letih in približno dveh mesecih. Razlika torej nanese tri dni v 384 letih in približno sedmih mesecih. V 400 letih nanese razlika 3 dni, 2 uri in 53 minut. (7)

2.3.4.4 GREGORĲANSKI KOLEDAR Krščanska doba se začenja s štetjem leta, v katerem se je rodil Jezus Kristus. Ker je vsakdanjik zgodnjih kristjanov usmerjal julĳanski koledar Rima, so sprejeli rimsko leto z natančno dolžino 365 in 1/4 dni, razdeljeno na dvanajst mesecev, ohranili pa so tudi ista imena mesecev ter njihovo število dni. Spremenili so le začetek štetja; namesto od dneva ustanovitve Rima so čas merili od Jezusovega rojstva. Zgodnji kristjani so v sprejeti julĳanski koledar uvedli še eno spremembo – sedemdnevni teden. Sedmi dan je Dies resurectionis, dan vstajenja. V tistih časih je julĳanski koledar veljal za povsem natančnega, saj so ga ustvarili najboljši zvezdogledi le petdeset let pred Kristusovim rojstvom, torej pod vladavino Julĳa Cezarja. Koledar, ki so ga zgodnji kristjani prilagodili svojim potrebam, je zatorej s sončnim letom uskladil že stari lunin koledar, a kljub temu ni bil tako natančen, kot so prvotno upali. Izkazalo se je namreč, da je v enem letu za 11 minut in 24 sekund predolg. Čeprav to morda zveni zanemarljivo malo, so morali zaradi takšne majhne nekajminutne napake vsakih 128 let dodati en cel dan. Do leta 1582 je julĳanski koledar prehitel sončno leto že za deset

Ugo

dni, zato je papež Gregor XIII. naročil študĳo reforme koledarja. To

Buoncompagni

nalogo je zaupal najboljšim učenjakom, svečenikom, znanstvenikom in

kasneje papež

(1502–1585),

astronomom. Gregorĳanskim reformatorjem je uspelo sestaviti koledar,

Gregor XIII.

ki precej natančno meri čas. (1)

(12)

REFORMA KOLEDARJA – V toskanskem mestecu Siena je slika papeža Gregorja XIII. na prestolu s krono, ko se nagiba naprej in z zanimanjem posluša učenjaka, ki pred koledarsko komisĳo pojasnjuje napako v Cezarjevem koledarju. Mož z belo brado in štirioglatim klobukom je lahko Clavius na stara leta. Ko kaže proti sliki zodiaka na steni, papežu razlaga razliko med julĳanskim koledarjem, ki je označen na zunanjem obodu zodiaka, in pravim tropskim letom, ki je zapisan na notranjem obodu. Stoji med člani komisĳe. Komisĳa sedi okoli mize, obkroža jo veliko knjig in astronomskih pripomočkov (slika 10). (5)

Slika 10: Reforma koledarja, papež Gregor XIII. se sreča s koledarsko komisijo, okoli 1581 (11) Leta 1582 sta gregorĳanski koledar uvedla papež Gregor XIII. in italĳanski zdravnik, matematik in astronom Aloysius Lilius. Po njegovi smrti je na pomoč priskočil matematik Christopher Clavius. (5) Cerkveni koncil v Nikeji leta 325 je določil, naj se krščanska velika noč praznuje ob začetku astronomske pomladi, to je tedaj, ko je Sonce v pomladišču, in da naj bo tedaj datum 21. marec. Delo »De ratione

Christopher Clavius

temporum« pa je to še spremenilo. Cerkev je sklenila, da naj se velika noč

(1538–1612)

praznuje na nedeljo po prvi pomladanski polni luni. Najzgodnejši datum

(13)

velike noči je na ta način 22. marec, najkasnejši pa 25. april. Če »pade« prva pomladanska polna luna na nedeljo, je velika noč naslednjo nedeljo! Okrog velike noči se zvrsti vse cerkveno leto s svojimi premakljivimi prazniki, ki zato od leta do leta spreminjajo datum. 24

Po julĳanskem koledarju merimo s preveliko enoto, zato sta nastopala velika noč in začetek pomladi (in drugih letnih časov) po koledarju vedno prej. V letu 1582 je nastopila astronomska pomlad že: (1582 - 325) × 0,00780 = 1257 × 0,0078 = 10 dni prej, torej 11. marca. (7) Gregorĳanski koledar se je začel z datumom 15. oktober 1582 (petek) (slika 11). (5) Papež Gregor XIII. je z bulo 1. marca 1582 ukazal, da nastopi za četrtkom, 4. oktobrom 1582, petek, vendar z datumom 15. oktober 1582. (7) Pri novem koledarju so izpustili 10 dni. Vsakdo, ki se je zbudil

Gregorĳanski koledar se je začel 15. oktobra leta 1582

naslednje jutro (po starem koledarju je bil to 5. oktober), je v trenutku izgubil deset dni svojega življenja. (5)

Slika 11: Kopija strani iz astronomskega koledarja za oktober 1582. (G. A. Magini, Novae

Ephemerides, 1582.) (5) Nov gregorĳanski koledar se od prejšnjega julĳanskega razlikuje v tem, da so samo tiste letnice stoletĳ, ki so deljive s 400, prestopna leta, ostale pa ne. Torej je bilo leto 1600 prestopno leto, 1700, 1800 in 1900 pa ne. Leto 2000 je spet prestopno leto, leto 2100 pa ne bo. Na opisani način imamo v štiristo letih tri prestopna leta manj kot po julĳanskem koledarju, torej tri dni manj v 400 letih, kar znaša na leto 3 : 400 = 0,0075 dneva manj. Na ta način uvedeno leto je tako imenovano gregorĳansko leto, ki je za 0,0075 dneva krajše od julĳanskega leta in znaša: 25

Prestopna leta so tista, ki so deljiva s 400

356,25 - 0,0075 = 365,2425 srednjih sončevih dni. Razlika med gregorĳanskim in tropskim letom znaša: 365,2425 - 365,2422 = + 0,0003 dneva = + 26 sekund. Merimo torej še vedno s preveliko enoto, vendar je ta razlika 674 : 26, 26-krat manjša kot pri julĳanskem koledarju! Razlika nanese en dan v približno 1 : 0,0003 = 3333 letih (3 dni v 10.000 letih) oziroma eno uro v približno 3333 : 24 = 139 letih. V letu 2006 je zaostajal gregorĳanski koledar za: (2006 - 1582) × 26 sekund = 424 × 26 sekund = 11.024 sekund = 3 ure, 3 minute in 44 sekund za gibanjem Sonca, torej za tropskim letom. Okoli leta 1582 + 3333 = 4915 bo datum začetka astronomske pomladi za en dan manjši, torej 20. marec. Verjetno bodo to uredili zanamci, tako da bodo koledarju dodali en dan. (7) Nov gregorĳanski koledar je bil takoj sprejet v Italĳi, Poljski, Portugalski in Španĳi. Manj katoliške ali samo počasnejše dežele se niso odzvale takoj ter sprejele koledar v naslednjih 300 letih. Francĳa, Belgĳa in katoliške države na Nizozemskem so odlašale do konca leta 1582. Del Belgĳe je izvedel spremembo 21. decembra, ki mu je sledil 1. januar. To je pomenilo, da so preskočili božič. Ko je papež Gregor izvedel, da nekatere dežele niso izvedle prehoda, je razposlal opozorilo. Do leta 1584 je reformo izvedel še preostali del Belgĳe. Oktobra 1583 sta reformo prevzeli Bavarska in Avstrĳa. Katoliški kantoni v Švici so izvedli spremembo od 12. do 22. januarja 1584, večina drugih nemških katoliških držav skupaj s Češko in Moravsko pa je sprejela gregorĳanski sistem do konca leta 1584. Madžarska se je uklonila leta 1587. Protestanti v Nemčĳi in drugje so reformo zavrnili. Za prebivalce Nemčĳe in še nekaterih dežel je zmešnjava pomenila, da so se morali sedaj spopadati z dvema koledarjema: z julĳanskim v protestantskih 26

deželah in z gregorĳanskim v katoliških, kar so kmalu začeli označevati kot »stari način« in »novi način« datiranja. Leta 1700 so protestanti v Nemčĳi in na Danskem sprejeli gregorĳansko reformo, med drugimi tudi odstranitev desetih dni in pravilo prestopnih let za stoletja. (5) Leta 1752, ko je britanski parlament sklenil sprejeti »koledar v novem slogu«, je julĳanski koledar prehiteval sončno leto že za enajst dni. Zatorej je britanski parlament izdal nujen odlok, da 2. septembru 1752 sledi 14. september. Angleži so se raztogotili. V Anglĳi so demonstranti na protestnem pohodu po londonskih ulicah vzklikali: »Vrnite nam enajst dni!« (1) Britanĳa ni bila zadnja evropska dežela, ki je izvedla reformo.

Grčĳa je

Švedska se je opogumila leta 1753. Nato je minilo dolgo obdobje, da

sprejela

so se tudi grške ortodoksne države na Balkanu, ki so čakale do 20. stoletja, odločile za spremembo koledarja. Latvĳa, Litva in Estonĳa so se prilagodile med nemško okupacĳo okoli leta 1915, Romunĳa in Jugoslavĳa pa sta spremembo izvedli leta 1919. Rusĳa ni prevzela gregorĳanskega koledarja vse do revolucĳe 1917, ko je bil časovni zamik 13 dni. Zato oktobrsko revolucĳo (25. oktobra 1917) praznujejo v mesecu novembru (7. novembra). Grčĳa je z reformo čakala do leta 1923. (5) Preglednica 3: Pregled prevzema gregorĳanskega koledarja po svetu: (1)

gregorĳanski koledar šele leta 1923

Julĳanski koledar je še dandanes uradni koledar mnogih vzhodnih pravoslavnih cerkva, denimo grške, ruske, srbske in romunske. Nanj se opirajo tudi znanstveniki in zgodovinarji, kadar gre za datume pred letom 1582 n. š. Sveti krščanski dnevi, ki jih slavita tako vzhodna kot zahodna Cerkev, zaradi časovnih razlik med julĳanskim in gregorĳanskim koledarjem, ne pridejo na isti dan. (1) Koledar, ki ga je uvedel Julĳ Cezar pred dva tisoč leti, tisoč šeststo let kasneje pa ga je popravil papež Gregor XIII., je postal svetovni koledar. To je način štetja, ki ga danes uporabljajo vsi razen nekaterih najbolj osamljenih ljudstev. Kljub vsem težavam in obratom v zgodovini, ki so vplivale nanj, je postal globalni standard za merjenje časa. (5)

2.3.4.5 PRIMERJAVA MED JULĲANSKIM IN GREGORĲANSKIM KOLEDARJEM Če primerjamo julĳanski in gregorĳanski koledar lahko rečemo, da je julĳanski koledar zelo enostaven, kar je vsekakor njegova prednost. Pomikanje datumov začetka letnih časov je za več generacĳ praktično nepomembno. Prednost gregorĳanskega koledarja pa je v tem, da je mnogo (26-krat) natančnejši od julĳanskega. Skozi več tisočletĳ »pada« začetek letnih časov praktično na iste datume.

Gregorĳanski koledar je 26-krat natančnejši od

Vendar ima gregorĳanski koledar tudi mnoge pomanjkljivosti. Isti datumi v mesecu »padejo« na različne dneve v tednu, in sicer vsako leto drugače, saj ima leto 52 tednov in še en dan oziroma še dva dni v 28

julĳanskega

prestopnem letu. Meseci imajo različno število dni, število delovnih dni je različno. Vse to povzroča težave v gospodarskem in ekonomskem življenju, v prometu, v knjigovodstvu in statistiki. Vsako leto je potrebno tiskati nove koledarje. Meseci se ravnajo po rimskih bogovih in imperatorjih, dnevi v tednu pa se v skoraj vseh evropskih jezikih imenujejo po planetih, ki prav tako nosĳo imena bogov. Gregorĳanski koledar je torej – tako kot julĳanski – močno obremenjen s tradicĳo. Gregorĳanski koledar je bil uveden bolj iz verskih kot iz znanstvenih razlogov. Če bi se izvedla reforma julĳanskega koledarja v moderni dobi, je zelo verjetno, da do uvedbe gregorĳanskega koledarja sploh ne bi prišlo, saj je možno najti točnejše časovne sisteme od gregorĳanskega. (7)

2.3.5 KAROLINŠKA RENESANSA Karolingi so frankovska vladarska rodovina, katere začetnik je škof Arnulf iz Metza (umrl leta 641), ki mu slede veliki vladarji, kot so Pipin Mali, Karel Martel, Karel Veliki in drugi. Po tej dinastĳi se začne veliki kulturni, gospodarski, politični in umetnostni razcvet, ki ga imenujemo karolinška renesansa. Na področju umetnosti pa predvsem zasledimo hotenja in zavestno oživljanje antike ter antičnih umetnostnih prvin. (14) Kronologĳa je bila v teh stoletjih (Salzburg med 809 in 818 našega štetja) v središču preučevanj in zapletenih sistemov preračunavanja; karolinško dobo zaznamuje prehod s tradicionalnih pojmovanj mesecev v srednjeveški sistem, ki je mesecu z njegovimi vremenskimi in klimatskimi značilnostmi pridružil ustrezajoča poljedelska opravila ter tako poudaril povezavo med časom, naravnimi cikli in človeškim delom, ki ga niso povezovali z letnimi časom, temveč z manjšo enoto – z mesecem. (15) Januar označuje mož, ki se greje ob ognju; februar mož s ptiči, ki jih je ujel; marec mož, ki izpušča ptico in drži kačo; april mož ob cvetočem drevesu, na katerem sedi ptič; maj mož s cvetjem v roki; junĳ orač; julĳ kosec; avgust žanjec; september sejalec; november in december dva klavca (slika 12). (16) 29

Slika 12: Karolinški rokopis. Ilustracije mesecev. (15)

2.3.6 POZNOSREDNJEVEŠKI ILUMINIRANI ROKOPISI V prehodnih desetletjih, ko se srednjeveško obdobje vda evropski renesansi, izdelava iluminiranega rokopisa za zasebno rabo postaja vedno bolj pomembna. V začetku 15. stoletja Book of Hours postane najbolj popularna knjiga. Ta osebna pobožna knjiga vsebuje religiozna besedila za vsako uro dneva, molitve in koledarje, v katerih so označeni dnevi pomembnih svetnikov. Vrh evropske iluminirane knjige je bil dosežen v zgodnjem 15. stoletju, ko Jean Duc de Berry (1340–1416), strastni ljubitelj lepih knjig, francoski plemič in brat kralja Charlesa V., človek, ki je imel v lasti velik del centralne Francĳe, v svojem gradu ustanovi skriptorĳ, v katerega namesti nizozemske oziroma flamske slikarje, brate Limbourg. Duc de Berry je bil v tistem času s 155 knjigami, vključno štirinajstimi biblĳami in petnajstimi Book of Hours ter s Tres Riches Heures, lastnik ene izmed največjih zasebnih knjižnic na svetu ter največji svetovni srednjeveški poznavalec vizualne umetnosti s posebnim nagnjenjem do draguljev, gradov, umetniških del in eksotičnih živali. Malo je znanega o kratkem življenju bratov Paula, Hermana in Jeana Limburga. Verjetno so bili vsi trĳe rojeni po letu 1385. Vsi trĳe sinovi nizozemskega rezbarja so šli v uk za zlatarje, kasneje, po letu 1400, pa so se verjetno učili v pomembnem Pariškem skriptorĳu. Duc de Berry 30

Book of Hours je bila v 15. stoletju najbolj brana knjiga

zaposli Paula Limburga leta 1408 kot vodjo njegove delavnice. Paul je bil verjetno tisti oblikovalec, ki je bil odgovoren za načrtovanje in obliko. Med pokroviteljem in oblikovalcem/ilustratorjem se je očitno razvila tesna vez, saj bratje na novega leta dan 1411 Ducu podarĳo ponarejeno knjigo, sestavljeno iz kosa lesa, oblečenega v beli žamet, speto z emajlirano sponko in okrašeno z njegovim grbom. V zgodnjem 15. stoletju so bili bratje Limburg predhodnica evolucĳe v interpretacĳi vizualnih izkušenj. V iskanju prepričljivega realizma so zavrgli gotske težnje k abstrakcĳi in stilizirani predstavitvi. Atmosferska perspektiva porine ploskev in prostornino globoko v prostor, bratje so se dosledno držali linearne perspektive. Izjemna sposobnost opazovanja in izreden slikarski talent sta bratom Limbourg omogočila izstrelitev oblikovanja iluminirane knjige in ilustracĳ v zenit. Njihovo delo nosi močan pečat mase in volumna; pri nekaterih ilustracĳah so osvetlitve in senčenja narejene z enim samim virom svetlobe. Delo Les Tres Riches Heures du Duc de Berry je mojstrovina. Tres Riches Heures je klasičen primer srednjeveške »knjige ur«. To je bila zbirka besedil za vsako liturgično uro dneva – od tod tudi ime. V besedilo

Velikost ilustriranega koledarja je 15,5 × 13,5 cm

je bilo pogosto vključeno tudi drugo, dopolnilno besedilo: koledarji, molitve, psalmi in maše za nekatere svete, praznične dni. Na prvih štiriindvajsetih straneh je ilustriran koledar. Vsak mesec ima dvojno stran z ilustracĳo glede na letni čas, dejavnostjo tistega meseca na levi strani (slike 13, 15–25) in koledar svetnikov po dnevih na desni strani (slika 14). Velikost ilustriranega koledarja je 15,5 × 13,5 cm. Ilustracĳe so kronane z astronomskimi kartami ozvezdĳ in luninih men. Slike so iz koledarskega dela Tres Riches Heures. Naslikane so bile

Tres Riches

med leti 1412 in 1416 in so brez dvoma najlepši del rokopisa, vsekakor

Heures spada

pa najbolj znan, in spadajo med enega največjih umetniških zakladov

umetniških

med največjih

Francĳe. Po zgodovinski in kulturni pomembnosti je ta rokopis

zakladov

enakovreden slavnejšim delom, kot je na primer Mona Lisa, in zaznamuje

Francĳe

vrh umetnosti iluminiranega rokopisa. Vajenci so bili zaposleni z mletjem barve na marmornati plošči. Topilo za barve je bila voda, za vezivo je bila uporabljena arabska guma ali tragacanth. Bratje so uporabljali paleto desetih barv in črno ter belo barvo. Med njimi najdemo tudi kobalt, ultramarinsko modro in dve zeleni barvi, eno izdelano iz bakrovega karbonata, drugo iz listja perunike (iris). Zlati list in zlato barvo v prahu so zelo radi uporabljali. Zelo natančni detajli 31

so bili značilnost Limbourgov, za kar so potrebovali zelo fine čopiče in skoraj zagotovo povečevalo. Kasnejši dodatki, ki jih je v poznem 14. stoletju naredil Jean Colombe, so bili narejeni na precej manj prefinjen način. Koledarje pa so vendarle v glavnem naslikali bratje Limbourg, le mesec november je v precejšnji meri Colombovo delo. Limburgški bratje niso živeli dovolj dolgo, da bi dokončali svoje mojstrsko delo, ker so vsi trĳe umrli pred februarjem 1416, Duc de Berry pa je umrl 15. julĳa 1416; morda so bili žrtve hude epidemĳe ali kuge, ki naj bi tega leta kosila po Francĳi. Glede na popis Ducove knjižnice, ki je bil narejen po njegovi smrti, je bila polovica knjig verskega značaja, tretjina so zgodovinske knjige in knjige o geografiji, preostanek knjig pa je o astronomĳi in astrologĳi. V istem času, ko so bratje Limbourgh ustvarjali svoje ročno izdelane knjige, se je v Evropi pojavila nova renesansa vizualne komunikacĳe – lesorezni tisk. Do izuma premične tipografije je bilo na zahodu le še 30 let. Izdelava iluminiranih rokopisov se je nadaljevala skozi vse 15. stoletje in celo v začetek 16. stoletja, vendar pa ta tisočletna antična obrt ni mogla preživeti izuma tiska. (17)

Slika 13: Januar – mesec

Slika 14: Koledar svetnikov po

obdarovanja z novoletnimi darili.

dnevih (19)

Jeana de Berryja lahko vidimo na desni, oblečenega v bleščečo modro obleko. (18) 32

Slika 15: Februar – zima na vasi.

Slika 16: Marec – začetek prvega

Prebivalci kmetije se grejejo ob

dela na kmetiji v tem letu, setve,

ognju, medtem ko se v ozadju

oranja in podobnega. Grad v

odvija vsakodnevno življenje

ozadju je Chateau Lusignan, eden

– sekanje drv, gnanje živine na trg.

Ducovih najljubših.

Slika 17: April – prihod pomladi, upanja

Slika 18: Maj – sprevod za

in novega življenja – nedavno zaročen

praznik, v katerem je treba

par v ospredju si izmenjuje prstana, z

nositi zeleno oblačilo. Jezdeci

njimi pa so prijatelji in družina. V ozadju

so plemiči in plemkinje. Grad v

je še en Ducov grad, Chateau Dourdan.

ozadju je pariški Palais de la Cite. 33

Slika 19: Junij – čas žetve

Slika 20: Julij – še vedno čas

– kmetje skladno kosijo travnik.

žetve; striženje ovc in žetje sena.

V ozadju je Hotel de Nesle,

V ozadju je grad, ki je nekoč stal

Ducova pariška rezidenca.

na Clain pri Poitiersu.

Slika 21: Avgust – mesec lova s

Slika 22: September – verjetno

sokoli; plemiči, ki nosijo sokole,

najslavnejša podoba na koledarju.

gredo na lov, medtem ko v ozadju

Kmetje trgajo grozdje in ga vozijo

kmetje žanjejo in se kopajo v reki.

v čudovito natančno naslikan grad

V ozadju je Chateau d’Entampes.

Chateau de Samur. 34

Slika 23: Oktober – prikazuje

Slika 24: November – edina

delo na polju in sprehajalce pred

podoba iz koledarja, ki jo je

srednjeveškim Louvrom v Parizu

naslikal Colombe; Limbourgi

(palača kralja Charlesa V.)

so naslikali samo zodiakalna znamenja živalskega kroga nad sliko. Slika prikazuje jesensko pobiranje želoda; kmet z metanjem palic z vej klati želod, s katerim se hranijo njegovi prašiči.

Slika 25: December – lovci na divjega prašiča so prašiča, ki ga zdaj trgajo lovski psi, ujeli v gozdu Vincennes, ki je slovel po divjačini. V ozadju je Chateau de Vincennes, dolgoletna rezidenca francoskega dvora. (18) 35

2.3.7 PREDLOGI ZA REFORMO KOLEDARJA V PRETEKLOSTI Predlogov za reformo koledarja je bilo veliko. Omenil jih bom pet, in sicer trinajstmesečni koledar, koledar francoske revolucĳe, predlog M. Milankovića, revolucionarni koledar Sovjetske zveze in svetovni koledar.

2.3.7.1 TRINAJSTMESEČNI KOLEDAR Sredi devetnajstega stoletja je Francoz Auguste Comte predlagal reformirani koledar s trinajstimi meseci po 28 dni. Tako ima leto natančno 364 dni, razdeljenih na 52 tednov. Običajnim letom so dodali vrinjeni dan, imenovan letni dan, ki so ga posvetili spominu na pokojne. V prestopnih letih so dodali dva vrinjena dneva. Comte je drugi vrinjeni dan posvetil spominu na ugledne ženske. Eden najzanimivejših vidikov Comtovega

Auguste Comte

koledarja je bil prav njegov način izrekanja priznanj človeštvu. Dneve,

(1798–1857)

tedne in mesece je namreč poimenoval po velikih moških in ženskah z

(20)

vsega sveta. Njegov seznam je obsegal skupno 559 imen slavnih osebnosti, ki so predstavljali največje dosežke moških in žensk v zgodovini človeštva. Comtov koledar je bil stalen, saj se je vsako leto vselej začel na isti dan v tednu. (1)

2.3.7.2 KOLEDAR FRANCOSKE REVOLUCĲE Koledar francoske revolucĳe predstavlja prvi poskus za reformo gregorĳanskega koledarja. Po njem se prične leto na dan jesenskega enakonočja in je razdeljeno na 12 mesecev po 30 dni. Vsak mesec ima

Novo leto so prestavili na dan v septembru, ki

tri dekade po deset dni. Meseci se imenujejo po značilnih sezonskih

je sovpadal

spremembah v naravi, dnevi v vsaki dekadi pa po vrstilnih števnikih.

z jesenskim

Praznični dnevi so 10., 20. in 30. dan vsakega meseca ter odvečnih pet oziroma šest dni na koncu leta. (7) Novo leto so s 1. januarja prestavili na dan v septembru, ki je sovpadal z jesenskim enakonočjem. (1) Za štetje časa so vpeljali desetiški sistem. Dan so delili na 10 ur, uro na 100 minut in minuto na 100 sekund. Koledar francoske revolucĳe so sprejeli v Francĳi leta 1793 in je veljal do leta 1806, ko ga je ukinil Napoleon. Pozneje so ga ponovno uvedli 36

enakonočjem

ob pariški komuni, dokler ga ni dokončno po dveh mesecih izpodrinil gregorĳanski koledar (slika 26). (7) Preglednica 4: Imena mesecev francoske revolucĳe s prevodom in ustreznim imenom gregorĳanskega meseca: (1)

Slika 26: Republikanski koledar. Ta koledar je bil razglašen v oktobru 1793 in predstavlja sončni koledar. Začenja z novim letom, ki označuje obletnico ustanovitve revolucionarne republike v jesenskem enakonočju. Imena mesecev so narejena po francoskih podnebnih značilnostih. Koledar je bil seveda ukinjen v letu 1805 z nastopom Napoleona. (Objavljeno v Explorer, Charmet (L. L.)). (6) 37

2.3.7.3 PREDLOG MILUTINA MILANKOVIĆA Srbski matematik, astronom in geofizik M. Milanković (1879–1958) je v Carigradu leta 1923 (na kongresu pravoslavnih cerkva) predlagal sledečo reformo julĳanskega koledarja. Prestopna naj bodo leta, ki so deljiva s 4, vendar z omejitvĳo, da so od let z dvema ničlama na koncu prestopna le tista, ki pri deljenju z 900 dajejo ostanek 200 ali 600. Na ta način bi nastopilo v 900 letih (od

Milutin Milanković

2000 do 2900) sedem prestopnih let manj kot po julĳanskem koledarju.

(1879–1958)

V naslednjih devetih stoletjih bi bila torej (po Milankoviću) od stoletĳ

(21)

prestopna le leto 2000 (ostanek 200), leto 2400 (ostanek 600) in leto 2900 (ostanek 200). Če imamo v 900 letih sedem prestopnih let manj kot po julĳanskem koledarju, to pomeni, da imamo sedem dni manj v 900 letih. To znaša na leto 7 : 900 = 0,00778 dneva manj. Na ta način uvedeno leto, imenujemo ga Milankovićevo leto, je torej za 0,00778 dneva krajše od julĳanskega leta in znaša: 365,25 - 0,00778 = 365,24222 srednjih sončevih dni. Razlika med Milankovićevim in tropskim letom znaša: 365,24222 - 365,2422 = 0,00002 srednjih sončevih dni = 1,73 sekunde. Ta razlika znese en dan po približno 1 : 0,00002 = 50.000 letih! Milankovićev koledar je 674 : 1,73 = 390-krat natančnejši od julĳanskega in 26 : 1,73 = 15-krat natančnejši od gregorĳanskega. Z gregorĳanskim koledarjem se sklada do leta 2800. Leto 2800 je namreč po gregorĳanskem koledarju prestopno, po Milankovićevem pa navadno. Reforma koledarja po predlogu Milankovića ni bila izvedena. (7)

2.3.7.4 REVOLUCIONARNI KOLEDAR SOVJETSKE ZVEZE Podobno kot francoski so tudi sovjetski revolucionarji želeli uničiti vpliv cerkve, le da je v tem primeru šlo za rusko pravoslavno cerkev. V nasprotju s Francozi Sovjeti koledarja niso reformirali takoj po revolucĳi 38

leta 1918. Nova vlada je namreč najprej sprejela gregorĳanski koledar, ki je po svoje zavračal julĳanski in uradni koledar ruske pravoslavne cerkve, leta 1929 pa se je vlada, ki se je se zmeraj bojevala proti cerkvenemu vplivu, namenila reformirati gregorĳanski koledar. Spremembe so začeli z opustitvĳo sedemdnevnega tedna. Ustvarili so petdnevni teden. Vsak teden je imel štiri delovne dni in dan počitka, mesec pa šest tednov. Poleg dni počitka so bile še dodatne počitnice, ker so zaradi uskladitve s sončnim letom proglasili za počitnice tudi vrinjenih pet ali šest dni. Dnevov v tednu niso imenovali, marveč šteli, ohranili pa so imena mesecev. Leta 1932 so spremenili tudi obliko meseca iz šestih tednov s petimi dnevi v pet tednov s šestimi dnevi. Ker je bilo za povprečne sovjetske državljane vse to šušmarjenje s tradicionalnim sedemdnevnim tednom preveč radikalno, so se uprli. Izkazalo se je, da bi reforma koledarja zahtevala preveč sprememb in prilagoditev. Končno se je bila vlada ZSSR prisiljena odreči naporom za uvedbo novega koledarja. Leta 1940 so revolucionarni šestdnevni teden in pettedenski mesec uradno opustili ter ponovno prevzeli gregorĳanski koledar. (1)

2.3.7.5 SVETOVNI KOLEDAR Društvo narodov je v letu 1937 obravnavalo reformo koledarja. Osredotočili so se predvsem na izboljšavo gregorĳanskega koledarja (7), med katerimi je bil najbolj popularen predlog svetovnega koledarja, ki ga včasih imenujejo univerzalen koledar – večni koledar. (5) Svetovni koledar je ponovno sprejel Ekonomsko-socialni svet Združenih narodov leta 1954. Z uvedbo svetovnega koledarja so sicer soglašale mnoge države, nekatere pa so ga odklonile iz verskih in drugih razlogov. Vprašanje reforme gregorĳanskega koledarja zato še danes ni rešeno, velja še vedno gregorĳanski koledar. (7) Po njem naj bi se vrnili k Cezarjevi prvotni delitvi leta na 12 mesecev z izmenično dolžino 30 in 31 dni. (5) Navadno leto ima 364 dni, to je točno 52 tednov. Prvi meseci vsakega četrtletja (januar, april, julĳ in oktober) imajo po 31 dni s petimi nedeljami. Ostali meseci imajo po 30 dni s štirimi nedeljami. Vsako četrtletje ima torej 91 dni. Brez nedelj ima vsak mesec vključno s sobotami 26 dni. Vsako leto in vsako četrtletje se prične z nedeljo in konča s soboto. 39

Nadštevilni, to je 365. dan nastopi na koncu vsakega navadnega leta. To bi bil »dan miru«, dan brez datuma in mednarodni praznik ob zaključku leta. Drugi nadštevilni dan »dan prestopnega leta« bi se praznoval ob prestopnih letih takoj po 30. junĳu in prav tako ne bi nosil datuma. Glede prestopnih let veljajo pravila gregorĳanskega koledarja. Svetovni koledar odpravlja precejšen del pomanjkljivosti gregorĳanskega koledarja. (7) Privrženci svetovnega koledarja so že nekajkrat poskušali prepričati Združene narode, da bi podprli njihov predlog reforme. Blizu so bili leta 1961, ko se je leto začelo na nedeljo. (5) Preglednica 5: Svetovni koledar: (7)

* za 30. junĳem prestopnega leta je praznik »dan prestopnega leta« * za 30. decembrom je praznik »dan miru«

2.4

ČASOVNE ERE

olga časovna razdobja z neprekinjenim štetjem let in z določenim

začetnim dogodkom (epoho) se imenujejo časovne ere (tudi

koledarske dobe ali koledarske ere). Zgodovina pozna preko 200 časovnih er. Epohe skoraj vseh er so vezane na različne legendarne, mistične ali zgodovinske dogodke. Omenimo samo nekatere. 40

Bizantinska era Začenja se s »stvarjenjem sveta« leta 5508 pr. n. š., torej pred našo krščansko ero, to je pred Kristusovim rojstvom. Ni znano, kdo je to ero uvedel. Pojavila se je v 7. stoletju v tedanjem Bizancu, veljala pa je v grški in ostalih vzhodnih cerkvah. Ukinil jo je Peter Veliki leta 1700.

Olimpĳska era Era, v kateri so se štiri leta štela kot ena olimpĳada, se je začela 776 pr. n. š. s prvimi antičnimi olimpĳskimi igrami.

Era »od ustanovitve Rima« Začela se je leta 753 pr. n. š. V 1. stoletju pr. n. š. se ta era deli v tako imenovano Varonovo ero z začetkom leta 753 in v Kapitolinsko z začetkom leta 752 pred našo ero. Obe eri se razlikujeta za eno leto, epoha pa je ista, in sicer ustanovitev Rima.

Nebukadnezarjeva era Začela se je z ustanovitvĳo Babilona leta 747 pr. n. š. Ero se omenja v Ptolemejevih spisih.

Dioklecĳanova era Računa se od leta 284, ko je Dioklecĳan zasedel prestol.

Krščanska era Večino narodov šteje leta od Kristusovega rojstva. To štetje je prvi uvedel Dionisius Exiguus (Dionizĳ Mali, okoli 500 do 545). Dionizĳ je uvedel tako imenovano krščansko ali Dionizĳevo našo ero. Leto Kristusovega rojstva (leto 1) je Exiguus postavil v leto z začetkom 1. januarja leta 754 tako imenovane Varonove ere (Terencĳ Varon). Ta era se šteje od ustanovitve Rima (21. april 753 pr. n. š.). To štetje se je najprej uveljavilo na Angleškem; rimski papeži so ga uvedli šele ob koncu prvega tisočletja. Danes je krščanska era (naše štetje) pri vseh kristjanih. Ima pomanjkljivost, in sicer po Exiguusu določeno leto ni pravo Kristusovo rojstno leto. Zgodovinski Kristus naj bi bil rojen 4 do 7 let pred »Kristusom«. 41

2.4.1 ZAČETEK TISOČLETJA Vsako stoletje ima 100 (sto), vsako tisočletje pa 1000 (tisoč) let. Leto, v katerem naj bi bil rojen Jezus Kristus, je prvo leto (»nosi« številko 1), saj tako imenovano kronološko štetje ne pozna ničelnega (0.) leta. Ničlo so v matematiki uvedli kasneje, v Indĳi. Najstarejši spomenik z ničlo je šele iz leta 738. Dionizĳ Mali torej sploh ni poznal ničle! Med na primer letom 1 pr. n. š. in letom 1 n. š. nista pretekli dve leti, temveč samo eno leto. Prvo tisočletje vsebuje leto od 1 do konca leta 1000, drugo tisočletje zopet tisoč let, od začetka leta 1001 do konca leta 2000. Tretje tisočletje se je po našem štetju začelo z letom 2001 in bo trajalo do konca leta 3000. Astronomi poznajo poleg kronološkega štetja še tako imenovano astronomsko štetje let, ki pa pozna ničelno (0.) leto! Astronomsko štetje je uvedel astronom J. Cassini leta 1740. Za leta po Kristusu se obe štetji skladata, za leta pred Kristusom (pr. n. š.) pa velja sledeče. Leto 1 pr. n. š. kronološkega štetja je ničelno (0.) leto astronomskega štetja. Torej na primer 2 pr. n. š. kronološkega štetja je leto -1 astronomskega štetja. Prvo leto pr. n. š. je torej ničelno po astronomskem štetju, ostala leta pr. n. š. pa imajo negativni predznak. Leta pr. n. š. je torej treba pri astronomskem štetju zmanjšati za 1 in postaviti negativni predznak.

2.4.2 MESECI Vemo, da ima navadno leto 365, prestopno pa 366 dni. Prestopni dan je nekdaj padel na 24. februar, koncilska preureditev koledarja pa je za prestopni dan določila 29. februar.

Prestopni dan je nekoč bil 24. in ne 29. februar

Vsako leto ima 12 mesecev. Število dni v posameznih mesecih je različno, sicer pa stalno (razen februarja). Sedem mesecev v letu ima po 31 dni: januar, marec, maj, julĳ, avgust, oktober in december. Štirje meseci imajo po 30 dni: april, junĳ, september in november. En mesec (februar) ima 28 dni v navadnem in 29 dni v prestopnem letu. Vse povedano je rezultat zgodovinskega razvoja in tradicĳe (Babilonci, stari Egipčani, Židje, stari Grki in stari Rimljani). Imena mesecev so prav tako zgodovinska. 42

Januar Latinsko ianuarius – ime po rimskem bogu Janusu, božanstvu vrat, prehodov, pozneje začetka in konca, upodobljenem z dvema glavama in dvema obrazoma (slika 27). Rimski mensi ianuarius je bil do Cezarjeve reforme koledarja (julĳanski koledar) 11. mesec v letu. (7) Slovensko prosinec. Druga stara imena: prosenec, prozimec, prezimec, zimec, lednik, snežnik, svečen, mali božičnik, prvnik, novoletnik, sredozimen. (22)

Slika 27: Dvoglavi rimski bog Jan, bog vrat in prehodov, kasneje bog časa, začetka in konca, miru in vojne, gleda hkrati naprej in nazaj in v roki drži ključ prihodnosti. Po njem so imenovali mesec januar, ki označuje stik dveh let. (11)

Februar Latinsko februa – praznik čiščenja – je bil posvečen bogu Plutonu, ki se je imenoval tudi Februus. Rimski naziv je bil mensis februarius, 12. mesec v letu. (7) Slovensko svečan. Stara imena: sečan, sičan, svečnik, sičnjek, svičan, süšec, mali mesec, dežnik, talnik, poznozimec, drugnik, drujnik. (22)

Marec Latinski naziv Martius po Marsu, rimskem bogu vojne. Do Cezarjeve reforme koledarja je bil to prvi mesec v letu. (7) Slovensko sušec. Stara imena: brezen, breznik, ebehtnik, mali traven, vetrnik, sušnik, postnik, ceplenjak, brstnik, ranoživen, spomladanjec, tretnik. (22) 43

April Latinsko aprilis, od aperire = odpreti. V starem rimskem koledarju je ta mesec »odpiral« pomlad. April je posvečen bogu Apolonu z nazivom Aperta. (7) Slovensko mali traven. Stara imena: traven, veliki traven, zelenár, deževni mesec, velikotravnik, mali travnik, travnjek, jurjevščak, štrtnik, ovčjider. (22)

Maj Po rimski boginj Maji (materi Merkurja) ali po cvetenju rastline sviba ali po Jupitru z nazivom maius (večji). (7) Slovensko veliki traven. Stara imena: majnik, sviben, risalšček, svetnik, cvetnár, rožni cvet, rožni mesec, šentlipovšček, poznoživen, petnik. (22)

Junĳ Latinsko iunius. Mensis iunius je bil do Cezarjeve reforme četrti mesec v letu. Mesec je bil posvečen boginji Junoni. (7) Slovensko rožnik. Stara imena: bobov cvet, rožni cvet, ržni cvet, sečnik, travnár, ivanšček, kresnik, krstnik, šestnik, ranoleten, prašnik, senšek, senovjek. (22)

Julĳ Po cesarju Gaju Julĳu Cezarju (100–44 pr. n. š.). Cezar je leta 46 pr. n. š. s pomočjo egipčanskega astronoma Sosigena izvedel reformo tedajnega koledarja. Po julĳanskem koledarju je vsako četrto leto prestopno. (7) Slovensko mali srpan. Stara imena: srpan, žetnjek, pšeničnik, senenec, Jakobov mesec, jakobščak, šentjakobnik, srpnik, seselador, sedemnik, sredoleten. (22)

Avgust Po rimskem cesarju Gaju Oktavĳanu, ki mu je rimski senat leta 27 pr. n. š. podelil častni naziv Augustus (Vzvišeni). (7) Slovensko veliki srpan. Stara imena: prašnjek, mešnjek, velikomešnjek, mlatnik, toplán, gospojnik, osmnik, poznoletnik. (22)

September Latinsko septem = sedem. Sedmi mesec v rimskem koledarju, kjer je bil marec prvi mesec. (7) Slovensko kimavec. Stara imena: poberuh, jesenik, miholšček, malomašnik, sadnik, sadján, šentmihelski mesec, 44

kimalec, jesenščak, šmihelščnik, jesenski mesec, devetnik, ranojesen. (22)

Oktober Latinsko octo = osem. Osmi mesec v rimskem koledarju. (7) Slovensko vinotok. Stara imena: kozoprsk, obročnik, vinščak, vinec, svetvinščak, repar, repnik, moštnik, bendimjek, trgovec, bratvin, vsesveščak, desetnik, srednojesen. (22)

November Latinsko novem = devet. Deveti mesec v rimskem koledarju. (7) Slovensko listopad. Stara imena: listognoj, gnilec, andrejšček, meglovec, zimščak, vahtnik, listnik, gnilolist, martinščak, martovšek, mali mesec, ednajstnik, poznojesen. (22)

December Latinsko decem = deset. Deseti mesec v rimskem koledarju. (7) Slovensko gruden. Stara imena: grudnik, veliki božičnik, prozimec, prosinec, vanahtnik, kolednjak, srežovec, dvanajstnik, ranozimen. (22)

2.4.3 TEDEN Časovna enota je tudi teden. Vsak teden ima sedem dni, ki nosĳo imena: ponedeljek, torek, sreda … do nedelje. Tedenski dnevi tečejo neprekinjeno že stoletja (od leta 321 n. š.). Sedemdnevni teden je prišel v krščanske koledarje iz starega židovskega koledarja. Rimski koledar – tudi po Cezarjevi reformi – ni imel sedemdnevnega tedna. Uveden je bil šele z zakonom leta 321. Sedemdnevni teden so poznali v Babilonu in starem Egiptu. Stari narodi so že davno poznali sedem nebesnih teles, ki spreminjajo svojo lego na nebu glede na zvezde. Tako je imelo vsako nebesno telo »svoj« dan: Sonce – nedelja, Luna – ponedeljek, Mars – torek, Merkur – sreda, Jupiter – četrtek, Venera – petek in Saturn – sobota. V židovskem koledarju je imela (in ima) vlogo »naše« nedelje sobota (sabat). Zato so šteli Židje nedeljo za prvi dan v tednu, kristjani pa štejejo za prvi dan v tednu ponedeljek, to je prvi dan po nedelji. 45

Vsako nebesno telo je imelo svoj dan

2.4.4 TEDENSKI DAN OB LETU OSOREJ Vsako navadno leto se konča (31. decembra) z istim tedenskim dnevom, kot se je začelo (1. januarja). Če se torej navadno leto začne (1. januarja) na primer s petkom, bo tudi 31. december = 365. dan v letu petek. Velja namreč enostavno: 1 + 7 × 52 = 365. Vsako prestopno leto se konča (31. decembra) z enim tedenskim dnevom več, kot se je začelo (1. januarja). Če se torej prestopno leto začne (1. januarja) na primer s petkom, bo 31. december = 366. dan v letu sobota. Če je v januarju ali v februarju navadnega leta na neki datum na primer petek, je prihodnje leto na isti datum sobota; v prestopnem letu pa je na isti datum nedelja. Če je 1. januarja navadnega leta na primer torek, bodo nastopili torki na datume, navedene v razpredelnici 6. Če je 1. januarja prestopnega leta na primer sreda, bodo nastopile srede na datume, navedene v razpredelnici 7. (7) Preglednica 6: Datumi z istim tedenskim dnevom v navadnem letu z začetkom 1. januarja:

Preglednica 7: Datumi z istim tedenskim dnevom v prestopnem letu z začetkom 1. januarja:

2.5

ZGODOVINA SLOVENSKEGA KOLEDARJA IN PRATIKE

a daljša časovna obdobja še vedno pogledamo v koledarje in z dodatnimi podatki nadgrajene pratike, ki so bili na Slovenskem v

uporabi še pred vpeljavo tiska. Tako poznamo iz leta 1466, ko jih je zapisal neki Martin iz Loke, naslednje poimenovanje mesecev: prosinec (sedaj januar), svečan (februar), sušec (marec), mali traven (april), veliki traven (maj), bobov cvet (pozneje rožnik, junĳ), mali srpan (julĳ), veliki srpan (avgust), poberuh (kimavec, september), listognoj (oktober), kozoprsk (listopad, november) in gruden (december). (7) Najstarejši koledar na Slovenskem je dragocen rokopis na perga-

Najstarejši

mentu (kronokrator), ki ga hrani Narodna in univerzitetna knjižnica

koledar je

(NUK) v Ljubljani. Velja za leto 1415. To je drobna, na majhne kvadrate zložena knjižica, ki se da razgrniti (slika 28). (23)

Slika 28: Kronokrator, miniatura iz zložljivega flamsko-brabantskega koledarja za leto 1415. (NUK v Ljubljani.) (24) Koledarji niso vedno samo enolistni. Imamo namreč tudi knjižne, razširjene koledarje, kot na primer: Koledar Cankarjeve založbe, Koledar Mohorjeve (celjske) družbe, Koledar Goriške Mohorjeve družbe, Koledar Prešernove založbe … Med znane slovenske pratike štejemo: Pavlihova pratika, Pratika Mohorjeve družbe ter zgodovinske pratike: Vodnikova Velika in Mala pratika, Pohlinova pratika … 47

kronokrator iz leta 1415

Koledarji in pratike so bili med Slovenci že v minulih stoletjih zelo priljubljeni in so takšni tudi v našem času. Njihov začetnik je bil Trubar. Ta slovenski kolendar kir vselei terpi so mu natisnili v Tübingenu leta 1557. Najstarejša slovenska pratika je Nova Krajnska pratika iz leta 1726 (najstarejša ohranjena pri nas pa je iz leta 1741 – slika 29), Valentin Vodnik je v letih 1795–1797 izdajal najprej Veliko in v letih 1798–1806 Malo pratiko. Bleiweisova in Blaznikova pratika je izšla leta 1895 v 80.000 izvodih, veliko koledarjev in pratik so Slovencem doma ter po svetu prinesla vsa leta v 20. stoletju in tudi v novem tisočletju – ta dejavnost ne kaže znakov upadanja. (7)

Slika 29: Nova Krajnska

pratika, 1741, tiskar Adam Friderik Reichard; strani za februar (24) Še posebno priljubljenost uživajo med Slovenci stoletni koledarji oziroma pratike. Pratika prihaja iz latinske besede practica, kar pomeni praktičen priročnik. Med Francozi se je uveljavila beseda almanach (iz latinščine po arabsko-sirskem al manhai – prihodnje leto). Pomen besede pratika se je zožil na nekatere značilnosti, po katerih se razlikuje od navadnih koledarjev. V njej najdemo dnevne svetnike, položaj Lune in planetov, opombe za sejanje in sajenje, obrezovanje trte, sadja, trajnic (vrtnic) in še vse drobnejše praktične nasvete za gospodarjenje in gospodinjstvo. Poleg domislic, pregovorov in krajših literarnih prispevkov so tu še nekateri zgodovinsko-kronološki zapisi. (23) Prvi takšen koledar v svetovnih primerjavah je sredi 17. stoletja sestavil Mauritius Knauer, prvič pa so ga natisnili leta 1701. Slovencem je prevedel takšen koledar iz nemščine gospodarski pratikar Anton Breznik (1737–1793) in ga izdal kot Večno pratiko od gospodarstva leta 1787. Zaradi priljubljenosti so jo v letih 1789–1808 večkrat ponatisnili. Najustreznejši čas za izid takšnih publikacĳ so menjave stoletĳ, tako so 48

Mauritius Knauer (1613–1664) (10)

izhajale na prehodu 18. v 19. stoletje Breznikove stoletne pratike; sto let pozneje pa Pečjakove s tremi natisi v letih 1901, 1902 in 1910. (7)

2.5.1 PRVI SLOVENSKI KOLEDAR Slovenci so že ob nastanku svoje književnosti dobili v svojem jeziku tudi koledar. Med prvimi slovenskimi tiski in začetki prevajanja Svetega pisma je utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika in slovstva Primož Trubar (1508–1586) v letih 1557 in 1558 v Tübingenu pri tiskarju Ulrichu Morhartu izdal Ta pervi dejl tiga noviga testamenta. Med knjigi pridanimi besedili je Ta slovenski kolendar kir vselei terpi –

Primož Trubar

Tübingen 1557 (slika 30), ki ima svoj naslovni list in obsega skupaj 16 strani

(1508–1586)

v dvobarvnem, črnem in rdečem tisku v formatu osmerke (20 × 14 cm).

(25)

Obširni naslov podrobno navaja vsebino koledarja, predvsem vsebino tabele, ki prinaša glavne podatke koledarske narave za 73 let naprej in končuje s podatkom o navedbi svetopisemskih knjig in številom njihovih poglavĳ. Ker so imeli posamezni deli Trubarjevega prevoda nove zaveze svoje naslovne liste s podatki o kraju in letu natisa, so jih prav verjetno tudi posamič vezali in prodajali. (26)

Slika 30: Trubarjev slovenski koledar,

Slika 31: Ta slovenski kolendar kir

tiskan v Tübingenu leta 1557 (10)

vselei terpi je druga izdaja (1582). Obe izdaji (prva je iz leta 1557) sta bili privezani k Novemu testamentu. Gre za Trubarjevo »posvetno« besedilo. (25) 49

S prevodom celotne Nove zaveze leta 1581 in 1582 pa je Trubar končal življenjsko prizadevanje na tem področju. Z njim se je od Slovencev tako rekoč poslovil. Ta slovenski kolendar kir vselei terpi, Tübingen 1582 (slika 31), je bil tu nekoliko spremenjen, ponatisnjen na 20 straneh manjšega formata (16 × 10 cm). Po Trubarju je minilo skoraj poldrugo stoletje, da je na Slovenskem izšla nova koledarska publikacĳa. (26)

2.5.2 SLOVENSKA VEČNA PRATIKA Prvi slovenski prevod Stoletnega koledarja je napisal leta 1787 Anton Breznik. Imenoval ga je Večna pratika, da bi s tem kar najbolj približal svoje delo tedanji splošno znani in razširjeni slovenski kmečki Pratiki. Ime pratika za koledar je bilo pri Slovencih udomačeno že od Trubarja, ki je besedo prvič zapisal v Hišni postili, izvira pa od grško-latinsko-nemških praktik. Pri nas je uvedel izraz Večna pratika Marko Pohlin leta 1771. Pohlinova »večna pratika« se je ohranila v nekaterih cerkvenih Listih in evangelĳih kar precej časa in tako je Breznik dobil pobudo za naslov svoje Večne pratike. Breznik je dal svoji knjigi, prepisan iz bohoričice v gajico, naslov Večna pratika od gospodarstva (slika 32).

Slika 32: Večna pratika od gospodarstva, datirana okrog leta 1787 50

Pomen Breznikove Večne pratike od gospodarstva za Slovence je ne glede na njeno vsebino ocenil France Kidrič (1880–1950), ki je bil tudi prvi, ki je dal po tedanjih znanih podatkih pravo mesto in ceno vsem sedmim ali osmim natisom Breznikove Večne pratike in je popravil ter dopolnil tisto, kar je bilo napisanega o njih od Pohlina do leta 1908. Tako sam Kidrič kakor tudi pred njim niso vedeli, da je Breznikova Večna pratika resnično le slovenski prevod nekega nemškega Stoletnega koledarja z določenimi dodatki iz drugih virov. Vendar do danes ni mogoče zanesljivo, natančno ugotoviti, katero nemško izdajo Stoletnega koledarja je uporabil Breznik za svoj prevod, saj je bil nemški Stoletni koledar natisnjen od leta 1701 do 1790 najmanj v 74 izdajah treh vrst.

Slika 33: Celostranske ilustracije iz Večne pratike (okrog leta 1787) Prvi natis Breznikove Večne pratike je zabeležen v letu 1787 oziroma v letu 1788 (slika 33). Vendar do zdaj ni znan noben natis Večne pratike iz teh let. Poznamo pa kar tri natise leta 1789, vse pa je natisnil Janez Friderik Eger v Ljubljani. Mogoče je tudi, da so bile letnice 1786, 1787– –1887 v Breznikovem rokopisu, ki je čakal na prvi natis do leta 1789. V tem primeru nam tri izdaje Večne pratike v istem letu dokazujejo, da so vsako izdajo takoj razgrabili in da je bila Večna pratika od začetka do konca pri Slovencih med najbolj iskanimi in branimi knjigami. Četrti natis Večne pratike je založil leta 1791 knjigar in tiskar Franc Jožef Jenko v Celju. Peto izdajo je natisnil leta 1803 Andrej Gassler 51

v Ljubljani, šesti natis pa je oskrbel leta 1807 tiskar Janez Retzer v Ljubljani. Gasslerjeva izdaja Breznikove Večne pratike v letu 1803 je bila hkrati tudi predloga za Retzerjevo leta 1807, ki jo je priredil in napisal V. Vodnik. Zadnjo izdajo (sedmi natis) Breznikove Večne pratike je natisnil v Mariboru okrog leta 1808 tiskar Franc Anton Schütz. Posebnost te izdaje so podobe poosebljenih planetov in za kmete ponazorjena podoba ozvezdĳ.

2.5.3 SLOVENSKA STOLETNA PRATIKA Po

večletnem

pomanjkanju

Breznikove

Večne

pratike

povpraševanju po njej se je začelo leta 1840 obdobje slovenske Stoletne pratike, ki pa ni nič drugega kot prenovljena in svojemu času prilagojena Breznikova Večna pratika. Pobudnik prve izdaje »Stolétne Pratike devetnajstega stolétja (od 1801– 1901). Za duhovne, dežélske služabnike in kmete.«, je bil verjetno Leopold Kremžar, knjigovez iz Ljubljane (slika 34). V slovenski jezik pa jo je prevedel Jakob Krašna. Pratiko je na 4 + 164 + 4 straneh osmerke natisnil Janez Andrej Kienreich iz avstrĳskega Gradca. Na naslovnici Stoletne pratike je slika, ki ponazarja vesolje s soncem v sredini in sedmimi glavnimi planeti. Sonce s planeti obkroža kača, ki je zvita v krog in konec svojega trupla drži v ustih, kar ponazarja neskončnost vesolja. Roka »vsemogočnosti« skozi oblake stiska kačo za vrat (slika 34).

Slika 34: Stoletna pratika

za leta 1801–1901, ki je izšla v Gradcu leta 1840 52

V primerjavi s staro Breznikovo Večno pratiko je bila Krašnova Stoletna pratika velik napredek. Vsebina pratike je bila dopolnjena z nekaterimi astronomskimi podatki, hišnimi mesečnimi opravili, poučnimi prispevki o vremenu, napovedovanju srečne in nesrečne bodočnosti ter pomembnimi dogodki, kot so sejmi na podeželju. Druga izdaja »Stolétne Pratike devetnajstega stolétja« je izšla leta 1847 v založbi L. Kremžarja (slika 35). Natisnjena je bila v bohoričici v osmerki na 242 + 6 straneh. Naslovnica je podobna naslovnici prve izdaje, torej motiv iz vesolja. V tej pratiki so nekateri vremenski pojavi, povezani z vplivom planetov, opisani mesečno in natančneje.

Slika 35: Stoletna pratika

devetnajstega stoletja, ki je izšla v Ljubljani leta 1847 Tretjo izdajo Stoletne pratike 19. stoletja je natisnil Jožef Rudolf Milic leta 1860 v Ljubljani. Natisnjena je bila v gajici v osmerki na 264 + 4 straneh. Že tretjič pa jo je založil L. Kremžar. Predgovor je bil napisan v prvi polovici maja 1860. Knjiga je nekoliko spremenjen ponatis druge izdaje iz leta 1847, obogatena le s praktičnimi prispevki Andreja Likarja. Četrti natis Stoletne Pratike 19. stoletja je bil napisan leta 1880. Založil jo je Henrik Ničman v Ljubljani. Natisnil jo je Janez Krajec v Novem mestu v osmerki na 256 + 4 straneh. Tretje obdobje slovenske Večne in Stoletne pratike se je začelo in tudi končalo že v 20. stoletju. Prvo, vso predelano in prenovljeno Stoletno pratiko 20. stoletja 1901–2000, je napisal dr. Gregorĳ Pečjak, založilo in natisnilo pa jo je Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani v osmerki na 221 + VIII straneh. Pečjakova Stoletna pratika je resna in poljudnoznanstvena knjiga s stalnim koledarjem in navedbo značilnosti za posamezna leta. 53

Drugi natis Pečjakove Stoletne pratike se razlikuje od prvega le v nekoliko spremenjenem besedilu in tiskarskih okraskih. Ponatisnjena je bila še leta 1902 in leta 1910. (10)

2.5.4 VODNIKOVA PRATIKA 2.5.4.1 VELIKA PRATIKA Za razvoj slovenskih pratik in koledarjev in posebej za razvoj slovenske leposlovne in strokovne besede sta pomembni že omenjeni Vodnikovi Velika pratika in Mala pratika. Valentin Vodnik (1758–1819) je bil sprva frančiškan, nato posvetni duhovnik, profesor na gimnazĳi v Ljubljani ter tudi gimnazĳski ravnatelj. Po področjih njegovih dejavnosti ga lahko označimo za pesnika, strokovnega pisca in jezikoslovca. Velika pratika je zgodnje Vodnikovo delo. Nastala je na pobudo Žige Zoisa, tedaj najbogatejšega moža v deželi in velikega kulturno-delujočega slovenskega razsvetljenca ter zgodovinarja in matematika

Valentin Vodnik (1758–1819) (27)

Antona Tomaža Linharta. Izid Vodnikove pratike je pospremil v starejši zgodovini našega založništva in knjigoveštva redek tisk, morda sploh prvi tovrstni v slovenski kulturni zgodovini, knjigotrški prospekt ali naznanilo. Izdal ga je založnik pratike Viljem Henrik Korn iz Masstrichta na Holandskem v Ljubljano po tolerančnem patentu. Knjigotrški prospekti so bili običajno enolistni tiski, ki niso pomembni le za zgodovino tiskarstva, temveč tudi kulturno in literarno zgodovino. Ti prospekti so večkrat prinašali poleg naslova knjige še podatke o vsebini ali kratke izvlečke in odlomke iz besedila, ocene in mnenja o delu in tudi podatke o piscu, navajali so ceno, kvaliteto papirja in način vezave. Knjigotrške prospekte so razširjali na razne načine, na primer tako, da so jih prilagali raznim časnikom, časopisom in knjigam. Knjigotrški prospekt o izidu Vodnikove Velike pratike je tipičen po vsebini in obliki, zaradi zgodnjega nastanka in redkosti pa dragocen za zgodovino našega knjigotrštva. Prospekt je datiran s 1. novembrom 1794. Od takrat naprej je bila pratika tudi v prodaji. 54

Tako je izšla v začetku novembra 1794 v Ljubljani Velika pratika ali kalendar za tu lejtu 1795 ali MDCCXCV (slika 36). Tiskar je bil Janez Friderik Eger, založnik Viljem Henrik Korn, natisnjena je bila morda v 1000 primerkih. Koledarski del je pripravil duhovnik Janez Debevec, korekture je oskrbel Anton Tomaž Linhart. Pratika je obsegala 32 strani v formatu osmerke (21 × 16 cm), od tega 16 strani koledarja v dvobarvnem, črnem in rdečem tisku. V enakem obsegu in formatu sta izšli pri istem tiskarju in založniku Velika pratika ali kalendar za tu prestopno lejtu 1796 ali MDCCXCVI (slika 37) in še enkrat Velika pratika ali kalendar za to lejto 1797 ali MDCCXCVII (slika 38). Poleg osnovnih koledarskih podatkov in seznama članov cesarske rodbine v vseh treh letnikih imajo posamezne pratike naslednjo vsebino: letnik 1795 v koledarskem delu vinsko mero, nato hišna opravila za vsak mesec, popisovanje kranjske dežele, sestavek o vremenu, pesem brez naslova in popis sejmov na Kranjskem; letnik 1796 za naslovom na posebnem listu priloženo pesem »Novo leto«, v koledarskem delu epigrame in uganke, za koledarjem kot prilogo odgovor na uganke, nato hišna opravila in nasvete, kratkočasne zgodbe, sestavek o vremenu, popisovanje zemlje, pouk o računstvu, pouk o vremenskih pojavih, nasvete in sejme na Kranjskem; letnik 1797 v koledarskem delu napise za mesece in uganke, nato hišna opravila (nasvete za gospodarstvo in gospodinjstvo), pouk o računstvu, sestavek o vremenu, popisovanje zemlje, kratkočasne zgodbe, gospodinjske nasvete, odgovore na uganke, pesem »Zadovoljni Kranjec« in sejme na Kranjskem. (27)

Slika 36: Naslovna stran

Slika 37: Naslovna stran

Slika 38: Naslovna stran

Velike pratike za leto 1795 Velike pratike za leto 1796 Velike pratike za leto 1797 55

2.5.4.2 MALA PRATIKA Velika pratika je bila za tedanje narodnostne razmere prezahtevno zastavljena in je po treh letih prenehala izhajati. Zato sta se tiskar in Vodnik odločila za skromnejšo in cenejšo Malo pratiko, ki je poslej izhajala od leta 1798 vsaj do leta 1806. Primerki za vsa navedena leta sicer niso ohranjeni, vendar jih dokazujejo oglasi v časniku Lublanske novice. V nasprotju z Veliko pratiko je Mala pratika izjemno redka. Večina

Mala pratika je

letnikov je sploh izgubljenih oziroma jih ni v evidenci, ohranjena sta

izjemno redka

samo letnika 1798 (slika 39) in 1803 (slika 40) v Narodni in univerzitetni

Veliko pratiko

knjižnici.

Slika 39: Naslovna ter dve notranji strani Vodnikove Male pratike za leto 1798

Slika 40: Naslovna ter dve notranji strani Vodnikove Male pratike za leto 1803 56

v nasprotju z

Ohranjeni primerki merĳo 8 × 5 cm in obsegajo po 64 strani. Pratiko za leto 1798 je tiskal ljubljanski tiskar Janez Friderik Eger, za leto 1803 pa Andrej Gassler. Notranja oprema je pri obeh letnikih podobna. Tisk koledarskega dela je dvobarven. Obema letnikoma so na začetku skupni splošni podatki, zapisek o sončnih in luninih mrkih, ob koledarju za vsak mesec tudi navedba luninih sprememb, druga besedila so leposlovne oziroma poljudno poučne narave. Omenjen je popis živečih evropskih vladarjev (v obeh pratikah), uganke, anekdote, Pravlovca, to je basen v verzih »Kos in brezen«, zapis o zdravilih (v letniku 1798), kratki verzi, opravila v vsakem mesecu, zapisi za slednji mesec (v letniku 1803). Vsi prispevki so objavljeni prvič. Obe ohranjeni pratiki sta izšli leta 1986 ponovno v faksimilirani izdaji. (28)

2.5.5 KOLEDAR MOHORJEVE DRUŽBE Koledar je začel izhajati leta 1858 in je najprej izhajal kot koledarček, ki se je s preureditvĳo društva v družbo leta 1860 imenoval Koledarček družbe sv. Mohora in je od takrat naprej redno izhajal. Do leta 1872 je izhajal v formatu male osmerke. Z naslednjim letom se je preimenoval v Koledar, čeprav je po obliki ostal nespremenjen. Leta 1883 je imel večji obseg (s 14 na 17 pol), ne pa tudi večji format koledarja. Podobe se prvič pojavĳo leta 1885, in sicer v zaglavjih za mesece. V letu 1887 so družbeniki dobili večji format koledarja, opremljenega z ilustracĳami slikarja I. Zeplichala. V letu 1894 je koledar prvič izšel v velikem formatu četverke, z ilustrirano naslovno stranjo in zaglavji k mesecem. Razlog za to obliko je bil predvsem gospodarski. (29)

Slika 41: Koledar družbe sv. Mohorja za leto 1957 (30) 57

Mere Male pratike so 8 × 5 cm

V Glasniku koledarja Mohorjeve družbe je odbor bralce obveščal o tekočih stvareh, o številu članov, morebitne spremembe članarine, o tem, katere knjige bodo izšle v tekočem in naslednjem letu, in podobno. Na splošno pa je koledar prinašal najrazličnejšo vsebino: od koledarskega dela, pesmi, proze do strokovnih člankov različnih področĳ. V njem so že od samega začetka sodelovali priznani in odlični pesniki in pisatelji (Jurčič, Cankar, Finžgar, Bevk in drugi) ter uveljavljeni strokovnjaki z različnih področĳ (Jože Plečnik, Anton Trstenjak in še mnogo drugih). Koledar Mohorjeve družbe je publikacĳa z zavidljivo dobo izhajanja, saj ob raznih lepotnih in vsebinskih popravkih izhaja neprekinjeno že od leta 1858. Izida mu nista mogla preprečiti niti prva niti druga svetovna vojna. Ljudje so se ga navadili in so ga pogostokrat prav v kriznih časih še bolj težko pričakovali. O njegovi priljubljenosti pričajo tudi številke – neverjetnih 97.000 izvodov za leto 1946. V primerjavi z naklado današnjih tiskov so te številke res zavidljive. (29) Meseci, svetniki in sončna ter lunina znamenja so v pratikah ilustrativno obdelani (slika 42). Na začetku vsakega meseca je tako predstavljena mesečna ilustracĳa. Ta vsebuje letno občutje, sezono (pomlad, poletje, jesen, zima), na sredi pa je navadno zodiakalno znamenje, ki predseduje temu mesecu. Slede navadno besedila Svetega pisma in nato klišeji in imena svetnikov (device, kraljice, vdove, papeži, škofje, redovniki, puščavniki in tako dalje). Vmes med sličicami si navadno sledĳo opombe za postne dneve, kvatre in podobno. Na koncu sledĳo še meteorološka in nebesna znamenja.

Slika 42: Napovedi za februar iz Mohorjeve pratike za leto 2001 (31) 58

2.5.6 PREŠERNOVA PRATIKA Osnovne značilnosti starejših stoletnih pratik skuša posredovati tudi Prešernova pratika za 21. stoletje. Njen običajni koledarski del pa dopolnjujejo vpogledi v tri velika časovna področja: preteklost, sedanjost in prihodnost. Prvo od teh področĳ obravnava najprej življenje vesolja, nato geološka obdobja in naposled zgodovino prebivalcev v tem delčku sveta. Zlasti slednje ni lahko prikazati v širši objektivnosti, ker ima Slovenĳa že kar bogato lastno zgodovino. Prikaz sedanjosti je prav tako zahtevna naloga. Za zbiranje podatkov in njihovo obdelavo je potreben čas, v katerem pa sedanjost postane preteklost. Kljub temu skušajo prikazati sedanjo Slovenĳo s kolikor mogoče svežimi statističnimi podatki pa tudi v izvirni grafični podobi. Napovedovanje prihodnosti je najmanj zanesljivo početje. Astrologĳa je bila dolgo ugledna veda, nato je izšla iz nje astronomĳa, ki je zavrgla vse neznanstveno. Po raziskavah javnega mnenja horoskopom še vedno prisluhne tri četrtine našega prebivalstva. Veliko pozornost uživajo tudi osebnosti, ki so vizionarno napovedovale prihodnje dogodke, zlasti če so se ti vsaj deloma tudi uresničili. Med takšnimi je bil sloviti vizionar iz 16. stoletja – Nostradamus (1503–1566). Med drugimi je napovedal obe

Nostradamus (1503–1566) (32)

veliki vojni 20. stoletja, tretji spopad svetovnih razsežnosti pa naj bi se po Nostradamusu začel leta 2151, prinesel naj bi vsesplošno uničenje, preživelih naj bi ostalo le malo. Manj znan kot Nostradamus je bil slovenski videc Jakob Lorber (1800–1864). Do štiridesetega leta se je preživljal z glasbo, tedaj pa je

Jakob Lorber (1800–1864) (33)

Slika 43: Koledar Prešernove družbe za leto 1989 – naslovna in notranji strani za mesec januar (34) 59

zaslišal glas, ki mu je velel vzeti pero in pisati. Napisal je 25 debelih knjig pretežno v svetopisemskem slogu. Vmes pa je natrosil kopico napovedi, ki so se v poznejšem obdobju uresničile: v astronomĳi, anatomĳi, arheologĳi, geologĳi, biologĳi, fiziki, kemĳi, medicini. V tehniki je sredi 60. let 19. stoletja napovedal brezžično telegrafijo, čezoceanski in medcelinski zračni promet, avtoceste in na njih promet s hitrostjo puščice. V prihodnost skuša gledati tudi najobsežnejši del pričujoče pratike. V dosedanjem razvoju sta tehnika (izumi, stroji in priprave) ter tehnologĳa (postopki) prešli skozi več faz, od snovne prek energetske ter od proizvodne do informacĳske. (7)

2.6

PRAZNIKI IN DELA PROSTI DNEVI NA SLOVENSKEM

Imena cerkvenih praznikov si slede po razporedu sončnega in luninega koledarja. Po sončnem koledarju se ravnajo tisti prazniki, ki padejo vsako leto na isti dan. Po luninem pa tisti, ki si slede različno, po datumu velike noči (prva nedelja po prvi polni luni v pomladnem obdobju). Državni prazniki se drže sončnega koledarja in jih sprejema parlament.

Preglednica 8: Prazniki v Republiki Slovenĳi:

Prazniki v Republiki Slovenĳi so dela prosti dnevi, razen praznikov združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, vrnitev Primorske k matični domovini in dan Rudolfa Maistra, ki niso dela prosti dnevi. Preglednica 9: Dela prosti dnevi v Republiki Slovenĳi:

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Slovenĳi (ZPDPD), 29. september 2005. (35)

2.6.1 KRŠČANSKI KATOLIŠKI VERSKI PRAZNIKI Nekateri verski krščanski prazniki so odvisni od gibanja Lune glede na Sonce in Zemljo. Katoliška velika noč se praznuje vedno v nedeljo, in sicer prvo nedeljo po prvi pomladanski polni luni (ščipu). Za začetek pomladi se jemlje vedno datum 21. marec. Če pade prva pomladanska polna luna na nedeljo, je velika noč na naslednjo nedeljo. Velika noč je najbolj zgodaj 22. marca. Prej ne more biti, ker je 21. marec prvi pomladni dan. Če je 21. marca polna luna in 22. marca nedelja, je velika noč 22. marca. Velika noč je najkasneje 25. aprila. Kasneje ne more biti, ker bi sicer ne bi bila po prvi pomladni polni Luni. Na datume velike noči so vezani tako imenovani premakljivi verski prazniki.

2.6.1.1 PREMAKLJIVI KATOLIŠKI VERSKI PRAZNIKI Premakljivi verski prazniki so premakljivi v tem smislu, da se obhajajo vedno na isti tedenski dan, vendar padejo vsako leto na drug datum v odvisnosti od datuma velike noči. 61

Preglednica 10: Premakljivi katoliški verski prazniki:

2.6.1.2 STALNI VERSKI PRAZNIKI Stalni verski prazniki se obhajajo vedno na isti datum, »padejo« pa v različnih letih na različne tedenske dneve. Pred božičem so štiri adventne nedelje. Nedelja neposredno pred božičem je 4. adventna nedelja. Če »pade« božič na nedeljo, je 4. adventna nedelja en teden prej. Prva adventna nedelja je lahko najzgodneje 27. novembra in najkasneje dne 3. decembra. (7) Preglednica 11: Stalni verski prazniki:

2.6.2 GODOVNA IMENA V pratikah in drugih priročnih koledarjih najdemo ob dnevih meseca tudi imena praznikov in svetnikov, ki godujejo na ta dan. God (redkeje tudi imendan) je osebni praznik na dan koledarskega svetnika. V preteklosti je bil god pomembnejši praznik kot rojstni dan. Oseba praznuje svoj god na smrtni dan rimskokatoliškega svetnika. (36) V koledarsko-svetniškem delu imenskega članka so datumsko navedeni svetniški nosilci ali nosilke obravnavanega imena. S tem je dana informacĳa, kdaj lahko oseba z določenim imenom praznuje svoj god. Uvrščanje imen v koledar zadaja koledarnikom velike težave zaradi prevelikega števila imen in stalnega pritoka novih svetnikov in svetnic. Te težave so specifične za posamezne narode. (37) 63

Kot svetniki veljajo tisti možje in žene, ki jih priznavajo vzhodne in zahodna (katoliška) Cerkev. Njihov razpored je v koledarju stalen in navadno ljudem poznan. Ljudje si ob godovnih svetnikov navadno voščĳo. Voščila si pošiljajo pisno ali tudi po radiu. Voščila po radiu so zelo znana in tudi pri nas splošna sprejeta.

2.7

STAVLJENJE KOLEDARJEV

koledarskim stavkom se srečuje vsak stavec, saj imamo vsako leto veliko raznovrstnih koledarjev. Poleg smisla za oblikovanje in

pravilno poudarjanje mora poznati še znake za lunine mene ter njihovo pravilno zaporedje; nato astronomska znamenja planetov ali živalski krog. Pri pratikah pridejo v poštev še meteorološki znaki (slika 44). (38) Preglednica 12: Lunine mene: (31)

Preglednica 13: Astronomska znamenja planetov: (31)

Koledarje zelo pogosto stavimo tudi v tujih jezikih. Stavec mora poznati imena mesecev in dni v tednu v nekaj svetovnih jezikih. (38) 64

Slika 44: Meteorološki znaki (23) Za koledarje naročnik pogosto sploh ne prinese rokopisa, temveč morda le osnutek za en mesec ali pa še to prepusti stavcu. Problem nastane, ko naročnik zahteva, da ima koledar objavljene tudi vse cerkvene praznike, od teh so pa nekateri premakljivi in so zato vsako leto na drugem mestu (več v poglavju 2.6.1.1). Pred stavljenjem mora biti stavec seznanjen tudi z državnimi prazniki. Za vse koledarje, ki ostanejo v državi, praznike vedno postavimo. Če imamo na voljo dvobarvni tisk, tiskamo praznike vedno v barvi. Pri koledarjih, namenjenih za tujino, včasih državnih in cerkvenih praznikov ne upoštevamo. Za koledarje, ki so namenjeni samo za tujino, mora stavec

Praznike in nedelje stavimo vedno barvno, če imamo na voljo

dobiti od naročnika rokopis ali datoteko, ker sam ne more vedeti niti za

dvobarvni

državne niti za cerkvene praznike, ki jih praznujejo v tisti državi.

tisk

Pri koledarjih, ki imajo na enem listu ali strani teden dni ali večje časovne enote, začenjamo nov teden s ponedeljkom (ne z nedeljo). Če je ves mesec na eni strani, vstavljamo med tedne presledke ali pa jih ločimo

Teden začnemo s ponedeljkom

s tenko črto. Če je koledarski del tiskan samo v eni barvi, stavimo nedelje in praznike polkrepko, pri dvobarvnih pa je to v drugi barvi. Pri namiznih koledarjih, ki imajo poleg datumov še prostor za beležke, dajemo navadno v barvo tudi pokončno črto, ki loči datume od beležk. Posamezni dnevi so poleg tega ločeni z vodoravnimi tenkimi črtami. Koledarje imamo v najrazličnejših oblikah in formatih, tiskane na razne vrste papirja, umetnih mas, pločevine in drugega. Koledarski del

Koledarje imamo v različnih

je razdeljen od posameznega dneva na enem listu, tedna na eni strani,

oblikah in

meseca na eni strani, nadalje sta lahko na eni strani dva, trĳe, štirje, šest

formatih

mesecev ali pa tudi vseh dvanajst. Prostor, ki ga imamo na voljo za vsako od teh možnosti, je tako različen, da ne more biti pravil, kako mora biti koledarski del postavljen. Vsak datum sestavljajo navadno tile podatki: zaporedna številka dneva v mesecu, ime dneva v tednu, pri nekaterih koledarjih pa še ime ali naziv praznika, godovna imena ter morebitna lunina mena. Te podatke lahko različno razporedimo, vendar pa mora biti izbrani način za vse leto enak. 65

Dneve posameznega meseca lahko razporejamo vertikalno, horizontalno pa tudi v krogu. Pri vseh možnostih so lahko dnevi meseca v eni vrsti, v dveh, v treh ali po tednih. Težave imamo večkrat s tem, ker meseci nimajo niti enakega števila dni niti tednov. Tega ne smemo reševati z različnimi razmiki, temveč je bolje pustiti tu in tam nekaj praznega prostora. Odločiti pa se bomo morali, ali bomo poravnali stavek zgoraj, spodaj ali postavljali v sredino prostora, namenjenega za koledarski del. Pri večjezičnih koledarjih lahko postavimo imena dni v tednu v vseh jezikih drugo pod drugo po določenem vrstnem redu jezikov in uvrstimo nad številke dni ali pred nje. Zaradi premajhnega prostora stavimo pogosto tudi samo začetnice dni v tednu. Iz razporeditve seveda lahko ločimo ponedeljek od petka in sredo od sobote. Številke in besedilo spiramo sicer največkrat na levo, kar je najbolj naravno, vendar lahko tudi sredinsko in morda celo v desno. Način, ki smo ga uporabili za besedilo, naj velja tudi za številke. Posamezne vrste ali stolpci številk so lahko ločeni z vertikalnimi ali horizontalnimi črtami, primerno debelimi glede na številke in besedilo. Lahko jih tiskamo tudi v barvi kot nedelje in praznike. Kompletni koledarski del je lahko v celoti ali delno tiskan negativno ali pa na primerno tonsko ploskev. Pri tem je treba izbrati primerno tonsko barvo glede na celotno opremo. Ta barva je lahko za vse leto enaka ali pa izberemo za vsak mesec ali list drugo. Koledarji so tiskovine, ki morajo iziti do določenega termina, sicer nam jih bo naročnik zavrnil. Ob prevzemu naročila moramo razmisliti,

Koledarji so tiskovine, ki morajo

kako bomo opravljali delo, da bomo dosegli zaželeni rok. Pri vseh

iziti do

oblikovno zahtevnejših koledarjih postavimo najprej en mesec oziroma

določenega

toliko, kot jih bo na enem listu, in pošljemo naročniku v pregled, da ne bo

roka

treba popravljati vsega leta, če naročnik z našo zamislĳo ne bo zadovoljen. Za vsako stopnjo dela moramo določiti skrajni rok, če hočemo, da bo koledar izdelan do roka. Koledarski stavek vključuje akcidenčna in tabelarična dela. Pri delu mora stavec upoštevati, komu je koledar namenjen, kakšno nalogo bo opravljal med letom oziroma kako ga bodo uporabljali. Glede na to delimo koledarje na več vrst po obliki (format, papir, vezava) in vsebini (letni, polletni, četrtletni, mesečni, tedenski in dnevni). Tako imamo stenske, namizne, družinske in žepne koledarje. 66

Poznamo več vrst koledarjev

2.7.1 STENSKI KOLEDARJI Stenske koledarje lahko razdelimo v trgovsko-reklamne (z oglasi),

Formati

namensko-reklamne (gasilski, dimnikarski), turistične in gospodarske.

stenskih

Formati teh koledarjev so precej veliki, od A4 navzgor, tiskani so na

koledarjev so precej veliki

debelejšem, premazanem papirju. Nekateri stenski koledarji so celo leto na enem listu kombinirano s sliko, risbo, skico ali tonskimi ploskvami (slika 45), pri drugih pa en, dva ali tri mesece na enem listu (slika 46). Koledarji za odtrgovanje imajo pritrjen poseben koledarski blok z listi za odtrgovanje, na vsakem listu je lahko en dan ali po več dni. (38)

Slika 45: Enolistni stenski koledar (39) Od stenskih koledarjev so oblikovno najbolj zahtevni turistično-

Oblikovno

-gospodarski. Obsegajo dvanajst listov s koledarskim delom, kombinira-

najbolj

nim z umetniško reprodukcĳo priznanega slikarja, grafika ali fotografa,

turistično-

ki lahko predstavlja turistični motiv, tihožitje ali industrĳski izdelek.

-gospodarski

Posebno turistični motivi, včasih pa tudi industrĳski izdelki, morajo biti razporejeni tako, da izražajo podobo tistega meseca (na primer, pri zimskih mesecih naj bodo zimske pokrajine, pri gospodarskih na primer smuči). Od besedila naj bi bilo postavljeno iz največjih črk ime meseca, če je v več jezikih, je lahko slovensko večje, drugi jeziki pa ustrezno manjše ali pa tudi vse enako. V enaki velikosti, le izjemoma tudi večje, so zaporedne številke dni v mesecu. Razporejene naj bodo tako, da bo okrog njih po 67

zahtevni so

koledarji

možnosti optično enaka belina. Iz najmanjših črk so postavljena imena dni v tednu. Večjezična so največkrat enako velika. Če pri vsakem mesecu ponavljamo še letnico, ne sme biti večja kot ime meseca oziroma številke dni. Na začetku imamo lahko naslovni list z voščilnico za novo leto in zaščitnim znakom ali logotipom podjetja ali organizacĳe, ki je koledar izdala. V knjigoveznici vse liste zlepĳo in pritrdĳo na karton ali lepenko. Karton je večji od koledarskega bloka, da spodaj natisnejo logotip podjetja ali organizacĳe. Zgoraj so listi perforirani, da jih lahko odtrgamo, boljša pa je plastična spirala, da lahko obrnemo liste tudi nazaj; ko mine leto, pa nam koledar ostane cel. Končno dobĳo koledarji še vrečko. (38)

Slika 46: Enodelni trimesečni stenski koledar s sliko (39)

2.7.2 NAMIZNI KOLEDARJI Namizni koledarji so namenjeni predvsem za beleženje, zato imajo vsak datum kombiniran s prostorom za beležke. Tiskani so v manjših formatih, največkrat v formatih A6 ali A5 na papir take kakovosti, ki je sposoben za pisanje z vsemi vrstami pisal. Na enem listu imamo največkrat razporejen en teden, včasih tudi 14 dni, med seboj ločenimi s tenkimi črtami, črta pa loči tudi datume od prostora za beležke. Po navadi so tiskani enostransko ali pa imajo na drugi strani natisnjena reklamna besedila za podjetje, ki je koledar izdalo, ali pa tudi druge 68

Namizni koledarji so manjšega formata

plačane reklame. Razporejene so tako, da so vezane na čas na koledarju, če je seveda reklamirano blago ali potrebščina vezana na določen letni čas. Te vrste koledarjev so skoraj vedno tiskane dvobarvno, zato so nedelje in prazniki, polna luna in zadnji krajec ter pokončna črta tiskani v drugi barvi. Posamezna stran vsebuje ime meseca, številko zaporednega tedna v letu, imena dni v tednu, zaporedno številko dneva v mesecu, ime godovnika in znamenja za lunine mene. Največje od tega so številke, večkrat tudi krepkejše, manjše je ime meseca, najmanjša pa imena dni in godovniki. To zadnje je navadno v velikosti petit (8 tipografskih enot) ali borgis (9 tipografskih enot); spiramo na sredino prostora za datume, predolga imena praznikov tudi okrajšamo; vendar tako, da je iz okrajšave jasno razumljivo, za kakšen praznik gre. Namizni koledarji so različno vezani. Največkrat jih v knjigoveznici razrežejo v posamezne liste, na levi strani dvakrat preluknjajo, da jih lahko vpnemo v patente. Ti patenti so montirani na lesena, kartonska, kovinska stojala, ki stojĳo na mizah. Liste lahko obračamo naprej in nazaj, na koncu leta pa zamenjamo z novimi. Druga možnost pa je vezava kot knjiga s trpežnejšimi, morda plastičnimi platnicami. Meseci so večkrat ločeni s pregradnimi kartoni. Od vezave je odvisno, kako bomo postavili in tiskali stavke, da bo čim manj dela v knjigoveznici. Zato si moramo napraviti načrt. Ker nimamo paginacĳe, je treba vse strani in reklame zaporedno oštevilčiti, tako za tiskarja kot za knjigoveza. Prestavljanje posameznih listov na druga mesta bi povzročilo veliko nepotrebnega dodatnega dela. (38)

Slika 47: Namizni koledar – planer (39) 69

1 tipografska enota – Didotov sistem, ima vrednost 0,376 mm

2.7.3 DRUŽINSKI KOLEDARJI IN PRATIKE Med družinske koledarje prištevamo koledarje, kot so koledar Prešernove družbe, Mohorjeve družbe, ter pratike, kot Pavlihova, Družinska, Stoletna. Družinski koledarji so tiskani v malo večjem formatu, največkrat B5, in vezani kot brošure. Vsebujejo sončne in lunine mrke, podatke o tekočem letu in letnih časih, koledarski del z manjšimi beležkami, spominske in zgodovinske dneve, vremenske pregovore, poljudno-zabavno berilo, poezĳo, uganke, križanke, humor in včasih tudi črno-bele ali barvne priloge. Oblikujemo jih kot knjige ali revĳe in paginiramo. Na koncu ali med besedilom imajo pogosto objavljene tudi oglase. Pratike so tiskane v manjših formatih, največkrat A6, in ker nimajo prostora za beležke, navadno na cenejšem papirju. Poleg gradiva, ki je v družinskih koledarjih, vsebujejo še podatke o gibanju Sonca in Lune ter planetov in njihovo vidnost. V koledarskem delu imajo za nekatere godovnike risbe ali karikature, meteorološka znamenja za vreme in nebesna znamenja. Pogosto imajo še kitico, posvečeno tistemu mesecu, izreke in pregovore (več v poglavju 2.5). (38)

Slika 48: Pavlihova pratika – naslovna ter dve notranji strani (40)

2.7.4 ŽEPNI KOLEDARJI Žepni koledarji so lahko tiskani na enem listu z zaporedno vodoravno ali navpično razporeditvĳo mesecev, tednov in dni ali pa v obliki notesov. Kadar so na enem listu, so tiskani na karton in zaradi daljše trajnosti prevlečeni s folĳo ali umetno maso. Na hrbtni strani je 70

Dužinski koledarji in pratike so vezani kot brošure

lahko oglas, ilustracĳa, urnik, preglednica. Format je zelo majhen, da jih lahko nosimo tudi v manjših žepih. Zelo praktični pa so tudi vezani žepni koledarčki v obliki notesov s koledarskim delom, strokovnim delom, preglednicami, oddaljenostmi posameznih krajev in podatki (o pristojbinah, merah, valutah, kemĳskih elementih, prometnih znakih in avtomobilskih oznakah, geografskih podatkih, prvi pomoči, čiščenju madežev in drugo). Format teh koledarjev je A7 ali A6, C7, B7, vezani so v trpežnejše platnice iz umetne mase. Nekateri koledarji so zelo obsežni, že na pol leksikoni, zato so tiskani na biblĳskem papirju. Ker je papir zelo presojen, uporabljamo le tenke črte in črke ter ilustracĳe, da barva čim manj preseva. Črke za te koledarje so zaradi majhnega formata nonparej (6 tipografskih enot) ali kolonel (7 tipografskih enot), širina pa okrog 12 cicerov. (38)

Slika 49: Žepni koledarček

2.8

PREGLED SLOVENSKIH SODOBNIH KOLEDARJEV

1987

Redakcĳa MM (Marketing magazin) se je na podlagi nekajletnega podeljevanja priznanj za dobro zasnovana

tržna poročila, časopisne oglase in plakate odločila, da to dejavnost razširi še na druga področja vizualnega komuniciranja. »Letos smo se odločili za poskus z ocenjevanjem koledarjev, ki se čedalje bolj uveljavljajo kot poudarjeni segment tržnega in propagandnega nagovora številnih gospodarskih organizacĳ in družbenih ustanov. Ker drži večkrat izpovedana kritiška misel, da podobe teh koledarjev, ki nam 71

1 cicero ima vrednost 4,512 mm

kot darila ali kako drugače pridejo v roke v prazničnih novoletnih dneh, niso posebej dorečene, je seveda naš poskus toliko bolj pomembno in odgovorno dejanje«. Z najuspešnejšimi prispevki med zbranim gradivom tega leta so le opozorili na kakovostne dosežke, ki so kazali obetavne napovedi. Tako se je redakcĳa odločila, da bo ta izbor postal kontinuirana akcĳa, kar se je tudi zgodilo, saj poteka vse do danes. Tekmovanje je uspešno prestalo tudi odcepitev od Jugoslavĳe in postalo Slovensko tekmovanje koledarjev. Predsednik žirĳe je Stane Bernik, člani pa so se z izjemo Mete Dobnikar in Jureta Apiha menjali: Dušan Benko, Marjan Pavčnik, Peter Skalar, Ranko Novak, Milan Pajk, Jani Bavčar, Miljenko Liculj in Veljko Uršič. V selekcĳo je revĳa MM uvrstila tudi enolistne stenske koledarje – plakatne. Ocenjevali so glede na tri kriterĳe: likovno oblikovanje, vsebina in grafična izvedba. (41)

1995

»V knjigah je zapisano, da nas opazovanje koledarja usmerja k nenehnemu ponavljanju. To bo vsekakor

držalo in se prejkone zgodi kaj malo novega tudi z njihovo podobo in sporočilnostjo, kar je žirĳa, ki je ocenjevala lansko bero koledarjev, tudi kmalu ugotovila. Da bi bila pravična do izdajateljev in oblikovalcev koledarjev, se je lotila ocenjevanja po razčlenjenih merilih, pri čemer je upoštevala zgovornost vseh vizualno-komunikacĳskih sestavin tega grafičnega izdelka, saj smo imeli pred očmi predvsem ciljnost, vsebino, sporočilnost, funkcionalnost in oblikovalsko kakovost s posebnim poudarkom na tipografskih slikovnih in fotografskih sestavinah.« Za nagrado zlati MM 1995 s skulpturo se je potegovalo 62 koledarjev. Žirĳa je soglasno sprejela odločitev, da jo podeli ustvarjalcem koledarja Generacĳa ‘82 (slika 51). Prav tako soglasno podeljuje pet diplom zlati MM ustvarjalcem koledarjev, ki so prišli v ožji izbor in so se po številu doseženih točk zgnetli pod sam vrh, to so koledarji Zavarovalnice Adriatic, Petrol Impresĳe, Hiše, Nariši, nalepi, podpiši, Belleza mórbida, ki je bil po točkah najbliže vrhu. Žirĳa je bila enotnega mnenja, da je koledar Generacĳe ‘82 docela domišljen konceptualni in oblikovalski odgovor na zastavljeno nalogo. Gre za vizualno izjemno celovito zasnovo koledarja, ki je nadvse čitljiv in v tej svoji temeljni vlogi funkcionalen. Dosežena je popolna skladnost med oblikovalskimi sestavinami, kjer ima osrednjo vlogo poudarjen slikovni 72

znak, ki ga v tej semantično poudarjeni legi polno podpira tipografska rešitev, saj subtilno podpira pri nas že skoraj pozabljeno vrednost nepotiskanih belin papirja. Pomensko duhovito in znakovno neposredno je interpretirano odštevanje dnevov in iztekajočih se mesecev, kar daje tej rešitvi posebno bralno vrednost. (42)

Slika 51: Generacija ‘82, Kompas Design, 1995 (42)

1996

Letošnja žirĳa MM je najprej izbrala 21 koledarjev v ožjo selekcĳo. Po vsestranskem vrednotenju in točkovanju je

podelila naslednje nagrade: diplomi zlati MM 1996 koledarju Okviri (slika 52) oblikovalca Ranka Novaka in koledarju Barven nepotiskan koledar (slika 53) oblikovalca Žarka Kerina. Zlati MM 1996 s skulpturo je dobil Najbolj zidni koledar (slika 54) koledarstva Arih. Bera koledarjev na Slovenskem je bila v zadnjem desetletju, odkar MM podeljuje priznanja za oblikovalsko in vsebinsko dognanost njihove sporočilnosti, kar zavidljiva. To izpričuje precejšnjo razširjenost njihove rabe in govori o ljubeznivih darovalcih, saj so koledarji postali najpogostejše in pričakovano darilo v dneh okoli novega leta. Če povemo, da se je oblikovanje koledarja uveljavilo kot vidna naloga in kakovostno poglavje slovenskega grafičnega oblikovanja, potem moramo navesti tudi podatek, da je v tej beri čedalje več dobro oblikovanih dosežkov in med njimi tudi nekaj avtorsko in ustvarjalno izjemnih rešitev, ki se kažejo tudi v njihovi podobi in sporočilnosti, zato jim kaže podeliti zasluženo priznanje za najvišjo kakovost. (43) 73

Slika 53: Barven nepotiskan koledar, Ž. Kerin, 1996 Slika 52: Okviri, R. Novak, 1996

Slika 54: Najbolj zidni koledar, kolektiv koledarstva Arih, 1996 (43)

1997

Priznanje zlati MM s skulpturo dobi koledar Asociacĳe (slika 55) avtorja Radovana Jenka. Diplomo zlati MM pa

dobi 12-listni koledar (slika 56) avtorjev Janeza Pukšiča in Žarka Kerina. Oblikovalec Igor Arih komentira: »Ves svet uporablja koledarje, njihova govorica je mednarodna. Zato dobra ideja, ki je jasna in neobremenjena z dodatki, ne potrebuje prevodov, hitro prodre do ciljnega občinstva festivala, ki ni porabnik, ampak festivalska komisĳa. Poleg tega za realizacĳo svojega koledarja naročnik ni potreben. V Futuri smo se odločili za oddelek, ki bo skrbel prav za nagrade in pri tem izbrali koledarstvo kot nekaj, kar je mogoče ustvarjati z malo živcev. Za nastanek dobre ideje je nujno, da se že v izhodišču razmišlja drugače, v neznano smer in si vzame toliko svobode, da se krši pravila. Ljudje so navajeni 74

pravil, ki jih podzavestno nosĳo v sebi. Opazĳo stvari in se zamislĳo šele takrat, ko jih presenetĳo. Novosti običajno nimajo radi, ker porušĳo red v njihovih glavah. In ravno v tem je moč novosti«. (41)

Slika 55: Asociacije, R. Jenko, 1997 (44)

Slika 56: 12-listni koledar, J. Pukšič, Ž. Kerin, 1997 (45) 75

1998

Kot najboljši med koledarji, ki so tekmovali za zlati MM, je blestel Kompas Design z Žaretom Kerinom, Janezom

Pukšičem in zmagovito Muro (slika 57). Žirĳa pod vodstvom Staneta Bernika mu je soglasno podelila priznanje za visoko kulturo bivanja, za prepričljivo in izvirno inovativno izraznost in maksimalno možno vpletenost. Eden redkih koledarjev, v katerem je izdelek resnični heroj. Finalista sta koledarja Matformat avtorja Ranka Novaka (slika 58) in koledar Obrti Mirana Sivačkĳa. (46)

Slika 57: Mura, Kompas Design, 1998

Slika 58: Matformat, R. Novak, 1998 (46) 76

1999

Za nagrade MM se je potegovalo 48 koledarjev, ki so jih prĳavili avtorji, agencĳe in naročniki. Nagrado zlati MM

je dobil domiselni koledar Labod (slika 59), ki se je zdel kot natisnjen na papirnatih oblačilih iz čistilnice. Zasnovala sta ga Bojana Fajmut in Franci Virant, oblikovala pa ga je Bojana Fajmut. Naročnik je Labod iz Novega mesta. Žirĳa je podelila tudi tri diplome zlati MM koledarju Petdeset let lutkovnega gledališča oblikovalke Maje Gaspan Vičič, koledarju Triletni calendae oblikovalke Petre Černe Oven in Meterskemu koledarju (slika 60) Petje Selan. Labodov koledar v osnovi sledi procesu izdelave oblik. Narejen je kot krojna pola iz enega lista papirja formata B1, potiskanega obojestransko. Z izsekom nastanejo trĳe deli in z njimi lahko sestavimo 30 različnih kombinacĳ oblek, visečih na obešalniku. Kombiniramo lahko med ženskimi in moškimi oblačili in se tako vsak mesec spreminjajo tudi barve in oblike. (47)

Slika 59: Labod, B. Fajmut, F. Virant, 1999

Slika 60: Metrski

koledar, P. Selan, 1999 (47) 77

2000

Na natečaj MM je bilo prĳavljenih 75 koledarjev. Ocenjevala jih je žirĳa v sestavi dr. Stane Bernik, Kostja Gatnik, slikar

in oblikovalec Stane Hrast, direktor Dela Tiskarne, in Meta Dobnikar, odgovorna urednica. Nagrado zlati MM 2000 je osvojil koledar PBS – Poštna banka Slovenĳe (slika 61), oblikoval ga je Žare Kerin, Kompas Design. Diplome zlati MM so dobili: koledar Zelo prestopno leto oblikovalca Radovana Jenka, Koledar X000 – Be master, be slave (slika 62) oblikovalke Bojane Fajmut, Studio A4, koledar Tobačna Ljubljana, oblikovalke Maje Kešelj in Tovarna vizĳ in koledar Cetisa Komunikacĳa je svoboda, zasnova in oblikovanje Jože Domjan, Triartes. (48)

Slika 61: PBS, Ž. Kerin, Kompas Design, 2000

Slika 62: Koledar X000 – Be master be

slave, B. Fajmut, Studio A4, 2000 (48) 78

2001

Za zlati MM se je potegovalo 55 koledarjev. Žirĳo so sestavljali profesor dr. Stane Bernik, predsednik žirĳe,

oblikovalca Radovan Jenko in Igor Arih ter Meta Dobnikar, MM. Nagrado zlati MM 2001 je osvojil koledar Idejalisti (slika 63), avtor je Dušan Grobovšek, Formitas. Diplomo zlati MM je prejel koledar Tehnooptika (slika 64), oblikovalec je Žare Kerin, Kompas Design. V ožji izbor se je uvrstilo deset koledarjev: Moonlighting, Tehnooptika, MSD, Čistoča, Idejalisti, Primorske novice, Prometna kultura – Dars, Lisca in Fabriano. (49)

Slika 63: Idejalisti, D. Grobovšek, Formitas, 2001

Slika 64: Tehnooptika, Ž. Kerin, Kompas Design, 2001 (49) 79

2002

Za nagrade zlati MM se je potegovalo 50 koledarjev. Žirĳo so sestavljali predsednik dr. Stane Bernik in člani Miljenko

Licul, Mile Gregorčič, Milan Pajk, Klement Podnar, Dušan Grobovšek, Jure Apih in Meta Dobnikar. Nagrade zlati MM 2002 so osvojili: Ranko Novak in Mišo Renko, Delo, za koledar Dela in Slovenskih novic; Boris Ljubičić, Studio International, za koledar Slike vremena (slika 65). Diplomo zlati MM sta prejeli Ksenina Murari in Jana Ž. Pečečnik za koledar Primorskih novic (slika 66). (50)

Slika 65: Slike vremena, B. Ljubičić, Studio International, 2002

Slika 66: Primorske novice, K. Murari, J. Ž. Pečečnik, 2002 (50) 80

2003

Za tekmovanje za nagrado zlati MM 2003 je bilo prĳavljenih 158 del, strokovna žirĳa je izbrala 24 finalistov

v kategorĳah koledarji, letna poročila, poslovna darila, mailing akcĳe in direktni marketing, čestitke in spletne strani. Žirĳo je vodil profesor dr. Stane Bernik, člani pa so bili fotograf in profesor na ALU Milan Pajk, magister Klement Podnar, asistent za tržno komuniciranje na FDV, Petra Ratajec, strokovna sodelavka ITEO-ja, oblikovalec Žare Kerin, Matej Gašperič, direktor HAL Interactive, in Jure Apih, glavni urednik MM. Nagrado zlati MM je prejel Radovan Jenko za koledar rokovnik Čačkarĳe 2003 (slika 67). Diplomo zlati MM sta prejela avtorja Aljoša Bagola in Ivona Šutila – koledar agencĳe Pristop za Rdeči križ (slika 68). (51)

Slika 67: Rokovnik Čačkarije 2003, R. Jenko, 2003

Slika 68: Rdeči križ, A. Bagola, I. Šutila, Pristop za Rdeči križ, 2003 (51) 81

2004

Prĳavljenih je bilo rekordnih 200 del, v ožji zbor pa se jih je uvrstilo 42. Strokovna žirĳa je podelila 12 diplom in

nagrad zlati MM. Zlati MM je dobil koledar Fenoman (slika 69) avtorja Slavimira Stojanovića in U.G.F.I.A. Diplome zlati MM so osvojili: koledar

Delo oblikovalca Ranka Novaka, koledar To get there oblikovalke Tanje Radež in Setveni koledar avtorke ilustracĳ in besedila Tatjane Plahuta (slika 70). (52)

Slika 69: Fenoman, S. Stojanović, U.G.F.I.A, 2004

Slika 70: Setveni koledar, T. Plahuta, Mesto žensk, Galerija kapelica, 2004 (52) 82

2005

Zlati MM je dobil koledar Časopisnik (slika 71) oblikovalca in fotografa Sandĳa Radovana. Diplome zlati MM so

prĳeli: Dnevni koledar (slika 72) oblikovalca Roberta Križmančiča, Riko 2005 oblikovalca Miljenka Liculja in Julĳe Zornik, Together, Ustanove Skupaj. (53)

Slika 71: Časopisnik, S. Radovan, Studio dva, 2005

Slika 72: Dnevni koledar, R. Križmančič, Pristop, 2005 (53)

2006

Strokovna žirĳa MM, v kateri so bili dr. Stane Bernik, dr. Klement Podnar, Jure Apih, Slavomir Stojanović, Tadej

Zajšek in Matevž Medja, predsednik žirĳe, je med 160 prĳavljenimi deli za nagrade zlati MM izbrala 34 finalistov in podelila nagrade. Nagrado za zlati MM je dobil Večni koledar (slika 73) agencĳe Futura DDB. Diplomo zlati MM je prejela oblikovalka Špela Goltes za Koledar Slovenica Življenje. (54) 83

Slika 73: Večni koledar, M. Zorc, Futura DDB, 2006

Slika 74: Koledar Slovenica Življenje, Š. Goltes, Lutkovno gledališče Ljubljana in Slovenica Življenje d. d., 2006 (54)

EKSPERIMENTALNI DEL

ri eksperimentalnem delu sem oblikoval 6-listni stenski koledar, in sicer po dva meseca na enem listu. Naredil sem šest digitalnih kolažev, kjer sem kombiniral živo in neživo naravo. Slike sem

oblikoval v programu Adobe Photoshop. Večino slik, ki sem jih uporabil pri kolažih, sem fotografiral sam. Fotografije so nastale na raznih izletih po Slovenĳi. Na koledarju prevladujejo barve, s katerimi sem želel prikazati barvitost, značilno za določen letni čas. Dokončni stenski koledar z meseci in dnevi pa sem oblikoval v CorelDrawu. Mere koledarja so 200 × 400 mm. Adobe Photoshop je program za urejanje in obdelovanje slik, s katerim lahko izdelujemo digitalne slike najvišje kakovosti. Ima zelo veliko orodĳ (Tools) in posebnih učinkov (Special Eﬀects), ki omogočajo obdelavo in urejanje optično prebranih slik.

Orodja (Tools) V orodjarni so orodja za izbiranje, orodja za risanje in urejanje, polja za izbiranje barve ospredja in ozadja ter orodja za ogledovanje.

Plasti (Layers) Nova slika, ki jo izdelamo v Photoshopu, vedno vsebuje samo eno plast – ozadje (Background). Kolaž začnemo z eno sliko, ponavadi je ta slika podlaga. Kolažu dodajamo nove slike s tehniko kopiraj in prilepi ali pa v orodjarni izberemo orodje za premikanje. Plasti so koristen pripomoček, saj omogočajo urejanje posameznih elementov slike, ne da bi pri tem vplivali na preostale elemente, ki ležĳo v drugih plasteh. V sliki imamo lahko eno ali več povsem neodvisnih plasti. Te si predstavljamo kot prosojnice, ki jih zlagamo eno nad drugo. Plasti morajo biti razvrščene po točnem vrstnem redu. Od tega je odvisna, kakšna bo končna slika.

Filtri (Filters) Filtri so namenjeni izdelavi posebnih učinkov. Omejimo jih na označeni del slike ali pa jih uporabimo na celi sliki. Filtre lahko uporabimo tudi med posameznimi plastmi, s čimer dosežemo 85

zelo vpadljive učinke. Med filtri sem najpogosteje uporabil filter za zameglitev.

3.1

IZDELAVA DIGITALNEGA KOLAŽA

aredil sem šest digitalnih kolažev. Preobsežno bi bilo, če bi opisal vseh šest kolažev. Zato sem se odločil opisati dva zahtevnejša in

način, kako sem prišel do želenega vizualnega učinka. V prvem primeru sta to zimska meseca januar in februar, v drugem pa pomladna meseca maj in junĳ. Pri ostalih kolažih bom omenil samo nekaj zanimivih korakov nastajanja dokončnih slik.

3.1.1 KOLAŽ ZA MESECA JANUAR IN FEBRUAR Uporabil sem tri fotografije. Za ozadje (Background) je fotografija nevihte (slika 75). Na drugi je fotografija profila kipa Franceta Prešerna (slika 76), posneta v Vrbi na Gorenjskem. K liku Franceta Prešerna pa mi je ustrezal povodni mož (slika 77). Slika 75: Nevihta

Slika 76: France Prešeren

Slika 77: Povodni mož (57) 86

France Prešeren Fotografijo sem zmanjšal (Image > Image Size), da sem jo kasneje, ko je bila končana, prenesel k fotografiji nevihte. Sledilo je horizontalno zrcaljenje slike (Image > Rotate Canvas > Flip Canvas Horizontal). Profil Prešerna sem obrisal z orodjem magnetni laso (Magnetic Lasso Tool) ter z lasom (Lasso Tool) označil ostali del profila. Ozadje profila sem zbrisal tako, da sem najprej inverzno označil sliko (Select > Inverse) ter potrdil s tipko Delete. V orodjarni sem izbral čarobno radirko (Magic Eraser Tool), da je označen del ozadja postal prosojen. Nato sem označevalno območje izbrisal z ukazom (Select > Deselect) (slika 78).

Laso (Lasso Tool) S tem orodjem prostoročno označimo del slike.

Magnetni laso (Magnetic Lasso Tool) Orodje je podobno navadnemu lasu. Omogoča hitro označevanje področĳ slike, ki jih omejujejo kompleksni, visokokontrastni robovi.

Radirka (Eraser Tool) Radirka omogoča slikanje z barvo ozadja, kar v resnici pomeni, da sliko brišemo.

Čarobna radirka (Magic Eraser Tool) Namenjena je samodejnem brisanju točk, ki so v neki plasti in so podobne barve. Točke postanejo prosojne, tako da je videti sliko v spodnjih plasteh. (55)

Slika 78: Postopek brisanja ozadja s čarobno radirko 87

V orodjarni sem izbral za aktivno barvo črno (Set Foreground Color), barvo ozadja pa belo (Set Background Color). Uporabil sem filter za skiciranje z učinkom oglja (Filter > Sketch > Charcoal) z nastavitvami: - debelina oglja (Charcoal Thickness): 4, - izbira (Detail): 4, - svetlo / temno ravnotežje (Light / Dark Balance): 50 %. Na koncu sem uporabil ukaz Variations (Image > Adjustments > Variations).

Ukaz Variations Ta ukaz omogoča, da v sliki preprosto prilagodimo barvno ravnotežje, kontrast in nasičenost barve. Zelo koristen je takrat, kadar ne potrebujemo natačnejših barvnih popravkov. (55) Izbral sem dve barvi: cian in modro. Slika Prešerna je končana. V orodjarni sem izbral orodje za premikanje (Move Tool) in sliko Prešerna prenesel k sliki nevihte (slika 79).

Orodje za premikanje (Move Tool) S tem orodjem premikamo označene dele slike, plasti in vodila. (55)

Slika 79: Skiciranje z ogljem, barvanje in premik slike k ozadju nevihte

Povodni mož Povodnega moža sem obrisal z lasom in sliko prenesel k sliki nevihte. Ustvarila se je nova plast, ki sem jo preimenoval v »povodni mož«. V paleti Layers sem v podmenĳu izbral slog plasti (Layer > Layer Style). Izbral sem ukaz za sĳaj zunaj objekta (plasti) v beli barvi (Layer > Layer Style > Outer Glow) (slika 80).

Slogi plasti (Layer Style) Z uporabo slogov plasti določimo, kako neka plast učinkuje na druge plasti, pri čemer se upošteva tudi način mešanja barv in motnost plasti. Vsak slog je sestavljen iz enega ali več učinkov, ki jih uporabimo v plasti. Outer Glow/Inner Glow – dodamo sĳaj, ki pada zunaj ali znotraj robov plasti. (55)

Slika 80: Premik ter sijaj zunaj robov plasti povodnega moža 89

Nevihta Ko ustvarimo novo sliko, se najnižja slika na paleti Layers imenuje Background (ozadje). Kolaž ima lahko samo eno ozadje. Vrstnega reda ozadja v skladu plasti ne moremo spreminjati. Enako velja tudi za njegov mešalni način in motnost. Lahko pa ozadje spremenimo v običajno plast. (56) To sem naredil tako, da sem dvakrat kliknil na plast Background na paleti Layers in odprlo se je pogovorno okno New Layer. Plast sem preimenoval v »nevihta«. V orodjarni sem izbral orodje za nasičenost barv (Sponge Tool). Z orodjem sem povečal nasičenost neba.

Orodje za nasičenost barv (Sponge Tool) Orodje je namenjeno povečevanju (Saturate) ali zmanjševanju (Desaturate) nasičenosti barv v delu slike. (55) Nato sem izbral orodje za premikanje ter sem plasti nevihte in povodnega moža premikal toliko časa, da sem najmočnejšo strelo združil s povodnim možem, kakor da ga je le-ta ustvarila (slika 81).

Slika 81: Nasičenje neba in premikanje dveh plasti Dejavna plast je nevihta. To plast sem podvojil in jo preimenoval v »val«. Z lasom sem označil gozd, ozadje pa pobrisal. S kapalko (Eyedropper Tool) sem izbral temno modro-sivo barvo v profilu Prešerna. S čopičem sem narisal valove. Tudi pri valovih sem uporabil bel sĳaj zunaj roba plasti. Izbral sem belo barvo za aktivno ter čopič (Brush on Light Weave) in pobarval konice valove – dobil sem občutek, da se valovi penĳo (slika 82). 90

Kapalka (Eyedropper Tool) S tem orodjem v sliki izbiramo aktivno barvo (Set Foreground Color) oziroma barvo ozadja (Set Background Color). (55)

Slika 82: Risanje valov s čopičem Vrnil sem nazaj k plasti »nevihta«. Ostale plasti sem skril, da me niso motile pri ustvarjanju. V orodjarni sem izbral orodje za krpanje (Patch Tool).

Orodje za krpanje (Patch Tool) To orodje je namenjeno popravljanju označenega dela slike s pomočjo vzorca ali kloniranja nekega drugega dela slike. Izberemo, ali bo označeni del slike izvor (Source) ali cilj (Destination) pri postopku kloniranja. (55) Izbral sem cilj. Z orodjem sem obrisal del strele (ker bi sicer ostala očem skrita) in jo premaknil zgoraj, kakor kaže slika 83.

Slika 83: Kopiranje strele s pomočjo orodja za krpanje 91

Obenem sem pri tej plasti izbral orodje za kloniranje (Clone Stamp Tool) in kopiral zgornji del neba. V zadnjem delu sem vse plasti združil v eno samo plast oziroma ozadje (Layer > Flatten Image). V orodjarni sem izbral orodje za zameglitev (Blur Tool) ter omehčal ostre robove slik (slika 84).

Orodje za kloniranje (Clone Stamp Tool) Z orodjem za kloniranje preslikamo del slike v nek drug del iste ali celo del druge slike. Je koristen pripomoček, saj z njim lahko popravimo številne napake, ki jih dobimo pri skeniranju, ter odstranimo tiste dele slike, ki jih ne potrebujemo in bi jih radi zapolnili kako drugače.

Zlivanje plasti Pri zlivanju se vse plasti zlĳejo v eno samo plast oziroma ozadje. Preden se lotimo zlivanja, poskrbimo, da so vidne vse plasti, ki jih želimo zliti v eno samo plast oziroma ozadje. Plasti, ki niso vidne, program namreč ne upošteva. Kadar je plast ozadja prosojna, so odslej vsa prosojna področja bele barve. Plasti zlĳemo z ukazom Layer > Flatten Image. (55)

Slika 84: Dokončna postavitev kolaža za meseca januar in februar

3.1.2 KOLAŽ ZA MESECA MAREC IN APRIL Uporabil sem dve fotografiji. Za ozadje je zelenje, posneto v arboretumu v Volčjem Potoku (slika 85). Druga fotografija pa je stara zgradba (slika 86). 92

Slika 85: Volčji Potok

Slika 86: Stara zgradba (58) Pri zgradbi sem z lasom označil perspektivno obliko zgradbe. Vse ostalo sem zbrisal (tudi kupolo, okna in vrata) s čarobno radirko. Označeni del zgradbe sem transformiral z ukazom Edit > Transform > Distort. Povlekel sem zgornja oglišča v obe smeri, da je zgradba postala kvadratne oblike (slika 87).

Transformacĳe Označeni del slike, celotno vsebino plasti je moč preprosto vrteti (Rotate), povečati (Scale), zrcaliti (Flip Horizontal, Flip Vertical) ali kako drugače deformirati, na primer tako, da jo postavimo v perspektivo (Perspective). Vse omenjene transformacĳe opravljamo z ukazom Edit > Free Transform ali ukazi v podmenĳu Edit > Transform. Edit > Transform > Distort – s tem ukazom poljubno deformiramo označeni del slike. Kazalec postavimo na prĳemko v poljubnem oglišču in povlečemo miško. (55) 93

Slika 87: Spremenjena oblika zgradbe Zgradbo sem prestavil k ozadju zelenja – ustvarila se je nova plast. Plast sem preimenoval v »ruševina«. Pri obeh plasteh sem povečal nasičenost barv. Ozadje (zelenja) sem dupliciral, ker sem potreboval duplikate grmičevja in trave. Grmičevje sem postavil pred zgradbo na isto mesto, kot je v originalni fotografiji. Dobil sem občutek, kot da je ruševina že od nekdaj tam, že malo zaraščena in razpadla (slika 88).

Slika 88: Dokončna postavitev kolaža za meseca marec in april

3.1.3 KOLAŽ ZA MESECA MAJ IN JUNĲ Pri tem kolažu sem uporabil več fotografij. Iz fotografije narave, slikane na Dolenjskem, sem izrezal dve sliki, in sicer za ozadje (slika 89) ter odsev v ogledalu (slika 90). V orodjarni sem izbral orodje za nasičenost barv ter nasičil travnik in gozd v obeh izrezanih slikah. 94

Slika 89: Izrez za ozadje

Slika 90: Izrez za odsev v ogledalu

Regrat Sliko regrata (slika 91) (59) sem od ozadja trave osamil z ukazom Extract (Filter > Extract).

Ukaz Extract Ukaz ponuja zapleten naÄ?in osamitve predmeta v ospredju od ozadja, (56) ki ga ne potrebujemo. To velja celo za predmete, ki nimajo izrazito poudarjenih robov. (55) Odpre se pogovorno okno Extract, v katerem sem najprej osvetlil robove (Edge Highlighter Tool) regratovega cveta in debla. Nato sem zapolnil regratovo notranjost z vedrom (Fill Tool). Enak postopek sem kasneje napravil tudi z regratovo luÄ?ko. 95

Slika 91: Osamitev regrata z ukazom

Extract Regrat sem prenesel k fotografiji ozadja (narave) (slika 92). Ustvarila se je nova plast, ki sem jo preimenoval v ÂťregratÂŤ.

Slika 92: Regrat, kot plast v ozadju 96

Ogledalo Izbral sem sprednje ogledalo (slika 93). (60) V ogledalu sem s čarobno radirko izbrisal odsev neba in znotraj okvirja prazne prostore med vzorci. Nato sem ogledalu spremenil obliko (povišal in zožil) z ukazom Edit > Free Transform.

Slika 93: Originalna in spremenjena oblika ogledala V orodjarni sem izbral orodje za eliptično obliko označenega področja (Eliptical Marquee Tool). Označil sem znotraj ogledala in nato to označitev shranil z ukazom Select > Save Selection in nato ukaz Select > Deselect – odstranil označeno področje. Fotografijo, ki sem jo na začetku odrezal za odsev v ogledalu, sem prenesel k ogledalu (Move Tool). Ustvarila se je nova plast, ki sem jo pustil dejavno. Z ukazom Select > Load Selection sem nazaj priklical označeno področje. Višek fotografije sem zbrisal tako, da sem inverzno označil Select > Inverse ter potrdil s tipko za brisanje.

Slika 94: Postopek vnašanja slike znotraj ogledala 97

Plasti ogledala in narave sem spojil z ukazom Layer > Merge Visible ter nato premaknil k reprodukcĳi ozadja (slika 95). Ustvarila se je nova plast, ki sem jo preimenoval v »ogledalo«. Ogledalo sem nato postavil v perspektivo z ukazom Edit > Transform > Perspective (slika 96).

Spajanje plasti Kadar spojimo več plasti v eno samo, se zmanjšajo zahteve po prostoru v pomnilniku oziroma na disku. To običajno naredimo potem, ko smo končali delo v vseh plasteh. Najprej označimo vrhnjo plast, ki jo želimo spojiti s tisto pod njo, vklopimo njen prikaz in poženemo ukaz Layer > Merge Layers. Vse plasti, katerih vsebina je vidna, spojimo z ukazom Layer > Merge Visible. (55)

Slika 95: Premik ogledala h kolažu

Slika 96: Ogledalo v perspektivi

Regratova lučka Fotografijo regratove lučke (slika 97) sem zmanjšal (Image > Image Size). Sledilo je horizontalno zrcaljenje slike (Image > Rotate Canvas > Flip 98

Canvas Horizontal). Nato sem regratovo lučko in njeno steblo osamil z ukazom Filter > Extract. V orodjarni sem izbral orodje za premikanje in lučko prenesel k osnovni sliki kolaža. Lučko sem premaknil znotraj ogledala in izbral orodje za kloniranje. S tem orodjem sem podaljšal steblo. Na koncu sem vse plasti združil in izbral orodje za zameglitev ter omehčal ostre robove slik (slika 98).

Slika 97: Regratova lučka (61)

Slika 98: Dokončna postavitev kolaža za meseca maj in junij

3.1.4 KOLAŽ ZA MESECA JULĲ IN AVGUST Za ta kolaž sem uporabil štiri fotografije kresa (slike 99–102) in obraz (slika 103). 99

Slika 99: Kres – ozadje

Slika 100: Kres – plast 1

Slika 101: Kres – plast 2

Slika 102: Kres – plast 3

Slika 103: Obraz (62)

Osnovna fotografija za ozadje (Background) kresa je slika 99. Na ostalih treh sem z lasom označil področje ter prenesel k ozadju kresa, da sem čim bolj zapolnil temen prostor okrog ognja. Iz plasti 1 (slika 100) sem označil zgornji del. Plasti 2 in 3 sem naprej horizontalno prezrcalil, nato pa iz plasti 2 (slika 101) vzel vzorec levo zgoraj, iz plasti 3 (slika 102) pa desno zgoraj. Na vseh treh prenesenih plasteh sem robove omehčal z radirko (Brush Soft Round – mehki okrogel čopič). Naslednji dve sliki prikazujeta vrstni red plasti palete Layers (slika 104) in združeno plast ozadja (slika 105). 100

Slika 104: Vrstni red plasti palete Layers

Slika 105: Združena plast ozadja z ognjem Sliko obraza sem prenesel h kresu. Plast sem podvojil in oba obraza različno formiral – enega vertikalno, drugega horizontalno, da nista bila preveč identična. Na obeh obrazih sem uporabil različni primešani barvi (oker in oranžno) mešalnega načina Color. 101

Načini mešanja barv Z izbiro načina mešanja barv v paleti Options določimo, katere točke v sliki se spremenĳo pri delu s posameznimi orodji za slikanje oziroma kako se točke v plasti in točke, ki jih naslikamo, zmešajo z obstoječimi točkami v sliki. Omenimo tri pojme, s katerimi opisujemo mešanje barv. Začetna barva (Base Color) je barva, ki je prisotna v začetni sliki, preden se lotimo urejanja s slikarskimi orodji. Primešana barva (Blend Color) je v resnici aktivna barva, končna barva (Result Color) pa tista, ki jo dobimo po mešanju. Mešalni način Color – končna barva ohrani svetlost začetne barve ter nasičenost in barvni odtenek primešane barve. Pri tem načinu se ohrani začetna svetlost, zato je primeren za barvanje slik v sivih odtenkih. (55) Obraz, ki sem ga postavil levo spodaj, ima nastavitev neprozornost (Opacity) 75 % in polnost (Fill) 100 %. Obraz desno zgoraj ima pa nastavitve neprozornosti 80 % in polnosti 100 % (slika 106). Na koncu sem vse plasti ozadja z ognjem in obrazov združil v eno samo plast (slika 107).

Neprozornost (Opacity) Določimo motnost plasti. Pri vrednosti 0 je plast popolnoma prosojna, kar pomeni, da je videti vsebino vseh plasti pod njo. Pri vrednosti 100 je plast popolnoma motna, zato ničesar ne vidimo pod njo. (55)

Slika 106: Neprozornost obrazov 102

Slika 107: Dokončna postavitev kolaža za meseca julij in avgust

3.1.5 KOLAŽ ZA MESECA SEPTEMBER IN OKTOBER Pri tem kolažu sem združil jastreba iz živalskega vrta (slika 108) ter blejski grad ob sončnem zahodu (slika 109).

Slika 108: Jastreb

Slika 109: Blejski grad

Obe sliki sem nasičil. Jastreba sem zmanjšal in ga obrezal ter prenesel k drugi sliki. Z odtenki rumene sem mu poudaril oči (slika 110).

Slika 110: Dokončna postavitev kolaža za meseca september in oktober 103

3.1.6 KOLAŽ ZA MESECA NOVEMBER IN DECEMBER Uporabil sem fotografiji laboda (slika 111) in polno luno (slika 112).

Slika 111: Labod

Slika 112: Polna luna

Laboda sem zmanjšal ter prenesel k sliki lune in mu dodajal temne odtenke modre, da se je ujemal z barvami nočnega neba. To sem naredil z uporabo mešalnega načina Overlay. Neprozornost (Opacity) je 60 %, polnost (Fill) je 100 % (slika 113).

Mešalni način – Overlay Primešana barva (Blend Color) prekrĳe točke v sliki, vendar se pri tem ohranĳo svetla in temna področja začetne barve. Začetna barva se torej ne zamenja, temveč se zlĳe s primešano barvo. (55)

Slika 113: Dokončna postavitev kolaža za meseca november in december Na koncu sem vsakemu zaključnemu kolažu dodal še dva okvirja z ukazom Image > Canvas Size. Srednji okvir je tanjši in je vedno bel, zunanji pa je debelejši in je v prevladujoči barvi posamezne slike, ki sem jo naključno izbral s kapalko (Eyedropper Tool). 104

Ukaz Canvas Size Z ukazom Image > Canvas Size spremenimo velikost navidezne podlage, na kateri leži slika. Kadar podlago razširimo, program okoli slike poveča ozadje v izbrani barvi (barva ozadja). Če pa podlago skrčimo, se slika obreže. (55)

3.2

LIKOVNA IN PSIHOLOŠKA INTERPRETACĲA

3.2.1 KOLAŽ ZA MESECA JANUAR IN FEBRUAR Sama struktura slike je dvopomenska. Na eni strani formalističen pristop poudarja globlje poznavanje likovne teorĳe, ki avtorju omogoča poigravanje z motiviko, tako po strogo formalistični osnovi kot tudi na čustveni vsebinski strani. Sama motivika globoko zareže v čustveni svet samega naroda, s formalnim hladnim odnosom neštetih modrin pa ponazarja tudi minljivost, smrt, pa vendar tudi hrepenenje (slika 114).

Slika 114: Viharjeve jeze so pogosto rjule

105

3.2.2 KOLAŽ ZA MESECA MAREC IN APRIL Rajski vrt po svoji mitološki vrednosti vsakemu posamezniku predstavlja samosvoj prostor, prostor miru, globljega vpogleda v svoje notranje vesolje. Zelena barva kot sekundarni medĳ, sestavljen iz topline rumene energĳe in čustvovanja ter modre, ki je barva hladnega spektra, na simbolni ravni pa medĳ uvida, osmišlja vsa naša hrepenenja po vedno novem začetku, po neskončnemu krogu življenja, prek katerih iščemo popolnost (slika 115).

Slika 115: Rajski vrt

106

3.2.3 KOLAŽ ZA MESECA MAJ IN JUNĲ Melanholična ravnina format razdeli na dva velika pola. Rumeno zeleni horizont se prekinja s komplementarno, neskončno modrino. Vsi detajli rasti, novega življenja v bistvu dopolnjujejo to večno komplementarnost. Krog, ogledalo, ki vertikalno reže format, pa z drobnimi popotniki regratove lučke kot točkaste tvorbe zopet in ponovno govori o večnosti, o rojstvu in o neskončnem čudežu življenja (slika 116).

Slika 116: Vizija prihodnosti

107

3.2.4 KOLAŽ ZA MESECA JULĲ IN AVGUST Visoko poletje, ko življenje in energĳa dosežeta svoj vrhunec, je vsekakor trenutek, ko se že sprašujemo o minljivosti, o padcu in temi. Svetloba še vedno premaguje temo, energĳa še vedno obvladuje prostor, pa vendar se slutnja propada in teme počasi plazi proti sredini formata. Končni učinek je očiten in rezultat je znan (slika 117).

Slika 117: Prinašalec luči

108

3.2.5 KOLAŽ ZA MESECA SEPTEMBER IN OKTOBER Zadnji napor svetlobe, da premaga plazečo se senco, ki se plazi skozi prostor in počasi zmaguje v tej večni borbi svetlobe in teme, življenja in smrti, dobrega in zla. Eden in drug princip vsebujeta svoja nasprotja. Ni svetlobe brez teme in ne rojstva brez smrti (slika 118).

Slika 118: Varuh narave

109

3.2.6 KOLAŽ ZA MESECA NOVEMBER IN DECEMBER Ta romantična hrepeneča podoba v bistvu ne govori samo o zmagi teme nad svetlobo, ampak govori o spanju. O snu, ki nas osmišlja, o sanjah, ki jih sanjamo, o energĳi, ki se začne kopičiti, in končno o življenju, ki se prebuja, zmaguje in odpira nov krog, krog življenja (slika 119).

Slika 119: Angel noči

110

3.3

POSTAVITEV STENSKEGA KOLEDARJA

drugem delu eksperimentalnega dela sem oblikoval stenski koledar v računalniškem programu CorelDraw.

CorelDraw je 32-bitni risarski oziroma ilustratorski program. Namenjen je oblikovanju najrazličnejših publikacĳ (koledarji, vabila, križanke, formularji …), od preprostih logotipov pa vse do najzahtevnejših tehničnih ilustracĳ. Že celo desetletje se drži prav v vrhu grafičnih aplikacĳ za osebne računalnike. V zadnjem obdobju vse bolj prodira na tržišče zahtevnih uporabnikov na področju grafičnega oblikovanja in namiznega založništva. (63) Uporabil sem pisavo palatino (renesančni slog). Za to pisavo so značilne podebeljene poteze in manjše razlike med tankimi in podebeljenimi potezami. Zgornji serifi so oblikovani bolj trikotno, spodnji serifi so krajši, zaključne poteze imajo mehkejše zaključke, verzalke so pogosto nižje kot male črke, ki segajo tudi v zgornji črkovni pas (to je vidno pri črkah b, l, k). Za renesančne kurzivne pisave je značilno, da so osnovne poteze rahlo poševne, pod kotom 10°, okrogle podebeljene poteze so izpeljane v (grobi) obliki elipse, začetni in zaključni serifi so poševni, spodnji serifi so na obeh straneh glavne poteze ali pa jih sploh ni, zaključne poteze se mehko končujejo. (64) Mere pokončnega stenskega koledarja so 200 × 400 mm. Kolaži, vključno z barvnim okvirjem, so v velikosti 180 × 140 mm. Ozadje vseh šestih listov koledarja je v črni barvi. Črna barva je nevtralna. Ocenil sem, da na ta način kolaži in besedilo pridobĳo na vizualnem učinku. Za posamezni par meseca sem izbral določeno barvo. Januar in februar v svetlo modri barvi, barvi snega in ledu, ki deluje hladno. Meseca marec in april sta opremljena v zeleni barvi, barvi prebujajoče se pomladi. Narava je v mesecu maju in junĳu bujna v cvetenju, zato rumena, topla barva, ki ponazarja sonce in svetlobo. Julĳ in avgust kot najbolj vroča meseca v letu sta v rdeči barvi, barvi vročine in ognja. September in oktober sta v barvi jeseni, torej rjavi, ter november in december ponovno v modri, toda intenzivnejši kot prva dva meseca, zaradi temačnih dni in daljših noči (v prilogi). 111

3.3.1 NASLOVNA STRAN KOLEDARJA Na naslovni strani so detajli slik, ki se pojavĳo v koledarju. Uporabil sem določene izseke digitalnih kolažev, in sicer tako, da jih vseh šest skupaj vizualno tvori optični pravokotnik, ki je na formatu naslovnice in je postavljen sredinsko. Vsak izsek pa kljub temu predstavlja bistvo celotne fotografije. Za besedo »KOLEDAR« sem uporabil verzalke in krepko pisavo. Črke so negativne. Velikost besede je tolikšna, da se razteza čez celotno širino pravokotnika. Nad besedo »KOLEDAR« je napis »Stenski«, ki je kurziven in sprt levo in v primerjavi z velikostjo besede »KOLEDAR« skoraj neopazen. Letnica 2008 se nahaja v spodnjem delu formata in je sprta na sredino v krepki obliki. Velikost letnice je enaka velikosti »KOLEDARJA«.

3.3.2 NOTRANJE STRANI KOLEDARJA Pri tipografiji koledarja je tekoči mesec poudarjen s krepko, kurzivno pisavo (72 tipografskih enot) in z barvo, ki je enaka zunanjemu okvirju reprodukcĳe. Imena lihih mesecev (januar, marec, maj, julĳ, september in oktober) so poravnana na zgornjem levem okvirju slike, imena sodih mesecev (februar, april, junĳ, avgust, oktober in december) pa pod spodnji del okvirja na desni strani. Oba imena meseca se z okvirjem stikata. Dodal sem obrobo v barvi ozadja, torej v črni, z debelino 0,3 mm. Imena dni v tednu sem stavil iz najmanjših črk (12 tipografskih enot). Praznike, nedelje in letnico sem stavil krepko in v barvi. Številke dni v mesecu (24 tipografskih enot) so negativne (bele) in sprte sredinsko zaradi optične beline. Letnice (32 tipografskih enot) se na strani pojavĳo dvakrat, in sicer prva na formatu zgoraj in druga spodaj. Obe sta poravnani sredinsko. Levo od letnice je ime meseca v angleškem jeziku, desno pa v staroslovenskem jeziku. Oba meseca sta sprta kurzivno (36 tipografskih enot) in v sivini z vrednostjo 30 %. Poravnana sta levo in desno glede na barvni okvir digitalnega kolaža. Pod sliko je na vsaki strani umetniško ime slike v barvi in napisano v krepki pisavi (14 tipografskih enot). Besedilo je poravnano na levo. 112

3.4

TISKANJE, OPREMA IN NAMEN

oledar bi se tiskal na saten papirju z gramaturo 135 g/m2. Na hrbtno podlago bi dodal še bel karton večjega formata, kjer bi bil

na dnu koledarja še prostor za eventualni natis logotipa. Na vrhu bi bila perforacĳa in žična spirala, ki bi omogočala brezhibno odpiranje in

listanje po koledarju. Pakiran bi bil v primerno veliki, rjavi kuverti, ki se zapira na zgornjem robu. Naročniki bi bili podjetja, založbe, knjigarne v Slovenĳi pa tudi tujini. Koledar je namenjen zelo široki populacĳi. Estetski učinek koledarja in njegova uporabnost sta po moji oceni dobra. Je pregleden, ni prevelik in prav lepo bi se podal na steno v prostornih sobah s starinskim ali modernejšim pohištvom.

113

ZAKLJUČEK

sako ljudstvo, že iz daljne zgodovine pa vse do danes, uporablja sistem merjenja časa. Sprva predvsem za obredne namene in za izračunavanje naravnih pojavov, dandanes pa glede na

našo tekmo s časom ter svetovne povezanosti za usklajevanje celotnega civilizacĳskega reda. Od prvih poskusov merjenja časa do leta 1967 so za najbolj periodične veljali nekateri astronomski pojavi, predvsem vrtenje Zemlje okoli svoje osi in kroženje Zemlje okoli Sonca. Danes se njegova pot nadaljuje v dobo atomskega časa, kjer časa ne merĳo več z opazovanjem Lune in Sonca ali s sončno, mehansko ali kakšno podobno uro, temveč s pomočjo majhne količine redkega, mehkega, sivkasto-rdečega elementa – cezĳa. Mednarodni točni čas (UTC) določa več sto atomskih ur, ki pošiljajo svoje meritve nekajkrat mesečno preko sistema satelitov GPS v Pariz. Leta 1976 so določili, da cezĳ niha z 9.192.631.770 nihaji na sekundo. To je sedaj uradna svetovna mera za čas in je zamenjala stari standard, ki je temeljil na Zemljinem vrtenju in kroženju. Pod novim cezĳevim standardom leto uradno ni več dolgo 365,242199 dni, ampak približno 290.091.200.500.000.000 (približno 29 × 1016) nihajev cezĳa. (5)

114

5 1.

LITERATURA IN VIRI WESTRHEIM, M. Koledarji sveta : pregled koledarjev in načinov praznovanja. Ljubljana : Amalietti & Amalietti, 2000, str. 1–79.

PUHAR, M. Razvoj koledarja : diplomska naloga. Lenart, 1992, str. 5.

Free India – image online [dostopno na daljavo] [citirano 14. 12. 2006]. Dostopno na svetovnem spletu: <http://www.freeindia.org/dynamic_includes/images/aryabhata. jpg>.

Pi-Story ou l’histoire du nombre Pi [dostopno na daljavo] [citirano 14. 12. 2006]. Dostopno na svetovnem spletu: <http://www.pi314.net/histoire.php>.

DUNCAN, D E. Koledar : 5000 let naporov, da bi uskladili uro in nebo – in kaj se je zgodilo z manjkajočimi desetimi dnevi. Ljubljana : Studia humanitatis, 2004, str. 209–236, 335–423.

Calendars of the World – images online [dostopno na daljavo] [citirano 17. 12. 2006]. Dostopno na svetovnem spletu: <http://emr.cs.iit.edu/home/reingold/calendar-book/images/>.

SITAR, S. Stoletna pratika enaindvajsetega stoletja : 2001–2100. Ljubljana : Prešernova družba, 2001, str. 6–9, 28–43.

Maroko : islamski koledar [dostopno na daljavo] [citirano 13. 2. 2007]. Dostopno na svetovnem spletu: <http://users.volja.net/andrej_99/Zanimivosti/Afrika/Maroko/ Maroko.html>.

Rodoslovni slovar [dostopno na daljavo] [citirano 13. 2. 2007]. Dostopno na svetovnem spletu: <http://www2.arnes.si/~rzjtopl/rod/metode/r-slovar-slo.htm#j>.

10.

STABEJ, J. Prava stoletna pratika in njena zgodovina. Ljubljana : Kmečki glas, 1986, str. 10–20, 23–24, 43, 45–66, 70, 76, 144–145, 152–153.

11.

KILAR, B. O koledarjih [dostopno na daljavo] [citirano 13. 2. 2007]. Dostopno na svetovnem spletu: <http://www.kvarkadabra.net/index.html?/zgodovina/teksti/ koledarji.htm>.

12.

TimeZone [dostopno na daljavo] [citirano 13. 2. 2007]. Dostopno na svetovnem spletu: <http://img.timezone.com/img/articles/tmachine0006/TBfig3-5.jpg>. 115

13.

Wikimedia Foundation [dostopno na daljavo] [citirano 13. 2. 2007]. Dostopno na svetovnem spletu: <http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/3/35/ Christopher_Clavius.jpg>.

14.

Leksikon Cankarjeve založbe. 2., pregledani natis. Ljubljana : Cankarjeva založba, 1976, str. 420–421.

15.

IRBLICH, E. Karl der Grosse und die Wissenschaft : Ausstellung karolingischer Handschriften der Österreichischen Nationalbibliothek zum Europa-Jahr 1993. Wien : Österreichische Nationalbibliothek, 1993, str. 110–111.

16.

CANKAR, I. Zgodovina likovne umetnosti v Zahodni Evropi. Razvoj stila v starokrščanski dobi in zgodnjem srednjem veku : od početkov krščanske umetnosti do l. 1000. V Ljubljani : Slovenska matica, 1926, str. 134–136.

17.

MEGGS, PHILIP, B. A history of graphic design. 3rd ed. New York : J. Wiley, 1998, str. 53–54.

18.

Les Très Riches Heures du Duc de Berry [dostopno na daljavo] [citirano 14. 2. 2007]. Dostopno na svetovnem spletu: <http://humanities.uchicago.edu/images/heures/heures.html>.

19.

Duc de Berry – calendar page [dostopno na daljavo] [citirano 14. 2. 2007]. Dostopno na svetovnem spletu: <http://www.christusrex.org/www2/berry/f1v.html>.

20.

Biographie d’Auguste Comte [dostopno na daljavo] [citirano 14. 2. 2007]. Dostopno na svetovnem spletu: <http://atheisme.free.fr/Biographies/Comte.htm>.

21.

Content answer – image online [dostopno na daljavo] [citirano 14. 2. 2007]. Dostopno na svetovnem spletu: <http://content.answers.com/main/content/wp/en/thumb/6/69/ 200px-280px-MilutinMilankovic.png>.

22.

BAJT, D. Vsevednik. Ljubljana : Tehniška založba Slovenĳe, 2005, str. 71–75.

23.

F. Trebčan. Desetletna Pavlihova pratika. Ljubljana : Tiskarna Tone Tomšič, str. 7, 131.

24.

M. Javornik, D. Voglar, A. Dermastia. Enciklopedĳa Slovenĳe 5 : KariKrei. Ljubljana : Založba Mladinska knjiga, 1991, str. 194–197.

25.

POGOČANIK J. Primož Trubar. Ljubljana : Založba Mladinska knjiga, 1986, str. 3, 29. 116

26.

VODNIK, V., B. Reisp. Vodnikova Velika pratika za leta 1795, 1796 in 1797. Faksimilirana izdaja. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1996, str. 5, 35, 71, 107, 112–117.

27.

Gimnazĳa Šentvid – image online [dostopno na daljavo] [citirano 14. 2. 2007]. Dostopno na svetovnem spletu: <http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/oseb_stran/valentin_vodnik. jpg>.

28.

VODNIK, V., B. Reisp. Vodnikova Mala pratika 1798 in 1803. Faksimilirana izdaja. Ljubljana : Cankarjeva založba, 1986, 35 str.

29.

HROVAT, D. Leposlovje v koledarjih Mohorjeve družbe med letoma 1945 in 1955 : diplomsko delo. Ljubljana, 2005, str. 1, 6–7, 54.

30.

Koledar družbe sv. Mohorja : za navadno leto 1957. Celovec : Goriška Mohorjeva družba.

31.

M. Sitter, A. Kert. Nova družinska pratika : za navadno leto 2001. Celovec : Mohorjeva založba, 2000, str. 2, 10–11.

32.

The Nostradamus group page [dostopno na daljavo]. Obnovljeno 26. 7. 2002 [citirano 15. 2. 2007]. Dostopno na svetovnem spletu: <http://www.michelnostradamus.org/Nostradamus.jpg>.

33.

Jakob Lorber Informationen und Leseproben [dostopno na daljavo] [citirano 15. 2. 2007]. Dostopno na svetovnem spletu: <http://www.neuoﬀenbarung.de/jakob-lorber/lorber.gif>.

34.

M. Filipčič. Prešernov koledar 1989. Ljubljana : Prešernova družba, 1988, str. 6–7.

35.

Urad vlade za komuniciranje : prazniki [dostopno na daljavo]. Obnovljeno 29. 9. 2005 [citirano 15. 2. 2007]. Dostopno na svetovnem spletu: <http://www.sigov.si/uvi/slo/slovenija/kratka-predstavitev/ prazniki/>.

36.

V Wikipedĳa : prosta enciklopedĳa [dostopno na daljavo] [citirano 15. 2. 2007]. Dostopno na svetovnem spletu: <http://sl.wikipedia.org/wiki/God>.

37.

KEBER, J. Leksikon imen : izvor imen na Slovenskem. 2. izdaja. Celje : Mohorjeva družba, 1996, str. 7.

38.

MRAK, S. Tehnologĳa stavljenja 3 : učbenik za poklicne grafične šole. 1. izdaja. Ljubljana : Tehniška založba Slovenĳe, 1980, str. 353–362.

39.

Koledarji [citirano 8. 1. 2007]. Dostopno na svetovnem spletu: <http://rodos.si/>. 117

40.

T. Fornezzi Tof. Pavlihova pratika 2006. Ljubljana : Tiskarna Ljubljana, 2005, str. 122–123.

41.

DOLŽAN, P. Letni koledar : diplomsko delo. Ljubljana, 2001, str. 23, 26.

42.

Marketing klub ‘95 : prvi slovenski medĳski sejem. MM : marketing magazin : časopis za tržno uspešnost. 1995, let. 15, št. 170, str. 12–14.

43.

Zlate nagrade MM : najlepši koledar, najboljša akcĳa. MM : marketing magazin : časopis za tržno uspešnost. 1996, let. 16, št. 182, str. 9–10.

44.

Koledarji 1997 : kandidati za zlati MM ‘97. MM : marketing magazin : časopis za tržno uspešnost. 1997, let. 17, št. 192, str. 29.

45.

Koledarji 1997 : kandidati za zlati MM ‘97. MM : marketing magazin : časopis za tržno uspešnost. 1997, let. 17, št. 191, str. 38.

46.

Zlati MM ‘98 : najboljša sta Murin koledar in letno poročilo Iskraemeco. MM : marketing magazin : časopis za tržno uspešnost. 1998, let. 18, št. 205, str. 11.

47.

Zlati MM 1999 : nagrade za odličnost oblikovanja in vsebine. MM : marketing magazin : časopis za tržno uspešnost. 1999, let. 19, št. 216, str. 10–11.

48.

Marketing klub 2000 : nagrade zlati MM, seminar, maraton, Epica. MM : marketing magazin : časopis za tržno uspešnost. 2000, let. 20, št. 226, str. 8–9.

49.

Zlati MM 2001 : koledarji in letna poročila za zlati MM 2001. MM : marketing magazin : časopis za tržno uspešnost. 2001, let. 21, št. 238, str. 10, 12.

50.

Marketing klub 2002 : nagrade in priznanja zlati MM. MM : marketing magazin : časopis za tržno uspešnost. 2002, let. 22, št. 250, str. 8.

51.

22. Marketing klub : nagrade zlati MM 2003. MM : marketing magazin : časopis za tržno uspešnost. 2003, let. 23, št. 262, str. 16, 21.

52.

23. Marketing klub 2004 : zlati MM 2004. MM : marketing magazin : časopis za tržno uspešnost. 2004, let. 24. št. 274, str. 24, 40, 43.

53.

24. Marketing klub 2005 : žirĳa za nagrade zlati MM. MM : marketing magazin : časopis za tržno uspešnost. 2005, let. 25, št. 286, str. 20–23.

54.

25. Marketing klub 2006 : nagrade in diplome zlati MM. MM : marketing magazin : časopis za tržno uspešnost. 2006, let. 26, št. 300, str. 12–13. 118

55.

ŠULER, A. Adobe Photoshop 7. 4. dopolnjena izdaja. Nova Gorica : Flamingo, 2003, str. 16–18, 20–21, 53, 55, 65–68, 73–74, 99–101, 126–129, 133, 135, 152–153, 163–166, 169, 196, 252.

56.

Adobe Photoshop 7.0 : učilnica v knjigi. Ljubljana : Pasadena, 2002, str. 133, 177.

57.

Index of wallpaper [dostopno na daljavo] [citirano 29. 1. 2007]. Dostopno na svetovnem spletu: <http://www.yvg.com/wallpaper/poseidon-1600.jpg>.

58.

BootsnAll Travel Blogs : Travel Community, Travel Stories, Travel Bloggers [dostopno na daljavo] [citirano 10. 1. 2007]. Dostopno na svetovnem spletu: <http://blogs.bootsnall.com/Shan+Lee/wp-contentuploads/2006/08/ IMG_0198.jpg>.

59.

Another Dandi Moni [dostopno na daljavo] [citirano 22. 1. 2007]. Dostopno na svetovnem spletu: <http://www.thrivingnow.com/for/photos/image_full/19/>.

60.

Robern Medicine Cabinets & Mirrors, Gatco, Maax, American Pride, Ginger, St Thommas, Kimball & Y : Mirrors & Cabinet [dostopno na daljavo] [citirano 22. 1. 2007]. Dostopno na svetovnem spletu: <http://www.fixturesetc.com/Mirrors_and_medicine_cabinets.htm>.

61.

BLOGWART, J. Nature Photo Blog : pusteblume (dandelion) [dostopno na daljavo] [citirano 22. 1. 2007]. Dostopno na svetovnem spletu: <http://npb.jamescook.nu/?p=29>.

62.

Putfile [dostopno na daljavo] [citirano 22. 1. 2007]. Dostopno na svetovnem spletu: <http://x4.putfile.com/6/15612384443.jpg>.

63.

ŠULER, A. CorelDRAW! 12. 6. dopolnjena izdaja. Nova Gorica : Flamingo, 2004, str. 9.

64.

MOŽINA, K. Knjižna tipografija. Ljubljana : Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo : Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za tekstilstvo, 2003, str. 157, 159.

119

PRILOGA Stenski koledar 2008 (razmerje 1 : 0,6175)

120

121

122

123

124

125

126

127