dLAKocepnik by Laški akademski klub

ŠTEVILKA 4, 2015

Intervju z Niko Košak

LAK-OVIH 58 LET UJETIH NA FILMSKI TRAK

Študentske družine

LAK svetuje

SPROSTI SE!

Vse se da, če se hoče

Uvodnik

Hej, leto je naokoli! Komaj smo med poletnimi počitnicami napolnili baterije za nov zagon šolskega in študijskega leta, že je pred nami konec koledarskega leta 2015 in obenem čas, da izide sveža številka glasila Laškega akademskega kluba. Ponavadi se šele ob izteku leta ozremo nazaj in se spominjamo dogodkov, ki so se nam zgodili preteklo leto. Žal je to navada naše moderne dobe, dnevi bežijo mimo nas, premalokrat se ustavimo, zazremo okoli sebe in uživamo trenutke. Želim, da si v nadaljevanju branja vzamete čas zase, se sprehodite po naslednjih straneh korak za korakom in zagotovo boste naleteli na vsaj eno stran, ki vam bo zanimiva. Prav tako si v ritmu vsakdana čim večkrat vzemite čas zase in uživajte vsak trenutek, pa naj bo to na vlaku, ob jutranji kavi ali z ljudmi, ki jih imate radi in vas osrečujejo. Med sprehodom po dLAKocepniku boste našli več različnih tematik, intervjujev, nasvetov in koristnih informacij za študente, na najbolj sladkih straneh pa boste izvedeli, kako osrečiti tudi svoje brbončice. Želim vam prijetno branje, obenem pa vas vabim, da se udeležite katerega izmed LAK-ovih dogodkov, ki so pred nami, in naše delovanje spremljate še naprej.

Barbara Jančič, predsednica LAK-a

glasilo Laškega akademskega kluba izdajatelj: Laški akademski klub Trubarjeva ulica 3 3270 Laško lak@drustvo-lak.si www.drustvo-lak.si 051 384 005

LAK-OVIH 58 LET UJETIH NA FILMSKI TRAK

Uradne ure: petek, 18.30-20.30, sobota, 10.00-12.00 leto: 2015, številka 4 uredniški odbor: odgovorna urednica: Nina Lenko nina.lenko@gmail.com 041 542 286 avtorji prispevkov: Petra Dermota, Tjaša Dermota, Barbara Jančič, Tjaša Kerin, Rok Lapornik, Špela Medvešek, Urša Sojč, Barbara Zorko, Lucija Zorko lektura: Nika Košak fotografija na naslovnici: zmagovalna fotografija 11. natečaja kLAK 2015 avtorica: Saša Krušnik oblikovna zasnova: Matic Prosen in Uroš Podpečan naklada: 400 izvodov

TROJČEK, VREDEN RAZMISLEKA SPROSTI SE!

POZOR, LAK-OV DI(V)JAK! ZDRUŽENE STARE BAJTE

tisk: Podoba

TEČEM, TOREJ SEM LAK-ovec

10 11

VSE SE DA, ČE SE HOČE

sLAdKa skodelica

InstaLAK

UMETNIŠKI KOTIČEK LAKrižanka

KULTU RA

21 23

DOBRODOŠLI V LAK-u

ŠPORT

ZABAVA

ETI V S NA

LAK-OVIH 58 LET UJETIH NA FILMSKI TRAK Intervju z Niko Košak

Intervju z Niko Košak Nina Lenko Ali 57 let? Zgodba o pravi letnici ustanovitve je le drobec iz mozaika preteklosti društva, ki ga je skoraj leto dni sestavljala Nika Košak in ustvarila dokumentarni film Laški akademski klub skozi desetletja. Nastal je kot magistrska naloga (s polnim naslovom Zgodovinski dokumentarni film: Laški akademski klub skozi desetletja) ob koncu študija novinarstva na Fakulteti za družbene vede. Nika jo je uspešno zagovarjala letos februarja in kmalu po tem LAK-ovim članom na premiernem predvajanju dokumentarnega filma odkrila neznane delce zgodovine, nekdanjim članom pa obudila nepozabne spomine. Nika, ki je bila sama šest let aktivna v društvu, zdaj pa sodeluje s TV Laško in je članica uredniškega odbora pri Laškem biltenu, je tako ustvarila neprecenljivo delo tudi za LAK. Preden se posvetiva tvojim odkritjem iz zgodovine LAK-a, reciva najprej nekaj besed o sami magistrski nalogi. Po letih aktivnega delovanja v LAK-u ni dvoma, kako je padla odločitev o tej temi. Te je morda kljub temu iz zgodovine LAK-a kaj še posebej zanimalo, kar si želela raziskati? Sama ideja o dokumentarnem filmu ni moja, ampak je do mene prišla s strani Klemna Grešaka, tudi bivšega LAK-ovca. Zamisel mi je bila všeč, vendar sem jo kar nekaj časa odmikala na rob misli, dokler ni prišel čas, da se odločim o temi za magistrsko nalogo. Takrat so mi člani LAK-a predlagali, naj film in nalogo združim. Večletno delovanje v LAK-u je v meni pustilo pečat, poznala pa sem tudi nekaj starejših LAK-ovcev, ki so ob priložnostih pripovedovali, kako je LAK deloval v preteklosti, kako so organizirali akademske plese ... Ti so me še posebej zanimali – kako se je ples razvijal skozi desetletja. Ne morem pa mimo dejstva, da sem želela raziskati, kdaj se je LAK ustanovil, saj je bilo okoli tega vprašanja v zadnjih letih nekaj negotovosti. Dokumentarni film si posnela s pomočjo ekipe TV Laško. Kolikor mi je znano, si se sama spoprijela tudi z montažo, kajne?

Tako je, dokumentarni film sem posnela s pomočjo ekipe TV Laško, vendar sem se z montažo spoprijela šele bolj proti koncu produkcije dokumentarnega filma, pa še to z bolj osnovnimi prijemi. Pred tem sem samo opazovala in se učila. Nekaj zadnjih popravkov sem naredila sama, na primer dodala sem kakšno fotografijo, postprodukcijo pa je naredila ekipa TV Laško. Več o sami montaži sem se naučila šele po zaključku tega projekta, ko sem začela z ekipo TV Laško tudi sodelovati. Kaj ti je bilo pri pripravi magistrske naloge najbolj zanimivo in kaj je bilo najtežje? Najbolj zanimivo je bilo seveda poslušati zgodbe LAK-ovcev, ne glede na to, v katerem obdobju so delovali v društvu. Vsaka generacija je v LAK prinesla nekaj novega in svežega, hkrati pa so se vsi zavedali tradicij, ki so jih pred njimi gojili predhodniki. Še posebej zanimive so zgodbe začetkov akademskih plesov in brucovanj. Izziv mi je predstavljalo tudi dejstvo, da ne obstaja veliko pisnih virov in sem se večinoma morala zanašati na ustne vire. Najtežje pa je bilo več ur posnetkov skrčiti na slabo uro in v tej uri povedati kar največ ter seveda v logičnem zaporedju. Torej, da ima dokumentarec neko rdečo nit. Si morda seštela, koliko ur raziskovanja, pisanja in priprave dokumentarnega filma ti je vzel celoten projekt? O samih urah bi težko govorila – vsekakor jih ni bilo malo. Celoten projekt sem »speljala« v slabem letu, kar se mi zdi relativno malo, sploh zato, ker sem delala sama (z izjemo snemanja in montaže, kjer sem imela pomoč) – ponavadi za avtorjem dokumentarnega filma stoji cela ekipa. Kakšnih pet mesecev sem samo raziskovala, zbirala fotografije in dokumente, se pogovarjala z bivšimi LAK-ovci, nato pa sem

mesec ali dva delala na luščenju informacij, oblikovanju zgodbe, pisanju scenarija. V nadaljevanju sem ponovno kontaktirala nekatere sogovornike in jih prosila še za intervju pred kamero. Nato pa je sledilo še nekaj mesecev montaže in postprodukcije. Posvetiva se sedaj tvojim odkritjem iz zgodovine LAK-a. Začniva kar z najbolj vročim vprašanjem, ki je privlačilo tudi tebe: ali drži, da letnica ustanovitve društva, ki je prisotna na logotipu, torej 1957, ni prava? Kaj je resnica? Letnica 1957 po mojih raziskavah ne predstavlja uradne ustanovitve kluba. Še pred nastankom Laškega akademskega kluba so leta 1955 laški študentje delovali pod okriljem Celjskega akademskega kluba (CAK) kot sekcija Laško. Nato so se naslednja tri leta študentje pogovarjali o ideji, da bi se osamosvojili, kar so storili decembra 1958. Sicer ustanovnega zapisnika ni, vendar še zapisniki iz leta 1957 in začetka leta 1958 kažejo, da so Laščani še delovali pod okriljem CAK-a. Torej letnica 1957 ni letnica ustanovitve, lahko pa jo pov-

Akademski ples 1976

ežemo s prvim javnim brucovanjem v Laškem julija 1957. Zakaj je letnica 1957 na logotipu pa žal še nisem ugotovila – je torej še neodkrit del LAK-a in je lahko nadaljevanje odkrivanja zgodovine kluba. Na projekciji dokumentarnega filma v mesecu marcu, kamor so prišli tako zdajšnji kot pretekli člani kluba, sem izvedela še mnoge nove informacije, kar pa je načeloma tudi smisel tega projekta. Da se o LAK-ovi zgodovini govori, da se generacije družijo in spominjajo študentskih časov ter da se do naslednjega podobnega projekta, ki je morebiti lahko tudi zbornik, zbere še več informacij. Kdo so bili prvi možje LAK-a, ki so začrtali njegove smernice? Med prvimi možmi bi najprej omenila prvega predsednika sekcije Laško, ko so Laščani še delovali pod okriljem CAK-a, Rafaela Cajhna, prvi predsednik LAK-a pa je leta 1958 postal Jože Erjavec. Nato pa bi težko šla mimo imen kot sta Juro Kislinger in Miloš Rybař, ki sta pomembni imeni pri začetkih brucovanj (in kasneje akademskih plesov) v Laškem.

Intervju z Niko Košak Kdo so bili njegovi prvi člani in koliko jih je bilo? Med arhivom sem recimo našla seznam članov leta 1955, ko je bilo v sekciji Laško 22 članov, leto kasneje jih je bilo že 34. Večinoma so bili to študenti, nekaj pa je bilo tudi študentk. Akademski plesi, poleg brucovanja najstarejši dogodek društva, so bili v marsičem drugačni od današnjih. Predstavi nam nekaj najbolj zanimivih razlik. Največja razlika je bila v sami organizaciji akademskega plesa. Plesi so potekali v Humu ali v Sokolskem domu oz. Domu Dušana Poženela (današnji Kulturni center). Sploh za ples v slednjem so bile potrebne večmesečne priprave. Prostor je bil sicer namenjen športnim dejavnostim, zato so morali študentje ves prostor najprej pospraviti, nato pa so ga okrasili sami – zastrli so visoka okna, z različnimi pripomočki so vizualno nižali strop, v prostorih pod odrom so uredili prostor za bar. Na plesu so potem prodajali tudi slaščice, ki so jih spekle mame študentov. Dobiček iz bara in slaščičarne je ostal študentom. Zanimanje za ples je bilo ogromno, tudi 200 ljudi je prišlo. Nato se je v 80. letih ples predstavil v Zdravilišče Laško, kar je olajšalo organizacijo. Brucovanje pa mislim, da se ni bistveno spremenilo – od svojih začetkov je osnovan na Križevačkih statutih in je nekakšen obred pred vhodom v študentsko življenje. Na akademskem plesu Zeleni car tradicionalno zaseda poseben stol. Kakšna je zgodba slovitega LAK-ovega stola, ki je upodobljen tudi v logotipu? Kolikor sem lahko ugotovila po fotografijah, je stol prisoten že od 1. akademskega plesa iz leta 1958. Dobila sem več različnih informacij glede stola – da ga je posodil g. Pernat (v začetkih plesa), v 60. letih ga naj bi posojal Viktor Stvarnik, nato pa je stol pristal v Muzeju Laško, kjer je še danes in od koder si ga študentje izposojajo že najmanj zadnjih 30 let.

Kako pa so si pretekle generacije privoščile bruce? Katera je bila tebi najbolj zabavna zgodba z brucovanj? Brucovanja so bila v preteklosti kar pestra. V bistvu nisem slišala kaj veliko zgodbic oz. so bile povedane bolj »off the record«. (smeh) So vzponi in padci. Tudi v LAK-u so bili. Kaj je društvo gnalo naprej ob najbolj težkih trenutkih? Če izpostavim le en večji padec – leta 1981 so se začela pojavljati vprašanja o obstoju kluba, ki naj bi se priključil Klubu študentov občine Laško, v tistem času prav tako prisotnem v kraju. Zato je takratni predsednik sklical skupščino, na katero so bili poleg aktualnih študentov povabljeni tudi bivši LAK-ovci. Ta povezanost in podpora tudi starejših LAK-ovcev ter zavedanje, kakšno tradicijo ima klub za sabo, je odločila v prid obstoja LAK-a kot samostojnega kluba. Seveda so se pa študentje večkrat spraševali o obstoju kluba, saj je kakšno generacijo primanjkovalo študentov, ki bi klub vodili naprej. Kako se je društvo skozi vsa ta leta spreminjalo? Mogoče bi lahko začetke LAK-a povezala s sedanjostjo. Organizirali so razna predavanja, športne dejavnosti, akademski ples, brucovanje. Nato sta mnogo let – nekje od konca 60. let naprej – bila akademski ples in brucovanja glavna (in edina) dogodka v LAK-u. Sicer so se študentje dobivali na mesečnih druženjih v Ljubljani, kjer so se jim pridružili tudi starejši, bivši LAK-ovci, ki so jim pomagali pri iskanju literature itd. Treba je vedeti, da takrat ni bilo interneta, ni bilo tako lahko dostopnih informacij. Druženja so se zaključila v 80. letih, so se pa kasneje nadaljevala ob petkih v Laškem. Največjo spremembo je LAK doživel po letu 2000, ko se je pridružil Zvezi ŠKIS in s tem pridobil tudi nekoliko večjo finančno neodvisnost. Na podlagi tega so študentje najeli prve klubske prostore, začeli so organizirati čedalje več (raznovrstnih) dogodkov in

Intervju z Niko Košak projektov, tako poudarek ni bil več le na plesu in brucovanju, čeprav dogodka še danes predstavljata bistvo kluba.

Pomembne letnice društva LAK 1955 ustanovitev sekcije Laško

Vedno se je dobro vračati h koreninam … Kakšno prihodnost bi zaželela LAK-u glede na raziskano zgodovino društva, osnovni namen ustanovitve in vizije preteklih generacij? Predvsem naj LAK predstavlja druženje, pridobivanje raznoraznih izkušenj, možnost rasti in izražanja novih idej. In naj se ne pozabi tradicij, ki so jih ustvarile pretekle generacije. Tega so se zavedale prav vse generacije študentov, zaradi česar je LAK še vedno prisoten v Laškem in je pomemben del lokalne skupnosti.

1957 prvo javno brucovanje v Laškem 1958 1. akademski ples 1958 ustanovitev Akademskega kluba Laško – LAK

Na koncu ob vseh teh zanimivih spoznanjih naše bralce zagotovo zanima še več. Kje si lahko ogledajo tvoj dokumentarni film? Najbolje, da se bralci v tem primeru obrnejo na LAK in se pozanimajo o možnosti izposoje dokumentarnega filma. 1981 obstoj LAK-a je pod vprašajem

1985 študenti še zadnjič ples organizirajo v Domu Dušana Poženela – gre za nostalgijo po starih časih

2001 ali 2002 – vstop LAK-a v Zvezo ŠKIS

2008 – 50. akademski ples

1980 akademski ples prvič (in do današnjega dne edinkrat) odpade

1981 spremeni se lokacija akademskega plesa – namesto v Domu Dušana Poženela se ples prvič organizira v Zdravilišču Laško

Sredina 90. let – LAK dobi nov logotip, ki ga je narisal Blaž Križnik in na katerem je upodobljen stol z akademskih plesov 2007 – LAK dobi prve klubske prostore

Koristno je vedeti

TROJČEK, VREDEN RAZMISLEKA

Barbara Zorko

Čarobni dnevi brez hudih skrbi in obveznosti, čas preizkušanja različnih hobijev, spoznavanja novih ljudi, zanimivih potovanj, odštekanih žurov in novih simpatij. Bi tudi ti študentska leta opisal s tako privlačnimi besedami? Ob začetku študija se marsikomu odpre povsem nov svet, opisan s samimi presežniki. A saj veš, kako pravijo: »Time flies, when you’re having fun!« in kar naenkrat si v zadnjem letniku, potem pa samo še eno dodatno leto in doleti te »kruta realnost«. Idiličnih časov je konec, tvoja dvajseta so se že lani prevesila v drugo polovico. Kar naenkrat se je treba podati na trg dela, se soočiti s stanovanjsko problematiko in pritiski glede izbire partnerja … Katera so torej tista področja, o katerih je dobro razmišljati že v času študija? KARIERA Da ti samo diploma ne bo prinesla zaposlitve, čivkajo že ptički na veji. Zahteve delodajalcev po izkušenih kandidatih so postale običajna praksa. Kaj pa so tiste stvari, ki jih v resnici počneš, da bi bil po koncu študija bolj zaposljiv? Se poleg študija udeležuješ koristnih tečajev in izobraževanj za pridobivanje različnih kompetenc? Si že opravil kakšno neobvezno prakso, za katero si se samostojno dogovoril z delodajalcem? Si bil na študijski izmenjavi oziroma praksi v tujini? Morda delaš prek študentskega servisa, na področju, povezanim s tvojim študijem? Uresničuješ svoje podjetniške intence s popoldanskim s. p.-jem? Dvajseta so leta, ko smo ljudje običajno pripravljeni največ tvegati in zdaj je pravi čas, da napolniš svoj življenjepis s čim večjim številom koristnih referenc, da bo prva zaposlitev zate lažje in hitreje dosegljiva. PARTNERSTVO Podaljšano izobraževanje močno vpliva na naše družinsko življenje; očiten je trend ved-

no višje starosti mladih ob prvi poroki in vedno kasnejšega odločanja za starševstvo. Raziskave kažejo, da je slaba polovica slovenskih študentov v stalni zvezi, drugi imajo priložnostno zvezo ali pa niso v partnerski zvezi. S tem seveda ni nič narobe – prednosti samskega življenja oziroma občasnih vez so številne in splača se izkoristiti svobodo in avtonomijo, ki nam ju le-te nudita. Vseeno pa moramo razmisliti o pretiranem menjavanju partnerjev. Zveza, za katero vemo, da nima prihodnosti, je lahko prav zabavna, a za dolgoročno partnerstvo nam tovrstno izgubljanje časa ne koristi ravno. Ne želimo se ravno nekoč poročiti z osebo, ki je sicer ne ljubimo, a je najboljša prispodoba idealnega partnerja, ki je trenutno na voljo, kajne? FINANCE Študentje smo pregovorno brez denarja. Verjetno vsak pozna občutek, ko z bornim zneskom na računu pričakuješ nov obrok štipendije ali pa še huje: ko s težkim srcem opazuješ kopnenje prihrankov, ki si jih s trdim delom zaslužil med poletnimi počitnicami. A »svetle trenutke«, kot so nepričakovana denarna darila babice in sorodnikov ali večje zaslužke zaradi povečanega obsega dela na študentsko napotnico, se splača pametno izkoristiti. Banke ponujajo številne možnosti varčevanja za minimalne zneske, preučiti pa velja tudi druge oblike varčevanja in vlaganja denarja, kot so naložbe v različne sklade, delnice ali zlato. Čeprav so zneski majhni, se po več letih vseeno nekaj nabere in kar naenkrat misel na selitev od doma ali samostojno plačevanje položnic ne bo več tako strašljiva.

SPROSTI SE! Lucija Zorko Nedeljsko popoldne, ležiš v viseči mreži med dvema drevesoma in bereš zabavno knjigo. Počutiš se povsem sproščeno in brez skrbi. Čez teden dni se v knjižnici učiš za izpit, ki te čaka naslednji dan. Zavedaš se, da si začel prepozno, zadnje snovi nikakor ne razumeš in strah te je, kako se boš odrezal jutri. Vedno bolj si napet. Dve različni situaciji bi lahko preprosto razmejili z besedo, ki je v današnjem tempu življenja vse pogostejša. STRES.

Nisi edini! 75 % odraslih poroča, da so v zadnjem mesecu doživeli srednje do visoke ravni stresa, približno polovica poroča tudi o povišanju stresa v zadnjem letu. Najpogostejši viri stresa za posameznike so služba, denar in zdravje. Kaj je sploh stres? Gre za odgovor organizma na dražljaje, ki zmotijo naše notranje ravnotežje. Ti dražljaji se lahko ponavljajo ali pa so enkratni, lahko so močni ali šibki, pozitivni ali negativni. Nekateri dogodki niso nujno stresni, a je od naše interpretacije odvisno, kako bomo dogodek doživeli in kakšne spremembe se bodo zgodile. Dogodek ocenimo kot stresen, če za nas predstavlja škodo, grožnjo ali izziv. K prvima dvema ocenama sodi negativno čustvovanje, vodita pa k manj uspešnemu soočanju na emocionalni ravni. Če pa neko situacijo ocenimo kot izziv, nas to usmerja k aktivnosti in poskusu premagovanja ovir. To soočanje je problemsko usmerjeno, zato vodi tudi k bistveno uspešnejšemu obvladovanju. Kaj se dogaja v telesu, ko smo pod stresom? V naših možganih se sproži niz različnih reakcij. Hipotalamus spodbudi nadledvični žlezi, da povečata izločanje hormonov, ki povzročajo nadaljnje spremembe. Naši čuti se izostrijo, srce nam začne hitreje biti, pospešeno prične-

mo dihati in postanemo napeti, pripravljeni na akcijo. Spremembe poleg fiziološkega področja vključujejo tudi spoznavno, čustveno in vedenjsko; lahko smo razdražljivi, utrujeni, pozabljivi, preveva nas občutek nemoči, doživljamo številna negativna čustva (na primer jezo in strah), smo napeti, se znojimo, boli nas glava, imamo prebavne motnje, težave s spanjem in občutek, da se ne moremo umiriti. V psihološkem smislu govorimo o premagovanju prve faze stresa, šoka. Če se to delovanje borbe proti stresorju izkaže za uspešno, stres odpravimo in organizem se povrne na običajno raven delovanja. Kadar pa povzročitelj stresa vztraja, si telo prizadeva vzdržati vzburjenost na konstantni ravni. Organizem sčasoma zelo oslabimo, pojavijo se izčrpanost in različne motnje. Kako si pomagati? Glede na opisano je torej zelo pomembno, da znake stresa znamo prepoznati, da razmislimo,katere stvari nas v življenju najbolj obremenjujejo in se poskušamo izogniti tistim vzrokom stresa, ki se jim lahko. Vendar pa se v vsakodnevni naglici nekaterim preprosto ne moremo izogniti. Ob tem so vsekakor zelo koristni nasveti, kako stresne situacije uspešneje obvladovati.

LAK svetuje Strokovnjaki priporočajo veliko različnih načinov, s katerimi si lahko pomagamo. Zelo koristni so na primer že telesna aktivnost (tek, joga, gibanje v naravi), zdrava prehrana, pitje zadostnih količin vode in redno spanje. K zmanjševanju stresa veliko prispevajo aktivnosti, ki jih imamo radi, gre lahko že za branje ali pogovor s prijatelji. Poleg tega pa se lahko naučimo tudi različnih sprostitvenih tehnik – od dihalnih vaj do vizualizacij, sproščanja mišic, preusmerjanja misli in meditacije. LAK-ovci ti želimo čim bolj sproščen vsakdanjik! :)

Preproste tehnike, ki ti z vajo omogočajo hitro sprostitev v stresnem trenutku:

Preusmeritev misli Svoje misli načrtno zaposlimo z različno zahtevnimi nalogami: - štetje; - seštevanje števil po 7 do 100, odštevanje v obratni smeri ter množenje in deljenje; - iskanje podrobnosti na sliki ali predmetu.

Stop tehnika S trikom preusmerimo pozornost: - okrog zapestja zavežemo elastiko in jo ob pojavu neprijetnih misli frcnemo, da nas rahlo zapeče, hkrati pa glasno rečemo “stop”; - možgani se naučijo pozornost iz misli preusmeriti na zunanji dražljaj, s čimer pretrgamo tok neprijetnih misli.

Hitra sprostitvena tehnika Pomagamo si z usmerjanjem na telo: - globoko vdihnemo s trebušno prepono; - močno stisnemo vse mišice v telesu za 10-15 sekund; - počasi izdihnemo in istočasno sprostimo mišice.

POZOR, LAK-OV DI(V)JAK! Tjaša Dermota Že tretje leto zapored v LAK-u deluje dijaška sekcija. Dijaki imajo sestanke približno dvakrat na mesec, odvisno od dogajanja in projektov, ki jih organizirajo. Za mentorstvo sta pristojni vodja dijaške sekcije, ki prihaja iz študentskih vrst, in predsednica Laškega akademskega kluba. Dijaška sekcija je letos dobila novo predsednico, Lariso Knap.

študijskih smeri oz. programov. Za dekleta so aprila pripravili brezplačno delavnico nege nohtov, ki jo je vodila dijakinja Damjana Knez. Udeleženke so se spoznale z osnovnimi informacijami o nohtih in bolezenskih znakih, svoje roke so razvajale z masažo z orhidejino masko, za zaključek pa so druga drugi polakirale nohte.

V letu 2015 so dijaki organizirali pet dogodkov. Januarja so za vse tiste, ki še niso bili odločeni, kaj bi študirali, organizirali LAK-ovo poklicno usmerjanje. Povabili so študente z različnih fakultet, ki so z njimi delili nasvete ter predstavili prednosti in slabosti posameznih

Ob koncu šolskega leta so se dijaki družili na zaključni zabavi sekcije. Pridružili so se ŠMOCL-u, ki je organiziral DJ natečaj. Za zabavo in glasbo so poskrbeli različni DJ-ji, za boljše vzdušje pa so bili na voljo tudi neonski flomastri, da je nastal čisto pravi UV-party. Konec

Halloween party 2015

Sekciji LAK-a avgusta je potekal sejem rabljenih učbenikov. Bivši dijaki in dijaki višjih letnikov so prinesli svoje stare učbenike, ki so bili na voljo obiskovalcem sejma. V noči, ko se po ulicah podajo čarovnice in ostala mistična bitja, pa so dijaki v prostorih ŠMOCL-a organizirali »Halloween party«.

Poleg super glasbe, za katero je skrbel DJ Prevy, je potekal tudi izbor za najbolj strašno masko večera. Vse nove in stare člane dijaške sekcije vabimo, da prinesete potrdilo o vpisu in si s tem zagotovite številne ugodnosti. Vabljeni pa tudi vsi, ki bi želeli sodelovati bolj aktivno!

ZDRUŽENE STARE BAJTE Tjaša Dermota Letos se je starim bajtam, torej vsem bivšim LAK-ovcem, porodila ideja o ustanovitvi sekcije starih bajt. Povod je bilo prijetno srečanje ob predstavitvi dokumentarnega filma o LAK-u, ki je na enem mestu združilo različne generacije LAK-ovcev in na plan priklicalo

prijetne spomine. Aktualno vodstvo društva je bilo njihovega predloga veselo in kmalu so dobili tudi svoj logotip. Do sedaj so imeli dve srečanji, na kateri so bili vabljeni vsi nekdanji in trenutni člani Laškega akademskega kluba.

TEČEM, TOREJ SEM LAK-ovec Urša Sojč Priznamo, naslov je malo zavajajoč. Še zdaleč niso vsi LAK-ovci tekači, niti ni to prioriteta društva. Dejstvo pa je, da tek postaja čedalje bolj priljubljena rekreacija med LAK-ovci in študenti na sploh. Čeprav se je v srednji šoli marsikdo rad izognil uram telovadbe, študenti kmalu po začetku študija začnejo pogrešati gibanje. Redna telesna vadba po večini ni več organizirana v sklopu šolanja, zato marsikateri študent išče alternativo, s katero bi vzdrževal telesno kondicijo. Tek je za marsikoga najboljša izbira, saj je poceni, ni potrebne veliko opreme, izvaja se lahko skoraj kjerkoli in kadarkoli. Poleg tega ima pozitiven vpliv na učne sposobnosti, koncentracijo, telesno počutje ter pripomore k boljšemu soočanju s stresom in dvigu samodiscipline, kar so učinki, ki pridejo vsakemu študentu zelo prav. Samo superge si nataknem in grem To je stavek, ki najbolje povzame, zakaj je tek vedno bolj priljubljena oblika rekreacije. Vse, kar potrebujemo, so dobri tekaški copati. Pol ure za tek je možno stisniti v urnik med študijskimi in delovnimi obveznostmi. Ni treba imeti karte za fitnes, se držati ure in predpisanih terminov vadb ali se prilagajati in zanašati na razpoložljivost drugih. Vsak, ki redno teče, kmalu ugotovi, da se lahko odpravi na tek (skoraj) kadarkoli in kamorkoli. Tek je enostaven, ni pa lahek. Primeren je za vsakega zdravega človeka z zdravim srcem, koleni in zdravo hrbtenico, saj sta hoja in tek najbolj naravni obliki človeškega gibanja. Tek je mogoče prilagajati lastnim zmogljivostim in je priporočljiv tudi za tiste, ki se nikoli niso ukvarjali s športom. Vendar je uvrstitev teka v vsakdanjik prav gotovo

ena izmed odločitev, ki terja precejšnjo mero vztrajnosti in potrpežljivosti. Prvi tekaški koraki zagotovo niso enostavni, veliko je vzponov in padcev, a vztrajnost se bo izplačala. Paradoks tekačev: »Utrujen sem, grem teč.« Tek s sabo prinese sprostitev in dobro počutje. Pomaga pri soočanju s stresom in izboljšuje imunski sistem. V primerjavi s hojo je intenzivnejše gibanje, ki ugodno vpliva na naš srčni utrip, prav tako pa tek spodbuja tudi našo miselno dejavnost. Gibanje ne poživi samo ritma srca, temveč poveča količino kisika v krvi. S tem smo miselno in idejno sveži. Redno ukvarjanje s tekom blagodejno vpliva na zdravje, zmanjšuje količino sladkorja v krvi, izboljšuje prekrvavitev, pomaga pri zmanjševanju telesne teže in izboljšuje razpoloženje ter samopodobo. Tek za življenje Ne nazadnje – tek zvišuje kakovost življenja. Je najboljši način za odkrivanje novih stvari. Tekači pogosto pravijo, da vsakič, ko se odpravijo na tek, odkrijejo nekaj novega. O sebi ali o okolici, po kateri se gibajo. Med štirimi stenami ne opaziš jesenskega listja, niti tega, da so večeri čedalje bolj sveži, ne opaziš prvih kresničk, vonja sveže pokošene trave in spomladanskega cvetja. Pri teku odkrivaš nove poti, svoj karakter in svoje meje. Tek

Šport vsakemu od nas pomeni drugačno izkušnjo in vrednoto: nekaterim dobro družbo, zdravje in počutje, spet drugim preizkušanje meja telesnih in psihičnih zmogljivosti. Nekateri bi bili radi hitrejši, drugi bi radi v teku zgolj uživali in se prijetno sprostili. Vsak pa ima v sebi željo po gibanju, kajti gibanje je vodilo življenja. LAK-ovci tečemo Pozitivne učinke teka čedalje bolj odkrivamo tudi LAK-ovci. Že pred časom smo se začeli družno udeleževati tekaških prireditev po subvencioniranih cenah. Tako smo samo letos skupaj tekli na Kraškem malem maratonu, Istrskem maratonu, Teku trojk, Nočni desetki v Laškem ter za zaključek, in v največjem številu, na letošnjem 20. Ljubljanskem maratonu. Tekli smo na različnih razdaljah, mnogi prvič na daljše dolžine, prav vsak izmed nas pa je postavil nov mejnik in slavil osebni dosežek. Mejnik je letos postavil naš bivši predsednik Marko Šantej, ki je prvič pretekel maratonsko razdaljo 42 kilometrov. Svoje občutke po pretečenem maratonu povzema tako: »Prvega ne pozabiš nikoli! Kljub vsem nasvetom, kljub obsežno predelani literaturi, dolgotrajnim pripravam in kljub temu, da sem imel v glavi vse razčiščeno, je bil letošnji cilj na prvem maratonu samo eden – preteči 42 kilometrov. Cilj prvega maratona tako ni bil doseči časovnega mejnika, temveč enostavno preživeti. Na ta način sem se teka tudi lotil in

brez težav pretekel dve tretjini maratona, tu pa se je prava borba šele začela. Misli v glavi so z vsakim naslednjim pretečenim kilometrom začele uhajati k naslednjim okrepčevalnim postajam, vse manj je bilo energije v mišicah, želja po ustavitvi je bila vse večja. Kljub temu sem bil odločen, da maraton pretečem do konca, pa čeprav v polžjem tempu. Mišice se s tem niso strinjale in začeli so me grabiti krči – najprej kot rahli mravljinci, nato močnejši po različnih delih nog, dokler me ni nekajkrat resno “zagrabilo”. Vztrajnost in volja sta bili močnejši od fizioloških dejavnikov, tako da sem s prilagojenim tempom – mešanico hoje in počasnega teka – pritekel zadnjih nekaj kilometrov do cilja. Odločitev po letošnjem teku je bila: »NIKOLI VEČ!« Pa vendar, zelo verjetno se bom kakšnega maratona še lotil, vendar šele čez nekaj let, ko bo čas dopuščal zadostno pripravo in količino treninga, da bo telo pripravljeno na napore maratonske razdalje. Šele po prvem maratonu lahko rečem, da resnično spoštujem vse, ki so/ste maratonsko razdaljo že pretekli ali pa jo še boste. Izkušnja je izjemna, mešanica ponosa, olajšanja in sreče v cilju pa odtehtajo vse muke, ki sem jih preživel na poti. Brez podpore ob progi in spodbude navijačev bi bilo še veliko težje, zato vsem, ki se nameravate lotiti maratona, priporočam, da to storite na maratonski trasi, ki vam je poznana in kjer lahko misli odvrnete od same trase tudi na spremljevalno dogajanje ob progi – tako čas in muke precej hitreje minejo.« LAK-ovci na 20. Ljubljanskem maratonu

VSE SE DA, ČE SE HOČE Neznani avtor je dejal, da čez petdeset let ne bo več pomembno, kakšen avto ste vozili, v kakšni hiši ste živeli, koliko ste imeli na bančnem računu in kako ste se oblačili. Svet pa bo morda za odtenek boljši, ker ste bili pomembni v življenju nekega otroka.

Barbara Jančič

Velikokrat slišimo, da je rojstvo otroka ena najlepših stvari v življenju, starš pa lahko postanete že v času vašega študija. Študentske družine so torej tiste, kjer sta mati in/ali oče še študenta, v večini primerov tudi nezaposlena. V nadaljevanju boste v intervjuju s Špelo Medvešek izvedeli nekaj koristnih napotkov in informacij o študentskih družinah, saj sta tudi sama s partnerjem Blažem z rojstvom hčerkice Zarje postala del le-teh. Ko sta izvedela, da bosta dobila naraščaj, kje sta lahko dobila nasvete oziroma informacije glede na vajin študentski status? Najbolje se je obrniti na Klub študentskih družin Slovenije, kjer ti odgovorijo na vsa vprašanja. Prav tako imajo na leto par sestankov, ki se jih lahko udeležiš, čeprav je tvoja mala biba še na poti. Svetujejo ti tudi po mailu, prav tako imaš možnost pogledati njihovo stanovanje v Rožni dolini. Dobro je pregledati tudi njihovo spletno stran in stran Univerze v Ljubljani, kjer si lahko prebereš pravice za študentske starše (predvsem mamice). Nazadnje se je dobro oglasiti tudi na Centru za socialno delo (CSD), kjer ti svetujejo, katere doklade ti pripadajo in kako odreagirati. Čisto na koncu pa je za nasvet super povprašati še kakšno študentsko družino, ki že pozna vse »zanke in pasti« sistema in ti tako olajša iskanje odgovorov, pa tudi odžene marsikatero skrb, ki je na koncu povsem odveč.

Študentske družine

Zarja, Špela in Blaž Foto: Katarina Zakonjšek

Dobite študentske družine tudi kaj denarne pomoči? Kje oziroma kako jo uveljavljaš? Seveda, saj bi brez tega težko shajali. Študentska družina je upravičena do kar nekaj dokladov – sploh, če sta študenta oba starša. Da jih lahko uveljavljaš, se je treba najprej na CSD-ju pozanimati, kako pridobiti status mlade družine. Dohodki, ki jih družina prejema, so otroški dodatek, starševski dodatek, mamica prejme tudi porodniško. Od Občine kot družina prejmete tudi enkratna nepovratna sredstva, ki jih prejme vsaka družina ob rojstvu otroka. Starša študenta lahko uveljavljata tudi državno štipendijo, do katere sta upravičena oba, saj sedaj veljata za samostojno družino. Enkratno denarno pomoč pa lahko prejmete tudi od ŠOU v Ljubljani, kjer na njihovi spletni strani izpolnite prijavnico za Fundacijo študentski TOLAR.

Ste študentje deležni še kakšnih drugih ugodnosti? Na primer študentske prehrane? Pri študentski prehrani je eden izmed staršev ob predložitvi rojstnega lista deležen dvojnega števila bonov, ki jih lahko uveljavlja ne glede na vmesni pretečeni čas. Ostale ugodnosti so odvisne od fakultet in tudi posameznih profesorjev. Mamice lahko izkoristijo dodatno leto študija za vsakega posameznega otroka, pri čemer se ohrani možnost koriščenja absolventa oz. ponavljanja letnika. Prav tako je za mamice, ki študiramo redno, možnost predhodnega opravljanja izpitov zaradi raznih okoliščin. Ko so otroci starejši od enega leta, se je, kar se tiče izpitov in vaj, vsaj na Filozofski fakulteti težje dogovarjati za izostanke, medtem ko so (vsaj v našem primeru) na Naravoslovnotehniški fakulteti bolj prizanesljivi.

Ali v času študija živita doma ali v Ljubljani? Kakšne prilagoditve nudijo študentski domovi? Midva živiva doma v svojem stanovanju, obstaja pa tudi možnost bivanja v študentskem domu za družine v Rožni dolini. Tu se zadeve lahko razrešijo ali poostrijo. Nekateri so z domovi za študente zelo zadovoljni, saj imajo možnost brezplačnega vrtca, ki je v pritličju bloka. Prav tako imajo študentski starši, ki so hkrati včlanjeni v Klub študentskih družin Slovenije, veliko aktivnosti. Na njihovi spletni in Facebook strani lahko vidite, da imajo letno kar nekaj izletov, piknikov in raznih druženj. V prostorih v Rožni dolini se izvaja tudi telovadba za starše z malčki, joga in pilates za mamice, mislim, da si upravičen celo do brezplačnega fitnesa. Praznujejo vse praznike, saj za otroke priredijo obisk Božička, velikonočnega zajčka, imajo svojo maškarado in noč čarovnic, pa tudi materinski dan, dan žena itd. Starši in otroci se tam lahko odlično zabavajo, je pa tudi nekaj težav v primeru, če je študentka samo mamica, saj uradno ni dovoljeno sobivanje očeta. Študentje sicer povejo, da se v teh primerih velikokrat zamiži na eno oko. Prav tako pa so cene stanovanj za tričlansko družino lahko precej drage – če se ne motim, pride strošek za dva študenta okrog 200 € (natančne informacije lahko dobite na spletni strani študentskih domov). Ali se je vajino življenje po rojstvu hčerke spremenilo? Na kakšen način? To pa je vprašanje, na katerega se ne da odgovoriti v tako kratkem odstavku. Seveda se življenje vsakogar, ki iz para preide v družino, spremeni in obrne na tisoč možnih načinov. Nama je najina mala princeska svet dodobra premešala, saj si življenja brez nje ne znava več predstavljati. Z vsakim nasmehom, s katerim vstopi v nov dan, te napolni z neko neopisljivo energijo. Seveda je za nas drugače, saj oba študirava, vendar se vse da. Pomembno je, da misliš na otroka in ne nase, saj le tako študij steče hitreje in bolj zagreto. Zaveš se, da ni časa za odlašanje in da boš moral izpit narediti v prvem, najkasneje v drugem roku, saj nikdar ne veš, kaj te čaka jutri.

Morda zraste nov zob in že so tu vročina in neprespane noči, časa za počitek in učenje pa bolj malo. Uskladiti je treba tudi učenje. Enkrat eden, drugič drug, zvečer oba. Nama med izpitnim obdobjem pomagajo tudi babice in dedki ter tako učenje steče lažje. Dnevi so bolj polni in zaposleni, navsezadnje pa vsaj zase lahko povem, da mirnejši, sproščeni in manj napeti. Na izpit grem bolj sproščena oziroma se z njim ne obremenjujem več toliko, saj so moje misli konstantno pri nekom drugem. Drugače pa na to vprašanje ne znam in ne zmorem odgovoriti, saj rojstvo otroka doživlja vsak drugače, je pa to nekaj najlepšega, kar te v življenju lahko doleti.

Študentske družine Ali imajo študentske družine cenejše vrtce? Javni vrtci so za študentske družine zastonj, zato je stroškov manj, pa tudi problema s čakalnimi vrstami za le-te ni. Kako uskladita varstvo otroka s študijem? Zarja je letos začela hoditi v zasebno varstvo, kjer je manjša skupina otrok, saj lahko tu lažje usklajujemo urnik. Res pa je, da se pri samem varstvu in učenju izmenjujeva, enkrat eden, drugič drug. Če je urnik res prenatrpan (izpitno obdobje in pisanje diplome, celodnevna predavanja) pa na pomoč priskočijo stari starši, ki so navdušeni, da si lahko vnukinjo pridobijo samo zase. Včasih brez njih res ne gre, saj olajšajo tudi marsikateri težak trenutek s sindromom ‘’nasvet babice’’, ki stoodstotno deluje.

Bi bodočim študentskim družinam dala še kakšen napotek? Da, čim manj sekiranja in obremenjevanja s tem, ‘’kako bo’’, ‘’kaj pa zdaj’’, ‘’tega ne zmoremo’’ ... Pregovora ‘’VSE SE DA, ČE SE HOČE’’ se držite kot pijanec plota. Vsaj najina izkušnja je ena izmed najslajših. Življenje teče slajše in bolj umirjeno. Res pa je, da je študij bolj naporen. Treba se je uskladiti in čas, ko otrok spi (če seveda spi, v nasprotnem primeru zna biti precejšnja težava), izkoristiti kar se da koristno. Tudi družabnih dogodkov ni treba zapostaviti. Hej, stari smo od 20 do 30 let, zakaj bi se obremenjevali, če lahko z otrokom prav tako uživaš študentsko življenje. Treba si je vzeti veliko časa tudi za medsebojne odnose, saj sta navsezadnje ti in partner edina pomoč drug drugemu kadar gre resnično ‘’za nohte’’. Pomembno je, da imaš okrog sebe tudi prijatelje, pomembno je, da znaš biti srečen, in pomemben je čas, ki ga nameniš otroku. Kot študentski starš ga imaš vsaj v prvem letu neprecenljivo več in nameni ga temu, da vanj vložiš čim več smejanja, iger in radosti. Skrbi pa postavi v kot, te lahko počakajo, otrok in dnevi, ki ob njem tečejo kot sekunde, ne morejo.

Poleg nasvetov in izkušenj, ki ste jih izvedeli iz prve roke, pa lahko za več informacij obiščete še naslednje spletne strani: - www.stud-druzine.org - www.studentskedruzine.com - www.solidarnostnisklad.si Vsem študentskim družinam, ki ste to že ali pa ste v veselem pričakovanju, želimo čim pogumnejšo pot z medsebojnim razumevanjem partnerjev, veliko prespanih noči in ogromno cartanja!

sLAdKa skodelica Tjaša Kerin Za 4 skodelice potrebujemo: - 300 ml smetane za stepanje - 100 g Nutelle (oz. po želji) - 400 g stopljene mlečne ali temne čokolade - skodelico mletih lešnikov (lahko tudi orehov ali arašidov) - Ferrero Rocher kroglice - vodne balončke Napihnemo toliko balončkov, kolikor skodelic želimo pripraviti (temu primerno seveda povečamo tudi količino vseh sestavin). Čokolado razlomimo na manjše koščke in jo počasi raztopimo nad vodno paro. Pustimo, da se čokolada ravno prav* ohladi, nato pa si s ku-

halnico na pladnju, obloženem s papirjem za peko, iz stopljene čokolade pripravimo krogce, ki bodo služili kot podstavek našim skodelicam. V raztopljeno čokolado začnemo previdno pomakati balončke, vsakega od njih posujemo še z mletimi lešniki in ga postavimo na čokoladni krogec.

*PAZI! Če bomo balončke namakali v pretoplo čokolado, bodo začeli pokati. Če pa bo čokolada preveč ohlajena, se bo le-ta ponovno začela strjevati.

Sladke pregrehe

Vse skupaj postavimo v hladilnik za približno pol ure, da se čokolada na balončkih dobro strdi. Ko je le-ta dovolj trda, popokamo vse balončke in jih previdno odstranimo iz čokoladnih skodelic.

Preostanek čokolade zmiksamo skupaj s smetano za stepanje in s to maso napolnimo čokoladne skodelice skoraj do vrha. Dodamo še Nutello, ki jo lahko uporabimo tudi za okrasitev.

Na koncu po želji posipamo še s preostankom mletih lešnikov in dodamo kroglico Ferrero Rocher. Želimo vam prijetno sladkanje!

11:30

Fant ima jajca ! #b owli ng2 015

bergu Kom v LAK učamozLA je n a Smuč hberg #sm c #Kats

11:30

ija inac omb k a itn dob og= r o t +Zla LAK ica n a l #P

Podp i #aka ramo dr u dem c201 gačnost 5 #just marr ied

InstaLAK

ia aland #Istr y t r a ap #pen peni! e e s LAK vomorj o #LAK

g carin ngis i r a #sh več ore m ne 15 Bruc demc20 a k #a

Tak o #Ha groz llow en, p een a #sc ima k arry ar d ve …

LAK fam ilija #pri druž isetu diti

o olet ne nov AKpa # L m # o bus rzuje m ez žav #busz e t t a Spe jaLuk n #Ba

Spomladanska utrujenost oziroma pesem o tem, kako vlada spi že celo leto

Pomlad je v zraku in rože cvetijo, v Tivoliju po klopcah študentje sedijo in mislijo na tistega, ki imajo ga najraje, preganja jih le želja, da bi odšli v tople kraje. Kje našli bodo delo, pripravništvo, izkušnje, če so njihove besede naletele na naglušne. Iz zdravniške zbornice so namreč sporočili, da test sluha v parlamentu letos niso odobrili. In potlej naj študentarija hira, umira in strada, ko s kaviarjem iz Bruslja se nažira vsa politična estrada. Njihove riti vse prepolne korupcije in laži, odpisali bi dolg, ki ga plačali bi mi! Medtem ko JJ vsak dan znova se sekira, obremenjuje ali sodna je pošiljka »prdec«, ki iz Murgelj pluje, ko korupcijo napada in levica blati njega, veseli se in ploska vsa podganja že zalega. In kako študent naj diplomira, magistrira, ko ministrica za šolstvo ponarejo propagira. Pokradla namreč je vse, kar se je ukrasti dalo, na žalost oblatila je ime, ki Slovence na vrh klanca je peljalo. Saj res, po klancu gor in dol, in mati kuha kavo, Cankar pa priimek si deli s »poštenjakinjo« tapravo. In takšni bodo odslej odmerjali zakone, še slepec izostreno vidi, da država tone. Medtem pa fakultete izplačujejo si honorarje, »v rdečih smo številkah« – tožijo se za denarje. In mi – študentje bomo zopet hrbte upognili, za njihove pregrehe pod težo biča bomo zgnili. Največja je sramota tistih, ki ne znajo odstopiti. To niso le politiki, ki strah jih je za svoje riti ... To so bivši uredniki, radijci, ki večno bi si peli himno, medtem ko so pozabili, kaj je legalno in legitimno.

Umetniški kotiček

Ne vem, kam danes gre ta svet narobe in nezvesto, če slovenski pivovar si nizozemsko je vzel nevesto. Če do sedaj so se o simbolih kregali in težili, rdečo zvezdo v Laškem za nagrado so dobili. In na koncu v vesolju odkrili do sedaj največjo znano so strukturo, imelo ni oblike, a je spominjalo na kuro. Praznina je ostala, so se strinjali in trdili, morda je to Slovenija, morda je tisto, kar politikom v možgane sili. A Slovenija ni edina, ki za denar noge razpira, je Evropa dovolila, da Amerika zdaj nanjo urinira. So sklepali trgovske posle za korporacije kar brez carine, da bo izginil srednji sloj in ljudstvo bo odslej živelo od preživnine. In če še niste uganili, o gensko spremenjenih organizmih gre debata. Za to, da bo vse manj otrok, zdaj kriva bo solata! Postali bomo vsi sterilni, prežarčeni in škodljivi, zastrupili se bomo s tem, kar zraslo bo na njivi. Kar naj razpirajo noge in se razgaljajo kot prostitutke, naj nam poberejo kar vse, da ostali bomo revne putke. A mi imamo nekaj, kar nam v glavah bo ostalo, mi imamo znanje in razčiščeno moralo. In še nazadnje ... petsto let od kmečkih puntov v Sloveniji mineva. Verjemite nam graščaki – vlada, da mladini prekipeva! Kmalu bomo vas gospoda, kakor predniki iz gradov pregnali, in kot poje Iztok Mlakar, z vami poravnali. Mi imamo še mladost in mi korakamo naprej. Dvigni glavo, hej študent, in se široko smej! Pomni, da enkrat bodo tisti, ki po nas so gazili in plazili, ostali le nemočni stari Lipicanci, ki so z zgodovino se hvalili ...

Špela Medvešek

Pred tabo je LAKrižanka, ki ti bo pomagala, da se spomniš nekaterih LAK-ovih dogodkov in napisov, ki krasijo naše majčke.

NAVPIČNO

VODORAVNO

1. Dogodek ob začetku študijskega leta, kjer se stari in novi člani LAK-a spoznamo.

3. Sonce, voda, LAK, _______

2. Letos smo bili v Aqua Romi in se tam pomerili v odbojki. 4. Študiram ______

5. Dogodek, ki bo v letu 2016 praznoval že 58. rojstni dan. 8. Katerega jezika se bomo letos učili v okviru jezikovnega tečaja? 9. A ti LAK dam ______?

6. V okviru katerega dogodka poteka otvoritev fotografske razstave kLAK? 7. Liba, ____, LAK 10. Muči me ______

12. LAKih nog ______ 13. Obisk številnih kleti v enem izmed delov Slovenije. 14. Vsako leto gremo v drugo prestolnico Evrope.

11. Dogodek, kjer se brucad prvič predstavi starim bajtam.

16. We are the ____ ones

15. Balon na vroč ____

LAK ti nudi druženja, zabavo, šport, izobraževanja, izlete, ugodnosti, ... 1

LAKri탑anka

1 2 3 4 2

11 8

15 4

C reated on T heT eachers C orner.net C ros s word

DOBRODOŠLI V LAK-u LAKplac, kot po domače pravimo prostorom LAK-a, je dobil novo podobo! Preuredili smo ga v večjega, bolj odprtega in svetlejšega. Ker smo opazili, da marsikdo ne ve, kje nas lahko obišče, smo se odločili, da vam s pomočjo zemljevida pokažemo, kako do nas. Za izhodiščni točki smo izbrali železniško postajo in OŠ Primoža Trubarja ter se odpravili proti LAKplacu, med potjo pa posneli še nekaj fotografij, da slučajno ne zavijete s poti. Oglejte si pot na priloženem zemljevidu. Ko prispete do velik lesenih vrat, poleg katerih opazite tudi naš logotip, ste že skoraj pri nas. Vse, kar morate še storiti je, da se po stopnicah povzpnete do najvišjega nadstropja in na koncu hodnika boste našli naše prostore. Zakaj nas obiskati? Da se spoznamo in podružimo! V naših prostorih lahko dobite tudi kupončke za številne ugodnosti, ki vam jih kot našim članom nudimo: za kino, fitnes in brezplačno članarino v Knjižnici Laško. Pri nas lahko kupite tudi cenejše karte za karting in smučarske karte ali vplačate prijavnino za nepozabne izlete, tečaje in druge dogodke, ki jih organiziramo. Saj veste, naš član pa lahko postane vsak, ki nam prinese potrdilo študenta ali dijaka v tekočem šolskem oziroma študijskem letu! Kdaj nas obiskati? Pričakujemo vas v času naših uradnih ur, ki potekajo ob petkih od 18.30 do 20.30 in sobotah od 10.00 do 12.00. Spremljajte nas! Da boste na tekočem z vsemi dogodki, ki jih organiziramo, in ugodnostmi, ki jih nudimo, nas spremljajte preko spletne strani www.drustvo-lak.si, kjer se lahko prijavite tudi za prejemanje e-novic, Facebook strani Društvo Lak, po novem pa drustvo. lak najdete tudi na Snapchatu!

Postani član LAK-a Kako do prostorov LAK-a?

LAŠKO

Pridružite se nam, ne bo vam žal!