dLAKocepnik

ŠTEVILKA 3, 2014

Intervju s predsednico

BARBARA JANČIČ LAK svetuje

RAZGOVOR ZA DELO

Koristno je vedeti

Zdravstveno zavarovanje Študij v tujini

Jaka Škapin Na Otok po nova znanja

DRAGE LAK-OVKE IN LAK-OVCI! Leto se bliža koncu. Čas, ko številni zrejo na preteklo leto in sklepajo zaobljube za prihajajoče. Zaznamovano z uspehi ali neuspehi, vzponi ali padci – ostanejo naj le najlepši trenutki iztekajočega se leta, za izkupiček pa spoznanje, kaj še bi lahko naredili sami zase. Da bomo vsak dan uživali, se izpopolnili, sledili svojim ciljem.

Vse preveč je v življenju rutine, ko se dejanja in dogodki vrtijo v ustaljenem zaporedju dan za dnem, leto za letom. Če jo popestrimo že z drobnimi radostmi, lahko prinaša zadovoljstvo. Vendar bodimo drznejši: izstopimo iz okvirjev, upajmo si, naredimo prvi korak na neznana področja, ki smo jih vedno želeli raziskati.

Mladi smo, zdaj je čas, da zgrabimo priložnosti, ki nam jih ponuja življenje in se ob tem ne ustrašimo, da bi nam spodletelo. Če pa nam bo, je to lahko le spodbuda, da poskusimo znova in znova ter najdemo tisto, kar nas bo resnično osrečevalo.

Pred vami je po letu dni nova številka dLAKocepnika, ki je nastala v uredništvu Laškega akademskega kluba. Upamo, da bo vsak od vas v njej našel vsaj kanček spodbude za nove izzive. Pa naj bo to drobna stvar, kot je peka okusnega peciva in reševanje križanke, ali velik korak, kot je razgovor za delo in študij v tujini.

LAK pa naj vam tudi v prihajajočem letu služi kot inspiracija – bodisi z aktivnim soustvarjanjem ali le obiskovanjem naših dogodkov, kjer bo vsakdo prav gotovo našel nekaj zase.

Nina Lenko

Uvodnik

glasilo Laškega akademskega kluba izdajatelj: Laški akademski klub Trubarjeva ulica 3 3270 Laško lak@drustvo-lak.si www.drustvo-lak.si 051 384 005 Uradne ure: petek, 18.00-20.00, sobota, 10.00-12.00 leto: 2014, številka 3 uredniški odbor: odgovorna urednica: Nina Lenko nina.lenko@gmail.com 041 542 286 avtorji prispevkov: Nika Gobec, Nika Grašič, Valerija Jakopič, Barbara Jančič, Nika Košak, Špela Medvešek, Marko Šantej, Barbara Zorko, Lucija Zorko oblikovna zasnova: Matic Prosen in Uroš Podpečan naklada: 150 izvodov tisk: Podoba

INTERVJU: BARBARA JANČIČ DIJAŠKA SEKCIJA LAK

1

3

RAZGOVOR ZA DELO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE

4

7

JAKA ŠKAPIN: NA OTOK PO NOVA ZNANJA

9

NE MOREŠ ZASPATI?

15 LAKburger 16

13

InstaLAK

UMETNIŠKI KOTIČEK LAKrižanka

20

POSTANI ČLAN LAK-A KOLEDAR LAK-OVIH DOGODKOV

17 21

22

NEŠTETO SPROŠČENIH TRENUTKOV V DOBRI DRUŽBI

33 izvedenih projektov

(šport 6, hribolazenje 4, izobraževanje 6, zabava 14, kultura 3)

največje število udeležencev na seji: 24 (+1)

4 PROJEKTI DIJAŠKE SEKCIJE število spremenjenih prikaznih slik na Facebooku po akademskem plesu: 18

12 novo vpeljanih projektov

število članov v študijskem letu 2013/2014 177

AKADEMSKI PLES 5 brucev

število obiskovalcev cca. 1320

10 štoplcigrov 3 cuclji

najvišja osvojena nadmorska višina: 3125 m (LAK-ovci na Piz Boe, Dolomiti)

*podatki za obdobje od januarja do oktobra 2014

število vodij projektov 16

povprečno število obiskovalcev 40

največja temperaturna razlika v enem mesecu: 40 °C (Portorož, Z LAK-om na morje - Dolomiti, LAK-ovci na Piz Boe)

BARBARA JANČIČ Nika Grašič

Barbara Jančič je študentka razrednega pouka na Pedagoški fakulteti in strastna ljubiteljica glasbe, ki uživa v dobri družbi.

Poleg tega, da pridno študira v Ljubljani, že nekaj let igra v Laški pihalni godbi. Kot nova predsednica LAK-a nam je predstavila svojo vizijo društva in kako bo svojo kreativnost uporabila pri vodenju. Zaupala nam je tudi, kdo jo navdušuje za peko slaščic in kaj ji pomeni glasba ter dodala sporočilo za vse tiste, ki jo boste spremljali na njeni predsedniški poti.

Z glasbo se ukvarjaš že vrsto let – prej glasbena šola, zdaj godba. Igranje inštrumenta zahteva veliko vaje in samodiscipline. Si vesela, da si glasbo izbrala za svojo življenjsko sopotnico?

Priznati moram, da sem zelo vesela, da sem jo izbrala za življenjsko sopotnico, saj si enostavno ne predstavljam dneva, ki ne bi bil obarvan z vsaj kančkom glasbe. Tisti, ki me poznajo, vedo, da si rada žvižgam, prepevam ter se pogosto udeležujem različnih glasbenih dogodkov. Igranje je res zahtevalo veliko vaje, ampak stvarem, ki jih rad počneš, ni težko nameniti veliko časa. Poleg igranja na klarinet je bila moja dolgoletna želja igranje na oboo, ki se je tudi uresničila, saj sem se jo začela učiti letos aprila in jo že tudi igram v Laški pihalni godbi.

Intervju s predsednico Na tvojem Facebook profilu se zadnje čase znajde veliko fotografij tvojih slaščic, ki so videti omamno dobro. Kaj ti pomeni pečenje dobrot? Se ti zdi, da lahko to kreativnost uporabiš tudi pri vodenju LAK-a?

Za veselje v kuhinji je kriva predvsem moja mami, ki je prava mojstrica v kuhi in peki ter od katere sem se tudi največ naučila. Kadar najdem kaj prostega časa in nov navdih na spletu, se rada za kakšno uro »odklopim« in eksperimentiram v kuhinji, kjer se počutim domače, veselo in sproščeno. Najraje pečem peciva, ki jih seveda na koncu tudi poskušam, saj je to najboljši del, še posebej, če mi uspe in je izdelek še boljši za brbončice kot za oči. Menim, da se lahko nekaj te kreativnosti uporabi tudi v LAK-u, saj je pri obeh dobro preizkušanje novih stvari in vnašanje novosti v recept oz. v delovanje. Pa še na sestanku lahko LAK-ovce kdaj razveselim s svojimi izdelki.

Kakšna je tvoja vizija LAK-a v času tvojega predsedovanja?

Sklepam, da rada delaš z ljudmi, predvsem z otroki, saj študiraš razredni pouk. Si zadovoljna z izbiro študija? Komu bi priporočila omenjeni študij?

Res je, rada sem v družbi in delam z ljudmi, predvsem z iskrenimi, kar pa gre otrokom najbolje od rok. Z izbiro študija sem zadovoljna, saj nam nudijo tudi veliko praktičnega dela na šolah, kjer si nabiramo največ izkušenj.

Menim, da je biti učitelj zahtevno delo, zato se bom verjetno tudi sama na začetku svoje službene poti še »lovila« ter nabirala nasvete in predloge od izkušenejših sodelavcev. V grobem bi svojo smer priporočala tistim, ki imajo radi delo z otroki, jim nastopanje pred skupino in v javnosti ne povzroča težav, so kreativni in polni idej, imajo vsaj kanček humorja ter se znajdejo v nepredvidenih situacijah, ki jih v razredu ne manjka … in še bi lahko naštevala. Sama pa se bom poskusila držati tudi reka, ki pravi, da mora imeti učitelj velika ušesa, oči in srce ter majhna usta.

Kje se vidiš po koncu študija?

V času mojega predsedovanja želim, da se ohranijo dogodki, ki imajo v Laškem akademskem klubu že dolgoletno tradicijo. Če izpostavim dva pomembnejša, sta to akademski ples in brucovanje. Pred mano so bivši predsedniki postavili odlične temelje za vodenje kluba, tako da želim te temelje le še utrditi in klub ohraniti v dobrem zagonu še za naslednje generacije. Poleg že znanih dogodkov želim, da bi vpeljali še nove, ki bi pritegnili čim več obiskovalcev in da bi še naprej dobro sodelovali z različnimi društvi v občini.

Sama zelo nerada delam preveč podrobne načrte za prihodnost. Namreč verjamem v to, da so nenačrtovane stvari vedno najboljše, kar se mi je v življenju že večkrat izkazalo, zato se rada pustim presenetiti. Drugače pa imam postavljene glavne smernice – čim prej želim končati študij, si še kakšno leto na različnih področjih nabirati izkušnje za svoj bodoči poklic ter si najti delo, ki ga bom z veseljem opravljala. Seveda bom še naprej aktivna na glasbenem področju, verjetno pa se bo zame našla še kakšna nova aktivnost, dejavnost.

Kje še vidiš odprte možnosti za prepoznavnost LAK-a?

Pa še sporočilo za vse tiste, ki te bodo spremljali na tvoji predsedniški poti.

V društvu imamo tudi dijaško sekcijo, ki je še bolj v začetkih svojega delovanja in še ne ustvarja veliko dogodkov čez leto. V prihodnjih letih vidim tukaj še veliko odprtih možnosti, da postane LAK prepoznaven že pri mlajših generacijah. Verjamem pa tudi, da se z dobrim delom in sodelovanjem prepoznavnost najbolj širi kar sama, saj že stari rek pravi, da dober glas seže v deveto vas.

Spremljajte delovanje LAK-a preko naših komunikacijskih kanalov in poskušajte zamuditi čim manj naših dogodkov, na katere je dobrodošel prav vsak! Tam vas čaka pozitivno vzdušje in dobra družba. Jaz se že veselim in upam, da se tudi vi. Se kmalu vidimo!

Podmladek

DIJAŠKA SEKCIJA LAK Nika Gobec V preteklem šolskem letu smo bili dijaki precej dejavni. Pripravili smo nekaj dogodkov, ki so bili dobro obiskani. Začeli smo z akcijo na železniški postaji, kjer smo delili letake in pozvali dijake, da se priključijo dijaški sekciji.

Nato smo organizirali kostanjev piknik, fotografski tečaj z Rokom Deželakom in zabavo ob koncu šolskega leta. V začetku letošnjega leta smo ponovili akcijo na železniški postaji in povabili nove člane, organizirali pa smo tudi že izlet v Gradec, ki je bil enkratno doživetje. V neposredni bližini Gradca smo si ogledali čokoladnico Zotter, spoznali njihovo zgodovino in seveda poskušali različne vrste čokolad. Sprehodili smo se tudi po njihovem živalskem vrtu domačih živali. Nato smo se odpeljali v Gradec, kjer smo lahko izbirali med popoldanskim ‘’šopingom’’ in ogledom mesta.

Med vsemi temi dogodki smo seveda pridno sestankovali in že snovali nove projekte, da se bo tudi za dijake v Laškem kaj dogajalo. Želimo si, da bi se vključilo čim več dijakov, ki bi nadaljevali naše delo, da bo dijaška sekcija delovala še mnogo let. Zato ste vsi dijaki vabljeni, da na LAK-ove uradne ure prinesete potrdilo o vpisu, všečkate našo Facebook stran in se udeležujete naših dogodkov. Veseli pa bomo tudi vaših idej in predlogov!

RAZGOVOR ZA DELO

LAK svetuje

Marko Šantej Prvi razgovor za delo? Uf … končno! Tokrat ne smem zamočiti!

Predpostavljam, da si se oziroma se boš v kratkem uspešno prijavil na enega izmed razpisov in da te čaka prvi razgovor za delo. Kako naprej? Imaš le nekaj minut, da prepričaš kadrovika, ki bo izbiral med množico prijavljenih. Kako se pripraviti in kako narediti čim boljši vtis?

Kaj naj oblečem?

Na razgovoru za delo te bo kadrovik ocenil na podlagi prvega vtisa, v manj kot pol ure.

Imaš zelo malo časa, da ga prepričaš, da te povabi na naslednji razgovor ali ti ponudi zaposlitev. Obleci se bolj konservativno – ne kot tvoja stara mama, a vseeno priložnosti primerno. Oblačila naj bodo udobna. Če se potegujete za kakšno bolj resno delovno mesto (ne ravno študentsko delo), potem odsvetujem kavbojke.

Moški DA: Siva ali svetlo modra srajca, temne hlače, črni čevlji in nogavice, pas, urejena frizura, sveže obrit ali z urejeno brado obraz, urejeni nohti.

NE: Trenirka, raztrgane kavbojke, LAK-ova majica, bele nogavice, vpadljiv jeans suknjič, brki po modi Filipa Flisarja. Ženske DA: Hlačni kostim ali kostim s krilom umirjenih barv, bluza s primernim izrezom, nogavice kožne barve, zaprti čevlji brez previsokih pet, urejeni nohti in frizura, ličila brez bleščic in svetlečih odtenkov.

NE: Svetlikajoča oblačila živih barv, astronomsko visoke pete, globok izrez, večerna obleka, prekratko krilo, bleščeč make-up, piercingi.

Koliko časa pred razgovorom se moram pojaviti tam?

Ne zamujaj!!! Če zamudiš že na prvi razgovor, potem s tem nakazuješ neresnost in netočnost. A po drugi strani ne prihajaj dve uri pred razgovorom. Dolgo čakanje povzroča nervozo, loteva se te trema, potijo se ti roke, nakazuješ na to, da si nestrpen in neučakan. Če boš prispel 15 minut pred dogovorjenim razgovorom, bo to povsem dovolj.

Prvi stik s kadrovikom … … je zelo pomemben! Glej ga v oči in ne v tla – tako bo imelo tvoje govorjenje večjo težo in izpadel boš verodostojno. Govori jasno in glasno, da te bo poslušalec razumel.

Naj te trema ne ustavi. Vedno je težko začeti, vendar bo šlo po prvem spregovorjenem stavku lažje.

Ne sili skozi vrata in hkrati ne zaostajaj za kadrovikom – ponavadi ti bo kadrovik odprl vrata in prepustil, da ti kot prvi vstopiš v njegovo pisarno. Trudi se govoriti knjižni pogovorni jezik (razen, če imaš razgovor v tujem jeziku). Vikanje je obvezno! Če ti ponudi roko, jo stisni kratko in krepko – ne premočno in hkrati ne ohlapno, da ne izpadeš mevža.

V primeru, da je pri razgovoru prisotnih več oseb (po navadi so to vodje posameznih delovnih enot, direktorji ali drugi nadrejeni), ne pozabi na njih. Kljub temu, da te bo izpraševal le kadrovik, odgovarjaš vsem – ne pozabi na očesni stik in pogled usmerjaj od enega do drugega prisotnega.

Pazi – razgovor vodi kadrovik in ne ti. Ne prevzemaj pobude, ne skači v besedo, ne hlastaj z odgovori. Odgovarjaj počasi, razločno in premišljeno.

Kaj moram imeti s seboj?

S seboj imej mapo, v njej pa pisalo in beležko, v katero si lahko kaj zapišeš. S tem boš pokazal večjo mero resnosti, kot če bi prišel praznih rok. S seboj je priporočljivo imeti natisnjen izvod življenjepisa. Kadrovik te bo ponavadi vprašal ravno po njem ali pa te prosil za kratko obnovo. Življenjepis v mapi ti lahko pri govorjenju nudi oporo, da boš z večjo zanesljivostjo predstavil svoj življenjski tokokrog. Samo spomni se »plonk« listkov ob preverjanjih znanj v šoli – čeprav jih med testom nisi uporabil, je njihova prisotnost vnesla nekaj samozavesti in prepričljivejše odgovarjanje na vprašanja.

Obnova CV-ja … … pomeni KRATEK in JEDRNAT povzetek.

Kadrovika ne zanima tvoje obiskovanje osnovne šole, še manj vrtca. Do šolanja v srednji šoli lahko preideš v dveh stavkih.

Nato pa se počasi začne ... Omeni obšolske dejavnosti, ki si jih obiskoval, še posebej, če jih lahko navežeš na tvoje osebnostne lastnosti ali kompetence, ki ti lahko koristijo na želenem delovnem mestu.

Nekaj primerov: če si bil aktiven v strelskem društvu, to poveži z mirnostjo in preudarnostjo. Si treniral košarko ali nogomet? Gre za ekipna športa, torej si timska oseba. Si šest let igral v godalnem kvartetu, čeprav te je vmes zamikalo, da bi odnehal? To nakazuje na tvojo vztrajnost. Si kdaj zbiral oblačila ali potrebščine za socialno ogrožene? Torej imaš čut za sočloveka in rad pomagaš. Takšnih in drugačnih primerov je ogromno. Zagrizen računalničar? Računalniška znanja spadajo med najbolj zaželene in poznavanje različnih programov, aplikacij in orodij ti bo večkrat v korist.

Vsak ima kakšno slabo lastnost. Bodi drugačen od drugih in jo obrni sebi v prid. Na primer spadaš med osebe, ki delajo vse stvari zelo počasi. Namesto tega lahko omeniš, da stvari raje delaš počasi, vendar zato veliko bolj natančno, saj dvakrat vse pregledaš. Ena izmed takšnih lastnosti je tudi natančnost. To je lahko dobra, pa tudi slaba lastnost.

VENDAR PAZI! Ne izmišljuj si dogodkov ali neresničnih lastnosti, kompetenc ali dejavnosti. Kadrovik namreč večkrat postavi dodatna vprašanja, kjer se ti lahko hitro zatakne in na ta način bo imela tvoja laž precej kratke noge. Praktično vsak delodajalec te bo najprej zaposlil za določeno poskusno obdobje in če ne prej, bo takrat ugotovil, da tvoje osebnostne lastnosti in kompetence niso takšne, kot si jih navedel v življenjepisu in razgovoru. Prikrivanje in laganje? Jaz osebno bi dvakrat razmislil, preden bi ti podaljšal pogodbo.

Testiranja? Uf …

Vse več je razgovorov, kjer moraš reševati različne teste. Nekateri kadroviki preverjajo teste osebnosti, drugi različne psihološke teste, tretji teste delovanja v skupinah in skupno reševanje problemov. Pazljiv bodi predvsem pri testih osebnosti in si ne izmišljuj neresničnih odgovorov. Testu se z namenom reče TEST in je namenjen temu, da med drugim ugotovi tvojo resnicoljubnost na podlagi večkratnega ponavljanja zelooo podobnih vprašanj in odgovorov.

LAK svetuje Pravilnih odgovorov ni, prav tako ne napačnih. Vsako delovno mesto namreč zahteva drugačne osebnostne lastnosti in kompetence.

Družbena omrežja Prvo pravilo: še preden se prijaviš na prvi razpis, uredi svojo ‘’internetno osebno izkaznico’’. Uredi si profile na družbenih omrežjih.

Omeji dostop do tvojih osebnih podatkov, slik in posnetkov za javnost. V internetnem iskalniku prebrskaj za svojim imenom in preveri, ali je med zadetki kaj neprimerne vsebine. Piši osebam, ki urejajo s kočljivimi spletnimi stranmi, da odstranijo neprimerno vsebino. Če se nameravaš zaposliti na področju oglaševanja, marketinga in prodaje ter PR-a (oziroma na področjih, kjer je pojavnost na spletu obvezna), potem je uporaba omrežij – kot so Facebook, Twitter in drugi – obvezna. Če te ni na družbenih omrežjih, potem ne izkoriščaš vseh tržnih opcij, ki ti jih ponuja splet. To je torej tvoj prvi minus, ki ga bo dober kadrovik hitro opazil. Če imaš na omrežju ustvarjen profil, pa na njem nisi aktiven, je to tvoj drugi minus. Pazljivo torej tudi na tem področju.

Trenutno najpomembnejše družbeno omrežje za iskalce zaposlitve je LinkedIn. Tu se zbirajo in povezujejo tako iskalci zaposlitve kot zaposlovalci. Na LinkedIn-u sproti vnašjte svoje delovne izkušnje, pazljivo vnesi osebnostne lastnosti in kompetence ter na ta način bodo tudi iskalci zaposlitve našli tebe, saj lahko spremljajo tvoj razvoj in napredek že tekom izobraževanja. Družbeno omrežje nudi tudi večje možnosti zaposlitve v tujini.

Za konec Konkurenca na trgu dela je izjemna in nič nenavadnega ni, če se na razpise prijavi več sto iskalcev zaposlitve. Pričakuj, da te v procesu iskanja službe čaka kar nekaj razgovorov.

Redkokdo je uspešen že v prvo. Sploh pri večjih podjetjih pa je v navadi, da moraš iti čez daljši proces testiranj in čez več razgovorov, preden boš dejansko dobil službo. Vsak razgovor je poglavje zase. Vzemi to kot nabiranje izkušenj, saj se ob vsakem srečanju s kadrovikom naučiš nekaj novega. Neuspešni razgovori so bili neuspešni z razlogom – ker te nekje čaka delovno mesto, ki bo primernejše kot to, za katerega nisi bil izbran. Kdor je vztrajen in kdor išče, bo slej kot prej našel delo in službo, ki ga bo veselila.

ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE Barbara Zorko Zdravstveno zavarovanje zagotavlja ustrezno zdravstveno in socialno varnost v času bolezni ali poškodbe, saj pokriva stroške za tveganja v primerih, ko zbolimo, se poškodujemo ali imamo kakšne druge zdravstvene potrebe. Osnovna lastnost zdravstvenega zavarovanja je, da so pravice vsakega posameznika ali od njega odvisnih družinskih članov vezane na prijavo v zavarovanje in na plačilo ustreznega prispevka (pri obveznem zdravstvenem zavarovanju) ali premije (pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju).

Zdravstveno zavarovanje je obvezno in prostovoljno.

• Obvezno zavarovanje izvaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in krije večji del stroškov zdravljenja, preostali del krije dopolnilno zavarovanje. V primeru, da posameznik nima urejenega obveznega zavarovanja, je 100 % samoplačnik za zdravstvene storitve, pri čemer so stroški lahko zelo visoki.

• Dopolnilno zavarovanje izvajajo zdravstvene zavarovalnice (Vzajemna, Triglav, Adriatic Slovenica). Ker so doplačila zdravstvenih storitev visoka, je najbolje skleniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje in si s tem zagotoviti kritje celotnih stroškov zdravljenja. Če si posameznik uredi samo dopolnilno zavarovanje, obveznega pa ne, je 100 % samoplačnik, saj obvezno zavarovanje predstavlja osnovo za dopolnilno zdravstveno zavarovanje!

Kako si urediš zavarovanje?

Dijaki in študentje, ki imajo status, so zdravstveno zavarovani kot družinski člani (torej so zavarovani prek svojih staršev) vse do 26. leta starosti. Po dopolnjenem 26. letu to ni več mogoče, čeprav ima študent še vedno status. Enako velja za izredne študente, če niso v rednem delovnem razmerju ali prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje. Dijakom in študentom, ki so dopolnili 18 let in se šolajo v Sloveniji, ni več treba predložiti potrdila o šolanju za ureditev obveznega zavarovanja; Zavod podatke iz njihovih šol in fakultet pridobi po elektronski poti.

Kako si urediš zavarovanje, če izgubiš status ali izpolniš 26 let?

Izguba statusa oziroma dopolnjeno 26. leto pomeni, da si moraš zavarovanje urejati sam.

Koristno je vedeti V roku osmih dni, ko postaneš zavezanec za doplačila, si moraš urediti obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje (če seveda ne želiš visokih stroškov doplačila plačevati sam) na izbrani zavarovalnici. Pozoren bodi na to, kdaj skleneš dopolnilno zavarovanje – to je v mesecu pred dopolnjenim 26. letom. Dopolnilno zavarovanje ti namreč lahko prične veljati le s prvim v mesecu. V nasprotnem primeru boš moral storitve, na primer pri zobozdravniku, plačevati iz svojega žepa. Če npr. s 1. oktobrom izgubiš status in želiš biti zavarovan takoj, si moraš zavarovanje urediti do konca septembra. Prav tako je priporočljivo, da si, v primeru dopolnjenih 26 let v sredini oktobra, zavarovanje urediš do konca septembra. Praksa je precej nesmiselna v primeru, da junija z diplomo zaključiš dodiplomski študij in s tem izgubiš status, oktobra pa se vpišeš na podiplomsko izobraževanje.

V vmesnem času si moraš namreč zavarovanje plačevati sam, oktobra pa si lahko ponovno zavarovan kot družinski član (če vmes seveda nisi dopolnil 26 let).

Brezplačna ureditev zavarovanja Od 1. januarja 2012 ni več možno zavarovanje preko občine kot »občan«, kljub temu pa si je možno zdravstveno zavarovanje (tako obvezno kot tudi dopolnilno) urediti brezplačno, in sicer na tvojem matičnem Centru za socialno delo z Vlogo za uveljavljanje pravic do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Do tega si upravičen, če izpolnjuješ pogoje, ki so potrebni za pridobitev denarne socialne pomoči, ne glede na to ali jo prejemaš ali ne.

Ali imaš urejeno zdravstveno zavarovanje?

Preveri z mobilnim telefonom!

Podatek o tem, ali imaš urejeno obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje, lahko preveriš tudi sam s pomočjo mobilnega telefona, in sicer tako, da pošlješ SMS sporočilo na telefonsko številko 031 771 009. V vsebini sporočila sta ključni beseda ZZ in devetmestna ZZZS številka osebe, ki je zapisana na tvoji kartici zdravstvenega zavarovanja.

Primer: SMS za osebo Jakob Moder z ZZZS številko 032822733 je: ZZ032822733.

Pošiljanje sporočila je možno iz vseh domačih mobilnih omrežij, ne pa med gostovanjem v tujih omrežjih. Vsako poslano SMS sporočilo plačaš po veljavnem ceniku svojega mobilnega operaterja. Takoj (odvisno od mobilnega operaterja) boš prejel SMS sporočilo s podatki o urejenosti obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in v primeru, da si neredni plačnik tudi informacijo o tem oziroma o morebitnih napakah. Vrnjena SMS sporočila so brezplačna.

JAKA ŠKAPIN NA OTOK PO NOVA ZNANJA

Država in kraj študija: Velika Britanija, London Naziv fakultete: London Centre of Contemporary Music Smer študija: Songwriting Letnik: 1.

Študij v tujini Nina Lenko Hello, London calling! Takole vas pozdravlja Jaka Škapin, ambiciozen mlad Laščan, ki se je po opravljeni I. gimnaziji v Celju odločil za velik korak v svojem življenju – študij v tujini. V želji po novih izzivih se je po znanja in izkušnje odpravil v London. Prav gotovo vsi poznamo Vokalno skupino Chillax, ki jo je pred odhodom kot zborovodja in organizator uspešno vodil v Sloveniji, vseskozi pa je gojil ljubezen do kulture in se preizkusil tudi na številnih drugih področjih.

Spregovoril je o svojih izkušnjah s študijem v tujini in o življenju v prestolnici Velike Britanije.

Zakaj si se odločil za študij v tujini? Kako si izbral London in fakulteto?

Za študij v tujini sem se odločil pretežno zaradi dejstva, da v Sloveniji nimamo visokošolskega programa za sodobno glasbo. Sam sem bil namreč prepričan, da želim izobraževanje nadaljevati na glasbenem področju, vendar mi programi Akademije za glasbo v Ljubljani tega niso omogočali. Zato sem v prvi fazi odločanja pregledal vse bolj znane fakultete in programe v sosednjih državah ter širom Evrope. Ugotovil sem, da na področju kakovostnega glasbenega izobraževanja obstaja več programov, kot sem si kdajkoli predstavljal. Moram priznati, da sem izbiral skoraj izključno na podlagi samega programa in mojih lastnih interesov. Takoj je mojo pozornost pritegnila smer Songwriting v okviru fakultete London Centre of Contemporary Music, predvsem zaradi celostnega pristopa in vizije, v katero sem tudi sam srčno verjel.

Kako je potekal vpis?

V prvem koraku sem moral poslati svojo avtorsko glasbo – demo posnetke (vokal + instrument) treh skladb, ki naj bi bile čim bolj raznolike in inovativne. Tudi pri drugih študijih je stvar precej podobna, nekje moraš priložiti še življenjepis, reference … Šola nato preuči gradivo in določil ožji izbor kandidatov ter jih povabi na končno avdicijo.

Tako sem se tudi sam v začetku maja odpravil v London, kjer sem opravil kratek test glasbene teorije, predstavil eno izmed svojih skladb in odsedel še krajši intervju.

Predvsem jih je zanimalo kaj želim delati in kje se vidim v naslednjih letih, torej moja vizija, ne pa kaj znam in sem že naredil – to me je izjemno pozitivno presenetilo. Nato sem nekje na polovici poletja izvedel, da sem sprejet in počasi sem se že lahko začel pripravljati na selitev.

Kako financiraš študij?

V Veliki Britaniji so vsi študiji plačljivi – kar pa še ne pomeni nedostopni! V mojem primeru znaša letna šolnina okoli 10.000 evrov, kar je primerljivo z večino ostalih univerz v Londonu. Skoraj vsi študenti svoj študij financirajo z najemom študentskega kredita, ki pokrije stroške šolanja, lahko pa tudi stroške nastanitve – odvisno od posameznika.

Pojem kredit ima za večino naših staršev zagotovo negativen prizvok, a vedite, da ne gre za bančni kredit, temveč za državno spodbudo tujim in domačim študentom za študij v Veliki Britaniji. Pogoji odplačevanja so več kot sprejemljivi, če pa vas zanima kaj več, si lahko podrobnosti preberete na Student Finances England: https://www.gov.uk/ student-finance/overview.

Sam sem se prijavil za Zoisovo štipendijo, v naslednjem letu pa bom skoraj zagotovo prejemal štipendijo Občine Laško. Žal država ne podarja štipendij (Ad futura) za področje umetnosti, se pa občasno pojavljajo štipendije Ministrstva za kulturo, za kar je potrebno redno spremljati njihovo uradno spletno stran.

Kaj lahko po enem mesecu študija poveš o njegovi kvaliteti?

Proces učenja je definitivno bistveno drugačen in po mojem mnenju boljši kot tisti, ki smo ga vajeni v Sloveniji, saj delo poteka v manjših skupinah in tudi individualno, pogled na vsako tematiko je širši in bolj poglobljen, že na samem začetku se začne oblikovati strategija dela v industriji po končanem študiju, pa tudi delovno okolje je veliko bolj sproščeno.

Stanovanje, kjer živim, je trisobno, v njem pa so poleg mene še trije študentje – dva iz Hongkonga in eden iz Francije. Sam plačujem okoli 760 evrov najemnine, kar vključuje tudi vse ostale stroške kot na primer internet in kurjavo.

Sem pa spoznal še nekaj pomembnejšega: koliko od študija odneseš, je povsem odvisno od tebe. V šoli se delo začne, vse pa dokončaš doma. Profesor ti da iztočnice, od tebe pa je potem odvisno, če jih boš raziskal in v kolikšni meri.

To se na prvi pogled zdi izredno veliko – in tudi je, a ne smemo pozabiti, da je celotna družbeno-gospodarska situacija tukaj povsem drugačna. Cene stanovanj in nepremičnin so izredno visoke in za svoj denar ne dobiš niti približno toliko, kot bi pričakovali glede na naše standarde. Je pa res, da so plače nekajkrat višje in kljub temu ljudje ne namenjajo pretirane pozornosti svojim domovom, raje se odpravijo na počitnice ali pa se izobražujejo in delajo stvari, ki so jim pri srcu.

Kakšni so tvoji karierni cilji? Se nameravaš vrniti v Slovenijo?

Kaj lahko po dobrem mesecu dni življenja v Londonu poveš o mestu?

Najverjetneje bom že pred končanim študijem vpisal še eno, morda povsem drugačno smer študija. Vsekakor pa bom po treh letih vpisal magisterij s področja glasbe, morda v Londonu, morda pa kje drugje.

V Londonu sem pred selitvijo bil že dvakrat, a le za nekaj dni. Takrat sem si ogledal glavne znamenitosti, zdaj pa odkrivam tudi druge plati življenja v velemestu. Skoraj vse so vsaj zame pozitivne, čeprav bi lahko marsikdo ugovarjal, da je prehrupno, umazano, nevarno. Rekel bom takole: čeprav je v mestu veliko prometa, se lahko najbolj prometnim ulicam popolnoma izogneš in hkrati najdeš še kakšen skrit park ali cerkev; umazano je le dokler smeti ne poberejo, kar se zgodi vsak dan, čeprav moram priznati, da so statusi čistoče na vseh področjih nekoliko nižji kot v Sloveniji; in končno, nevarno je le v nekaterih predelih, ki se jih je pametno izogniti, kamorkoli grem pa se počutim prav tako varno kot v Sloveniji, če ne še bolj.

Vsekakor bom stremel k posameznim projektom v Sloveniji, a kariere vsekakor ne bom nadaljeval doma, predvsem zaradi dejstva, da je splošna družbena in predvsem umetniška klima v tujini znatno bolj spodbudna in odprta. Sam verjamem in vem, da se bo to tudi v Sloveniji spremenilo, pri čemer bom aktivno sodeloval kolikor bom le lahko.

A dejstvo je, da se spremembe ne bodo pojavile same v zaprtem družbenem okolju – pri tem bo sodelovalo veliko ljudi, ki so se izobraževali in delali v tujini.

Kje v Londonu je zdaj tvoj dom? Živim zelo blizu Elephant&Castla, na južnem robu cone 1 in Southwarka. Pri iskanju stanovanja sem imel kar srečo, saj se lahko sprehodim do šole, pa tudi do nekaterih večjih znamenitosti kot na primer London Bridge, Houses of Parliament, Borough Market, Tate Modern, Tate Britain …

Kaj počneš v svojem ‘’prostem’’ času poleg študija?

Včasih se mi zdi, da lahko tukaj počneš praktično karkoli. Hobijev in dejavnosti je nešteto, sam pa sem se bolj osredotočil na področje umetnosti.

Študij v tujini Trenutno pojem v dveh zborih, in sicer London Philharmonic Choir in London Contemporary voices, poleg tega pa aktivno iščem še študentsko delo, ki bi bilo povezano z glasbeno industrijo. Vesel sem, da sem lahko del takšnih sestavov, ki so praktično svetovno znani. Za primer: London Philharmonic Choir šteje preko 200 članov in mesečno nastopa v Royal Festival Hall z mnogimi znanimi orkestri in dirigenti. Ravno prejšnji teden sem sodeloval pri prvem koncertu, na katerem smo med drugim izvajali tudi Beethovnovo 9. simfonijo, trenutno pa se pripravljamo na vsakoletni Christmas spectacular, ki poteka v Royal Albert hall. Že kaj pogrešaš domače kraje?

Seveda pogrešam prav vse, kar sem moral zaradi študija v tujini pustiti za sabo. Nekatere stvari bolj, spet druge manj. Predvsem pogrešam družino in moj CHILLAX, pa tudi naravo, ki ji pač ni para v svetovnem merilu.

Kaj bi svetoval vsem, ki razmišljajo o študiju v tujini?

Menim, da se vse začne z izbiro študija.

Najbolj pomembno je, da vsak posameznik najde študij, ki ga neizmerno veseli in navdušuje. Pri tem resnično ne gre iskati izgovorov, saj dandanes obstaja nešteto smeri in programov, da lahko vsak najde nekaj, za kar se mu ne bo težko zbujati naslednjih štirideset let. Ta smer je lahko v Sloveniji ali pa kjerkoli drugje. In če se nahaja v tujini, se je potrebno maksimalno potruditi, da do tja tudi pridemo.

Najprej vsakemu priporočam, da zbere čim več informacij o študiju, življenju v določenem mestu, financiranju, štipendijah. Za to se resnično porabi največ časa, a na koncu se trud poplača, saj so te informacije tvoje edino orožje v boju s širnim svetom, v katerega se podajaš.

Pa naj zveni še tako klišejsko: potrebno je delati to, kar nas veseli in pri tem vztrajati – do konca.

Kaj je v Londonu: vredno ogleda V Londonu vsak najde nekaj zase, saj mrgoli historičnih spomenikov in zabavnih krajev za sprostitev. Sam bi priporočal: Brick Lane, Greenwich, Southbank, Borough Market, Tate Modern, Kensington museums, Hyde Park, West End … vredno okusiti Vsekakor dobre hrane NE najdemo v lokalih s hitro prehrano, ki jih ni toliko, kot sem pričakoval. Če želiš hitro malico, je verjetno najboljša izbira veriga trgovin z organsko prehrano (ki je neznansko dobra) Pret A Manger, za kosilo pa se lahko ustaviš na bližnji tržnici in si privoščiš poceni okuse s celega sveta. vredno zabave Dober žur je povsod, kjer si ga narediš, veliko je diskotek z najrazličnejšo glasbo, meni osebno pa so ljubši odštekani pubi, ki jih najdeš po celem mestu.

NE MOREŠ ZASPATI? Človek v povprečju prespi kar tretjino življenja. Spanje je nujno za preživetje in kljub temu, da tudi iz izkušenj vemo, za kako pomemben proces gre, sodobna znanost še nima enoznačnega odgovora o tem, kakšen je pravzaprav pomen spanja. Kaj se med spanjem torej sploh dogaja?

Lucija Zorko V času spanja se zmanjšata motorična aktivnost in odzivnost na zunanje dražljaje.

Spanje je aktiven fiziološki proces, znotraj katerega se odvijajo pomembne dejavnosti in funkcije. Med spanjem namreč potekata konsolidacija spomina in obdelava informacij v osrednjem živčevju. Tudi to je eden izmed razlogov, zakaj se je treba noč pred izpitom dobro naspati. In ne samo to – v času spanja se naše telo regenerira in obnovi, celice se delijo, sintetizirata pa se noradrenalin in serotonin. Več kot dovolj razlogov za pošteno merico nočnega počitka. Vendar se posamezniki precej razlikujemo po količini spanja, ki jo potrebujemo. Novorojenček po rojstvu na primer prespi približno dve tretjini dneva.

V naslednjih mesecih se potreba po spanju postopno zmanjšuje in večina odraslih spi od 7 do 8 ur na dan. Obstajata tudi manjšini posameznikov, ki dnevno potrebujeta manj kot 4 ali več kot 9 ur spanja. Za zanimivost omenimo še posebneže iz sveta živali. Konj na primer potrebuje le 2 uri spanja na dan.

Nasploh velja, da tiste živali, ki so bolj izpostavljene plenilcem ali porabijo več časa za hranjenje, spijo manj. Nekateri morski sesalci, na primer delfin, spijo celo samo s polovico možganov naenkrat.

Proces spanja lahko razdelimo na več faz.

Ko zapremo oči in se pripravimo na spanje, naše možgane počasi začnejo preplavljati alfa valovi. Prvo fazo nato predstavlja dremež, potem pa preko plitkega spanja preidemo v globoko. To je stanje počasnih možganskih valov, zmanjšanja fizioloških aktivnosti, dihanja, srčnega utripa in tudi krvnega pritiska.

Zatem preidemo v stanje REM-spanja (Rapid Eye Movement). Za to fazo je značilno hitro premikanje oči, poleg tega je možganska aktivnost, ki jo merimo preko EEG-valov, tako aktivna, da jo lahko primerjamo s stanjem budnosti. To je namreč čas, ko se najbolj intenzivno dogajajo sanje. Celoten cikel traja približno 90–120 minut, ki se nato ponavlja.

Ljudje smo cirkadiadna bitja, kar pomeni, da smo prilagojeni na 24-urni cikel, znotraj katerega smo podnevi budni, ponoči pa spimo.

Celoten potek usklajuje naša biološka ura, natančneje je to majhno suprahiazmatično jedro v sprednjem delu hipotalamusa. Ena izmed nalog tega jedra je, da sprejema svetlobne dražljaje iz okolice in jih na podlagi informacij o naši aktivnosti ureja, informacije pa pošilja ostalim cirkadiadnim ritmom v telesu.

Na primer kortizol, osnovni hormon stresa, se značilno dvigne tik preden se zbudimo in se nato tekom dneva spet spušča. Podobno je podnevi višja tudi naša telesna temperatura.

Radovedni Nadaljnje se koncentracija melatonina, enega izmed fizioloških urejevalcev budnosti in spanja, poveča preko noči, proti jutru pa upade. Zaradi povezanosti vseh teh procesov je pomembno, da zadržujemo podoben urnik spanja in budnosti, saj s spreminjanjem urnika ne vplivamo le na spanje, temveč tudi na ostale procese v našem telesu. Ker je spanje povezano s homeostatsko potrebo po napolnitvi energetskega stanja telesa, moramo za uspešen spanec oba sistema dobro uskladiti.

Pri tem je osnova kvalitetnega spanja t. i. dobra ‘’higiena spanja’’. Obstajajo pravila, ki se jih moramo držati, če želimo kar najbolj izkoristiti svoj nočni počitek.

niki ugotovili še, da od spanja deprivirani posamezniki hitreje zaspijo ter kažejo motnje na številnih vprašalnikih razpoloženja in pozornosti. Deprivacija spanja lahko vodi celo v blodnje ali halucinacije.

Tako velja, da mora biti spalno okolje udobno in namenjeno le spanju (televizija v spalnico tako ne sodi). Pred spanjem se moramo izogibati kavi in drugim kofeinskim napitkom, prav tako tudi alkoholu in nikotinu. Telovadbo je dobro umestiti v pozno popoldanski ali večerni čas, poleg tega se moramo izogibati dremežu čez dan. Pomembno je predvsem vzdrževanje rednega urnika spanja, pri čemer nam lahko poleg samodiscipline največ pomaga budilka.

Gre za čezmerno dnevno zaspanost, ki vodi v nezadržno nujo, da posameznik večkrat na dan zaspi, ne glede na trenutne okoliščine in primernost okolja. Poznamo tudi t. i. parasomnije – spanju in/ali sanjam podobna nenavadna stanja, ki se pri prizadeti osebi pokažejo tudi v posebnostih vedenja (npr. hoja v snu, nočne more, škripanje z zobmi …).

Nenavadne so posebne halucinacije, ki se v obliki živih in neprijetnih doživetjih pojavljajo na prehodu iz budnosti v spanje ali obratno.

Ob uspavanju ali prebujanju pa se lahko pri narkoleptikih pojavi tudi začasna paraliza v obliki nesposobnosti govora ali premikanja.

Kaj bi se zgodilo, če bi namenoma ostali budni karseda dolgo? Teorija okrevanja o učinkih deprivacije spanja predvideva, da dolga obdobja budnosti povzročajo fiziološke in vedenjske motnje, ki s trajanjem budnosti naraščajo. Ker so od deprivacije odvisne izvršilne funkcije, se nam lahko pri dolgotrajni budnosti začnejo pojavljati težave pri načrtovanju, uporabi strategij in inovativnega mišljenja. V raziskavah so znanstve-

Motnja spanja, ki je pri odrasli populaciji najbolj razširjena, je nespečnost (insomnija).

Pri tem gre lahko za težave z vzdrževanjem spanca, zgodnja jutranja prebujanja in podobno. Drugi pol težav, ki se v zvezi s spanjem lahko pojavijo, so t. i. hipersomnije, od katerih je najbolj znana narkolepsija.

Spanje je torej pomemben proces, ki mu moramo nameniti dovolj pozornosti. Pa ti?

Se te je ob branju tega članka polotila utrujenost, zaspanost? Potem ti želimo LAhKo noč!

LAK L #b AK ow -ov lin ci gt so ur nir bow 20 la 14 li #fu j

lupčka?

A ti LAK dam enebrani #novoleto #ničs #bo

Je nice zikanj e #tri glav s

rov

kaje

zera

Naj fotka poho 4 žička LAKbo newyear201 zy # ra c # tislava

#bra

da na Triglavs ka jezera #brezbesed #o troc

Ne, to n

i smuča

nje z LA K-om, to pohod n je avgust a Do ovski #premo čeni #prv lomite! isneg #g rbavci

Bruc-vlakec #akademc2014 #smrdljivabrucad

#akade

To je v se 4 #ušti moje! mani # rdečap

e boss?

Who’s th dniki #predse

mc201

K in LA Portorož lace Libe, rje #fun # o m a n AKom

reprog

a

#zL

LAKburger

Sladke pregrehe

Barbara Jančič Prispevek je namenjen predvsem tistim, ki se neradi srečujejo z LAKoto ter radi ustvarjajo in okušajo sladke jedi. ;) Sestavine: • keksi (Lidl), • banane, • 200 g jedilne čokolade, • 80–100 g masla, • zobotrebci, • mrvice, kokos, barvni sladkor …

Keksi so zelo krhki in trdi, zato se ne obremenjujte preveč, če vam bo kateri počil ali se zdrobil.

Postopek: Najprej v posodi nad vodno kopeljo stopimo jedilno čokolado in maslo. Čokolada ne sme biti preredka, da prehitro ne spolzi z LAKburgerja, zato po potrebi za zgostitev dodamo več jedilne čokolade.

Pripravimo kekse, ki jih lahko kupite v Lidlu (v drugih trgovinah jih še nisem zasledila), in narežimo banane na manjše koščke.

Začnimo s sestavljanjem LAKburgerjev od spodaj navzgor – na delovno površino položimo keks in vanj zapičimo zobotrebec; nato nanj napičimo košček banane, na vrh pa dodamo še en keks. Opisano zaporedje je najlažje za sestavljanje, saj se lahko v drugačnih primerih koščki banane preveč stisnejo ipd.

LAKburger nato primemo na vrhu za zobotrebec in ga pomočimo v čokolado. Ko je oblit, ga nad posodo še malo zavrtimo, da odvečna čokolada odteče in ga položimo na krožnik.

Po želji lahko LAKburgerje posujemo s kokosom, različnimi barvnimi mrvicami, kakavom ipd. Še zadnji nasvet: če vam uspe, jejte LAKburgerje šele naslednji dan, ko se keksi prepojijo s čokolado ter so mehkejši in okusnejši.

Pecivo je treba pojesti vsaj v 2 dneh, saj dlje banana ne zdrži – ampak mislim, da to ne bo prevelika težava. Dober tek! ;)

Umetniški kotiček

Pričakovanje Kakor naraščanje dvomljivih šepetov me zasleduje nesmiselno pričakovanje.

Pričakujem te, divja noč.

Pričakujem te, zamolčana resnica.

Pričakujem te, nevarna strast.

Vem, da ne boš prišel.

Učna ura o zadirčnosti, baladi in utopiji Zadirčnost je tisto kar nam ostane, Kadar odide ironija.

Je čista čarovnija, ki jo vsak premore, kajti izpljuvati se nad človeka, to vendar vsakdo zmore.

Poznam te.

Poznam te, kot pozna sosedova mrcina tisto že trikrat oglodano kost.

Balada je pesem s tragičnim koncem, je tisto kar čaka študenta.

Zaslepljeno zrem, iščem kapljico črnila, ki jo hranim v skrinji črnogledih sanj.

Uklenile so zapestja mojega utripa.

Nikoli jim ne ubežim.

Je tisto, kar čaka študenta, kadar vlada vse ase v rokavu pokuri, politik namreč zaključi ob trinajsti uri.

Je torej tisto malo, kar je ostalo za edino še mislečo žival v državi: -študentsko budalo.

Kakor voda, ki odteka z mokrega telesa, prodiraš skozi pore razgaljenih misli.

Ne vem, zakaj sem se trudila z lakiranjem nohtov.

Zbudila sem se sama.

Valerija Jakopič

Utopija je tisto, ko študent na vprašanje: ‘’kaj boš po poklicu’’ odgovarja.

Bogi revež še ne ve, da ostal bo brez denarja, tudi če dobro ustvarja.

In na koncu ni težko ugotoviti, med stare kitice: ‘’Ko študent na rajžo gre, jumpajdi jumpajda, dobro pije dobro je, jumpajdija da’’ nove umestiti: ‘’ko študent na rajžo gre, jumpajdi jumpajda, brez prebite pare je, jumpajdija da’’.

Špela Medvešek

“

Umetniški kotiček

KAKO BREZSKRBNO DO POKLICA

“

Špela Medvešek Hotel sem zjutraj vstati in iti na fax.

Želel sem resnično študirati, sedeti v predavalnici in misliti na kaj drugega kot na tisto Primorko iz bloka IV v Rožni. Skratka, hotel sem nekaj koristnega početi. Ko sem se takole odločal, na katerega izmed predavanj bi stopil (na tistega, ki poteka zdaj namreč ne morem, pa tudi tisti po tem je v manjši predavalnici in tam bo profesor gotovo opazil ravno mene, novi obraz po treh mescih odkar smo stopili na prag univerze), pa sem pograbil torbo in stopil na trolo. Se bo že sproti porajala kakšna ideja.

Resnično, hotel sem vstati in iti na fax.

Sedel sem na troli, ki je peljala v center, kjer se bom v miru odločil na katero predavanje bom šel, da bom kaj koristnega storil. Odločil sem se, da zajadram mimo Prešernovega trga … tam si bom ob gruči kitajskih turistov zbistril misli. Pot me popelje vse do ‘Pod Skalce’, kjer imajo danes pivo po 2 €. Kako sem se znašel tam, ne vem. Morda so noge tiste, ki so vajene rutine, pa so kar same zaplesale tja, kjer se vonja domačnost in hmeljska sladkoba.

Veš, resnično sem danes hotel vstati in iti na fax.

Sedel sem v Skalci in srkal ‘Stiegla’ s pogledom na meni, ki me prepričuje, kateri bo moj naslednji izbranec, ko mi pogled zaide na TV. Vlada bi od študentov pridobila 58,3 milijona evrov.

Študent bi za prispevke plačal 15,5 odstotka, kar pomeni, da bi od stotih evrov na koncu dobil 84 evrov, je povedal Levanič. Dodal je, da študentsko delo v primerjavi z drugimi oblikami dela, kljub novi ureditvi s polnimi prispevki, še vedno predstavlja najbolj ugodno in fleksibilno obliko zaposlitve.

Super, si mislim … čista JEBA. Po petem popitem prijatelju, ki je tokrat prihajal s Češke, so mi besede, ki sem jih prej poslušal na televiziji, vlivale sovraštvo. ‘’Mater jim’’, si rečem, naravnost pred parlament!

Zares sem danes hotel vstati in iti na fax.

Pa sem se znašel pred parlamentom. Po kakšnih dveh litrih popitega piva sem ga imel ravno dovolj v p**** (zaradi neprimerne vsebine bom besedo zamenjal z opisom le-te, tj. slabšalna beseda za žensko zadnjico), da sem verjel, da bo moje kričanje pred hramom pravice – slovenskim parlamentom – doseglo tisto, kar do sedaj ni uspelo ne politikom in ne umetnikom.

Na ploščadi pred seboj zagledam človeka, ki sključen sedi na tleh v kartonasti škatli in že dva dni stavka za pravico česarkoli že se odloči. Z zabuhlim pogledom se sklonim predenj, iz nahrbtnika vzamem polovico obgriženega sendviča s šunko in mu ga pomolim pred nos z besedami: ‘’Ti si pa ziher kej lačen’’. Ne spomnim se ravno, kaj mi je rekel, mi pa misli uhajajo na komuniste in pizde (ja, sedaj bom povedal kar originalno besedo, ker je tudi ta beseda v SSKJ, torej je zagotovo primerna tudi v študentskem besednjaku).

Resnici na ljubo, povem vam, da sem hotel

Umetniški kotiček Resnici na ljubo, povem vam, da sem hotel vstati in iti na fax.

Pa sem tako kričal pred parlamentom o bolečini moškega spolnega uda in si ‘’matral’’ glasilke vsaj dobrih pet minut. Scena je bila podobna obisku otrok živalskega vrta. Otroci stoje pred ograjo za domače živali (prašiče, konje in osle) in kričijo, vpijejo, medtem ko osli nemo zro otroke in si mislijo svoje. Ko sem se po kar zajetni minutaži naveličal, no pa tudi nekdo je prišel težit, če imam protest prijavljen, spokal stran … Tudi to ni zaleglo, da sem človeka prepričeval, da je stric v kartonu pa lahko tam (Lado namreč ni študent in je tako svoje čepenje, kjer vsem kaže, kako on ni priden in ne jé, nekam prijavil, zato mu tisti čudni stric dovoli ostati).

Po pravici povedano, hotel sem vstati in iti na fax.

Pa sem se zbudil na wc-ju v Skalci. ‘’Še sreča’’, si rečem, ‘’da so te brutalne misli bile le sanje’’, se spravim za šank in naročim dolgo z mrzlim. Na televiziji pa zagledam svojo sliko, ob podobi katere glas Rosvite Pesek zaradi močnega mačka preskakuje v odsekanih besedah: ‘’Pijan mlad moški, uriniral, parlament, pretep, Ladislav Troha, žalitev policista, kraja zastave …’’

Dobro živim, na fax že dolgo ne hodim več.

Sem svoboden. Lahko se umetniško izražam.

Sem sourednik časopisa. Vsak dan hodim pred cerkev. Veliko se družim s prijatelji. Vsi so veliko starejši. Pripovedujem jim svojo izkušnjo. O tem, kako je bilo na Dobu in o ostalih stvareh. Mama bi bila ponosna, če bi razumela. Saj sem vendar slaven. Pred menoj vsak dan stopa na tisoče ljudi, ko na vogalu podhoda ljubljanske železnice opravljam vsakdanje delo. Imam zagotovljen poklic in nisem študiral.

Robert Počivalšek (28) – brezdomec za časopis Kralji ulice.

VODORAVNO 1. Kaj krasi naš logotip?

2. Katero neokusno pijačo dobijo za piti bruci?

3. Kateri dan imamo uradne ure od 18. do 20. ure?

4. “Študiram ____”, se glasi napis na eni izmed naših majic.

5. Ime mesta, kjer bomo LAK-ovci letos pričakali novo leto.

NAVPIČNO 1. Ime LAK-ovega fotografskega natečaja.

2. Prestolnica, kjer smo pričakali novo leto 2014.

3. Dogodek, kjer novim študentom skušamo najti vsaj kakšno sivo celico.

4. Ime ulice, kjer ima naš klub sedež.

5. Naslov LAK-ove publikacije.

6. Ime najbolj znane LAK-ove pijače.

7. Kakšno carstvo vodi akademski ples?

8. Zimska rekreacija poteka ob sobotah v OŠ _____.

9. Kateri turnir imamo vsako leto v Celju na začetku koledarskega leta?

10 Dopolni _____ nog naokrog.

LAKrižanka

Če boš znal rešiti vsa polja v LAKrižanki, boš izvedel, da si pravi:

POSTANI ČLAN LAK-A Si študent ali dijak s statusom? Živiš na območju Upravne enote Laško?

Včlani se in začni koristiti številne ugodnosti!

Vse, kar moraš storiti, je, da nam prineseš potrdilo o šolanju in izpolniš pristopno izjavo.

UGODNOSTI ZA ČLANE: - - - - - - -

Brezplačno članstvo in darilo ob vpisu, cenejši obisk kina, koncertov in smučišč, brezplačna članarina v Knjižnici Laško, brezplačna rekreacija v OŠ Laško, brezplačen odmerek cepiva proti klopnemu meningitisu, povračilo stroškov vezave diplome v vrednosti 30 €, 50 % popust pri najemu odbojkarskega igrišča ŠD Rečica …

ZAKAJ JE ZAKON BITI ČLAN LAK-a?!

NAJBOLJ POMEMBNO: - - - - -

Super družba, koristno preživet prosti čas, novi prijatelji, nepozabni žuri in izleti, pridobivanje novih, kakovostnih in uporabnih znanj.

KOLEDAR LAK-OVIH DOGODKOV Označi v planerju prihajajoče dogodke in se nam pridruži! Za več informacij spremljaj našo spletno stran www.drustvo-lak.si ali Facebook strani Društvo Lak in Dijaška sekcija LAK.

9. 12. 2014

KUHANČEK V MARIBORU

10. 12. 2014

KUHANČEK V LJUBLJANI

13. 12. 2014

BRUCOVANJE 9. 1. 2015

BOWLING TURNIR 17. in 24. 1. 2015

POKLICNO USMERJANJE ZA DIJAKE 7. 2. 2015

VEČER DRUŽABNIH IGER 24. 2. 2015

POIZPITNI ŽUR V MARIBORU 25. 2. 2015

POIZPITNI ŽUR V LJUBLJANI 28. 2. 2015

SMUČANJE

7. 3. 2015

KARTING TURNIR

28. 3. 2015

AKADEMSKI PLES 10. in 11. 4. 2014

KULTURNI VIKEND